PLANINSKI VESTNIK 30 % maksimalnega možnega trajanja sončne­ ga sija v terri mesecu. Mesečna višina padavin je porasla na 218 mm, kar je 142% normalne majske višine padavin. 16 dni je na Kredarici snežilo, maksimalna višina snežne odeje pa je merila 440cm (11. maja). Pomladansko, zlasti majsko vreme planincem ni bilo naklonjeno. Zaradi obilnih snežnih pada­ vin so se prožili snežni plazovi. Cesta prek Vršiča, ki je bila prevozna že v drugi polovici aprila, je bila v maju zaradi novega snega in grozečih plazov več dni zaprta. Čeprav so bile letošnje maksimalne pomladanske višine snež­ ne odeje znatno višje od lanskih maksimalnih pomladanskih višin, so še vedno zaostajale za doslej znanimi najvišjimi pomladanskimi snežni­ mi odejami za 2 do 3 metre. dr France Bernot Dve netočnosti Rad bi popravil dve netočnosti iz 7.-8. številke Planinskega Vestnika. 1. V članku »Balet po konicah prstov« Nuša Romih piše, da sem po vrnitvi iz ZDA prosto preplezal nekaj naših tehničnih smeri - brez uporabe lestvic, klinov in tudi brez čelade. Teh vzponov je bilo precej, trditev o neuporabi čelade pa ni resnična. Čelado od nekdaj upo­ rabljam pri večini svojih zahtevnejših plezalnih vzponov, razen v plezalnih vrtcih. Uporaba ali neuporaba čelade pač nima nobene neposred­ ne zveze s prostim plezanjem, ima jo pa z varnostjo, s trezno in predvsem s celo glavo. Reakcije predvsem starejšega dela naše alpini­ stične javnosti v prvem obdobju uveljavljanja prostega plezanja pri nas so bile predvsem zaradi nerazumevanja bistva prostega plezanja, kar je razvidno tudi iz polemike v takratnih številkah Alpinističnih razgledov. 2. Tone Golnar v članku »2500 smeri iz sloven­ skih sten« piše, da je alpinistični vodnik Storžič iz leta 1985 že pošel. Na voljo je še 30 izvodov tega vodiča, ki je dosegljiv pri avtorju (cena 100 din za izvod). lztok Tomazin Planinska oprema Planinski vestnik prebiram šele nekaj let, a še nisem zasledil, da bi obravnavali planinsko opremo tako, kot nameravam vprašanje o njej odpreti v tem prispevku. K razmišljanju o planinski opremi so me pripe­ ljala naslednja dejstva: 1. Statistike nesreč v gorah neizpodbitno doka­ zujejo pomembnost pravilne in celovite planin­ ske opreme kot sestavine varne hoje v gorah. 2. Čeprav na žalost še nimamo specializirane trgovine s planinsko in alpinistično opremo (ki bi imela poslovni interes, da na straneh PV informira planince o novostih), tudi uredništvo PV oziroma ustrezne komisije pri PZS ne oprav­ ljajo vloge informatorja o novi planinski opremi. 3. Na straneh PV tudi nisem nikoli zasledil seznama opreme, ki bi ga lahko smatral za standardiziranega (tako, kot imajo to pri tabor­ nikih) in bi bil planincem kažipot pri nabavljanju opreme (predvsem kar zadeva kakovosti) ter pri načrtovanju enodnevnih, dvodnevnih ali večdnevnih tur v sredogorje ali visokogorje. Upam si trditi, da uredništvo PV s tem, ko še nima posebne rubrike o planinski opremi, ne­ upravičeno zanemarja to področje. Trdim, da je oprema prav tako pomembna kot gornikova kondicija, prav tako kot njegove planinske karte, sposobnost za orientacijo in markirane poti. Podobno, kot se PV loteva ocenjevanja in nagrajevanja planinskih postojank, bi se lahko lotil tudi vrednotenja posameznih delov planin­ ske opreme; s tem bi spodbudili ponudbo, bralce pa sistematično obveščali o kakovosti opreme. Predlagam, da uredništvo PV sproži akcijo, katere rezultat bi bila zadolžitev ustreznih komi­ sij, da izdela politiko PZS do planinske opreme, in sicer: 1. Izdelava minimalne planinske opreme za ture v zimskih razmerah, za ture v spomladan­ skih in jesenskih mesecih, za ture v poletnih mesecih; za enodnevne ture, za dvodnevne ture, za tridnevne ture, za več kot tridnevne ture; pri izletu enega planinca, pri izletu dveh planincev (para), pri družinskem izletu v gore. Pri sestavljanju minimalne planinske opreme naj bi upoštevali vse naravovarstvene sestavine (minimalno kuhanje in pranje v kočah ter odla­ ganje vseh odpadkov pri povratku v dolino). 2. Dokler planincem ne bo na voljo specializira­ na trgovina s planinsko opremo, bi PV lahko opravljal vlogo informatorja o novi opremi. Na primer, PV št. 5/1991 priobčuje kratko novico o proizvodnji spalnih vreč, ki jih izdeluje Odeja iz Škofje Loke, od katerih so po opisu vsaj tri primerne za prenočevanje v planinskih kočah. Poizvedoval sem po športnih trgovinah v Ljub­ ljani, pa nihče ni ničesar vedel o teh spalnih vrečah, kaj šele, da bi jih kje že naročili. V razgovoru s proizvajalcem sem zvedel, da jih imajo v prodaji v svoji industrijski prodajalni v Škof ji Loki. Ta informacija bi dosegla svoj namen, če bi uredništvo PV pod omenjeni članek pridalo obvestilo, da je te spalne vreče moč dobiti le v industrijski prodajalni Odeje v Škofji Loki. Glede na pomembno novost (tudi z naravovarstvene­ ga vidika) pa bi bilo smotrno spalnim vrečam, primernim za prenočevanje v planinskih kočah, nameniti daljši članek. S slikovnim gradivom, z rezultati preizkusov teh spalnih vreč na terenu ter s podatki o ceni bi lahko v PV opravili veliko informacijsko delo, če že tovarna Odeja nima posluha za to, da bi jih dovolj popolno predsta­ vila potencialnim kupcem. Takšni članki bi lahko nastajali neodvisno od proizvajalca, lahko pa bi bili sponzorirani; zato ne bi bilo slabo razmisliti, da PV poleg tarif za oglaševanje določi tudi cene za take vrste promocijskih člankov, ki bi jih sestavili novinarji PV. Slovenci se moramo zavedati dejstva, da smo 405