dolenjka, d.d. NOVO MESTO Vabimo vas, da nas obiščete v novi prodajalni SALON MODE IN OBUTVE na Ljubljanski cesti 31, vsak dan od 8. do 20. ure in v soboto od 8. do 13. ure. Pričakujemo vas s širokim izborom tekstila in obutve. ■ D ■ 1 ( R 1 1 B 1 ISSN 0416-2242 770416 224000 vaš Četrtkov prijatelj DOLENJSKI list Kovačič še naprej predsednik ZBORNICE MESTO - Upravni odbor Območne gospodarske ^ ornice Novo mesto je v orek na prvi seji v novi se-s avi potrdil za predsednika bora Miloša Kovačiča, di- ■ torja Krke jn že dosedan-lega nosilca te funkcije. Novi Podpredsedniki so: Tatjana ink (Trimo), Franc Panjan J e8r?d) in Albin Jaklič (Jakši- Člani so za direktorja • orn'ce še za en mandat ‘menovali Janka Goleša. SKECANJE ljudskih PEVCEV NA b£VNlŠKEM GRADU ganiwlCA ' Zveza kulturnih or-27 J Sevnica priredi v nedeljo, gradn t^a’ 15. uri na sevniškem skih „ radicionalno srečanje ljud-(itajersk CCV ^osavia’ Dolenjske in 'esedah V Metliki 130 let slovenskega gasilstva Kučan slavnostni govornik METLIKA - V soboto in nedeljo, 26. in 27. junija, bodo v Metliki slovesnosti ob 130-letnici gasilstva na Slovenskem. V soboto bo ob 17. uri v tukajšnjem gasilskem domu svečana seja ob 130. obletnici ustanovitve Gasilskega društva Metlika, ki velja za najstarejše v Sloveniji. Ob tej priložnosti bodo gasilci razvili nov prapor ter prevzeli novo gasilsko vozilo in gasilsko avtomobilsko lestev. Francu Kropetu, ki je podaril lestev, in Jožetu Slobodniku, belokranjskemu rojaku, sicer pa častnemu konzulu Slovenije v kanadskem Južnem Ontariu in botru novega prapora, bodo metliški gasilci podelili listini o častnem članstvu. Andrej Dular bo predstavil knjižico svojega očeta prof. Jožeta Dularja “Trinajst desetletij metliškega gasilstva”, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Mestna godba Metlika, oktet Vitis in recitatorji metliške osnovne šole. Osrednja republiška slovesnost ob 130-letnici slovenskega gasilstva bo v nedeljo, 27. junija, ob 11. uri, pred tem pa bo ob 10.15 mimohod gasilcev. Večtisočglavo množico bosta nagovorila predsednik GZS Ernest Eory in minister za obrambo Franci Demšar, slavnostni govornik pa bo predsednik države Milan Kučan. SLOVENSKI TABORI IN DANAŠNJOST Potegnimo vkup vse sile v narodu Sto trideset let slovenskega tabora v Sevnici in 120 let PGD Sevnica SEVNICA - Preteklo soboto so v Sevnici obeležili dva pomembna dogodka iz naše preteklosti: 130-letnice slovenskega tabora v Sevnici in 120-letnice sevniških gasilcev. Zaradi muhastega vremena so slovesnost namesto na Trgu svobode izvedli v jedilnici Lisce. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. Podobnik je poudaril pomen taborskega gibanja, saj je pred dobrim stoletjem predstavljalo mejnik, ko se je slovenski narod odločil pokazati svojo politično voljo. Ljudske množice so na teh shodih javno manifestirale slovenske narodne zahteve. Med temi sta bili najodločnejši zahtevi po ustanovitvi Zedinjene Slovenije in uvedbi slovenščine kot učnega je- zika v vse osnovne in srednje šole oziroma ustanovitev vseučilišča na Slovenskem. Med 17 slovenskimi tabori spada sevniški med najpomembnejše po številu udeležencev, po koreni-tosti in zrelosti zahtev. Na njem so sodelovali tudi najvidnejši slovenski politiki. “Pomen taborskega gibanja je predvsem v dejstvu, da so v njem sodelovali vsi slovenski * OB DNEVU DRŽAVNOSTI ŠENTJERNEJ - Občina Šentjernej vabi na slavnostno akademijo ob dnevu državnosti, ki bo v četrtek, 24. junija, ob 20. uri v atriju šentjernejske osnovne šole. Slavnostni govornik bo župan občine Šentjernej Franc Hudoklin. Vabljeni! BRUSNIŠK1 PRAZNIK ČEŠENJ- Letos češnje niso bogato obrodile, kljub temu sta brusniška krajevna skupnost in tamkajšnje gasilsko društvo tudi letos organizirala že tradicionalni brusniškipraznik češenj, na katerega je prišlo veliko ljudi. Že dopoldan so namreč prodali vseh 1000 kg češenj. Letos prvič je kulturni program pripravilo tudi Turistično društvo Azaleja: nastopil je Pihalni orkester občine Šentjernej, Grajski fantje z Otočca in folklorna skupina Kres. Ob tej priložnosti je Društvo vinogradnikov Janez Trdina Brusnice - Gabrje svečano predalo svojemu namenu mobilni vinski hram. Popoldan je sledila povorka kmečkih voz s prikazom starih kmečkih del, zvečer pa so izmed 10 deklet izbrali še kraljico češenj. Letos je ta naslov osvojila Sabina Kovačič iz Mirne Peči. Fotografija je z razstave češenj in domačih dobrot. (Foto: J. Dorniž) NOVA CERKEV V KOČEVSKI REKI Ne hlapci, temveč izbrano ljudstvo Blagoslovitev cerkve je po besedah nadškofa simbol ponovnega vstajenja JE ZOPET TU” - Po r°čil0 Vla^°fu Rodeta je to spojen osa ‘ ^aJe ceE>tni slovenski s'r°ka i'nn,°ya' 36 metrov dolga, 12 kočev,,. 6 metrov visoka cerkev v’ Kt Reki. (Foto: M. L.-S.) KOČEVSKA REKA - Slovenska država se je že pred leti obvezala, da se bo z izgradnjo cerkve v Kočevski Reki simbolično oddolžila Kočevski za vse po vojni porušene cerkve, božja znamenja SINDIKALNI protest Podobnik kriv Zgfoženi\mo nad besednim izpadom podpredsednika vlade pupana Podobnika na TV konferenci, ko je uporabil klevete p ‘aži za diskreditacijo predsednika ZSSS Dušana Semoliča njegovem boju proti poslanskim privilegijem. Tako so zapisali olenjski sindikalni delavci v izjavi, ki jo objavljamo na 14. Jani. Podobnik sc je resda javno opravičil po televiziji in ra-u’ ostane pa dejstvo, da je zavestno uporabil obsojanja vredno etodo. Semolič namreč nikoli ni vložil zahteve za upokojitev, a‘Ci ni mogel izrabiti nekdanjega zakona o poslancih, kot je P^ed televizijskim občinstvom trdil Podobnik, prav tako ni res, Plača, maša plača sindikalnega predsednika več kot poslanska marveč je polovico manjša kot pri večini poslancev davnega zbora in dosega 240 tisočakov na mesec. ^ marjan Podobnik se že nekaj časa zapleta kot muha v paj-pVl mreži. Bolj ko brca in kobaca, bolj se zapreda v njene niti. stalo je dokončno jasno, da je v času najbolj glasnega go-r)enja o lastni poštenosti v politiki počel ali vsaj dopuščal P’ečje nečednosti, povezane z nezakonitim in nemoralnim P dobivanjem denarja za strankine potrebe, od tako imenova-vtrmanske afere do prenašanja avstrijskega denarja v kovčku , državno mejo. Toda namesto da bi na konkretno vprašanje ta n ° odgovoril in kaj pošteno priznal, je svoj TV nastop, Jr' J,unec sprenevedanja, izkoristil za nebrzdan napad na uRe politike in novinarje. Za svojo dvolično podobo ll",SlL‘njuka je okrivil ogledalo in pri tem izrekel tudi tak smisel, češ da se mu neprijetnosti dogajajo zato, ker si novi-'J' ne želijo demokracije, marveč hrepenijo po diktaturi. O e*a Preproščina! MARJAN LEGAN in druga verska obeležja. Z izgradnjo nove cerkve na mestu stare, ki sojo porušili leta 1954, so pričeli pred petimi leti, minulo nedeljo pa so jo s predajo ključa in blagoslovitvijo, kot je dejal farni župnik Ivan Potrebuješ, končno izročili namenu. Ob somaševanju okoli 50 duhovnikov je prvo mašo v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Kočevski Reki daroval nadškof in ljubljanski metropolit dr. Franc Rode. Dejal je, da je posvetitev cerkve v Kočevski Reki eno izmed znamenj, ki govorijo o premagovanju temne preteklosti, v kateri so nekateri hoteli izbrisati vsako sled božjega. To se je dogajalo tudi na Kočevskem, pa vendar, je dejal, je prav tu človek trpel Jjolj kot kjerkoli drugje v Sloveniji. “Tu so delali ujetniki, ki so bili uradno mrtvi in za katere še danes ne vemo, kako so končali,” je dejal in dodal, da pa je to obdobje sedaj za nami. “Bog se ponovno vrača na Kočevsko,” je poudaril, blagoslovitev cerkve pa označil za simbol ponovnega vstajenja ne le Kočevske, ampak vse Slovenije. Številne zbrane, med katerimi je bil tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik, je pozval, naj sebe spo- Dr. Janez Podobnik družbeni sloji: kmetje, meščanstvo, inteligenca in duhovščina, zaradi česar so bile taborske zahteve resnično pravi množični narodni plebiscit. Z gotovostjo lahko pritrdimo misli velikega poznavalca tega časa, dr. Janka Prunka, da so bili tabori, njihove programske zahteve in politične manifestacije zanje eno najlepših in najpomembnejših dejanj v slovenskem narodnem razvoju,” je med drugim dejal Janez Podobnik. Menil je, da se lahko tudi iz slovenskih taborov učimo narodne samozavesti in tega, daje potrebno pri uveljavljanju ključnih narodnopolitičnih ciljev potegniti skupaj vse sile v narodu. To smo dokazali tudi pred 9 leti na plebiscitu, na katerem smo se odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo. P. PERC Berite danes stran 2: •Romi v novomeškem občinskem svetu? strgn 5: • Čas birokraciji ne pomeni nič stran 7: • Več kot nuklearka in sodi cvička stran 9: • Vinb odpira vrata na Japonsko stran 10: •Zapel “največji slovenski zbor” stran 11: • Oče branil hčerko pred nasilnim možem stran 20: •Izvor imena zelene dolenjske lepotice stran 21: • Bojan s kolesom obkrožil zemeljsko oblo PRETEP NA JURJEVANJU ČRNOMELJ - Na prireditvenem prostoru Jurjevanja 99 sta se 19. junija že navsezgodaj (ob 7.30) sprla 47-letni D. Č. iz Črnomlja in 55-letni T. G. iz Kanižarice. Policisti so ju najprej ozorili, ker pa to ni zaleglo in sta se začela pretepati, soju pridržali do iztreznitve. ČesriTAM ob dNcvu dR Uredništvo Dolenjskega lista štujejo. Poudaril je, da Slovenci nismo narod hlapcev, temveč izbrano ljudstvo. M. LESKOVŠEK-SVETE • NA BIZELJSKEM O SLOMŠKU - V veroučni sobi bizeljskega župnišča so v nedeljo odprli priložnostno razstavo o življenju in delu škofa Antona Martina Slomška, ki ga bo jeseni papež Janez Pavel II. slovesno proglasil za blaženega. Kot je v opisu njegovega življenja pred odprtjem razstave povedal mariborski prelat Franc Zdolšek, je bil Slomšek na tedanje “težavno in moralno oporečno” Bizeljsko, Kjer je kaplanova! kljub mladosti poslan zaradi svoje velike duhovne moči in velike pridigarske nadarjenosti. Otvoritev nedeljske razstave seje poleg predstavnikov Cerkve in številnega občinstva udeležila tudi brežiška podžupanja Milena Jesenko, ki seje v svojem nagovoru dotaknila tudi Slomškovega pedagoškega dela. i ■ AS ■ K CLINTON V SLOVENIJI - V ponedeljek je Slovenijo obiskal ameriški predsednik Bil Clinton z ženo Hillary in številnim spremstvom, v katerem je bila tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, in številni visoki uradniki ameriške administracije. Predsednika Clintona sta gostila predsednik republike Slovenije Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, z njim pa so se srečali tudi drugi visoki predstavniki slovenskega političnega življenja. O obisku objavljamo reportažo na 19. strani. (Foto: Igor Vidmar) m VREME IT* I)o konca tedna bo delno jasno in dokaj hladno vreme z možnimi popoldanskimi plohami. 1. JULIJA ^^STANOVANJSKO VARČEVANJE E%temelj vam odpiramo vrata stanovanja! Začnite varčevati v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki jo izvajajo: A banka, Banka Celje, Banka Domžale, Banka Koper, Banka Velenje, Banka Zasavje, Dolenjska banka, Koroška banka, Nova Ljubljanska banka, Pomurska banka, SKB banka in Slovenska zadružna kmetijska banka. Varčujete lahko tudi za stanovanje svojih otrok ali vnukov. Informacije: Stanovanjski sklad RS, tel.: (061) 1710 500 http://www.stanovanjskisklad-rs.si ! vaše prihod Otrok med počitnicami Neki devetdesetletnik je menda zapisal, da bi se, če bi bil znova mlad, v življenju med drugim več vozil z vrtiljakom. Če bi to počel v času, ko imajo šolarji poletne počitnice, bi se mu verjetno kmalu pridružili številni kratkohlačniki, ki se jim ne bi več ljubilo postavati. Zgodba z vrtiljakom bi bila lahko prav uporaben napotek za poletne dni, ko se starši sprašujejo, kam izročiti svoj naraščaj v času. ko se sami penijo za peneze. Žal je na svetu premalo vrtiljakov. In vrtiljak tudi ne reši vseh zadreg, ki nastopijo v šolaijevem poletnem počitniškem urniku. Res, kam s šolarjem in še zlasti z malčkom iz vrtca poleti med tednom dopoldne? Organizacije s človekoljubnim predznakom, kot je npr. Zveza prijateljev mladine, organizirajo letovanja in različna druga počitniška potepanja, skratka prevzamejo začasno nase, kar sodobna družba vse bolj doživlja kot starševsko breme. Tudi različne druge ustanove civilne družbe so pripravljene poskrbeti za šole proste šolarje, seveda za različne cene. Si vprašanje, kam z otroki med počitnicami, zastavljate kdaj tudi sami ali nimate teh skrbi? V anketi je Dolenjski list skušal s pomočjo naključno izbranih sogovornikov tudi tokrat z območja od Kočevja do Sevnice in od Trebnjega do Metlike sestaviti mozaik zamisli o varnih in prijetnih počitniških uricah, v katerih so otroci sami. ALEKSANDRA CINDRIČ, učenka osnovne šole Semič: “Dobro bi bilo, da bi bila poleti vrata šol odprta otrokom, da ne bi bili prepuščeni ulici in televizorju. Pripravili naj bi delavnice, ki pa ne bi bile povezane s poukom. Vendar naj bi delavnice vodili dijaki in študenti, saj imajo učenci učitelje že med šolskim letom vrh glave. Poleg tega si tudi učitelji zaslužijo dopust.” JERNEJA ROŽIČ, prodajalka iz Črnomlja: “Če bi bila šolska vrata med počitnicami odprta, bi bili starši v službi bolj brez skrbi. Marsikdo ne more poslati svojih otrok na tečaje po Sloveniji ali v tujino. Morali bi nuditi pester program, ki ne bi spominjal na šolo, sodelovala pa naj bi tudi društva. Najbrž ne bi imel nihče proti, če bi bilo potrebno tudi kaj plačati.” JOŽE HOČEVAR, podjetnik iz Ribnice: “Če imajo otroci preveč časa, postanejo nemirni. Zato bi jih morali tudi med počitnicami zaposliti z aktivnostmi. Organizirane bi morale biti kot igre, da bi otroke pritegnilo, ne da bi jih starši v to prisiljevali. Društva za svoje mlajše člane dobro skrbijo, zato bi bilo dobro, ko bi se ta med počitnicami posvetila tudi drugim otrokom.” SONJA ČIBEJ, prodajalka iz Kočevja: “V Kočevju nimamo bazena in ne zanimivih aktivnosti za otroke med počitnicami. Še posebno hudo je zato za otroke, katerih starši si ne morejo privoščiti morja. Teh pa je veliko, saj če si priznamo ali ne, smo Slovenci zelo reven narod. Lepo bi bilo, če bi za otroke organizirali enodnevne izlete po Kočevski. Bilo bi tudi poučno.” SLAVICA PIRNAR iz Škocjana: “Imam tri otroke, dekleti sta že srednješolki in sta mi v veliko pomoč pri varovanju najmlajšega fanta, ki ves čas potrebuje varstvo. Vsak dan ga vozimo v šolo s prilagojenim programom Dragotin Kette. Poprej sva z možem za varstvo poskrbela tako, da sva delala v izmeni, ves dopust pa sva izkoristila poleti, ko ni bilo šole. Nekako se pač moraš znajti.” KATARINA ŠANTEJ, učiteljica razrednega pouka na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika: “Predvsem bi morali starši sami paziti na svoje otroke. Včasih, ko je bilo več revščine, kot je je zdaj, tudi ni bilo kakšnih interesnih dejavnosti, da bi koristno zaposlili otroke ob odsotnosti staršev. Verjetno niti ni bilo več starih mam oziroma starih staršev, kot jih je zdaj.” VERA GOGNJAVEC, predmetna učiteljica na trebanjski osnovni šoli: “Slučajno kot prosvetna delavka nimam teh težav glede varstva šoloobveznih otrok. Moram pa reči, da se mi zdijo za koristno izrabo prostega časa učencev primerne različne delavnice, organizirano kopanje otrok in podobne oblike. Menim, da tako najlažje združujemo prijetno s koristnim." TATJANA PETRIČ, komercialistka iz Kostanjevice: “Starejši, srednješolci, naj bi varovali mlajše, in to v različnih delavnicah. To naj bi delali taki, ki imajo možnosti in voljo. Za vso stvar bi bilo potrebno nabrati nekaj denarja, ne veliko, le toliko, da starejšim nekaj daš, bolj za občutek, da so koristni. V Kostanjevici je za take delavnice veliko možnosti.” IVANA HORVAT, prodajalka v Brežicah: “Otroke je treba poslati na morje, v kolonije, kaj takega. V koloniji je v redu, starši se nimajo česa bati, otroci pa tudi ne. Veliko staršev ima probleme s tem, kam dati otroke med počitnicami. Težave so zaradi denarja, če bi bil denar, je tudi dosti primernih dejavnosti za šolarje med počitnicami. Več denarja za otroke bi morala dati država.” DOLENJSKI LIST Srečanje upokojencev Slovenije V Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE -V torek, 29. junija, bo v Dolenjskih Toplicah potekalo že 11. vseslovensko srečanje upokojencev, ki ga ob pomoči novomeške območne zveze društva upokojencev organizira Zveza društev upokojencev Slove-dit nije. Prireditev se bo pričela ob 11. uri na Jasi v Dolenjskih Toplicah. Slavnostni govornik bo predsednik Slovenije Milan Kučan. Za to priložnost so pripravili bogat kulturni program, kjer bodo nastopili vokalno-in-strumentalna skupina Zarja in sonce, recitatorji OŠ Dolenjske Toplice in štirje upokojenski zbori. Poskrbljeno bo tudi za bogat zabavni program, za pl§s bo igral ansambel Fink. V OŠ Dolenjske Toplice pa bo novomeško društvo upokojencev pripravilo slikarsko razstavo, razstavo ročnih del ter prikaz dela njihovih interesnih skupin. Ker pričakujejo več kot 10.000 obiskovalcev, bo ta dan v Dolenjskih Toplicah in okolici moten prometni režim. Od 7. do 18. ure bosta zato popolnoma zaprti občinski cesti od križišča v Dolenjskih Toplicah skozi Meniško vas do križišča v Podhosti in lokalna cesta Dolenjske Toplice - Dolenje Polje do mostu čez Krko. Ob- vozi bodo urejeni. Vse udeležence v prometu prosijo za strpnost m upoštevanje navodil prometne policije in redarske službe. Romi v novomeškem občinskem svetu? Rajko Šajnovič pobudnik ustavne presoje glede ureditve avtohtone romske skupnosti LJUBLJANA - Na pobudo novomeškega Roma Rajka Šajnoviča, ki na lanskih lokalnih volitvah ni mogel kandidirati za predstavnika romske skupnosti v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto, je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti statuta Mestne občine Novo mesto in oceno ustavnosti zakona o lokalni samoupravi ter zakona o ustanovitvi občinln določitvi njihovih območij, v delu, v katerem določa število članov prv ega občinskega sveta. Minuli petek je bila na ustavnem sodišču v Ljubljani javna obravnava, dokončno odločitev pa bodo sodniki sprejeli na za javnost zaprti seji v kratkem. Statut novomeške občine nam- država ali občina skrbeli za nas, reč ne določa, da imajo tudi predstavniki Romov pravico izvoliti svojega predstavnika v občinskem svetu. Zakon o lokalni samoupravi, ki sicer avtohtonim romskim skupnostim daje pravico do predstavništva v občinskem svetu, ne določa pa meril, po katerih bi občine lahko ugotovile, če na njihovem območju živi avtohtona skupnost. Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, ki sestavo prvih občinskih svetov določa z zakonom, sestavo naslednjih pa določa občina s svojim statutom, je predstavništvo v občinskem svetu določil samo Romom v Murski Soboti. Sodniki so najprej prisluhnili pobudniku Rajku Šajnoviču, kije dejal, da so novomeški Romi enakopravni z ostalimi državljani le na papirju, razvojno in civilizacijsko pa da so še na ravni izpred petdesetih let. “Nočemo, da bi le hočemo si tudi sami pomagati. Radi bi le, da bi nam ponudili roko in nam pomagali iz našega blata,” je ponazoril svoje zahteve Šajnovič. Oporekal je trditvi no- NA USTAVNEM SODIŠČU -Zadnje priprave Rajka Šajnoviča pred javno obravnavo. (Foto: J. D.) vomeških občinskih organov, dav novomeški občini ne živi avtohtona romska skupnost, saj naj bi o tem pričale številne študije pomembnih jezikoslovcev, antropologov in novinarjev. Na javno obravnavo so bili^povabljeni tudi predstavniki oblasti in pristojnih ustanov, ki so vsak iz svojega zornega kota poskušali osvetliti problem. Ugotavljali so, da ni dvomov o obstoju romsk skupnosti v novomeški občini, res pa je, da ni enotnih meril za ug°' tavljanje avtohtonosti neke skupnosti, le-ta so po svetu različna, saj je to stvar političnega konsenza. Ustava tudi ne daje izrecne pra • ce romskim skupnostim tako ko madžarski ali italijanski paro nosti do članstva v občinskih sv tih. Poleg tega v Sloveniji globalnega zakona o zaščiti K mov, ampak le področne zakon > npr. zakon o šolstvu, medtem je zakon o lokalni samoupravi • tem področju pomanjkljiv m n dorečen. Prav na to, da ni zako skih osnov in kriterijev za a°lof. tev avtohtonosti romskega preu valstva, se sklicuje tudi nov01®■ ška občina, saj bi sicer lahko v občinski svet, ki je politični org te kriterije določal po svoje. j. dorniž SPET O PROSLULI MRLIŠKI VEŽICI Najpomembnejši je občinski avto Zgode in nezgode ob pripravi prvega proračuna občine Dolenjske Toplice USPEH METLIŠKIH GODBENIKOV METLIKA - Mestna godba Metlika se je nedavno udeležila šestega tekmovanja slovenskih godb v zabavnem programu za pokal Ormoža. Med enajstimi orkestri iz vse države si je z odličnim igranjem prislužila 1. mesto, ki ga je delila z godbama iz Slovenj Gradca in Mute. DOLENJSKE TOPLICE - Čeprav naj bi šlo le za nekakšno gradivo, ki vse večji, od proslule t0P'ls^,jbije. gaje pripravil župan Franc Vovk, je “predstavitev proračuna za leto 1999” »«**«•«■ rln vnHnvoda za postala osrednja točka dnevnega reda zadnje seje topliškega občinskega sveta. ške vežice do vodovoda za C Vse to j > je enega od treznih tnum* jenih svetnikov, ki je ze ne*- J dobrohotno, a brez odmeva po županu svojo strokovno P° ’ pripeglo do do tega,sv<* V dolgotrajni in mestoma dolgovezni razpravi so prišle na dan ne samo številne potrebe, stari grehi in zamere, ampak tudi povsem nasprotni pogledi. Župan je hotel, da bi se o tem “gradivu” za proračun svetniki “v svojih sredinah pogovorili s svojimi kolegi”, čez teden bi se ponovno sestali in proračun kar sprejeli. Temu so nekateri svetniki odločno nasprotovali, češ da je proračun tako pomembna stvar, da ga je treba sprejeti po normalnem, se pravi dvofaznem postopku. Razprava se je vlekla in opotekala, kup zelo perečih problemov je postajal ril: “Če bomo delali vsak p° nali' * Kakorkoli že, za letošnji topliški proračun ni narejen šemiti osnutek. So pa svetniki kljub temu že sprejeli eno postavko na odhodkovni strani. Nakup občinskega avtomobila je očitno tako nujna stvar, da so zanj že vnaprej namenili 2 milijona tolarjev. Za to je glasovalo 9 svetnikov, 2 sta bila proti, eden pa se je glasovanja vzdržal. Po županovem predlogu naj bi šlo za občinski avto celo 2,7 milijona tolarjev, kupili pa naj bi renault mega-ne, češ da se bodo včasih morali “tudi trije peljati na kakšno daljšo pot, morda na izobraževanje”. A so svetniki menili, da bo za potrebe občine zadostoval Clio. nas bodo na koncu ljudje nag y Po županovem gradivu naj letošnjem topliškem Pror? r;ev. zbralo blizu 330 milijonov to porabili pa naj bi nekaj stoj manj. Za dokončanje mrliške ^ je v tem gradivu namenjeni milijona tolarjev, s tem cJenaI^vejjco bi po županovem prepričanju lahko odprli, pri čemer so^ru^koi jeverno zmajevali z glavo. V^ ne- je s to vežico že dalj časa tona j;1 in jc povzročila že toliko razp^ ’naj je eden od svetnikov prcdlag bi temu vprašanju posvetni p^, no sejo občinskega sveta. !p° |eja-naj bi si svetniki vežico tudi li, za to pa bo treba najPreJ *tjrib, I pravi ključ, kajti niti eden o j ki so jih dobili na občino, klene njenih vrat. 30 LET ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV- V novomeškem hotelu Krka je bila v soboto svečana seja Zveze delovnih invalidov Slovenije ob 30-letni-ci njihovega delovanja pod naslovom “Za enake pravice invalidov v neenaki usodi ”. Predsednik zveze Miran Krajnc je v govoru poudaril, da so problemi, s katerimi se invalidi srečujejo danes, drugačni kot pred tridesetimi leti. Danes delovni invalidi zelo težko najdejo delo, poseben problem pa so kršitve njihovih pravic v podjetjih. Sejo je popestril nastop Dolenjskega okteta. Na koncu pa so najprizadevnejšim v društvih invalidov Trebnje, Grosuplje, Črnomelj, Ribnica in Novo mesto podelili priznanja za njihovo požrtvovalno delo. Posebno priznanje pa so podelili tudi podpisniku ustanovne listine pred 30-timi leti Novomeščanu Ignacu Hočevarju, na fotografiju mu čestita sekretarka zveze Tanja Hočevar. (Foto: J. Dorniž) PRIZNANJA ZA DAN BATA U ON A - V petek, 18. junija, je bilo v novomeški vojašnici še posebej slovesno, saj so praznovali sedmo obletnico ustanovitve I. pehotnega bataljona 22. brigade Slovenske vojske. Major Martin Pust je najboljšim vojakom 19. generacije, ki ta čas služi vojaški rok v bataljonu, podelil priznanja. Zlati strelski znak si je prislužil Marko Dragišič iz minometalske čete, srebrnega pa med drugimi tudi Gašper Kotar (na sliki levo). Zlati znak najboljšega vojaka je dobil Stefan Breznikar. Major Pust je ob tej priložnosti opozoril na kronično pomanjkanje tehnično brezhibnega orožja in učnih pripomočkov, kar precej ovira proces usposabljanja vojakov v novomeški vojašnici. (Foto: I. V.) razposajenega mesta k četnih so v zadnjih dneh svoje Pr'^0 vale tudi znamenite Viole. Mariborsko pismo vale tudi znamenite V1 jjio (pre)bučnoPoslavljale a zmago nogometašev Ma , Teatanika na državnem P Veselo in žalostno stvu ter v pokalnem tekmovahj 7« V..lic,na so raztne* Podoba mesta v teh dneh Za kulisami pa so razmi mestu veliko bolj žal° MARIBOR - Mesto ob Dravi nudi obiskovalcem v teh dneh na začetku poletja dokaj protislovno podobo: na eni strani je zelo veselo, na drugi strani pa žalostno mesto. Pa začnimo enkrat pri veselem delu! Najbolj razposajeni so v teh dneh maturanti, ki hodijo po mestu s piščalkami v ustili in se obnašajo, kakor da bi bil vessvef njihov. Konec minulega tedna pa se je več kot 10.000 mladih Mariborčanov zbralo na rock koncertu “Piše se leto 99”, ki ga vsako leto na zadnji šolski dan organizirajo na Snežnem stadionu pod Pohorjem. V starem mestnem središču na Lentu ob Dravi pa so prireditelji že postavili sedem odrov za mednarodni festival “Lent 99”, na katerem se bo od 25. junija do 11. julija zvrstilo okoli 4(K) različnih koncertov, predstav in drugih prireditev, ki si jih bo po pričakovanjih organizatorjev ogledalo okoli 400.000 domačih in tujih obiskovalcev. Gre za največji festival v državi. Tako daje Štajerska metropola na začetku počitnic podobo izjemno veselega, če že ne kar Medtem ko se v večini s^\o-skih občin že kažejo zna . en... ——j j^fiza njukture, se gospodariS iablja’ i Mariboru še vedno p°8 v Marmoru se veunu p-o v saj so gospodarske °rU 5,5 mestu lani ustvarile sai#- IDL31U Ulili UUl' -j odstotka prihodkov gosp m stva v državi in 4,7 odst® ^ v., mr kar iz,‘ - čistega dobičjp ter kar vinvvLU uooivBu * * _ stotka čistih izgub sl°ve. 0s-gospodarstva. Maribor* podarstvo je lani — , večje neto izgube v drža v (1 podjetij je ustvarilo sK I milijard tolarjev izgu^'s^Jn0' IllllljUlVJ IVIKUJV CZ nSC** tem ko je stopnja brezp .^v sti skoraj za deset s rečja Mi Mcr.iaj i.a uv.,.. višja od slovenskega P Jogiji ter znaša 23,6 odstotka- nnfl . C...U..C c.,,., —-— je brezposelnih pre iače za' delavcev, povprečne po(j-poslenih pa za več ..pubif stotkov zaostajajo za rt škim povprečjem- .( foofii se tudi val stečajev v M še ni ustavil m u.muvu. . nveSv>' Mladi Mariborčani so ic ■ , čas P° . .h. iz- daje končno prišel ča^P^skr^' Mnogi odrasli Pa.sC.TpoPfl' ijcnostjo sprašujejo, k J .j jo-neslo poletje, pustov poslovni rezili1 a jetjih običajno še sla drugih kvartalih lcta' ..čgbA TOMAZK > Št. 25 (2600), 24Junij* Novomeška kronika NESREČA - Na edinem parkirnem mestu na Glavnem trgu. rezerviranem za invalide, avtomobile pogosto parkirajo ljudje, ki sicer niso invalidi, a jim manjka človečnosti, strpnosti in razumevanja za prizadete ljudi, po drugi strani pa so polni napuha, objestnosti in nesramnosti. Invalidi tudi to krivico prenašajo nenavadno mirno in strpno. Zadnji torek ob enih popoldne pa je buo enemu od njih le dovolj in je Poklical policijo, da bi naredila red. Pa so mu odgovorili, da se nimajo časa ukvarjati s tem, češ a obravnavajo neko nesrečo, ot da sta v Novem mestu le dva Policista! Prizadeti fant je klical •komunalo, tam pa so mu sveto-m! un.aj Pokliče parkirno hišo. . ajbrž so mu hoteli namigniti, da je tam še kaj prostora. P - Od nekdaj mogočnega Pionirja so ostale le še kljuke v obli-,' crke P na vhodnih vratih nehanje Pionirjeve upravne stavbe, tistih socialističnih časih je bila vsaj trava pred stavbo pokošena ■n okolica urejena, na prostranih Parkiriščih pa je lahko parkiral •udi navaden smrtnik, ne tako kot anes, ko imajo izbranci svoja Parkirišča zaprta z zapornicami. anes to stavbo naseljujejo razne in« i 'n ,uradi, od dimnikarjev, spektorjev do davkarjev. Ti so a otvoritvi prostorov prostoduš-, ° da bodo v novih pros- kik ?)se§ab boljše rezultate, drfu et za davčne zavezance, žavo napoved za pogoltno dr- DrVODA - Z vodo so težave. Ni piav. ee je je preveč, še huje je, če JPnmanjkuje. Posebne težave P o s težko vodo. Zlasti z njeno P avo. Težka voda je ime potoka, „K-Pa vasi> zato je tabla ob gorjan-n cfstl z napisom Težka voda va «r«na. Ko gre za označbo U bi moralo pisati Dolnja oz. D ,rnJa Težka Voda. Jezikovni na Tn^nez b'tuc*' obvestilo, da je ra, ezki v°di radarska kontrola, tisteT1 ,ak°’ da Policiia lovi hi, ’ 1 z motornimi čolni pre- tem V02‘j° po Potoku. Kljub bi]",.pabobolje,če tudi avtomo-šain !° takem obvestilu zmanj-UrJQ nitrost na največ 50 km na . Sospaje rekla, da je de- vine slrup za trg0' tizar ' 6™ so po nacwna~ delni 1 tr&oy[ne v Novem mestu lizn e naprej'jih P° denaciona-J1 na veliko zapirajo. _ NiCC' n°V0mS"i.Od do juniia so v Lidijač6S- - Pototlnišnici rodile: berka 'z Gorenjega Podšunt-či{ j, a jo, Andreja Jurajev-BlatniJaomlja " Manco, Vanja Slavi,., t,lz Muhabera - Aljaža, Rena,, 'Z brusnic - Marka, Top|ica . ormiin iz Šmarjeških iz Hruš ^*ateJa Kastrevec iz Bruv'ce" tulijo, Bojana Luzar Par j, r,le ' Miha, Damjana Sto-Wei°robelj ' Kristjana, Eva Cna!er 'Z Stare Lipe - Ž'8a- !Catarin,°k-tU,na 12 Mc,likc - Tai°' uka p i nka Jaklič iz Dol. jVakn r.I!Tl.0^a, Irena Josipovič ^Ofiana m ‘Z, Križevske vasi -|ega 'Nedeljka Ivanič iz Kr-i Uoml'.10’ Anica Pratljačič iz ianič n c ’ Tomislava, Mojca ejca Vt. are Lipe pri Vinici -'Klar,; a,eja Oštir iz Čcščc vasi P prj v. ‘duša Novak z Brezove ^'Kctič j ®ncu ' Aljaža, Danic; r'h. * 2 Gorenjcev pri Adleši . A'10, F. v n "7. ■»Bi 'a 'N n c iz Eya Zupančič Volkar vasi - Maj, Suzana Šeni-ga, Terezija ,t p 1 - Maj, Si Kabi lo, E, >ZN0VPr0t/deČka ič a i L>A MESTA: Mojca v. "Zuta 'uii, [amičeva ulica 46 - Ma-•Vtstrevc, Regrča vas 69 \ uja Kajtazovič iz Šcgo- Čcstitamo! 1Ce b - Enisa. Z M 1 A S 1 rl OBČI M KOČEVARJI V TRA VNEM DOLU - V nekdanji kočevarski vasici Travni Dol v KS Uršna sela so se zadnjo nedeljo zbrali številni Kočevarji iz Slovenije in tujine, prišli so celo iz Amerike in Avstralije. Na tem srečanju so slovesno odprli obnovljeno kapelo v tem kraju, za katere obnovo se je zavzelo Društvo Kočevarjev staroselcev, ki ima sedež v Občicah, šteje pa okoli 140 članov. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik združenja kočevarskih društev po svetu dr. Viktor Michitsch, član vlade avstrijske Koroške, predstavnik koroških Slovencev, predstavnica slovenskega kulturnega ministrstva in drugi gostje. (Foto: A. B.) i MRLIŠKA VEŽICA NA DOLZU - V nedeljo sta novomeški župan dr. Tone Starc (levi) in predsednik KS Dolž Stane Salehar ob prisotnosti številnih krajanov in gostov odprla mrliško vežico, ki so jo v tem podgorskem kraju zgradili v letu dni. Gradnja je veljala 24 milijonov tolarjev, vsa dela z ureditvijo novega pokopališča vred pa bodo stala še 4 milijone tolarjev več. Računajo, da bo polovico prispevala novomeška občina. Vežico sta blagoslovila novomeški prošt Jože Lap in stopiški župnik Edi Eberl. (Foto: A. B.) VABLJENI NA “IGRE BREZ MEJA” ŠENTJERNEJ - RTV Slovenija tudi letos organizira “Igre brez meja”, ki se bodo odvijale v južnem delu Italije, v Kalabriji. Med ekipami iz Slovenije bo tekmovala tudi ekipa iz Šentjerneja, zato šentjernejska občina vabi, da se jim pridružite kot navijači. Potovanje v Italijo bo trajalo od 7. do 9. julija. Prijavite se lahko na šentjernejski občinski upravi najkasneje do ponedeljka, 28. junija. Število prijav je omejeno, ob prijavi pa poravnate le simbolični znesek 3 tisoč tolarjev. Vse dodatne informacije dobite na šentjernejski občini, ali po tel.: 373 13 12 ali 373 13 15. PRED GASILSKIM DOMOM - Šmihelski gasilci so nadvse slovesno obeležili 70-letnico delovanja društva in ob tej priložnosti na pročelju gasilskega doma odkrili sliko sv. Florjana - zavetnika gasilcev. (Foto: J. D.) DENACIONALIZIRANO ZAHTEVALI PREVEC Dolenjka z Glavnega trga v Bršljin V Bršljinu Dolenjka odprla salon mode in obutve - Predragi denacionalizirani lokali v mestnem središču - Letos še trgovini na Smrečnikovi in Ragovski cesti ter v Kostanjevici NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je novomeško trgovsko podjetje Dolenjka v Bršljinu ob BTC odprlo novo sodobno trgovino, ki sojo poimenovali “Salon mode in obutve”. Z izgradnjo te trgovine, kamor so prenesli programe svojih treh na novomeškem Glavnem trgu zaprtih trgovin, Dolenjka v Bršljinu na enem mestu zaokrožuje svojo ponudbo. Tako Dolenjkino prodajno središče z 2.000 m2 prodajnih površin sestavljajo diskont živil, salon opreme in najnovejši salon mode in obutve. Nova trgovina je veljala blizu 150 milijonov tolarjev, v njej je zaposlenih 14 žensk. Z odprtjem te nove trgovnine je Dolenjka na novomeškem Glavnem trgu zaprla tri svoje poslovalnice: Kekec, Tekstil in Usnje. To so sanfo trije od 23 Dolenjkinih lokalov, ki so (bili) v postopku denacionalizacije; gre za četrtino vseh Dolenjkinih prostorov, v katerih je bilo zaposlenih več kot 100 ljudi. Tudi te tri v samem mestnem jedru je Dolenjka pred časom že odkupila, takrat od tedanjega lastnika - občine. Kljub temu jih je bila pripravljena še enkrat kupiti od novih starih lastnikov oz. nji- NOVI PROSTORI NOVO MESTO - Študentski servis Novo mesto in Društvo novomeških študentov vabita v četrtek, 24. junija, ob 14.30 na otvoritev novih prostorov na Prešernovem trgu 6,50 m naprej od stare lokacije proti Domu kulture. KONCERT TRIA N0VINA NOVO MESTO - Humanitarno društvo M & V Novina priredi dobrodelni koncert družinskega tria Novina pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja”, ki bo v četrtek. 24. junija, ob 18.30 v dvorani osnovne šole Šmarjeta. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom v novomeški bolnišnici za nakup inhalatorjev. SEJEM POCENI KNJIG NOVO MESTO - Do konca tega meseca so na ploščadi pred vhodom v Knjižnico Mirana Jarca vsak delavnik od 8. do 18. ure na ogled in nakup poceni (od sto do tisoč tolarjev) knjige knjižnične, bukvarne in založb Karantanija, Slovenska knjiga in Dan. OKTET ADORAMUS V PLETERJAH ŠENTJERNEJ - Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholo-maeus priredi danes ob 19. uri v gotski cerkvi v Pleterjah koncert okteta Adoramus. Po koncertu bo ogled etnološkega muzeja na prostem, Društvo kmečkih žena pa bo pripravilo pokušnjo domačih dobrot. KOLEDVA V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Društvo sloven-sko-poljskega prijateljstva organizira v četrtek, 1. julija, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Šentjerneju koncert komornega zbora Koledva iz Krope. Koncerta se bo udeležil tudi veleposlanik Poljske v Sloveniji Maciej Szymanski, ki bo ta dan na obisku v kartuziji Pleterje. Gasilsko društvo Šmihel že 70 let Ves čas so gasilci skrbeli tudi za kulturne in športne dejavnosti - Leta 1975 zgradili gasilski dom - Ob jubilejnem praznovanju novo vozilo in društveni prapor NOVO MESTO - V Sloveniji ima gasilstvo že dolgo tradicijo, prostovoljni gasilci pa niso varovali le ljudi in njihovega imetje pred požari, ampak so krepili tudi narodno in kulturno zavest. 'l\idi šmihelsko prostovoljno gasilsko društvo, kije v soboto slovesno obeležilo 70-letnico delovanja, je že na začetku delovanja ustanovilo dramsko skupino, podpiralo športne dejavnosti, danes pa v okviru društva že več let uspešno deluje gasilski pevski zbor, kije ubrano zapel tudi na sobotni proslavi. Gasilsko društvo Šmihel - Novo kriva pa celoten mestni in pri- mesto je bilo ustanovljeno januarja 1929. leta, potem ko s'e je raz-formiralo Gasilsko društvo Kan-dija - Novo mesto. Takrat so si postavili zasilno orodjarno in nabavili nekaj najnujnejše opreme. Med vojno je članom uspelo zavarovati opremo in bogati društveni arhiv, po njej pa je društvo ponovno zaživelo. Leta 1975 je bil dograjen gasilski dom, kupili so avtocistcrno in gasilski kombi. Šmihelsko gasilsko društvo šteje 160 članov in deluje na območju sedmih krajevnih skupnosti, po- mestni del Novega mesta na desnem bregu reke Krke. Predsednik društva Lojze Kočevarje povedal, daje iz njihovih vrst tudi desetina posebej izurjenih mladih gasilcev usposobljenih za opravljanje nalog civilne zaščite. Smielsko gasilsko društvo je ob 70-letnici delovanja najprej pripravilo krajši kulturni program pri svojem gasilskem domu, kjer je šmihelski župnik Ciril Plešec blagoslovil na fasadi naslikanega sv. Florjana, delo Marjana Pančurja. Sledila je parada gasilcev. S slo- hovih dedičev. Vendar so ti zahtevali toliko denarja, da bi bil kvadratni meter prodajne površine v starih prostorih 2,5-krat dražji, kot jih je stal v novi sodobni trgovini. “Za manj denarja, smo zgradili novo sodobno in veliko večjo v Bršljinu,” pravi Milan Jakopin, direktor Dolenjke. Šicer pa je danes v Dolenjki v 37 poslovnih enotah zaposlenih 360 ljudi, imajo preko 14.000 m2 maloprodajnih in 3.900 m2 veleprodajnih pokritih površin. Ves čas svojega obstoja Dolenjka posluje pozitivno in tako rekoč brez kre- OB DNEVU DRŽAVNOSTI ŠMARJEŠKE TOPLICE - Turistično društvo Šmarješke Toplice v sodelovanju s Kulturnim društvom Šmarjeta, Zdravilišči Šmarješke Toplice in šmarješkim Društvom vinogradnikov organizira 3. srečanje ob dnevu državnosti na Vinjem Vrhu s krajšim kulturnim programom in zabavo, ki bo v petek, 25. junija, s pričetkom ob 11. uri. Šlav-nostni govornik bo poslanec Tone Anderlič. Vabljeni! ditov. Dobiček zadnjih let namenjajo za prenovo in gradnjo novih poslovnih površin. V lanskem letu so ustvarili za 8,7 milijarde prometa, kar je 12 odst. več kot leto poprej, dobiček pa je znašal 66 milijonov tolarjev. Za letos načrtujejo za 10 milijard tolarjev prometa, dobiček pa približno tak, kot je bil lani. Poleg novega salona mode in obutve bodo letos dogradili in obnovili trgovino v • Znano je, da bi Mercator rad kupil Dolenjko, vendar mu to še ni uspelo, proti temu, da bi Dolenjsko, Belo krajino in Posavje obvladovalo le eno podjetje, je tudi vodstvo Dolenjke, kar ni čudno, saj so Dolenjkini kazalci poslovanja za čertino boljši kot Mercatorjevi. Proti prevzemu so se zavarovali tako, da imajo družbo pooblaščenko, ki ima 58,8 odst. Dolenjkinih delnic, Mercatorju pa jih je doslej uspelo pokupiti 20 odst. Dolenjka ostaja v skupini ABC, v kateri ima položaj regijskega centra. Smrečnikovi ulici v Novem mestu, radi bi posodobili in razširili tudi tisto v Ragovski ulici ter uredili diskontno prodajalno v Kostanjevici. Skupaj bodo letos investirali kar 280 milijonov tolarjev, v zadnjih osmih letih pa je Dolenjka investirala 12 milijonov mark. A. BARTEU Deponija za novo tisočletje Nova deponija pri Leskovcu bo veljala 4 milijarde tolarjev -Pol denarja naj bi dobili iz EU NOVO MESTO - Če bo vse teklo po načrtih, se bodo v začetku prihodnjega leta začela dela za razširitev deponije komunalnih odpadkov pri Leskovcu v KS Brusnice. Na razširjeni deponiji bo ob novi tehnologiji odlaganja odpadkov prostora za 20 let. Gradnja nove deponije oziroma razširitev sedanje bo veljala okoli 4 milijarde tolarjev. Seveda bi bil to za novomeško Komunalo oz. novomeško in ostale občine, iz katerih odpadke odvažajo na to deponijo, preveliko breme, ki ga same nikakor ne bi zmogle. Računajo, da bodo najmanj polovico potrebnega denarja dobili od Evropske zveze. Pred nedavnim so se občinski možje, KS Brusnice in vaščani Leskovca dogovorili tudi glede ekološke rente. Sporazum o tem naj bi sprejeli na današnji seji novomeškega občinskega sveta. Do sedaj je na račun ekološke rente 10 odst. od smetarine pripadalo KS Brusnice. Po novem pa naj bi šlo za to rento 12 odst. od smetarine, kar bi po sedanjih podatkih zneslo okoli 36 milijonov tolarjev na leto. Zaradi deponije neposredno in najbolj prizadetim prebivalcem Leskovca naj bi iz te rente pripadlo 10.000 tolarjev na mesec na prebivalca (teh je sedaj 28); od ostalega denarja pa bo šlo 80 odst. KS Brusnice, 20 odst. pa občini Šentjernej (zaradi deponije pripada del rente nekdanji KŠ Orehovica). Sporazum bo začel veljati z izdajo gradbenega dovoljenja. Na novi oz. povečani deponiji bo imelo delo okoli 30 ljudi in tudi pri tem bodo imeli prednost domačini. Po tem sporazumu bo treba zgraditi tudi kanalizacijo v Brusnicah, Leskovcu, Gor. in Dol. Suhadolu, na Ratežu, nadalje obnoviti cesto Ratež - Brusnice in ob njej zgraditi pločnik, prav tako cesto skozi Ratež s pločnikom. Zaradi stroškov, kijih prinaša ta sporazum, se smetarina sicer ne bo podražila, bo pa dobiček iz te dejavnosti zato gotovo manjši. A. B. Suhokranjski drobiž vesnostjo pa so nadaljevali pri stavbi Združenja šoferjev in avtomehanikov v Šmihelu, kjer je predsednik Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič najbolj zaslužnim in dolgoletnim članom šmi-helskega gasilskega društva podelil gasilska odlikovanja in plamenice Gasilske zveze Slovenije. Ob 70-letnici delovanja je šmihelskim gasilcem čestital tudi novomeški župan dr. Tone Starc. Ob tej priložnosti so slovesno predali svojemu namenu tudi novi, 4 milijone tolarjev vredni, gasilski avto in razvili nov društveni prapor. V kulturnem programu so nastopili otroci šmihelske osnovne šole, mestna godba in pevski zbor PGD Šmihel. Praznovanja so se udeležili tudi gasilci iz pobratenega prostovoljnega gasilskega društva Donja Lomnica iz Hrvaške. J. DORN1Ž M KRKINI JUBILANTI - Prejšnjo sredo so v Krki pripravili slovesnosti za delavce, ki so Krki zvesti že 10, 20, 30 in 35 let. Letos je takih 310 v materi Krki in 35 v hčerinski družbi Krka Zdravilišča. Po internih slovesnostih so se jubilanti zbrali v novomeškem Kulturnem centru Janez Trdina na nastopu Big Banda RTV Slovenije s pevcem Otom Pestnerjem. Jubilantom je spregovoril predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič, ki je tistim z najdaljšo delovno dobo izročil priznanja in nagrade. Na fotografiji: Anica Pintar, kuharica v hotelu Grad Otočec, prejema za 20 let dela čestitke direktorja Krke Zdravilišč Vlada Petroviča. (Foto: A. B.) SPREJEM ZA KRVODAJALCE - Pred dnevi je bil v gostilni Zupančič sprejem za krvodajalce v občini Žužemberk, ki sta ga pripravila občina Žužemberk in občinski odbor RK. Zbrane krvodajalce sta pozdravila župan Franc Škufca in predsednica območnega odbora RK Anica Bukovec. Oba sta se zahvalila krvodajalcem za njihovo humano poslanstvo in se obenem zahvalila v imenu vseh tistih, ki so to pomoč potrebovali. IZREDNI OBČNI ZBOR - Člani lovske družine Plešivica so imeli v nedeljo izredni občni zbor, na katerem so zavrnili novi poslovnik o delu lovske družine, ki ga je pripravil upravni odbor njihove družine. VITEZI NA VEČERJI - Turistično društvo Turjak je pretekli vikend pripravilo na gradu Turjak več odmevnih prireditev z mednarod- nimi gosti. Na koncu je bila po starih receptih okusno pripravljena večerja, na kateri so sodelovali tudi suhokranjski vitezi (na sliki). DOLENJSKI LIST nm 12 MAŠI H OBČIM IKMI Zbiralna akcija na tožilstvu Potem ko so se na občinskem svetu strinjali z zbiranjem dela denarja za obnovo strehe na cerkvi sv. Roka, ni šlo brez negodovanja in celo prijave na tožilstvu METLIKA - Gradbeni odbor za obnovo cerkve sv. Roka na metliškem pokopališču je dal mestni skupnosti (MS) Metlika pobudo za povišanje najemnine za grobove. Svet MS seje strinjal s 100-odst. povišanjem, ki bi veljalo le za letos, denar pa bi namenili za obnovo strehe na cerkvi. Tudi občinski svet je soglašal s to podražitvijo, ko pa so najemniki dobili položnice, se je zapletlo. S Komunale, ki ureja pokopališče in pobira najemnino, so namreč poslali položnice za grobarino, h kateri je bil pripisan še prispe- ZMAGA OSTALA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Pretekli konec tedna je bilo v Črnomjju 4. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite z Dolenjske. Pomerilo se je osem ekip iz sedmih občin in sicer iz Črnomlja, Metlike, Semiča, Trebnjega, Novega mesta, Škocjana in Šentjerneja. Tekmovalci so morali v nedograjeni telovadnici pri osnovni šoli Mirana Jarca reševati ponesrečence iz ruševin in pomagati ponesrečencem ob razlitju kisline. Najbolje se je odrezala ekipa Črnomelj I, ki je tako ubranila lansko 1. mesto, oktobra pa se bo pomerila na državnem prvenstvu, sledili pa sta ekipi Črnomelj II in Novo mesto. ŠEST NOVIH FOTOGRAFU METLIKA - Pred kratkim je Božidar Flajšman, Metličan, ki živi v Ljubljani, oblikoval, izdal in založil pet razglednic. Ena prikazuje pustovanje v Metliki leta 1965, ko so Turki napadli mesto. Dve sta s pustovanja leta 1966, prikazujeta pa glavno gadje gnezdo in Krištofa Kolumba, kije odkril Metliko. Ker metliško Gasilsko društvo konec tedna praznuje 130-letnico obstoja, sta dve razglednici posvečeni temu jubileju. Na eni je načelnik metliških gasilcev leta 1913 Josip Flajšman, na drugi pa metliški gasilski pionirji leta 1969. Flajšman je fotografiral in oblikoval tudi razglednico z belimi brezami, ki jo je izdalo in založilo Belokranjsko muzejsko društvo ob 50-letnici delovanja. vek za popravilo strehe. To je mnoge presenetilo, saj niso vedeli ne za enkratno podražitev ne za katero streho gre. Nekateri so ugibali, ali je morda kaj narobe z nedavno obnovljeno mrliško vežico. Motilo jih je tudi, da ni bil položnici priložen dopis z obrazložitvijo, a tudi, zakaj bodo plačali le najemniki grobov, ne pa tudi drugi meščani. Predsednik MS Metlika Anton Tomc je pojasnil, da potem, ko so se tako v MS kot na občinskem svetu strinjali, da na ta način zberejo del denarja za obnovo sv. Duha, ni bilo več nikakršnih ovir. Da pa je bila cerkev potrebna popravila, pove tudi to, da je po pročelju že raslo različno rastlinje. Na pripombo, zakaj niso prispevka plačali vsi Metličani, je odgovoril, da bodo tisti, ki bodo v pri- hodnje kupovali grobove, takrat plačali tudi ta prispevek. Zdelo pa se mu je pretirano, da se je zaradi takšnega načina zbiranja denarja znašla prijava na tožilstvu. Še bolj natančen je bil direktor Komunale Juš Mihelčič. Komunala pogodbeno vzdržuje pokopališče pri sv. Roku za MS, to vzdrževanje pa spada v izbirno dejavnost njihove gospodarske službe. “Potem ko so v MS dobili vsa soglasja, so nam predlagali, da zanje fakturiramo še prispevek za popravilo strehe. Nihče še pomislil ni, da bo kdo to vzel za ideološki problem, kaj šele, da bi si privošči prijavo na tožilstvo, ki ima gotovo veliko več pomembnejšega dela,” je bil odkrit Mihelčič. Priznal je napako, ker ni bilo obrazložitve. Prvič so namreč morali dati na položnice tudi obvestila in navodila za takšno besedilo so s Komunale po njegovih zagotovilih tudi poslali. A je tekst izpadel. Ker položnice tiska pošta v Ljubljani, oni pa jih vidijo šele takrat kot najemniki grobov, je bilo za popravke prepozno. Poudaril je, da je Komunala v tem primeru na željo MS le opravila storitev, sicer pa nima nič pri zbiranju denarja, ki naj bi se ga iz tega naslova zbralo, če bi plačali prav vsi, za milijon tolarjev. Do konca preteklega tedna jih je od 300 zavezancev račun poravnalo 70 odst. Sicer pa bo popravilo strehe veljalo 4 milijone tolarjev. M. BEZEK-JAKŠE OBNOVA SV ROKA - Propadajoča cerkev sv. Roka res ni bila v ponos lepo urejenemu metliškemu pokopališču. Čeprav bo večino denarja za obnovo strehe moral zagotoviti župnik, pa je nekatere motil tudi način zbiranja prispevkov pri najemnikih grobov. PROTEST SVETNIKOV METLIKA - Metliški svet-niki so na pobudo Ivana Škofa iz DeSUS soglasno sprejeli protestno izjavo o zakonu o upokojevanju poslancev. V Črnomaljci za posojilni sklad Medobčinski sklad za pomoč drobnemu gospodarstvu naj bi ustanovile vse tri belokranjske občine, a metliški in semiški svetniki še niso razpravljali o njem 1. julija začetek metliškega kulturnega poletja METLIKA - Čeprav bo letošnje poletje dvorišče metliškega gradu zaradi popravila grajske strehe zaprto, Metlika ne bo ostala brez mednarodnih poletnih kulturnih prireditev, imenovanih “Pridi zvečer na grad”. Nasprotno, osemčlanski prireditveni odbor pri Ljudski knjižnici Metlika, ki ga vodi Anica Kopinič, je pripravil pester program. Od 1. julija do 4. septembra se bo zvrstilo kar sedemnajst prireditev. Tri predstave so namenili še posebej otrokom, vsako avgustovsko sredo pa bodo v kulturnem domu brezplačne filmske predstave. Prav tako bosta brezplačni prireditvi, ki so ju pripravili v okviru nacionalnega projekta Ima-go Sloveniae - Podoba Slovenije. Organizatoiji se zavedajo, da boljšega prireditvenega prostora, kot je grajsko dvorišče, v mestu ni, vendar so obljubili, da se bodo potrudili, da več tisoč obiskovalcev, ki vsako leto obiščejo kulturno poletje, ne bo prikrajšanih. Tako se bodo prireditve pričele v župnijski cerkvi sv. Nikolaja in zaključile pri Treh farah, ena od prireditev bo na Mestnem trgu, večina pa na Pungartu. Med okrog 400 nastopajočimi jih bo četrtina iz tujine. Kot je na tiskovni konferenci povedala Kopiničeva, bodo prireditve veljale 4,5 do 5 milijonov tolarjev. Milijon tolarjev pričakujejo od vstopnine, pol- • Čeprav se metliške kulturne prireditve “Pridi zvečer na grad” pričnejo 1. julija, bo svečana otvoritev 3. julija s koncertom metliške mestne godbe in slavnostnim govornikom tovarišem Titom, torej igralcem Ivom Godničem. drugi milijon bo prispevalo ministrstvo za kulturo, pa občinski proračun in sponzorji. Slednji se lahko na prireditvah tudi predstavijo, to možnost pa bosta izkoristila glavni sponzor Beti in Ghetto. M. B.-J. 'SBtimSSSmtŽL ->&*m ZA OŽIVITEV STARE METLIKE - Minulo nedeljo so na stojnici na metliškem Mestnem trgu podpisovali peticijo proti umiranju starega mestnega jedra ter delitvi Metlike na opustošeni in živi del. Samo v nedeljo so zbrali 371 podpisov, že prej pa okrog 80. Med kolektivnimi podpisniki so bili Invalidsko društvo Metlika, Društvo Bela krajina iz Ljubljane in Belokranjski klub iz Toronta. Kot so povedali člani odbora, je zbiranje podpisov zelo močan pritisk, s katerim nameravajo nadaljevati, dokler ne bo umirajoči del mesta zopet dobil dušo. (Foto: M. B.-J.) ŽIVŽAV IN TEK METLIKA - Danes, 24. junija, bo ob 19.50 na Pungartu v Metliki cilj četrte, torej predzadnje etape teka ob slovenski meji, ki ga pripravlja Tekaški klub s Ptuja. Istega dne ob 15.30 pa bo OZPM Metlika pripravila na Pungartu živžav “Veselo v počitnice” za šolarje, predšolske otroke, njihove starše in prijatelje mladih, ki jim bo na voljo dvanajst ustvarjalnih delavnic. V sejni sobi bo filatelistična razstava, zamenjava in prodaja znamk, na igrišču neresna olimpiada ter karaoke z duom Fantasy. Ob prihodu tekačev bo proslava ob dnevu državnosti, kjer bo spregovoril tudi metliški župan Slavko Dragovan. IZLET S KOPANJEM METLIKA - OZPM Metlika bo pripravila v sredo, 7. julija, izlet v zagrebški živalski vrt s popoldanskim kopanjem v Čateških Toplicah. Prijave s plačilom prispevka zbirajo v pisarni OZPM na Pungartu do zasedbe avtobusa, vendar najpozneje do 3. julija, zaradi ureditve dokumentov za prestop meje. ČRNOMELJ - Na dnevnem redu zadnje seje črnomaljskega občinskega sveta se je znašel tudi poslovni načrt za postavitev medobčinskega garancijsko-posojilnega sklada. Njegov namen je najprej ponuditi dolgoročna posojila za razvoj malega gospodarstva z ugodno obrestno mero tako samostojnim podjetnikom kot manjšim družbam, ki imajo do 50 zaposlenih. S tem bi spodbudili podjetnike k nakupu sodobnejše tehnologije. V drugem letu delovanja pa naj bi sklad dodeljeval tudi garancije za novo najeta komercialna dolgoročna posojila. Sklad naj bi ustanovile vse tri belokranjske občine, zato ni razumljivo, da so v sicer obširnem gradivu, ki je nastalo v črnomaljski občini, marsikje prikazani le podatki iz te občine, čeprav to ni posebej nave- ZVEZA KMETIC ZA PODEŽELSKE OTROKE SEMIČ - Zveza kmetic Slovenije želi izboljšati položaj ljudi s podeželja, zato je pripravila tudi enotedenske počitnice za otroke od sedmega do desetega leta starosti na turistični kmetiji Covnik v Logarski dolini. Med 15 slovenskimi otroki iz naše države in Italije bo po posvetovanju s šolsko socialno delavko in zdravnikom tudi otrok iz semiške občine. Vse stroške počitnic bo pokrila Zveza kmetic Slovenije. O DELU ŠKOFA JANEZA STARIHE SEMIČ - V soboto, 26. junija, bo ob 20. uri v galerijskem prostoru v Semiču odprtje razstave o življenju in delu škofa Janeza Starihe, hclokrapjskegu rojaka, rojenega leta 1845 v Sudinji vasi pri Semiču. V kulturnem programu bo nastopil moški pevski zbor Sv. Stefan iz Semiča pod vodstvom Agate Ahdali. deno. Tako je med drugim moč zaslediti, da je bilo v preteklih letih več stečajev in likvidacij, ki pa so bile v resnici le v črnomaljski, ne pa tudi v metliški in semiški občini. A teh pomanjkljivosti črnomaljski svetniki očitno niso opazili, saj so se soglasno strinjali, da se začnejo postopki za ustanovitev sklada. Sklad, ki naj bi deloval v okviru že obstoječe Agencije za razvoj občine Črnomelj, naj bi financirale vse tri občine ter ministrstvo. Črnomaljska občina ima zanj v proračunu rezerviranih 14 milijonov tolarjev, semiška in metliška občina naj bi prispevali po 5 milijonov, ministrstvo pa 19 milijonov tolarjev. SREČANJE MLADIH LITERATOV SEMIČ - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pretekli teden pripravila v semiški osnovni šoli srečanje mladih literarnih ustvarjalcev Bele krajine. Svoja delaje predstavilo 34 mladih pesnikov iz osnovnih šol Metlika, Dragatuš, Semič, Stari trg, Vinica, črnomaljskih osnovnih šol Loka in Mirana Jarca ter tekstilne šole Metlika. Gostja srečanja je bila pesnica Jadranka Matič-Zupančič iz Novega mesta. ZBOR ČLANOV SNS SEMIČ - V soboto, 26 . junija, bo ob 18. uri v lovski koči na Smuku nad Semičem zbor članov SNS iz semiške občine. Gost bo Matjaž Engel, član predsedstva SNS. Svetnika Zdravka Šavora je zanimalo, kaj bo, če ne bo državnega denarja, saj se lahko vsi načrti porušijo. Zupan Andrej Fabjan je pojasnil, da bodo po sprejemu v Črnomlju predlagali poslovni načrt sklada v sprejem še drugima dve- TEKMOVANJE V ŠPORTNEM RIBOLOVU - Preteklo soboto je bilo ob ma občinama. Če ga občinska sve- Kolpi v Vinici prvo državno prvenstvo v športnem ribolovu, ki ga je pripravita letos ne bosta sprejela, bodo po la komisija za šport in rekreacijo pri Združenju multiple skleroze Slovenije. županovih besedah Črnomaljci Pri tekmovanju je pomagala dolenjska podružnica, ki je pripravila tudi sami ustanovili občinski garancij- srečanje za okrog 135 svojih članov in gostov iz vse Slovenije. Pri ženskah je ski sklad, pričakuje pa, da bosta bila najboljša Milena Gerbec, za njo pa Najfa Alagič, obe iz ljubljanske občini pristopili k skladu prihod- podružnice. Med ribiči pa so se najbolje odrezali Črnomaljec Gusti Štefanič, nje leto. Res pa je, da bo država ki je poleg medalje dobil tudi veliko pleteno srce za največ ulovljenih rib), prispevala denar le, če bodo med- ter Milan Brenčič iz Gornje Radgone in Milan Koren iz prekmurske občinski garancijski sklad ustano- podružnice. Na skrajni desni Stane Lozar, podpredsednik Ribiške družine vile vse tri občine. M. B.-J. Črnomelj, ki je pomagala pri organizaciji tekmovanja. (Foto: M. B.-J.) Voda pritekla do Krvavčjega Vrha Odkar imajo Semičani zopet svojo občino, se je število občanov brez vodovoda zmanjšalo od 30 na 12 odstotkov - V soboto voda še na Hribu, Cerovcu in Krvavčjem Vrhu - Sledi Omota KRVAVČJI VRH - Preteklo soboto so na Krvavčjem Vrhu predali namenu 6.200 metrov dolgi vodovod od Krupe do Krvavčjega Vrha. Vasi na tem koncu semiške občine so toliko težje dočakale vodovod, ker so ga načrtovali že pred skoraj dvema desetletjema, a je projekt belokranjskega vodovoda z glavnim črpališčem v izviru Krupe zaradi onesnaženosti s PCB padel v vodo. Okrog 280 prebivalcev je tako še naprej pilo marsikdaj oporočno vodo iz svojih vodnjakov, zato je domačin Stane Plut dejal, da je zanje vodovod v teh vaseh veliko pomembnejši kot zdrahe in prepiri v parlamentu. Sicer pa je bil tudi ta vodovod zgrajen v dveh delih, s pripravo na gradnjo pa so pričeli šele, ko so Semičani znova dobili svojo občino. V prvi fazi so zgradili transportni cevovod od vasi Krupa do konca Črešnjevca ter oskrbni cevovod po Črešnjevcu. 3.600 metrov vodovoda so predali v uporabo oktobra 1996, vrednost gradbenih del pa je bila dobrih 32 milijonov tolarjev. Julija lani pa so pričeli z gradnjo skoraj 2.600 metrov dolgega TEŽKO PRIČAKOVANA VODA - Snežana Čanak in Janko Bukovec sta prva poskusila vodo iz vodovoda na Krvavčjem Vrhu. vodovoda za naselja Cerovec, Hrib pri Cerovcu in Krvavčji Vrh. Pipo na tem vodovodu sta v soboto slovesno odprla semiški župan Janko Bukovec in podsekretarka na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Snežana Čanak. Hkrati so oskrbeli še s požarno vodo Črešnjevec ter zgradili sto prostorninskih metrov velik vodohran na Hribu in črpalnico. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 52,5 milijona tolarjev. Ko so ob ustanovitvi svoje občine začeli v Semiču z načrtno gradnjo vodovodov, je bilo brez pitne vode iz vodovoda 30 odst. občanov. Danes si mora pomagati s kapnico le še 12 odst. prebivalcev. Vendar pa po županovih besedah že načrtujejo poldrugi kilometer dolg vodovod proti Omoti ter v Rožni Dol in okoliške zaselke. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metliki TITO - Organizatorji metliških mednarodnih poletnih kulturnih prireditev "Pridi zvečer na grad’ so dve leti vabili kulturnega ministra Jožefa Školča na otvoritev prireditev, a ni imel časa. Letos pa so se odločili za tovariša Tita, ki za svojega življenja res ni utegnil priti v Metliko, posmrtno pa mu bo to - dal je namreč častno Titovo - očitno uspelo. Pripravljalni odbor prireditev se sicer opravičuje komiteju Zveze komunistov, daje prevzel vlogo gostitelja Josipa Broza Tita, zato pa bodo (bivšim) komunistom dovolili, da Tita pozdravijo s partijskimi zastavicami in titovkami na glavah. ŠE LANSKI - Ko je Anica Kopinič, predsednica prireditvenega odbora prej omenjenih kulturnih prireditev na tiskovni konferenci naštevala tiste, ki so priskočili na pomoč, je omenila tudi župana Branka Matkoviča. Pozneje seje spomnila, daje bil Branko župan do lani. ko ga je nasledil Slavko Dragovan. Novinarji pa so za vsak primer raje dvakrat preverili, ali ni morda tudi program prireditev še lanski. OPEKA - Nekatere Metličane je precej zmotil način zbiranja denarja za popravilo strehe na cerkvi sv. Roka na mestnem pokopališču. Najbolj domiselni, ki so očitno na Gorenjskem končali tečaj o varčevanju, so prišli na idejo, kako bi lahko veliko ceneje rešili problem odpadanja opeke s cerkvene strehe. Okrog cerkve bi postavili napise: "Pozor, opeka pada!” Učinek bi bil dvojni: poj leg tega, da bi prihranili denar, bi lahko ugotovili tudi, koliko Metličanov je še nepismenih. Črnomaljski drobir^ VREME - Pa naj še kdo reče, da so Metličani in Črnomaljc neprestani tekmeci in da so ve -krat sprti kot pobotani! Methsk folkloristi so dali celo za mašo, bi bilo na črnomajskem Jurjeva^ nju lepo vreme. A očitno jih J bog razumel nekoliko napačno i ^ je prvi večer prireditve ust ,.fi.e davine le ob nastopu metlis folklorne skupine. Ves preosta čas pa je jurjevanjsko drago meljito zalivalo. Očitno bod° morali prihodnje leto Metlica za mašo odšteti nekoliko vec denarja. , POLICISTI - Dolenjski lokalni radio je preteklo soboto, dr gi dan črnomaljskega jurie^anJ,u večkrat ponovil obvestilo, da cesti, ki vodi iz Metlike v Cm melj, stojijo policisti, nadzoruj jo promet in preverjajo vozni' ki vozijo proti Črnomlju. "oz je se je izkazalo, da sploh n®.®. e za policiste, ampak v P°'’cl^rj. uniforme preoblečene člane P ^ pravljanega odbora metliške ske vigredi, ki so preverjali. . lojalni so do Metlike in vigr njeni prebivalci. ,.jj PODPISI - Metličani so zac obširno akcijo za oživitev stare^ mestnega jedra, za kar so v njih dneh zbrali na stotine po V sov. Česa podobnega bi se n> v li lotiti tudi v Črnomlju, KJ s0 delu mestnega jedra ne le ' ■ hiše prazne, ampak se bodo zdaj sesedle. Zagotovo bi bi» 'G, prvimi podpisniki peticije la y ki štirih avtomobilov, ki -s nedeljo, tretji dan jurieV^n|ic-kljub zapori zaradi nastopa ^ loristov parkirali avtomobi ^ parkirišču ob gradu. Oči ^ prav po svoje predstavljajo ljanje starih mestnih sredis • Semiške tropih VODA I - Semiški gasl'c'jf v nedeljo le nekaj ur |et-četkom slovesnosti ob 1 ^e£|a. nici svojega društva odp°. „a li prireditev. Zaradi sl j0. vremena, je pisalo v ob ^ žitvi, čeprav dežja Poie. . ra-dan ni bilo. Saj človek k* j, zume, da se ob moderntn stvih za gašenje gasilci da navadne vode ustrašijo-VODA II - Ko so P°n^'v0-nejši gostje na otvoritvi«’^-tla na Krvavčjem Vrhu P |jSt-sili vodo, so v svoje zado oV vo in v grozo vinogra teh1 ugotovili, daje odlična. p spoznanju bo očitno P°. i0je ških vinskih kleteh ostaja več vina kot doslej. . n|t0 VODA III - Zupan J e] Bukovec je ob otvorn omenjenega vodovoda tovil, da verjame, da n jed-vod brezhibno deloval ' vonjih sto let. In če bodo P ‘g. letju slučajno kakšne rL. xa) iz cije, jih bo z veseljem p'at svojega žepa. Št. 25 (2600), 24. junija DOLENJSKI LIST Drobne iz Kočevja DVOMLJIVE OCENE - Lanske ocene števila udeležencev spominske slovesnosti pod Krenom v Kočevskem rogu si niso i j eno*ne- Vendar pa je prevladala ocena z razliko tisoč ude-le*ncev gor ali dol, da jih je bilo °*oh6 tisoč. Letos si ocene udeležencev v naš časopis nismo upali zapisati! Medtem ko so nekateri izmed vsakoletnih rednih udeležencev trdili, da jih je vec kot lani, in so pri tem navaja-n celo število 10 tisoč, so drugi to število hladno za pol zmanjšali in zato smo lahko, denimo v časopisu Delo, prebrali, da jih je bilo celo manj kot 5 tisoč! POSLANEC IN ŽUPAN - Ob pozdravu prisotnih na posvetitvi nove cerkve v Kočevski Reki so poimensko našteli vse vidnejše Predstavnike slovenskega poli-., ega življenja, ki so se udeležili goslovitve. Ko so omenili Ja-eza Janšo, se je v cerkvi in zunaj m°čan aplavz. Ali so ga bila deležna tudi ostala ome-JPa ‘mena, zunaj nabito polne tal n* ^io dobro slišati. Prav ko pa zunaj cerkve kljub nameščenim zvočnikom tudi ni bilo siisati - ali pa vsaj ne tako dobro mnoga druga imena - da bi omenili prisotnega državnega L, nca danka Vebra. Če so ga in ien?t0 Preslišali, se organizator-za zaPisano opravičujemo, če Pa ga niso, velja omeniti, da to P eseneča. Veber namreč ni le avn' Poslanec iz stranke, ki turni' S1-Cer n' naklonjena, ampak ž,m ,Cevski župan in tako tudi pan krajanov Kočevske Reke -llm bomo tako sedaj, ko so far °^n° ^bili cerkev in postali ', sploh še lahko rekli! zobotrebci - V°°V0LJ velika cerkev cert0'?t0 ob 203° bo v ribniški uver^1 ®1?cert opernih arij in nistki1«:' stoPi*i bosta sopra-Raj ' 'mona Kranjc in Rebeka barit n’ alristka Mirjam Kalin, sist c’n-lst §lavko Savinšek in ba-0_ basa Cano. Orkestru SNG dirjJ*a !'} balet iz Ljubljane bo to eni g0r $vara- Vstopnina za R rtdrTo glasbeno prireditev v kihi m ? 'e 1000 tolarjev. Težav, kod ?0fda lahko nastopile pone-v nrp [Ug0d-.ker bodo vstopnice vhndalProdaji samo na vseh treh ton, vRClrkev uro pred koncer-Kibnišk^ ,IC1 ne Pričakujejo. naivTl- cerkev namreč sodi med v državi! Potem eETN1ŠKI CENTER -časom j.so v Ribnici že pred kočevsk? sodelovanje s in <■„ _, m podjetniškim centrom svoico1 da bodo ustanovili s°mdru7Sh SCd,al tik Pred podpi-Ribnice ^n‘^e po8°dbc. Poleg Ustanr. • ° sklepe o pristopu k žc snre?^1 P°djetniškega centra žica i . tud' v občinah Sodra-Dohr„°s,! Rotok, Velike Lašče in seveda • Ribniška občina bo njim; ,*mela kot največja med Lašče i jbdstoten delež. Velike tnem Dobrepolje po 20-odsto-stofni de^s.ta,i dve občini 10-od- imzv di*uštvo p°kojencev vabi VDranišča stoje zdaj tudi Morr »obojniki za odpadke. k°SEST-> MlR 1N OSEBNA ■ja lik -^a Kostelskem pri-'ž|etnikrati. z vcčjim obiskom Wtožh °V 'n turistov tudi do P°čitka Zaradi kratenja nočnega r' Whnzaradi motenja poses-občin- m°rala poskrbeti za C a’ ' urnir 'Nanje v kostelu ■ Urtlir H. 'V'- v rswo i r.i.u - ?ače| 2,v°iic v balinanjuse bo nki v o innija »b 10. uri pri OftM.mtku. St°K)r,mVlJAJO CESTO - Cc-11 a v | j a . cc-Briga-Banjaloka ob-Ni kmfSdHg’ a ,e na odseku i’9 si jc. cvsko občino. Kostelci Na|j c' da bi Lesdog obnovo h^eobf tud‘ na območju nji-rige jn J>n,e’.sc Pravi na območju fvfmš IZ M A S I H O S C I M Drobnič pozval k enotni politični stranki kristjanov Slovesnost pod Krenom KOČEVSKI ROG - Pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu je v nedeljo potekala obletna slovesnost v spomin žrtvam povojnih pobojev. Mašo za po koncu II. svetovne vojne množično pobite domobrance in druge žrtve tedanjega režima je daroval nadškof in ljubljanski metropolit dr. Franc Rode, osrednji govornik pa je bil bivši državni javni tožilec Anton Drobnič. “Slovensko državo k pregonu vojnih zločincev obvezujeta mednarodna konvencija in domači kazenski zakonik, vendar pa v devetih letih obstoja ni odkrila niti enega,” je dejal in dodal, da se številni zato še prosto sprehajajo in nekateri med njimi celo s posebnimi državnimi pokojninami in drugimi državnimi častmi. Poudaril je, da državo še vedno in vsak dan bolj upravljajo bivši komunisti in da bi zaradi nedemokratičnih razmer, ki da zato pri nas vladajo, slovenski kristjani morali stopiti v enotno politično stranko za pravičnejšo prihodnost. Da so lahko povojne žrtve element združevanja in povezovanja, pa je opozoril tudi nadškof Rode v svojem nič manj kritičnem nagovoru nekaj tisoč zbranim. M. L.-S. NADARJENI V KOSTELU KOSTEL - Izida, informacijski, izobraževalni in svetovalni center iz Ljubljane, bo tudi letos gost v občini Kostel. Pripravili bodo tri večje tabore, od katerih se bo prvi pod nazivom Ideje brez meje - Kostel 99 začel 26. junija, trajal bo do 3. julija. Namenjen je najbolj nadarjenim osmošolcem v državi. Tema tabora je naravna in kulturna dediščine Kostela. Poleg slovenskih otrok se bodo tabora udeležili vrstniki iz Italije in Hrvaške ter letos prvič otrok iz Bosne in Hercegovine. Otroška forma viva bo trajala od 3. do 10. julija, kiparska kolonija mladih ustvarjalcev pa od 10. do 16. julija. M. G. “IDEJE BREZ MEJE - KOSTEL 99” FARA - V soboto se bo v Fari pričel že 7. mednarodni raziskovalni tabor “Ideje brez meje”, ki ga financira Republiški zavod za zaposlovanje, izvaja pa Informacijski, izobraževalni in svetovalni center Izida iz Ljubljane. Tema tabora bo tudi letos naravna in kulturna dediščina Kostela, udeležilo pa se ga bo 56 otrok poleg najbolj nadarjenih osmošolcev iz Slovenije tudi zamejski Slovenci iz Italije, otroci iz Hrvaške in letos prvič tudi iz BIH. V Izidi so si že leta 1996 zastavili dolgoročni načrt izvajanju taborov za nadarjene osmošolec. Vsebino tabora in otroške forma vive, ki se bo tudi letos začela po koncu tabora in bo trajala teden dni, so vezali na potrebe kočevske občine. Erik Krisch Srečanje Kočevarjev v stari domovini KOČEVJE - Ob “Srečanju Kočevarjev v stari domovini”, ki ga je pripravilo Društvo Kočevarjev staroselcev iz Kočevskih Poljan, je Slovensko kočevarsko društvo Peter Kozler iz Ljubljane v soboto organiziralo v Dolgi vasi pri Kočevju prireditev “Domovina vas pozdravlja”. Udeležilo seje je preko 350 Kočevarjev in Slovencev, ki še vedno znajo kočevarsko narečje. “Preko 100 Kočevarjev je prišlo iz Amerike, okoli 15 iz Nemčije in okoli 40 iz Avstrije,” je povedal predsednik Društva Peter Kozler Erik Krisch, ki je po pozdravnem nagovoru kočevskega župana Janka Vebra zbrane nagovoril v nemščini. V kočevarskem narečju je to za njim storil še Hans-Ivan Jaklitsch. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili: vokalna skupina Can-tate Domino, ženska vokalna skupina Nagelj, učenci OŠ Ob Rinži, učenki drugega letnika srednje glasbene šole iz Ljubljane Špela Benčina in Karin Garb, kantavtor Andraž Hribar, otroški zbor Društva Kočevarjev staroselcev, zbor Društva Kočevarjev iz Celovca ter Kočevarski zbor iz Clevelanda, ki je zapel himno Kočevarjev “Slavospev domovini”. Prireditev je kljub slabemu vremenu uspela, zaključila pa se je z zabavo z ansamblom Srčev as. “Nekateri izmed udeležencev prireditve so si želeli ogledati vasi, v katerih so včasih živeli, in so zato obiskali Vrbovec, Polom, Spodnji Log, Suhi Potok, Grčarice in Loži-ne,” je povedal Krisch. V nedeljo pa so si nafo skupaj ogledali še Kočevsko Reko, saj so po programu “Srečanja Kočevarjev v stari domovini” po blagoslovitvi kapelice v Travnem dolu prisostvovali tudi blagoslovitvi nove cerkve v Kočevski Reki. M. L.-S. REŠEVANJE PROBLEMA ZARAŠČANJA Občina najemnik in najemodajalec Z zakupom 10 hektarjev zemljišč in oddajo v podzakup je ribniška občina storila prvi korak v preprečevanju nadaljnjega zaraščanja Dolenjevaškega polja - Dolgoročno štiri rešitve RIBNICA - V ribniški občini so že pred tremi leti lotili urejanja razmer v kmetijstvu. Številnim lastnikom razdrobljenih kmetijskih zemljišč so brezplačno opravili vse potrebno za zamenjavo parcel. Po temeljitih predhodnih pripravah pa je sedaj prišlo na vrsto tudi Dolenjevaško polje, ki je po obsežnosti zaraščanja v občini največji problem. Na skupno okoli 300 hektarjev obsežnem Dolenjevaškem polju, sestavljen iz komaj 11 arov velikih povprečnih parcel, je približno polovica zemljišč neobdelanih. Da bi ugotovili, kdo so lastniki in kakšna je površina, število in velikost parcel, je občina lani v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravila vprašalnik, s katerim pa so želeli tudi ugotoviti, kaj so lastniki zemljišč pripravljeni storiti, da bi preprečili nadaljnje zaraščanje. Na podlagi odgovorov na vprašalnik so pričeli z raznimi aktiv- ZUPAN SPREJEL ODLIČNJAKE KOČEVJE - Kočevski župan Janko Veber je v ponedeljek sprejel 32 učencev vseh treh kočevskih osnovnih šol, ki so vseh 8 razredov izdelali z odličnim uspehom. Kot darilo občine so odličnjaki za svoj uspeh prejeli kalkulator, tisti, ki so ga že dobili na šoli, pa pisalni set. Ob pogostitvi jim je župan spregovoril o gradnji nove šole v Mestnem logu in o potrebi po izgradnji telovadnice v Stari Cerkvi. Za oboje je dejal, da bo prihajajočim generacijam kočevskih osnovnošolcev bistveno izboljšalo pogoje šolanja. Poudaril je, da bo občina storila vse, da bi novo šolo zgradili do leta 2001. PRIREDITVE OB PRAZNIKU KOSTEL - Praznik državnosti in po novem tudi občinski praznik bodo s svojimi prireditvami bodo počastili tudi člani Turistično-šport-nega društva Kostel. Danes, v četrtek, bodo ob 20. uri v prostorih OŠ Fara odprli razstavo uveljavljenega kiparja in rezbarja Draga Koširja iz Jelovca pri Sodražici. Zvečer po 8. uri bodo po okoliških hribih in v središču občine zagoreli kresovi, v petek bo ob 10. uri turnir v malem nogometu (prijavnina znaša 10 tisoč tolarjev) in v balinanju. NOVODOBNE MUKE PO MATEJU v Cas birokraciji ne pomeni nič Najbolj enostavnega prepisa prodanega avtomobila ni mogoče opraviti v enem dnevu LOŠKI POTOK - Pretežni del uradnih zadev občan Loškega Potoka opravi le na Upravni enoti v Ribnici ali Kočevju. Tokrat naj omenimo samo eno. To je prepis prodanega avtomobila. Za ta enostavni postopek morajo najbolj oddaljeni občani prevoziti vsaj 120 km v obe smeri, pri tem pa morajo imeti še srečo, da to opravijo v enem dnevu. Uradne ure UE namreč niso usklajene z notarsko pisarno, ki pa je v Kočevju, razen ob četrtkih, ko notarka uraduje v Ribnici, vendar na UE ni uradni dan. Če občan pride s prej omenjeno ka: notarska pisarna je zaprta od zadevo na UE v dopoldanskem času, navadno naleti na zaprta vrata, ker so delavci na malici. Ko končno le uredi še pogodbo, pa mora v Kočevje. In glej ga, zlom- 12. do 14. ure. Tu pa običajno že naleti na vrsto čakajočih. Ko končno notarka le overi podpis in krepko plačaš (2.297 tolarjev) se napotiš zopet v Ribnico in, če nostmi. “S 25 lastniki zemljišč, ki tvorijo več večjih zaokroženih sklopov, smo podpisali pogodbo o dveletnem zakupu skupno 10 hektarjev zemljišč, istočasno pa smo z lastnikom kmetije v Gotenici Markom Kocjančičem podpisali pogodbo, v kateri seje ta zavezal, da bo omenjena zemljišča kosil,” je na tiskovni konferenci prejšnjo sredo povedal ribniški župan Jože Tanko. S tem v občini začasno rešujejo problem zaraščanja Dolenjevaškega polja, za dolgoročno rešitev pa se, kot je povedal župan, ponujajo štiri možnosti. “Z ministrstvom za kmetijstvo se dogovarjamo o pripravi programa za celovito ureditev območja, ki bi MOSTOVA OBNOVILI RIBNICA - Delavci ljubljanskega Gradisa so obnovili most in uredili pločnik čez Bistrico v Goriči vasi, kmalu bodo obnovili tudi most v Žlebiču. Ker so vsi mostovi na magistralni cesti med Kočevjem in Škofljico dotrajani, jih bodo po vrsti obnavljali. To pomeni, da bodo dela v prihodnje ovirala promet, a ne tako, kot so ga pri rekonstrukciji magistralne ceste na Gorenjski cesti. MATIJA NA SEJMU V ITALIJI -V najnovejši knjigi Slovenske stare obrti avtorja Janeza Bogataja je svojo stran dobil tudi Matija Kobo-la iz Salke vasi pri Kočevju, znani izdelovalec nečk, ki imajo na Kočevskem dolgo tradicijo. Nečke so izdelovali iz enega kosa bukovine. Okrasili so jili z geometričnimi ali stiliziranimi motivi rož. Nečke so krošnjarji prodajali na svojih potovanjih, še danes jih lahko najdemo v Avstriji, ponekod tudi v Sloveniji, Dalmaciji in v Istri. Matija bo kot edini Slovenec staro kočevarsko obrt predstavil na sejmu turizma in starih obrti v Udinah od 25. do 28. junija. (Foto: M. Glavonjič) 25 LET ZBORA SVOBODA KOČEVJE - Ob 25. obletnici delovanja je MoPZ Svoboda Kočevje pripravil minuli petek v Seškovem domu v Kočevju jubilejni koncert. Številnemu občinstvu so se predstavili s 14pesmimi, med katerimi je bila tudi “Daj, zapoj", ki jo je avtor glasbe in besedila, dolgoletni pevovodja številnih pevskih zborov, iz katerih so mnogi člani nadaljevali petje v MOPZ Svoboda, Miloš Humek posvetil prav 25-letnici zbora. Prvotno se je zbor imenoval Moški pevski zbor Stara Cerkev, današnje ime pa so si nadeli, ko so se zboru priključili tudi pevci iz Kočevja in so pričeli z vajami v Kočevju. Danes šteje zbor 31 članov, katerih povprečna starost je 60 let, zbor ponovno vodi Ive Stanič, pod čigar vodstvom se je v prvih petih letih delovanja zbor tudi številčno okrepil. (M. L.-S.) upoštevaš vse omejitve na cesti, zamudiš na UE. Čez dva dni pa spet pot pod noge, kar velja tudi za kupca, če avtomobil nujno potrebuje, ki pa je lahko celo iz drugega konca Slovenije. Kaže, da čas občana nič več ne velja, čeprav si je v teh časih težko ali kar bogokletno izposlovati dan dopusta. Nihče ne pomisli, da so tudi pota, poleg velikih stroškov uradnega postopka, draga. A. KOŠMERL OBNOVA KNAFLJEVEGA DOMA LJUBLJANA - Minuli četrtek, 17. junija, so minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček, minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Mencinger v prostorih univerze slovesno podpisali pogodbo o sofinanciranju obnove Knafljevega doma na Dunaju, ki ima izjemen pomen za slovensko znanost in zgodovino. Leta 1676 je duhovnik in mecen Luka Knafelj, po rodu iz Ribnice, na Dunaju, ustanovil po njem imenovano ustanovo, katere namen je bil podpiranje slovenskih študentov, ki so se izobraževali na Dunaju. Premoženje ustanove, zgradbo Knafljev dom, je leta 1961 z ustanovo vred avstrijska vlada predala tedanji Jugoslaviji, zdaj pa z njo začasno upravlja Mohorjeva družba v Celovcu. V obnovljenih prostorih bo imel svoj sedež že ustanovljeni Slovenski znanstveni inštitut, dovolj prostora pa bo tudi za gostujoče slovenske profesorje, raziskovalce in študente. nam omogočil dostop do raznih oblik predpristopne pomoči,” je povedal o eni izmed njih. Možnosti sta tudi, da občina zemljišča dolgoročno najame ali odkupi, zadnja med možnimi rešitvami za zaustavitev nadaljnjega zaraščanja pa je, da se bo o zakupu ali nakupu oziroma nadaljnji rabi zemljišč z lastniki dogovarjal zdajšnji podnajemnik Kocjančič. M. LESKOVŠEK-SVETE SLIKA A-KANALA IZREDNO SLABA LOŠKI POTOK - Gledalci se pritožujejo nad izredno slabo sliko A-kanala, odkar so vključili SMG sistem mobilne telefonije. Vzdrževalec Dušan Debeljak pravi, da bodo napako odpravili, ko bo v omrežje vključena TV gajba, kar se bo menda v kratkem zgodilo. 10. LINHARTOVO SREČANJE SLOVENSKA BISTRICA -Prejšnji teden je v petek in soboto, 18. in 19. junija, v Domu Svobode potekalo 10. Linhartovo srečanje -Festival otroških gledaliških in lutkovnih skupin. Udeležilo se ga je izbranih 23 gledaliških in 5 lutkovnih skupin iz vse Slovenije. Z našega območja sta na festivalu sodelovali le gledališka skupina kočevskih osnovnih šol Zbora odposlancev in Ob Rinži s predstavo Romana Zupančiča Te nore mravljice ter gledališka skupina Slončki vrtca Kekec iz Gro-suplja s predstavo Janeza Bitenca Domišljavi želodek. GOZDARSKA RAZSTAVA KOČEVSKA REKA - V Dulmi-novi hiši v Kočevski Reki so v petek odprli razstavo, ki so jo pripravili gozdarji Snežnika v sodelovanju z gozdarskim društvom in krajevno enoto ZGS Kočevska Reka. Kot je povedala dipl. inž. gozdarstva Mirjam Mikulič, razstava sodi v okvir počastitve tedna gozdov, vendar so jo v Kočevski Reki zastavili tudi kot promocijo kraja. Ribniški festival Prireditve ob državnem prazniku in festival amaterskih gledališč RIBNICA - V Ribnici letos ponovno začenjajo s pred več kot 20 leti zamrlim “Ribniškim poletnim festivalom”. Da bi oživili nekoč tradicionalne prireditve, so obnovili del ribniškega gradu z odrom, na katerem se bo od 2. do 4. julija zvrstile vsak večer po ena gledališča predstava. Ponovno oživljen festival je razdeljen na prireditve ob državnem prazniku in festival amaterskih gledališč. Tako se bo festival pričel že danes ob 20. uri z otvoritvijo kiparske razstave Dušana Tršaija v Mik-lovi hiši ter mašo in kresovanjem pri sv. Ani, ki ga na predvečer dneva državnosti že od nekdaj organizira Planinsko društvo Ribnica. V soboto ob 20.30 bo v ribniški cerkvi koncert opernih arij in uvertur v izvedbi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, v nedeljo ob 12.30 kulturno-zabavna prireditev Etnološkega društva Hrovača “Srečanje na vasi” ter v ponedeljek ob 20. uri klavirski recital Saše Mlakar v Ideal centru. Kot pravi vodja ribniške izpostave SLKD Jože Lampe, je bilo zanimanje amaterskih gledaliških skupin za festival veliko. Odločili so se za “Dejmo stis’nt” teater z Vrhnike, ki se bo predstavil v petek, 2. julija, s Tarantinovo komedijo “Rezervoar dogs”, gledališko skupino “Drzni in lepi” iz Stične in njihovo izvedbo Flisarjeve drame “Kaj pa Leonardo?”, ki bo na sporedu v soboto, ter Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic, ki bo v nedeljo uprizorilo Linhartovo veseloigro “Županova Micka”. M. L.-S. (Z60Q) 24. junija 1999 DOLENJSKI LIST pokazal, kaj je prava Kajti ko so vodilni možmi st na Trg svi prej lepo iz maši h oec i m HMtak V Dolenji Nemški vasi popolna šola? 90 let šole v Dolenji Nemški vasi ■ Bo ob 100-letnici iz štirirazrednice nastala popolna osemletka za TVebanjce - Uspešna “odskočna deska” za kariero Trebanjske iveri DOLENJA NEMŠKA VAS - Ko je konec sedemdesetih let prišlo do korenitega zmanjšanja števila vpisanih otrok, sta ostali na šoli v Dolenji Nemški vasi le še dve učiteljici, ki sta poučevali kombinirano, in ustanovitelj šole je začel priprave na ukinitev šole. Tem poizkusom so se domačini upirali, k sreči pa seje prizadevanjem, da bi obdržali šolo, obrnilo v prid demografsko gibanje, saj seje začelo število učencev na tem šolskem okolišu povečevati. Kot je povedal ravnatelj trebanjske osnovne šole Štefan Kamin na petkovem praznovanju 90-Ietnice podružnične šole v Dolenji Nemški vasi, število učencev še vedno narašča. Skupaj jih je v štirih razredih 74, v prvega se jih je tokrat vpisalo že 25. “Morda bo tu zrasla nova osnovna šola za Trebnje, saj je trebanjska šola že prevelika,” je povedal Kamin. Zahvalil seje sponzorjem za pomoč pri obnovi šole, posebej še Gradbeništvu Zupančič pri izgradnji igrišč. Predsednik sveta krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas Marjan Uhan pa je kar naravnost povedal, da si nemalo krajanov želi, da bi njihova podružnična šola postala spet po-polna osnovna šola, morda z združitvijo z vrtcem in “morda se bo ta želja uresničila ob prihodnjem jubileju.” Uhan, priznani sadjar in podjetnik iz Rodin pri Trebnejm, je bil tudi učenec te šole, prav tako sedanja voditeljica šole Ivanka Mežan-Vencelj, ki je imela zelo dober posluh za glasbo in zelo dobro igra pianino, kakor se spominja Ivanka Lazar, bivša učiteljica na tej šoli nekaterih svojih učencev, ki so jim dobri učitelji na tej šoli ustvarili možnost za njihovo nadaljnje šolanje in uspešno kariero. Med temi so gotovo: ena najuspešnejših slovenskih menedžerk, direktorica Trima Tatjana Fink; Franc Kresal, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral iz gospodarske in socialne zgodovine in izdal že 5 samostojnih publikacij, med drugimi lani tudi Zgodovino socialne in gospodarske politike na Slovenskem; Jože Kukman je doštudiral farmacijo in je s stiškim patrom Ašičem proučeval narav- Gasilci ohranjajo tovarištvo 130 let PGD Sevnica - Čestitke Janeza Podobnika in Ernesta Eoeryja, predsednika GZS SEVNICA - Organizirano gasilstvo na Slovenskem korenini v letu 1869, po besedah predsednika državnega zbora Janeza Podobnika na slovesnosti ob 120-let-nici PGD Sevnica pa je nastalo kot odgovor na porajajoče se nemško gasilstvo. Samo 10 let kasneje je mala Sevnica dobila svoje prvo gasilsko društvo. Tako je postala del slovenskega gibanja URŠKI ZAGORC 3 ZLATA DRŽAVNA PRIZNANJA - Prejela jih je v letošnjem letu najuspešnejša učenka 8. razreda mokrono-ške osnovne šole Urška Zagorc (na posnetku ji trebanjski župan Pungartnik izroča knjigo), ki je med drugim osvojila tudi zlato Vegovo, Preglovo in Cankarjevo priznanje. Njena sošolka Petra Regent pa je ob koncu leta presenetila s pesniško zbirko Ujete sanje. (Foto: P. P.) in ostalo del narodnega bogastva, ki gaje utrjevala nenehna skrb za pomoč ljudem v stiski. O tem je podrobneje spregovoril predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eoery, ki soglaša, da jih prištevajo k humanitarnim organizacijam, kajti gasilci želijo ostati politično nevtralni. Gasilstvo pa je v skrbi za rabo slovenskega jezika upoštevalo izročilo taborskega gibanja. Predsednik PGD Sevnica Anton Koren je povedal, da gasilci radi slišijo lepe besede o svojem delu, teh pa je bilo v preteklosti veliko. Gasilci pa so še bolj veseli kon-krene podpore okolja, v katerem živijo, saj jim le takšen odnos omogoča, da so pri svojem poslanstvu, to je zaščiti in reševanju ljudi in premoženja, še učinkovitejše. K sreči so bili sevniški gasilci doslej deležni tudi gmotne podpore in rezultat te sta tudi novo tehnično vozilo in novi prapor PGD. Na tem je (z dovoljenjem Arhitekturnega muzeja v Ljubljani) upodobljen tudi Plečnikov petelin, ki opozarja gasilce, da morajo vedno ohraniti budnost, da bi pravočasno pomagali ljudem v stiski. Podobno kot Podobnik in Eoery se je tudi Koren znova zahvalil vsem tovarišem gasilcem za požrtvovalnost in sponzorjem za sodelovanje in končal z gasilskim pozdravom “Na pomoč!” P. P. FLAMENKO V SEVNIŠKI LUTROVSKI KLETI - Italijanska plesno-instrumentalna skupina Por Los Caminos Flamencos, ki je pretekli petek na povabilo KUD Primož Trubar Loka in ZKD Sevnica gostovala na sevniškem gradu, se je zaradi dežja namesto v atriju predstavila v akustični Lutrovski kleti oz. kapeli pod gradom. Tradicionalna glasba (Ana Garano: flamenco in klasična kitara, Cristina Verita: viola, palmas in Blaž Celarc: cajon, bongos, palmas) in ples andaluzijskih Romov flamenco, ki ga je uprizorila temperamentna Milena Braut (na posnetku) je navdušila občinstvo. (Foto: P I ) DOLENJSKI LIST KRAJEVNI PRAZNIK KS TREBNJE TREBNJE - Drevi, 24. junija, ob 20. uri bodo na osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku KS Trebje v kulturnem domu v Trebnjenvpodclili priznanja. Med gosti bodo tudi udeleženci 32. Tabora likovnih samorastnikov. Nastopila bosta orkester Mandolina iz Ljubljane in Trebanjski oktet. V soboto je trebanjska strelska družina v Prapročah priredila streljanje z malokalibrskimi puškami in pištolami, v sredo sp na Brezi zakurili kres skavti Baragovega stega, v četrtek, 24, junija, ob 21. uri pa bodo razsvetlili predpraznični dan s tabornim ognjem za stavbo CIK še taborniki iz rodu Sivih jelš. POLETNI KONCERT SEVNIŠKE GODBE SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij vabi v petek, 25. junija, ob 20. uri na poletni koncert Godbe Sevnica. Hkrati bodo godbeniki in obiskovalci na ta način s kulturnim dogodkom obeležili dan državnosti. na zelišča; Darko Opara seje posvetil defektologiji in iz nje doktoriral, sedaj pa je ravnatelj Centra za usposabljanje v Strunjanu; Mirko Opara je študij strojništva končal z doktoratom, 14 let je predaval na fakulteti za strojništvo; v svojo bivšo osnovno šolo v Dolenji Nemški vasi se je med otroke rad vračal tudi pesnik in prevajalec Severin Šali. Iz dvorazrednice seje v šolskem letu 1918/19 šola razširila v tri-razrednico in je v šolskem letu 1937/38 dobila še šesti oddelek. Med 2. svetovno vojno so pouk večkrat prekinili, več učiteljev je okupator ustrelil ali interniral ali pa so šli v partizane. Pouk so nadaljevali takoj po vojni, šolo pa so v zadnjih letih temeljito obnovili. P. PERC ZAHVALA GODBENIKOM IN SPONZORJEM TREBNJE - Predsednik občinskega pihalnega orkestra Trebnje Daniel Metelko se v imenu orkestra zahvaljuje za sodelovanje na 1. mednarodnem festivalu godb in mažoretnih skupin 12. junija v Trebnjem vsem godbenikom in mažoret-kam, za pomoč oz. podporo pa trebanjski območni izpostavi republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, trebanjskemu turističnemu društvu in vsem sponzorjem, posebej pa še generalnemu sponzorju - Trimu, d.d., Trebnje. Glede na izjemno ugoden odmev oz. sprejem festivala med številnim občinstvom organizatorji obljubljajo, da bo bienalna kulturno-zabavna prireditev postala tradicionalna in bo zanesljivo spet junija 2001. LEPŠEGA ŽITA NI, KOT JE PŠENICA - Učenci in učiteljice podružnične šole Dolenja Nemška vas so ob 90-letnici šole pripravili ob podpori Dolenjskih pekam zanimivo učno delo, ki so ga predstavili v priložnostnem glasilu “Lepšega žita ni, kot je pšenica ”, na razstavi v šoli in prireditvi ob jubileju (na posnetku). Učenci so obiskali Gričarjev, Zakrajškov in Dularjev mlin in s skupino Pušeljc zapeli hvalnico - kruhu. (Foto: P. Perc) 20. REVIJA PIHALNIH ORKESTROV SLOVENIJE - Gosta sobotne revije v Sevnici sta bili tudi hrvaški godbi iz Domagovičev in hrvatske Ko-stajnice, med redno nastopajoče slovenske gasilske godbe na sevniški reviji pase zapisujejo tiste iz Lovrenca na Pohorju, iz Loč, Spodnje Polskave in seveda domačini pod vodstvom prof. Franca Zupanca (na posnetku), ki spadajo tudi med soorganizatorje revije. Godbe so odgnale slabo vreme in pripomogle, da so praznično razpoloženje občutili tudi obiskovalci revije na Trgu svobode. (Foto: P. P.) BARAGOV SPOMINSKI DAN TREBNJE - Občina Trebnje praznuje na rojstni dan Friderika Barage, 29. junija, spominski dan. Baragov odbor bo v petek, 25. junija, ob 20. uri v avli CIK-a v Trebnjem slavnostna akademija. Kulturni program bo oblikovala Glasbena šola Trebnje, slavnostni govornik pa bo dr. Bogdan Kolar, vodja Nadškofijskega arhiva v Ljubljani. Na tiskovni konferenci bodo predstavili Zbornik občine 1. Baragov zbornik in knjižnico, ki govori o Baragi slikarju. V soboto ob 8. uri se bo pri Baragovem spomeniku pri župnijski cerkvi pričel pohod po Baragovi poti. V nedeljo, 27. junija, bo pri Baragovi rojstni hiši v Mali vasi maša, somaševanje bo vodil dr. Franci Šuštar, predsednik Baragovega odbora, kulturni program pa bodo pripravili pevci dobrniške župnije. 120 LET PGD SEVNICA - Na slovesnosti ob visokem jubileju slovenskega tabora in sevniških gasilcev so bili poleg številnih gasilcev tudi visoki gostje^ med njimi predsednik državnega zbora Janez Podobnik in predsednik državnega sveta Tone Hrovat. Nov prapor je razvil sevniški župan Kristijan Janc, ga predal praporščaku Jožetu Kelnariču, zaobljubo pa je dal podpredsednik PGD Alojz Motore. Predsednik GZS Ernest Eoery je predal ključe novega vozila poveljniku PGD Janku Stoparju (na desni), ta pa strojniku Robertu Orešku. Prapor in vozilo je blagoslovil sevniški župnik Ciril Slapšak. (Foto: P Perc) Cesta spet vrača Kalu življenje Krajevna skupnost Šentjanž letos položila asfalt že na 21.000 m2 krajevnih cest - Največji zalogaj je bila posodobitev ceste Kal-Lačenberg ■ Na Kal se spet vrača življenje ŠENTJANŽ - V krajevni skupnosti Šentjanž doslej še niso posodobili toliko cest, kot jim je že oz. jim bo do konca leta uspelo v zadnjem letu tega tisočletja. Kot da bi hoteli nadomestiti tisto, kar so zamudili v zadnjih desetletjih v primerjavi z drugimi kraji. Letos so položili že okrog 21.000 m’ asfalta, do konca leta pa naj bi prekrili ceste še z 9.000 nr asfalta! Prav toliko asfalta je dobila 2.900 m dolga cesta Kal-Lačenberg, ki sojo odprli predzadjo junijsko nedeljo. Predsednik sveta KS Šentjanž gim poudarja Jamšek. Domačin s Milan Jamšek pravi, da ima vas Kal v njihovi okolici simbolični pomen “kot najbolj oddaljen kraj sevniške občine, odrezan od vsega življenjskega dogajanja. Zaznamuje ga zaostalost, a tudi jekle-nost ljudi, prikovanih na svojo zemljo in okolje.” Po Jamškovih besedah so si dolga leta z različnimi obljubami ljudem v teh krajih nabirali točke ob volitvah politiki, župani in poslanci. “Prvi korak smo skupaj storili šele sedaj. S podporo države, občine, krajevne skupnosti in predvsem vaščanov smo dosegli rezultat, na katerem lahko domačini gradijo nadaljnji razvoj tega še neokrnjenega kraja. Da želijo ostati na svoji zemlji, čeprav je življenje v teh hribovitih predelih trdo, dokazujejo nove stanovanjske hiše in gospodarska poslopja,” med dru- Kala Jože Strnad dodaja, da cesto potrebujejo vsak dan, ko se vozijo na delo v dolino. Meni, da se bo z urejenimi cestami, telefonom, vodo in elektriko ohranila poseljenost podeželja. Osemletko na Kalu je pred 50 leti obiskovalo 120 otrok, imela je 3 učitelje in je bila po Strnadovih besedah kulturno-prosvetno središče tudi za vse okoliške hribovske vasi. Ko so po letu 1970 prenehali poučevati še zadnje 4 razrede, je Kal popolnoma osamel. Občini Trebnje in 'II-bovlje, kamor so spadali ti kraji, nista imeli posluha za te ljudi. Tudi občina Sevnica je bila dolgo gluha, po osamosvojitvi Slovenije pa se je začelo stanje izboljševati. Kako nesebično in povezano je delo krajanov, je razvidno tudi, ko jih pobaramo, kdo je bil predsednik gradbenega odbora za skoraj 21 milijonov tolarjev vredno naložbo v cesto. “Nihče, pa vendar so večje breme prevzeli Ivan Trin-kavs, Alojz Zidar in Jože Lazar,” skromno meni Strnad, drugi pa uvrščajo med to trojico tudi njega. Vsi so hvaležni za veliko pomoč družbe in vodstva KS Šentjanž. P. P. FESTIVAL PREPOVEDANO SADJE CIVILNE DRUŽBE MALA LOKA - Na gradu Mala Loka se bo v soboto, 26. junija, pričel mednarodni festival Forbid-den Fruits of Civil Society (FFCS), kot se imenuje projekt, ki želi predstaviti neodvisne ustvarjalce, povezati različne kulture in različne poglede na svet in današnji čas. Na festivalu, ki se bo končal v petek, 2. julija, pa se bo vsak dan oz. večer zvrstilo veliko dogodkov s področja glasbe, gledališča, filma, videa in likovne umetnosti. Festival prireja slovenska sekcija FFCS, ki se zavzema tudi za restavriranje gradu Mala Loka. KRITERIJI ZA ODLIČNOST - Na ponedeljkovem sprejemu, ki gaje pripravil trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik za najboljše učence osnovnih šol v trebanjski občini, smo spoznali piejado marljivih in bistrih učencev in športnikov. Pa kljub temu da so na občini pripravili za vsakogar, ki mu je čestital župan in mu izročil knjižno darilo, kar obširno obrazložitev o dosežkih in uspehih, je ravnateljica mo-kronoške šole Murenčeva dodala nekaj dopolnitev. Številni, med njimi tudi ravnatelj trebanjske šole Štefan Kamin, pa so menili, da bi kazalo natančneje opredeliti merila za odličnost učencev. SINDROM VIŠČEK? - Po končani slovesnosti na CIK-u smo zaman prepričevali mentorje, da bi se slikali s svojimi najboljšimi učenci. Med mentoricami je bila tudi slavistka prof. Ivanka Višček, glavna in odgovorna urednica Glasila občanov, ki je verjetno vplivala na kolegice, da so fotografiranje odklonile, saj nam je, ko smo tudi njo nagovarjali, dejala, da “vi vse obrnete...” Vsega že ne, ta bi bila pa prehuda! ŽUPAN, ŽUPNIK IN LACENBERG Uvod v otvoritev ceste Kal-La-čenberk pri obnovljeni kapeli su Martina na Kalu je bilo žegnanje vit Antona z mašo v cerkvi na Kalu, zaključek pa pojedina, ki so jo domačini pripravili pri Trinkausovih. Okoli opoldneva so bili nekateri že bolj ali man] lačni in izčrpani od napornega nedeljskega dopoldneva in so pričeli z obedom. Med njimi je bu tudi šentjanški župnik Janez Cevec. Ko ga je sevniški župan Kristijan Janc, po mnenju nekaterih celo preveč levo usmerjen, vprašal: “Kajpa molitev? Je dušni pastir Janez, znan tudi kol pristaš zelene bratovščine, za trenutek le dal prednost duhovnemu pred slastnimi grižljaji— "**) Sevniški paberkij GASILCI “POVOZILI” TABOR - Vreme jo je grdo zagodlo jubilejnemu slovenskemu taboru in PGD Sevnica, kajti slovesnos na Trgu svobode bi gotovo prl vabila mnogo več ljudi. Tako p so ti skoraj povsem napolni jedilnico Lisco, kamor so zadn| hip prestavili slovesnost ob obp jubilejih, ko pa se je gasilski d* končal so dobili gasilci povelj “voljno” in prostrana jedilnica s je izpraznila. Ostalo občinstvo J bilo prisotno po “službeni do nosti". Nastopajočih je bilo vs J trikrat več, zato združenim pe skim zborom Jutranjke, Lise . Loke in Zabukovja pod vodstvo Cirila Udovča in Marjetke Ko mus, ter recitatorju, dr. D Senici, ni bilo ravno prijet00., stopati. Tajnik sevniške zveze turnih društev Albert Te‘lCIU. takega razvoja dogodkov v s jem scenariju sicer ni predvi1de J pa v pripravah zaman °Poza 0. na nezdružljivost obeh sloves^ sti ravno zavoljo bojazni, da n gasilsko praznovanje "povozi taborskega. . -a POVELJNIK JANKO - ,.}L ishcc/ vsaj poveljnik sevniških gasi : Janko Stopar (na posnetkui g žejo z brezalkoholnim napilK‘ kaj je prava “komand,, možje bodisi zatrjevali, da bo n<' |n](;j vanje prireditve tudi v j® t,o Lisce, ali pač niso vedeli, *9 ,.ja jj popoldanskih urah tl(>g° „0db 20. revija gasilskih P'^a 'v0jiitii Slovenije, je Janko že * <)|ta selil prizonšče d & ^ svobode, kjer je b pripravljen Pr."chii ^eJ prostor. O teh selitvah jc kjj,irl najbolje obveščenimi sevn g. Jože Tcraž, ki je (bil) PaL Pp P) stih stikih z natakarji. (FO‘°- Št. 25 (2600), 24. junij« Q Krške novice LOKALNI PLES - Ob krškem krajevnem prazniku je na proslavi nastopil plesni klub Bolero, eden od plesnih klubov v Krškem. Očitno je torej v krajevni skupnosti zmagala nasprotna struja, ki ne mara Luk-ca. Ve se, katerega, plesnega kluba Lukec. MOST, KI GA NI - V Krškem in v krški okolici cestarji ua veliko pripravljajo ceste za prevoz uparjalnikov jedrske elektrarne. Krško si še ni opomoglo od velikih pričakovanj, da bodo opremo za nuklearko Peljali po novem krškem mos-dez Savo. No, tega mostu ni m ..et(?s uparjalnika ne bodo Peljali po njem. Zato Krško aJ potrpežljivo čaka na eno naslednjih menjav uparjalni-ov. Ce omenjenega mostu tudi akrat ne bodo zgradili, ga bodo enkrat pozneje. Zakaj bi hiteli, saip° Sava počakala na most. KRIŽIŠČE - Krški most je eden, daje kaj. Na enem kon-u so mu naredili okroglino, f°ndo. Na drugem koncu je dobil ljubek črn trikotnik. Sre- I niostu, med levim in desnim ozmfn pasom so namreg 0gra. II trikotnik, in kot se za vsak rn trikotnik spodobi, nekaj vr-ajo, suvajo in nabijajo vanj. Kaj e bo na koncu izcimilo iz tega r,ai?la> bodo Krčani lahko eh cez nekaj dni, ko bo vsa ceremonija končana. [j^voV Brežicah B SOKOLI LETIJO V NE- h u"^evse P°sreči,se žiti,0 nocoi mladi člani bre-o , eSa telovadnega društva ol v daljni Ameriki sporni s. telovadnim orodjem sodttiki, med kateri bosta ravno tako tudi dva v 7HZ'Ca.na- brežiški sokoli so od k rHzei]e države Amerike, °der je s povratno pošto aman?vlstega dne priletel sam ^■predsednik, namreč snu f na svetovno srečanje bod° V' Po'e8 telovadenja nri_° tam promovirali tudi nicoVS °^dini Krško in Sev-tnH° ter samo nekaj malega vnnVOjo’ Mežiško. Ta jim je na^P°tno malho namreč dala naJmanjši kos kruha. nr„;v .A - Naša napoved iz ničilStlJf števi*ke se ni ures-križ;?- s°boto popoldne v ci n:Sca Pri brežiški blagovni- asfaltii if-vIekel belih črt Po sami 1 Je zato še naprej niti kak"')1083 nihČe pOČel nom • drugi dan med ted- bj U ~ePrav bi bilo prav, ko cestj-. se ,na neoznačenem ne v CUznaJdejo vozniki, raje K° se jc Pred Ra v, , nekaJ ur iz neznane-čistn 3 izklopil še skoraj Zme,i.n°V semafor, je bila si je Popolna. Še dobro, da Stonih sredino križišča upal botsk'm- P°beist, kije z ro-r°čitvlrni .°dročitvami in prida ni k1?' naz°mo dokazal, °vensleta na Predmetniku . — udie de°m-nske erriije” ‘policijske aka- *Unija so v h d vZ'. maJa do 16. rodiie. i reziski porodnišnici ga. G sn,eta Ismič s Senove-8režie ln£ ’ Shivica Vizjak iz §eli iz iž , atarino, Alenka Ve-Fakir, rs, 8a ' Niko, Danije-Marj z Melike Doline - Saša, Tadej., Suban z Obrežja -vRga , '.Mojca Bohorič s Seno-Kladia AUro- Mateja Krnc iz ^k -j Pelo, Zdenka Marin-"*elena nPe.?c vas'" Gašperja, neso wCrz'č iz Dobove - Va-prže’x urjana Zagrajšek iz rušev- VUS’ " Špelo, Metka' Alentt.;‘r>z Gregovc - Estera, So |r„ °8ša iz Krškega -btba’n. <'na Kranjec iz Lokev-NSkeo“rigita Mancini iz Viž-bi ' Anjo, Marija Strle iz !*G0;a!ašo: Frančiška Zevnik f,alar 'j, £0f|ce - Sašo, Tatjana k jškega - Loredano-udreja Bosnar z Bele- - Vjk,„ .. ------- *■ ^lUveB °r,l°’ Mojca Kozole s Mtteca 'Petro, Barbara Vovk 1,. Savi - Lotti-Veroni- .„ , .-“on V^a Ismaili z Malega Eberta. Čestitamo! \ Z N ASIH OBČI M ttMUt Več kot nuklearka in sodi cvička Bodoči načrti krškega hotela Sremič • M, Dostal: “Vsak od nas je sam premajhen” - Domačini lahko gostom ponudijo res veliko • Gostišče s humanitarnimi akcijami KRŠKO - “Če smo zaprli hotel v Brežicah, ni potrebno, da ga zapremo še v Krškem,” meni Mojca Dostal, od marca letos direktorica Mercatorjevega hotela Sremič v Krškem. Ali bo vodstvu omenjene krške gostinske hiše uspelo preživeti v času, ko sta obložena miza in prenočišče preslaba vaba za turiste, poslovnežev v Krškem pa ni več toliko, da bi si v hotelu podajali kljuko. Po besedah Dostalove želi ho- življenju domačinov in gostov, ki tel s tremi zvezdicami odpreti vrata. “Ponudimo lahko prenočišče mnogim, ki si želijo pestrega dopusta v naši okolici. Zato želimo poslovno sodelovati z domačini iz krške okolice in smo jih že povabili k temu. Mi nudimo obiskovalcem prenočišča, številni naši krajani pa tisoč in eno možnost preživetja lepega dopusta. Vsak od nas, ki lahko tako kaj ponudi, je premajhen, da bi se lahko predstavil gostom sam.” Direktorica Dostalova, ki tako vsaj na videz podira plotove slovenske samozadostnosti, si veliko obeta od Treh lučk, ki poslujejo v sklopu podjetja, ki ga vodi. To gostišče naj bi po njenem mnenju v bodoče poznali po družabnem MARUŠA MAVSAR S SNEMALCI KASETE ZA CLINTONA KRŠKO - Prejšnji teden je ekipa Pop TV snemala po Sloveniji videokaseto s pozdravi prebivalcev Slovenije ameriškemu predsedniku Clintonu. S televizijsko snemalno ekipo je v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini kaseto snemala Maruša Mavsar, osmošolka z odličnim uspehom iz OŠ Jurija Dalmatina v Krškem. NA ZDOLAH SO TISTE STEZICE ZDOLE - Zdolanom in prebivalcem okoliških vasi se ponuja nova možnost za trženje lepot njihovega kraja in dobrot, ki jim jih daje zemlja. Konec preteklega tedna so namreč na pobudo Turističnega društva Zdole in Podjetniškega centra Krško predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti skupaj z nekaterimi Krčani odšli peš na pot od Potoč do Zdol in s tem ustvarili zametek prihodnje mreže pešpoti po domačem okolju. To pot bi se dalo vključiti tudi v že uveljavljeno evropsko pešpot od Baltika do Jadrana. Ob tem, da vsak pohodnik, naj bo domač ali tuj, od pešačenja kmalu postane lačen in žejen, ni treba povedati drugega kot to, da Zdolanom želimo čimprejšnje udejanjenje njihovega projekta Pešpoti iz vseh vetrov. Tako prijaznega sprejema, kot so ga bili deležni tokratni “poskusni” pohodniki pri Ogorevcu na Ravnah, bo vesel vsak gost. v zadnjem času dobiva nov razmah, po sejmih, po koncertih in celo po humanitarnih akcijah. Ob tem, ko mnogi v Krškem in okolici pogosto jadikujejo, da je usoda Krškega zapečatila za zmeraj jedrska elektrarna na Krškem polju, se zdijo svetli načrti Dostalove in ob njej še nekaterih organizatorjev turistične ponudbe pravo poživilo. “Poskrbeli bomo, da boste ob odhodu iz naših krajev odšli s spoznanjem, da se Posavje in Dolenjska ne ponašata samo z nuklearno elektrarno in velikimi Ti Mojca Dostal NA LIBNI ZA DAN DRŽAVNOSTI LIBNA - Danes ob 20. uri bo na Libni proslava v počastitev državnosti, na kateri bodo nastopili pihalni orkester Videm, moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice, mešani pevski zbor Zarek iz Dolenje vasi, artiški ansambel Happy Hour, dramski igralec Slavko Cerjak in Indira Simunič, letošnja državna prvakinja na igranju diatonične harmonike. Slavnostni govornik bo Franci Bogovič, župan krške občine. Proslavo organizira občina Krško v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Krško in Planinskim društvom Videm. Po uradnem delu prireditve bo Kresna noč na Libni s kresom, klen-kanjem, tekmovanjem v vriskanju, prižiganjem kresničk in z malim ognjemetom opolnoči. Proslave se bodo udeležili tudi gostje iz Obrigheima. v Čebelarjev dom Bizeljsko Na Bizeljskem z naravoslovnim dnevom počastili redko vrsto ptic - Stroji so se ognili ptiču BIZELJSKO - “Kvip-kvip” je značilno oglašanje, po katerem lahko prepoznamo čebelarja, plašnega ptiča, ki se je gred 14 leti naselil v peskokopu Zupjek na Bizeljskem. Čebelarjev kvip-kvip pa se je imenovala naravoslovna prireditev, ki jo je v nedeljo na dvorišču bizeljske osnovne šole v tesnem sodelovanju z novomeškim Zavodom za varstvo narane in kulturne dediščine, bizeljsko osnovno šolo, turističnimi društvi iz Pišec, z Bizeljskega in iz Kapel ter drugimi pripravil Kozjanski park. Poleg omenjenega značilnega oglašanja je čebelarja, ki je ime dobil zato, ker mu gredo poleg mrčesa v slast menda tudi čebele, mogoče prepoznati tudi po zelo lepih barvah. Zaradi plahosti ga je v naravi zelo težko, da ne rečemo nemogoče videti zadosti od blizu. Redka priložnost za njegovo opazovanje se je zato ponudila prav na nedeljskem naravoslovnem dnevu, za kar so z vso potrebno tehnično opremo, skriti v ptičji opazovalnici, poskrbeli možje iz novomeškega naravovarstvenega zavoda. Čebelar si jc na Bizeljskem dobesedno zvrtal bivališče v pokončno peščeno steno peskoko- pa. Le razumevanju osebja glo-boškega rudnika se lahko zahvali, da ga stroji, ki so se zaradi njega preselili kakih sto metrov stran, niso pregnali še od tam. Zaradi nenehnih človekovih posegov v naravo se čebelarjev življenjski prostor namreč nenehno zožuje, zato česar ga v Sloveniji razen v Posavju lahko najdemo le še v severovzhodni Štajerski, Pre-murju in v bližini Ilirske Bistrice. Zdi se, da so na Bizeljskem domačini kar ponosni na svojega ptiča in da ga bodo obvarovali pred vsemi morebitnimi sovražnimi posegi, k čemur so z raziskovalnim delom veliko prispevali tudi učenci tamkajšnje osnovne šole. Lani so ti z raziskovalno nalogo o čebelarju na tekmovanju mladih raziskovalcev v Mariboru osvojili 1. mesto. To raziskovalno nalogo si je bilo na nedeljski prireditvi mogoče ogledati v šolski avli. Dokaj številni obiskovalci prireditve so si lahko poleg ogledov čebelarjevega gnezdišča lahko privoščili še ogled Pišec, vodne učne poti in Jovsov. Lahko so ostali tudi kar na šolskem dvorišču, prepolnem vabljivih stojnic, in se posladkali s kmečkimi dobrotami. L. M. količinami cvička,” skuša Dostalova zmehčati ojeklenelo zgrešeno podobo o mestih in prijetnem podeželju ob Spodnji Savi. Kaj bi o tem rekli v Turistični zvezi Slovenije, v kateri menijo, da je na pohodu podeželski turizem, potem ko je nekako zmanjkalo prostora na slovenskem morju in ga zmanjkuje v toplicah? M. LUZAR INDIRI SIMUNIČ DVA NASLOVA SENOVO - Indira Simunič je v soboto na 2. državnem prvenstvu harmonikark z diatonično harmoniko na Senovem dosegla naslov državna prvakinja 99 in si po odločitvi občinstva prislužila tudi naslov najpri-kupnejše harmonikarke letošnjega leta. Poleg Simuničeve sta zlati medalji prejeli za 2. mesto Darja Brežnik in za 3. mesto Nataša Oberč. Najboljšim je podelil pokale krški župan Franci Bogovič. PONAREJENE LISTINE OBREŽJE - Pri vstopu v Slovenijo se je 18. junija M. B. kot sopotnik v osebnem avtomobili znamke Peugeot 405 izkazal z osebno izkaznico RS na drugo ime. Policist je posumil v pristnost listine in naprava za odkrivanje ponaredkov je pokazala, da gre za popoln ponaredek. Policist je med temeljito mejno kontrolo avta v tenis copatu našel še dve ponarejeni listini RS, ki ju je M. B. menda kupil konec lanskega leta od neznanih oseb v Ljubljani. Ponarejene listine naj bi si uredil zato, ker je v policijskih evidencah v RS, RH in ZRJ zabeležen kot večkraten storilec kaznivih dejanj in je zato lahko podvržen temeljitejšim kontrolam. Dokumente so policisti zasegli in napisali kazensko ovadbo. Uparjalnika ne bi mogla po sedanji cesti Prilagoditve trase KRŠKO - Na cestah med Koprom in Krškim, po katerih bodo v začetku septembra peljali v krško jedrsko elektrarno nova uparjalnika, v teh dneh pospešeno pripravljajo vse potrebno za nemoten prevoz. Tako bodo na omenjeni transportni poti opravili skupno 50 gradbenih posegov, od katerih jih bo 70 odstotkov trajnih in 30 odstotkov začasnih. Brez teh prilagoditev trase med Koprom in Krškim uparjalnikov ne bi mogli prepeljati po tej poti. Uparjalnik tehta 343 ton, teža celotne transportne kompozicije, dolge 77 metrov, široke 5,8 in visoke 4,4 m, bo 630 ton. Za tovor takih nevsakdanjih razsežnosti bodo potrebne ojačitve mostov, tako npr. mostu čez Savo v Krškem, prilagoditve nagibov ceste - te so nujne npr. na Črnem Kalu - in pod nekaterimi nadvozi poglobitve ceste H 1, tj. “avtoceste” med Ljubljano in Obrežjem. Omenjene prilagoditve trase izvajajo različna podjetja. Nuklearna Krško pri iskanju izvajalcev skuša pritegniti tiste, ki so v preteklosti gradili posamezne prometne objekte ali cestne odseke. Investitor omenjenih prilagoditev transportne poti Ko-per-Krško je jedrska elektrarna iz Krškega. Naložba jo bo stala 8 milijonov ameriških dolarjev, v ta znesek pa so vključeni tako posegi na cesti kot vse predhodne strokovne priprave. Nuklearna elektrarna Krško seje, preden so zabrneli stroji na cesti, o gradbenih posegih in o prevozu uparjalnikov dogovorila z vsemi pristojnimi ministrstvi. Prevoz vsakega od obeh uparjalnikov bo trajal sedem dni. L. M. PRIPRA VLJAJO POT UPARJALNIKOMA - Uparjalnika, ki ju bo Nuklearna Krško zamenjala v sklopu svoje dolgoročne posodobitve, bodo od Kopra do Krškega prepeljali po cesti. Kompozicija z uparjalnikom, ki bo na pot od Kopra do Krškega krenila dvakrat v septembru, bo na dolenjski hitri cesti med Ljubljano in Krškim vozila po obeh voznih pasovih. Zaradi višine omenjenega tovora so morali cesto pod nekaterimi podvozi poglobiti. V nuklearki se zavedajo, da gradbeni posegi motijo voznike, zato se jim opravičujejo za morebitne zastoje ob gradbiščih. Sicer pa naj bi bila dela zaključena do začetka julija. Na fotografiji: poglabljanje ceste pod nadvozom Zaloke. (Foto: L. M.) Odličnjaki pri krškem županu Bogoviču Sprejem za osnovnošolce KRŠKO - Krški župan Franci Bogovič je prejšnji teden v stavbi občine v Krškem pripravil sprejem za 63 osnovnošolcev, ki so končali osemletko in so bili vseh osem let odlični. Vsakemu od učencev je Bogovič izročil knjigo Gozdovi ob Krki in Savi, odličnjaki pa se bodo dogodka spomnili tudi po fotografiji, na kateri so posamič z županom. Šolarji, ki tako svečano zapuščajo osemletko, so se za konec posladkali s sadno kupo, na katero jih je povabil prvi mož občine. Župan je v pozdravnem nagovoru na sprejemu mladih gostov poudaril, daje znanje najboljše orodje za prihodnje tisočletje. Menil je, da bodo ljudje, ki jih je sprejel tokrat kot mlade učence, v bodoče sooblikovali Posavje. Mladi raziskovalci v spodnjem Posavju Gimnazija izvede tabor za Zoisove štipendiste -Sodelovanje krajevnih skupnosti BREŽICE - Gimnazija Brežice bo organizirala tabor Pokrajina in ljudje v spodnjem Posavju, ki bo potekal od 28. junija do 4. julija. Na taboru, ki ga je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje razpisal za Zoisove štipendiste, bo sodelovalo 35 dijakov in 10 mentorjev in drugih izvajalcev. Udeležnci bodo stanovali v Kapelah, od koder bodo odhajali raziskovat okoliške kraje. Tako se bodo mladi raziskovalci posvetili, kot jim narekuje naslovna tema, krajevnim skupnostim Kapele, Pišece in Bizeljsko. “Presenečeni smo nad tako ugodnim odzivom teh krajevnih skupnosti, ki smo jim izredno hvaležni za sodelovanje,” poudarjajo v vodstvu brežiške gimnazije. Na taboru, ki ga bo z največjim deležem plačal zavod za zaposlovanje, bodo delali v skupinah, in to jezikoslovni, etnološko-zgodovinki, biološki, geografski, kemijski, likovni in psihološki. S taborom, kakršnega se brežiška gimnazija loteva prvič, želi šola prispevati k dejavnmeu preživljanju počitnic. Ker je za vse, ki bi želeli tako preživeti del poletja, v taboru premalo prostora, je gimnazija obvestila svoje učence tudi o drugih taborih. L. M. KRČANI IN SEVNIČANI USPEŠNI V LOVU NA LISICO KRŠKO, SEVNICA - Na nedavnem odprtem državnem kratkovalovnem (KV) prvenstvu Zveze radioamaterjev Slovenije v amaterskem radiogoniometriranju (ARG), ki ga popularno imenujejo lov na lisico, sta v Domžalah nastopila tudi Radioklub Krško in radioklub Amater Sevnica. V končni razvrstitvi so posavski tekmovalci dosegli tale mesta: ženske - 1. Cvetka Mavsar, Radioklub Krško; juniorji - 3. Rok Kerin, 6. Peter Kerin, 7. Darko Arh, 8. Damjan Božič (vsi Krško), 10. Marko Hribar, 12. Marko Ogorevc (oba Amater), 14. Damjan Klinec (Krško); seniorji - 4. Miha Stibrič (Amater); starejši veterani - 3. mesto Janez Kuselj (Krško). Po dveh letih spet brežiški sejem Jutri bo ob 10. uri v Brežicah odprl vrata 5. sejem obrti in podjetništva - Med 88 razstavljalci tudi proizvajalci iz Hrvaške - Sosednje zbornice se niso odzvale BREŽICE - Jutri ob 10. uri bodo na prostoru pri osnovni šoli v Brežicah odprli 5. brežiški sejem obrti in podjetništva, ki ga pripravljajo vsako drugo leto. Med 88 razstavljalci jih bo največ iz Posavja, nekaj jih prihaja z drugih slovenskih območij in tudi iz Hrvaške. Na sejmu se bodo predstavili člani vseh šestih sekcij Obrtne zbornice Brežice, poleg teh bodo svojo dejavnost pokazali še drugi, tako Občinska turistična zveza Brežice, časopis Posavski obzornik in med drugimi krška zavarovalnica Triglav, generalni sponzor. Na 30 kvadratnih metrih bodo predstavili svoje delo obrtniki iz obrtne zbornice Zaprešič. S tem brežiški sejem obrt in podjetništva, kot je povedal predsednik brežiške obrtne zbornice Janko Hrastovšek, postaja mednarodna prireditev. Hrvaški razstavljalci sicer tu niso prvič, vendar so letos prvič navzoči proizvajalci, potem ko so v preteklosti Zaprešičani • Obiskovalci sejma bodo lahko parkirali vozila na travniku med bolnišnico in razstaviščnim prostorom, kjer bo tudi poskrbljeno za varnost parkiranih avtomobilov. predstavili svojo turistično ponudbo. Sejem, katerega pokrovitelj je občina Brežice, bo odprl Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Med gosti pričakujejo poleg brežiškega župana med drugimi hrvaškega veleposlanika. Obrtna zbornica pričakuje na prireditvi okrog 10.000 obiskovalcev. Sejem, ki je plod hotenja Bre-žičanov, da bi svoje mesto razvili v sejemsko, bo potekal brez navzočnosti obrtnih zbornic krške in sevniške občine. Prav tako se sejma ne udeležuje posavska območna gospodarska zbornica, j ir j5 (2600). 24. junija 1999 DOLENJSKI LIST * h NOVA PEKARNA V DOBREPOLJU - Podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik je v soboto na Vidmu pri tovarni Štolama odprl novo pekarno družinskega podjetja Blatnik, d.o.o., lastnikov Anice in Tomaža Blatnik iz Predstmg. To je v osmih občinah zahodne Dolenjske zanesljivo letošnja največja zasebna naložba. Sodobno pekarno sta novembra lani začeli graditi gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine in zasebno podjetje Durtiy iz Ljubljane, stala pa je šest milijonov mark. Polovico denarja je zagotovilo družinsko podjetje, enak znesek pa je posojilo Nove ljubljanske banke. Na površini 3.100 kvadratnih metrov bo tudi v prihodnje služilo kruh 45 delavcev, staro lokacijo v Predstrugah bodo zaprli in jo v celoti namenili izdelavi sladoledov Snežak. (Foto: M. Glavonjič) Solarji so izdelali poslovni načrt Prva podjetniška krožka na grmski in škocjanski šoli NOVO MESTO, ŠKOCJAN -15, junija so škocjanski osnovnošolci, ki so zadnjega pol leta obiskovali podjetniški krožek, za svoje sošolce pripravili kino predstavo. Z dogodkom so zaključili svoje delo v krožku in uresničili zamišljeno podjetniško idejo. Namen podjetniških krožkov, ki sta v tem letu kot pilotska projekta stekla na OŠ Grm v Novem mestu in v že omenjeni OŠ Frana Metelka v Škocjanu, je uvesti mlade v svet podjetništva. Projekta se je v sodelovanju s podjetjem Sun iz Gornje Radgone ter obema občinama lotil Podjetniški center Novo mesto. Okrog 30 učencev zadnjih dveh razredov se je 36 šolskih ur seznanjalo s podjetniškim razmišljanjem, z osnovnimi pojmi iz podjetništva, s podjetniško kulturo ter s timskim delom in skupinskim izbiranjem podjetniške ideje. Nazadnje sta oba krožka za izbrano idejo izdelala poslovni načrt. Krožkarji iz OŠ Grm so načrtovali organizacijo koncerta skupine Big Foot Mama, njihovi škocjanski kolegi pa organizacijo kina Kinozoik. Oboji so svoje delo konec maja predstavili na 4. podjetniškem forumu v Gornji Radgoni. Mentorjav letošnjih krožkov sta bila Andrej Škrinjar in Jožica Povše iz Podjetniškega centra, ki sta usposobljena za tako delo. V naslednjih letih naj bi podjetniške krožke razširili še na ostale šole po dolenjskih občinah, pri čemer bi Podjetniški center delo usklajeval in organiziral usposabljanje za mentorje. B. D. G. Ljudmila Bajec: “Čeprav se bližajo dopusti in se podjetja zaradi DDV bojijo nelikvidnosti, je kar nekaj znakov, ki obetajo bolj živahno trgovanje na borzi. Vojna na Balkanu se bliža h koncu, Clintonov obisk v Sloveniji bo opogumil tujce, predvsem pa v kratkem računamo na omilitev pogojev za njihova vlaganja pri nas. Kljub vsemu mislim, da so največji potencialni vlagatelji domači. Njihovo število je v zadnjem času zelo naraslo, samo pri naši družbi se je v zadnjem letu podvojilo. Zdaj jih je preko 5 tisoč, od tega čez tisoč aktivnih vlagateljev. K naložbam jih vzpodbujajo nizke obrestne mere na bankah in dobre izkušnje z zaslužki na borzi. Upamo, da bo država omilila omejitve prodaje, saj sta politika in stroka že podprli predlog, da bi čas, ki mora preteči do prodaje vrednostnih papirjev, da dobiček ni obdavčen, skrajšali od treh na eno leto. ” Poslej več reda pri plačevanju? Vladni ukrepi naj bi izvajalce pomembnejših javnih gradbenih del zavezali, da redno in v enakih rokih, kot veljajo zanje, plačujejo podizvajalce in dobavitelje Država je trenutno naj večji investitor, saj se iz njene blagajne v javne gradnje prelivajo milijarde tolarjev (letno čez 100 milijard)! Izvajalci (najbolj razvpit je primer Darsa) dobijo dela plačana pravi čas, sami pa z veliko zamudo, brez obresti in celo z izsiljenimi diskonti plačujejo podizvajalce, kooperante in dobavitelje. Vlada meni, da gre pri tem za nenamensko porabo denarja, zato jo je sklenila ustaviti. Ne zato, ker bi imela velik posluh za gospodarstvo, ki tako posluje v nenormalnih razmerah, ampak bolj zato, ker ima težave pri izterjavi davčnih obveznosti. Tam, kjer nič ni, še država ne more vzeti. Gospodarstvo že več let, še zla- sti pa spet zadnje leto, ko se je plačilna nedisciplina močno poslabšala, opozarja državo, naj naredi red na tem področju in zagotovi redno plačevanje in mehanizme, ki bodo omogočali izterjavo dolgov. Ministrstvo za finance je zaradi tega pripravilo Zakon o finančnem poslovanju, ki naj bi, ko bo sprejet, pripomogel k izboljšanju plačilnega reda, za začetek pa je vlada sprejela ukrepe za zagotavljanje finančnega reda v primerih, ko gre za oddajanje javnih del ter za zaščito kooperantov in podizvajalcev pred zlorabo izvajalcev. Vladaje tako pooblastila Davčno upravo, da lahko davčne obveznosti podizvajalcev pri javnih naročilih izterja tudi z rubežem terjatev izvajalcev do naročnikov del. Če ima podizvajalec (npr. KAKO KAZE NA BORZI? Vrstijo se ra Vjuniju je slovenski borzni indeks izgubil dodatna dva odstotka svoje vrednosti. To morda na prvi pogled ni omembe vredno, je pa zaskrbljujoče, kajti vrednost pada že od februarja. Ker poleg tega tudi ni vzpodbudnih novic, ki bi dajale upanje o skorajšnjem obratu, lastniki delnic že postajajo živčni. Zato in delno tudi zaradi zadnjih nakupov pred uvedbo DDV so se v zadnjih dneh nekoliko povečale razprodaje, kar so še posebej občutili tečaji obeh farmacevtskih delnic. Cena Leka se je v ponedeljek znižala na 33.300 in Krke na 25.500 tolarjev. V rdečih številkah je zaključila tudi velika večina ostalih delnic. Se slabše se je godilo delnicam pidov. Začetni zagon naraščanja tečajev, posebej tistih pri praznih pidih, ki ga je povzročilo pričakovanje novega pokojninskega zakona, je kmalu popustil. Prvo razočaranje, predvsem špekulantov, je povzročila omejitev, da bo smel posameznik v prvem pokojninskem stebru uveljaviti te za milijon tolarjev nominalne vrednosti pokojninskih bonov. Drugi val padanja cen pidovskim delnicam so povzročile govorice o osiromašenih spiskih premoženja, ki ga je država pripravljena vložiti v privatizacijsko luknjo. Zaradi obojega so se njihove cene skoraj vrnile na raven, ki so jo imele še na črnem trgu. Ne glede na pesimizem, ki trenutno obvladuje slovensko borzo vrednostnih papirjev, so časi za vse investitorje, ki lahko svoj denar pogrešajo nekoliko dlje kot le nekaj mesecev, več kot primerni za nakupe. Nekoliko v senci dogajnja na delniškem trgu je ostal prihod treh novih državnih obveznic na borzo. Čeprav te večinoma zanimajo bolj profesionalne investitorje, le zaslužijo krajšo predstavitev. RS 10 z nominalno vrednostjo 10.000 SIT nosi obresti TOM + 4,5 odst., ki se izplačujejo skupaj s pripadajočim delom glavnice enkrat letno 31. maja. Zadnji obrok glavnice in obresti zapade 31. maja 2007. RS12 je po nominalni vrednosti in obrestih enaka prvi, vendar obresti zapadejo enkrat letno, 29. maja, glavnica pa se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice 29. maja leta 2002. RS13 je nominirana na 1.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. Obresti (DEM + 5,55 odst.) se izplačujejo polletno, 29. junija in 29. decembra. Glavnica bo izplačana v enkratnem znesku ob zapadlosti obveznice 29. junija 2008. Začetni tečaji, ki so se oblikovali ob sicer skromnem trgovanju, so znašali za RS10 100,60 odst., za RS 12 100,01 odst. in za RS13 100,50 odst. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 avtoprevoznik) dolg do davkarije, njemu pa je dolžan izvajalec del (le če gre za javno naročilo), bo davkarija lahko zarubila terjatev izvajalca do naročnika, ponavadi države. Vladaje tudi obvezala naročnike, če gre za javna naročila del z vrednostjo nad 50 milijonov tolarjev, da dopolnijo razpisne pogoje. V bodoče naj bi že v razpisnih pogojih izvajalce zavezali, da odstopijo Svoje teijatve do naročnika del v korist dobaviteljev blaga, podizvajalcev ali kooperantov, če ti s potrdili izkažejo terjatve do njega. Izvajalce naj bi zavezali tudi, da se držijo enakih plačilnih rokov za plačevanje podizvajalcev, kot so določeni zanje v pogodbi o prevzemu del, poleg tega pa še, naj priznavajo zakonite zamudne obresti. Zapiranje medsebojnih terjatev in rubež terjatev izvajalcev za nesporne terjatve podizvajalcev naj bi preprečila naraščanje dolgov in zamudnih obrestih pri podizvajalcih. Prav zaradi velikosti državnih naložb Ministrstvo za finance pričakuje, da bo red na tem področju znatno prispeval k izboljšanju plačilnega reda v državi. Če doslej izvajalcev ni nič vezalo na izpolnjevanje obveznosti do podizvajalcev, pa lahko vlada od naročnikov pomembnejših javnih naročil v gradbeništvu zahteva, naj izvajalcem postavijo pogoje v razpisih. B. D. G. LETOS NE BO DIVIDEND IZ LEKA? LJUBLJANA - Če bo skupščina delničarjev družbe Lek 8. julija potrdila predlog uprave, ta družba ne bo delila dividend, temveč bo 3,5 milijarde tolarjev čistega dobička iz lanskega leta pustila nerazporejenega. Nova uprava s predsednikom Metodom Dragonjo je namreč ugotovila, da Lek posluje v zaostrenih pogojih na najpomembnejših trgih. Ruski krizi in vojni na Balkanu seje pridružila se zahteva ameriške Agencije za hrano in zdravila po umiku treh Lekovih preparatov s trga ZDA. Zaradi vsega tega uprava ocenjuje, da Lek začrtanih ciljev letos ne bo uspel uresničiti. Obseg prodaje naj bi za načrtovanim zaostajal za 7 odst. in bo za za malenkost nižji od lanskoletnega, medtem ko že za leto 2000 spet napovedujejo za 14 odst. večjo prodajo od letos. V Leku poudarjajo, da se ne nameravajo odreči ameriškemu trgu, nasprotno, pospešili bodo prodajo, ponovili klinične študije in registracijske postopke za nekatere izdelke. Odpiranje računov je pretveza Računa pri borznem posredniku lastnikom delnic ni potrebno odpreti vnaprej - Gre za formalnost, ki se opravi ob prvi prodaji ali nakupu - Bo poleti trgovanje oživelo? NOVO MESTO - V minulih dneh je pri mnogih imetnikih delnic zazvonil telefon ali pa so v nabiralnikih našli pošto. Menda naj bi čim-prej, in to prav pri pošiljatelju obvestila, odprli račun, preko katerega bodo lahko prodali svoje delnice ali pa kupili kake druge. Nekateri so še poudarjali, da so vrednostni papirji sicer knjiženi v centralni Klirinško depotni družbi, vendar dejansko z njimi lastniki ne morejo razpolagati, če nimajo odprtega računa. Zveni tako, kot da bi morali vsi imetniki delnic ali drugih vrednostnih papirjev takoj oddrveti k borznemu posredniku in odpreti račun. Kako je pa v resnici? Kot je povedala Ljudmila Bajec iz Dolenjske borznoposredniške družbe, je bilo na Agencijo za trg vrednostnih papirjev posredovanih že več prijav zaradi takega nastopanja na trgu. “V glavnem take metode uporabljajo družbe, ki niso pooblaščene za trgovanje z vrednostnimi papirji, vmes pa je še nekaj pooblaščenih družb, ki nimajo dovolj razširjene mreže in poskušajo tako priti do strank. V naši družbi tega ne počnemo, ker se nam zdi neposlovno, saj računov ni potrebno odpirati pred dejanskim nakupom ali prodajo. Odprtje računa je formalnost, ki se opravi mimogrede,” je povedala. Naši vrednostni papirji so de-materializirani, torej niso v obliki papirja, ampak obstaja o njih le register v KDD, ki vodi seznam lastništva podobno kot Zemljiška knjiga. Od 13. junija dalje zakon dovoljuje prenose vrednostnih papirjev samo pooblaščenim borznim posrednikom, pred tem pa je bilo mogoče prenose opraviti tudi v podjetjih. Novo priliko so izkoristile posamezne družbe, ki pozivajo lastnike delnic, naj vnaprej odprejo račune za morebitno poznejše trgovanje. Navsezadnje odpiranje računa in njegovo vodenje tudi nekaj stane. Kot je povedala Bajčeva, je to odvisno od posamezne hiše, vendar se stroški gibljejo od 3 do 5 tisoč tolarjev, izogniti pa se jim ni mogoče, saj takoj ob odprtju računa pri KDD nastanejo stroški. Last- nik ima pri eni borznoposredniški hiši le en račun z eno številko, če pa trguje preko drugega posrednika, mora tam odpreti nov račun. Trenutno lahko pri nas pri trgovanju z vrednostnimi papirji posredujejo tudi nepooblaščene družbe, vendar je tveganje za posameznika pri tem precej večje, izkušnje iz preteklih let pa kažejo, da so se mnogi pri tem močno opekli: nekateri so ostali brez denarja, drugi ne morejo urediti formalnosti in še kaj bi se našlo. Pri trgovanju preko pooblaščene družbe pa je stranka zaščitena, zato se je dobro obrniti na tako družbo in posel opraviti tudi v prostorih, ki so temu namenjeni, ne pa na domu ali celo kar po telefonu! Sicer pa kaže, da se nepooblaščenim posrednikom iztekajo lepi časi, saj naj bi zakon o trgu vrednostnih papirjev nepooblaščenim prepovedal borznoposredniške posle s prenosi lastništva vred. „ B. D. G. Naši inovatorji v ZDA NOVO MESTO - Na letošnji razstavi inovacij INPEX v Pittsburghu, ZDA, je med 400 inovatorji in inovatorskimi skupinami iz več kot 30 držav sodelovalo tudi 10 slovenskih inovatorjev. Skupaj so predstavili 15 inovacij, za katere so poželi šest medalj in eno posebno nagrado. Med rastavlje-nimi inovacijami so bile tudi: energijska ploščica Štefana Horvata iz Višnje Gore, nagrobne lučke družbe Arpad & Anica Horvat iz Zagradca ter širokokotna konveksna ogledala za motorje, kolesa, avtomobile in traktorje Slavka Medimurca iz Grosupljega. Kot je povedal Andrej Škrinjar iz Podjetniškega centra Novo mesto, ki je skupaj z inovatorjem Štefanom Horvatom zastopal naše inovatorje na razstavi, uživa Slovenija v inovatorskem svetu precejšen ugled. Škrinjar meni, da so se v ZDA predstavili nadpovprečno dobro, čeprav sta vse inovacije zastopali le dve osebi. t Ugotavlja pa, da so večjo pozornost na razstavi vzbudila podjet; ja in države, ki niso svojih inovacij predstavljale le s sliko in besedo, temveč so na razstavnem prostoru pokazale kar izdelke same. “Suhoparni, pa čeprav urejeni sejemski prostori, pač ne vlečejo. Zato bo potrebno slovenske in°" vatorje v bodoče vzpodbuditi K boljšim predstavitvam.” meni-Ker taka razstava veliko stane, meni, da bi morda v bodoče poskušali s skupnim nastopoms sosednjimi državami. Opazil je se, da je bilo na razstavi veliko vohunjenja z namenom, kopirati mo- V3Cije- B.D.G- ČATEŽ IN MORJE ŠE NISTA PRIŠLA SKUPAJ ČATEŽ, PORTOROŽ - Skupščina delničarjev Term Čatež sredi ju i ja še ne bo obravnavala združitve družbe z družbo Hoteli Morje i Portoroža. Kot je izjavil direKto Term Borut Mokrovič, so P('eO|0®v_ združitvi trenutno umaknili z dne nega reda skupščine. Obe dfyz. očitno še nista našli skupnega je ka, kot je razbrati iz Mokroviče izjave, pa je največja ovira ce delnic. V Termah pravijo, da s te razgovorov s portoroško druz niso prekinili. DELNIČARJI TERM ČATEŽ O PRIPOJITVI HOTELOV KOPER ČATEŽ OB SAVI - 15. bodo delničarji Term Gatez skupščini odločali o dleitvi 466 ni jonov tolarjev dobička, ki naj bi E predlogu ostal nerazporejen, p° tolarjev dividende na delnic0 nagrade nadzornemu svetu _ . . vi pa bodo izplačali iz dobic preteklih let. Delničarjibodo0^ navali tudi poročili uprav . Čatež in Hotel Koper o prip°) ! letne obračune obeh družb za pretekla leta ter poročilo o re^|e_ pogodbe o pripojitvi, nato pa k pali o pripojitvi Hotelov KoP*rlt družbi Terme Čatež. in upra' JELOVICA ODPRLA OBRAT V PREDDVORU - Prejšnji četrtek so v Preddvoru odprli tehnološko posodobljen obrat za izdelavo montažnih objektov, ki ga je tja iz Škofje Loke preselila Jelovica. Kot je povedal novi generalni direktor in predsednik uprave družbe Zvezdan Žlebnik (na sliki stoji), namerava Jelovica povečati proizvodnjo montažnih hiš, ki jim je vse bolj naklonjen tudi domač trg. Možnosti vidi predvsem v izgradnji objektov na ključ, pri čemer bi poskrbeli za lokacijo, dokumentacijo, komunalno ureditev in za postavitev hiše. Jelovica, ki ima 45-odst. tržni delež pri prodaji hiš v Sloveniji in s prodajo montažnih objektov ustvari petino prihodkov, sicer 70 odst. proizvodnje izvozi v Nemčijo, Avstrijo, Švico in Italijo. Računalniško vodena proizvodnja je skrajšala čas izdelave za tretjino (na leto lahko izdelajo 250 hiš) in povečala natančnost izdelave. (Foto: Majda Luzar, EPS) 50 LET DRUŽBE AVTO KOČEVJE Blagovna znamka povrnila zaupaj Po hudih težavah pred petimi leti je Avto Kočevje danes ponovno uspešno podjeUe Specializirani za prevoz tovora s težkimi tovornimi vozili KOČEVJE - Podatkov o začetkih družbe Avto Kočevje, ki letos obhaja 50-lctnico obstoja, ni veliko. V zgodnjih 90-ih letih so njeno dolgoletno dobro poslovanje prekinili dogodki, ki so v letu 1994 podjetje z najdaljšo tradicijo med prevozniški podjetji v državi privedli skoraj do stečaja. Da bi vrnila podjetju zaupanje kupcev in dobaviteljev, je nova vodilna ekipa na čelu z Ladislavom Lenassjjcni odkrito priznala, v kakšnem stanju je podjetje, in predstavila, v kakšno ga želi pripeljati. si danes delijo še s 14 poduJ niki. Kljub finančni 0*iren':ain nosti zaradi hitrega investira J ^ težavam v prevozništvu, . največje zaradi nelojalne k* . renče, pa družba Avto K°vjeto kot zatrjuje Lenassi, iz “Izguba iz preteklih let je znašala 9,5 milijona mark. tekoča pa 50 milijonov tolarjev,” pravi direktor Lenassi, ki levji delež zaslug za v celoti povrnjeno zaupanje pripisuje blagovni znamki Avto Kočevje. “Podjetje je bilo v bivši Jugoslaviji tretje največje prevozniško podjetje in je bilo znano od Iraka do Skandinavije,” pravi. Tako jim je že v letu 1994 uspelo tekoče poslovanje spraviti na pozitivno ničlo. Zadnjih pet let podjetje posluje pozitivno, izguba iz preteklih let pa danes zanaša 2,5 milijona mark. Ob določitvi vsebine dolgoročnega plana podjetja, ki je temeljil na specializaciji podjetja za prevoz tovora s težkimi tovornimi vozili na evropskih linijah, je glavna naloga podjetja postala modernizacija voznega parka. “Leta 1994 smo imeli 124 voznih enot, med njimi pa niti enega ekološkega vozila,” pravi. Po štirih letih obnove in zmanjševanju voznega pafka (ugotovili so namreč, daje tudi z manjšim številom voznih enot možno ustvarjati milijon mark mesečnega dohodka), imajo danes 58 sodobnih voznih enot, med katerimi je nastarejše staro 4 leta. Program so nadaljevali s posodobitvijo informacijskega in telekomunikacijskega sistema, v zadnjih letih zmanjšali število zaposlenih od nekanjih 250 na 105 delavcev, kompleks Avto Kočevja pa uspešneje posluje. LESKOVŠEK-5vp Ladislav Lenassi “AMBASADORJA” SLOVENIJE Vino odpira vrata na Japonsko Ogromen primanjkljaj naše države v menjavi z Japonsko (lani smo izvozili za okoli 10, uvozili pa za okoli 200 milijonov tolarjev, kar kliče po potrebnih ukrepih TERENSKI OGLED VINOGRADOV NOVO MESTO - Novomeška en°ta Kmetijskega zavoda Ljubljana za območje Straže vabi vinogradnike, ki jih zanima varstvo vinske rte pred boleznimi in škodljivci, na erenski ogled, ki bo v četrtek, 1. Jul‘ja, ob 15.30 na Cerovcu v vinogradu Alojza Roženbergerja. V Ponedeljek, 28. junija, ob 15.30 bo ngled v Straški gori v vinogradu Lada Turka in ob 17.30 na Riglju v vinogradu Jožeta Turka. Oglede bo v i) 'nž. Jože Maljevič, svetovalec za v'n°gradništvo iz Kmetijskega zavoda. CENE ŽETVE BELA KRAJINA - Na sestanku pravnega odbora Strojnega krožka “e|e krajine je bila za hektar komponiranja določena cena 13.400 to-arjev ali pa za večji kombajn (3,6 .a) 12.000 tolarjev za uro žetve, l 'lnA'ie8a (do 3 metre) z vezanjem bal 10.800 tolarjev. ZNOVOMESKE tržnice Ponedeljek je bila tržnica Pet bogato založena. Branjevke I Podajale: čebulo po 200 to-j^l^dogram, krompir po 120 korenček po 240, rdečo P so po 200, solato po 200, zel-3Oo°u, 0, fižol po 400, repo po blitvo po 600, bučke po 200, fiž^are P° 200 do 300, stročji po 600, paradižnik po 260, rih ce P° 300, hruške po 400, ,^.P° 300, jabolka po 80 do hnr’ Cešnie P° 430, višnje po 400, nn onJlce P° 300 kozarec, med zeli do 900 kozarec, sadiko zavh ?Veta^e a** zelene po 20, 25n' e i ’°maeih rezancev po tQlarjev 8ram lisičk p0 1000 sejmišča BREŽICE - Na sobotnem sej-m ®° lmeli naprodaj 76 do 3 3 j ce s,arih prašičev, 48, starih Prvjh' mesecev, in 8 starejših. druPih°i£rodali 42 P° 300 do 3,°' Pa s p<) do 290, tretjih gram**0 do 2®d tolarjev kilo- Vse seje začelo pred šestimi leti, ko sta se solastnica japonske firme Ranet Keiko Mori in njen mož spoznala s Slovenci, ki delajo na Japonskem. “Takrat sva prvič slišala za Slovenijo in ker so nama o njej povedali toliko lepega, sva bila vesela, ko so naju povabili," pravi Keiko, ki je že ob prvem obisku v Sloveniji leta 1994 ugotovila, da prijatelji niso pretiravali. Posebej jo je navdušilo življenje v hišah brez alarmnih naprav in predvsem, da ji pri nakupovanju ni bilo treba ves čas čvrsto stiskati nakupovalnih vrečk v strahu, dajo bodo okradli. Kasneje sta z možem Slovenijo še večkrat obiskala, saj sta zanjo želela narediti kaj več. Kot lastnika firme Ranet, ki se ukvarja z vzpostavljanjem stikov med japonskimi in tujimi podjetji, sta v Sloveniji začela iskati proizvod, ki bi bil primeren za izvoz na japonski trg. Takšen izdelek je vino. Pri tem je pomemben podatek, da je Japonska edino tržišče na svetu, kjer prodaja vin še vedno narašča. “Povprečni Japonec spije na leto sicer le 4 litre vina, vendar pa ne gre pozabiti, da je Japoncev 125 milijonov. Standard jim omogoča, da si vino lahko privoščijo, in to dobro,” pravi. V začetku letošnjega leta v Slovenijo pripeljala lastnika dveh japonskih restavracij. Skupaj so obiskali vse tri vinske regije in preizkusili vsa naša tipična vina. Obiskali so radgonsko klet, Beltince, klet Batič v Šempasu in Pri Ravbarju v Mirnu, krško klet in samostan Pletarje. Povsod so ob vinih pokusili tudi hrano. “Ocena obeh lastnikov restavracij je bila, da bi slovenska vina in hrano v svojih restavracijah lahko spravila v promet,” pravi Keiko. OSTRNICE IZGINJAJO - Pred desetletji je bilo po potoških njivah na tisoče ostrnic. Te so nudile zlasti turistom edinstveno sliko, kakršno ni bilo moč zaslediti nikjer v Sloveniji. Sedaj jih je iz leta v leto manj. Prevladuje umetno sušenje in ba-liranje. Brez značilnih ostrnic je pokrajina kaj pusta in polivinilaste bale pa tujki. Stalež živine se ne povečuje, zato ostane nepokošenih veliko značilnih potoških lazov, ki se večina naglo zaraščajo. (A. Košmerl) kme tijski Ijivost gaženja tal njivo t 'Cm’ toic P° dežju b° obH | znan° tako rekoč ou j°,je c*°valnih strojev, ki lahko žemljo še neprimerno bolj zgazi-Ija ria n^0 manjznano 'n raziskano. Tudi učinek govejega park-treba pasno/ušo postaja aktualna, odkar velja priporočilo, da je kmetova noga nekaj časa ne sme na oč od pamtiveka. Kako pa je z upora- in tako vse manj Zthar.jva Paso izkoristiti tudi manj primerna zemljišča i Pfizna 1 (Prevehke) stroške reje, ki jih liberaliziran trg vs Ed r'hziT redkih raziskovalcev pomena gaženja tal dr. Tone Vid- ^IChnišlfP fulznltptp \/ I inKliani v rpuiii Tphnilčii in Nnravti Pfizn. ■ Eden lil ^ D ■ j-----------o------j ~~ — — ■ ------- ----- (Tii\n '°tchniške fakultete v Ljubljani v reviji Tehnika in Narava turi ^Požarja na pomen vlage in talne strukture. Ob slabi struk-čevija ko primanjkuje organske snovi, to je humusa, pritisk htianR. a'‘ Parklja bolj zgosti zemljo, izrine zrak iz por, ttanjL3 P°z°rnost in izmenjavo plinov, kar vse ima za posledico C° Pro ,[°do.v'tnost- Velja načelo, da morajo imeti tla vsaj polovi-Eažcn '0rn'ne v °fifik' Por’ ^c naJ veUaJ° za fizikalno dobra. It'okra'*e °dstotek por močno zmanjša, zlasti še, če je zemlja tak0 im'? na pritisk manj odporna. Škodljiva je zlasti prekinitev Njno Cnovanih velikih por, po katerih teče izmenjava plinov in Jo za P°ficbna oskrba s kisikom, ki ga talni organizmi potrebuje-0 delovanje. Uh parčiS0 Vclja, da je gaženje manj škodljivo, kot bi po od gove-pioro n - V z8aženi travni ruši pričakovali, posebno še, če pre-'tti ,atUd ^Pašnik dovolj bele detelj e in trpežne fjuljke. Bela detelj -Udi/na- *j.ldjka sta ne le zelo okusni pašni rastlini, ampak ima ceip p0Za pomen. Deževnikom in drugim talnim prebival-V,L Nagara, da se stisnjeni, to je zgaženi zgornji, približno ^ ^________ j „ jmy ^ ho sta^ttmetrski sloj pašnika prej opomore in povrne v prvotni P')ri)ost_proti gaženju poleg že omenjenega humusa poveča >0gočnjCnJe tal’ ki izboljšuje fizikalne lastnosti zemlje in eli 5_,a rast večieea števila različnih rastlin, nredvsem na de- j-cak 3St večjcSa Števila različnih rastlin, predvsem pa [klenj„ ISana tla imajo manjše število redkih, visokih tal in s< so za Pietir-j Httogo fi°ij občutljiva. Nasprotno od apnjenja pa deluje 0 gnojenje z dušikom, ki je tudi s tega vidika škodljivo. Inž. M. L. faza uresničitve projekta, ki ji bo po zamisli zakoncev Mori sledila še tretja in tudi najpomembnejša - pritegnitev japonskih investitorjev v Slovenijo. Projekt bo podprla japonska razvojna banka, s pomočjo katere je podjetje Ranet že uspešno izpeljalo več podobnih projektov iz Amerike, Malezije in drugih držav sveta. M. LESKOVŠEK-SVETE Keiko Mori Zaradi omejenih količin bo slovensko vino na Japonskem na voljo le v restavracijah in hotelih in morda za darila. Izvoz kakovostnih slovenskih vin na Japonsko bo utrl pot tudi prehrambenim izdelkom pa slovenskemu kristalu, ki se sedaj prodaja pod tujimi znamkami in številnim drugim izdelkom. Vendar bo to že druga Popis kmetijstva v prihodnjem letu Brez njega ni mogoče do pomoči EU Evropske kmetijske politike in njenih ukrepov, ki segajo tudi na socialno področje, ni mogoče uresničevati brez natančnih in zanesljivih podatkov ne le na državni, temveč tudi na regionalni in lokalni ravni. Tovrstnih podatkov ne daje splošni popis prebivalstva, zato mora Slovenija čimprej izvesti poseben popis kmetijstva, ki bo prinesel podatke ne le o velikosti kmetijskih gospodarstev, zemljiščih, obdelavi, številu in vrsti živine, kmetijskih objektih in strojih, temveč tudi o prebivalstvu in njegovih socialnih razmerah. Znano je, da Evropska unija denarno podpira posamezne manj razvite in demografsko ogrožene regije, dodelitev te pomoči pa je v zahtevku treba natančno utemeljiti s konkretnimi podatki, kijih zdaj povečini sploh nimamo. Popis kmetijstva je orjaško delo, saj je treba natančno statistično popisati in obdelati vsako izmed 120.000 slovenskih kmetij, kolikor jih po približni oceni še imamo. Doslej opravljena dva samostojna popisa iz leta 1930 in 1960 sta že močno zastarela in neuporabna, zato je v pripravi predlog zakona, da bi kmetijski popis izvedli v letu 2000. - n Ibdi mali kmetje obvezno v kmetijsko gozdarsko zbornico Najmanj 2.000 SIT članarine LJUBLJANA - Po desetletnem prizadevanju, znanemu nasprotovanju in zapletih je državni zbor sprejel zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici. Prve volitve v svet zbornice bodo najkasneje v enem letu, z uveljavitvijo zakona pa bo najprej država postala lastnica osmih kmetijskih in živinorejskih zavodov, kasneje pa bo to premoženje prešlo v last zbornice, ki se bo morala ukvarjati tudi z izobraževanjem kmetov in lastnikov gozdov. Članstvo v zbornici bo razdeljeno v dve volilni skupini: v prvi bodo lastniki, zakupniki, uživalci in imetniki pravice uporabe za vsa zemljišča, ki prinašajo najmanj 20.000 tolarjev katastrskega dohodka (vendar bo članarina znašala najmanj 2.000 tolarjev na leto), v drugi volilni skupini pa bodo podjetja, zadruge in druge pravne osebe, ki imajo dohodek od kmetijstva, gozdarstva ali ribištva. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. Marta Jelačin Vlaganje v tujo nepremičnino Številni spori se pojavljajo, ko se stranke dogovorijo za so-investiranje v določeno nepremičnino, kasneje pa se skregajo ali si premislijo. Obe stranki sta vedeli, za kaj gre in da je bila investicija opravljena z dovoljenjem lastnika ter v prepričanju, da bo tudi investitor imel kaj od tega. Stranki bosta morali dokazovati vsebino medsebojnega dogovora o sovlaganju. Če bo soinvestitorju uspelo dokazati vlaganje v tujo nepremičnino v prepričanju, da si s tem poveča vrednost svojega premoženja, potem gre za neopravičeno obogatitev lastnika nepremičnine in je investitorju dolžan povrniti škodo. V nasprotnem primeru pa lahko lastnik nepremičnine v smislu čl. 226 zakona o obligacijskih razmerijih od sovlagatelja zahteva, naj povrne škodo, ki je nastala s tem, ko se je ta vmešal v tuje posle. • Na svoji koži čutim, kako sem se iz poštenega pisatelja spremenil v svinjo politika. (Tone Partljič) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Nega vina v (pretoplih) zidanicah (Nadaljevanje in konec) Vino se v vsaki posodi, čeprav je napolnjena, spreminja; ali na boljše - rekli bi lahko, da zori - ali na slabše, če se kvari. Temperatura prostora (zidanice), kjer je sod shranjen, vpliva na hitrost zorilnih procesov v vinu. Pri višji temperaturi procesi tečejo hitreje. Pri višji temperaturi je usušek vina večji, na stopnjo izhlapevanja viha pa vpliva tudi vlaga v prostoru. Cim nižja je relativna vlaga v zidanici (optimalna je pod 70 do 75 %), večji bo usuška. Pod nego vina se razume tudi zagotavljanje ustrezne temperature in vlage v prostoru. Najbolje zori vino, če je nihanje temperature v prostoru minimalno do 4° C letno. Redke so vinske kleti v Sloveniji, ki imajo stalno temperaturo okrog 10° C in znaša letno nihanje do 4° C. Če so manjše kleti (zidanice) opremljene z napravo za hlajenje vina poleti, jim pade temperatura pozimi na blizu 0° C (ledišče). Torej s klima napravo ni mogoče zagotavljati stalne letne temperature. Toda prenizke temperature niso toko usodne za kakovost kakor previsoke. Pri mladem vinu nenaden padec temperature, ki ohladi vino za nekaj tednov blizu 0° C, pospeši izločanje vinskega kamna in beljakovin. Tako se vino očisti “viškov”, ki ogrožajo njegovo stabilnost v steklenici. Zrelemu, stabiliziranemu vinu ohlajanje ne koristi, ni pa posebne škode. Višjo temperaturo vina, ki se giblje med 18 in 20° C, lahko koristno izrabimo za nego vina, toda zelo kratek čas. Ponavadi zadostuje 10 do 14 dni, da se prekislo vino biološko razkisa. Včasih so nekateri dodajali v vino vinsko kislino, da bi ga na ta način “osvežili”. V Sloveniji je malo vin, ki bi jih bilo treba dokisati. To se dogaja nekatera leta v Koprščini. V naših vinorodnih okoliših pa je kislih vin ponavadi preveč. Tistim vinogradnikom, ki imajo prekisla vina, svetujem, da pospešijo biološki razkis. Da bi za vse srečno potekalo, je potrebno preveriti pH, skupni in prosti SO, in tudi skupne kisline. Bakterije, ki spremenijo ostro jabolčno kislino v milo in zdravo mlečno kislino, lahko delujejo pri pH nad 3,1 in pri skupnem SO, pod 60 mg/l in prostem S02 pod 20 mg/l. Vino, ki vsebuje nad 100 mg skupnega SO, v enem litru, bo zelo težko biološko razkisati. Če je pa pH nižji od 3,1, ga lahko z majhnim kemičnim razkisom dvignemo. Koliko soli za razkisanje je potrebno dodati, pa lahko določijo za vsako posamezno vino strokovnjaki v vinskem laboratoriju. Za vina, ki jih želimo samo zavarovati pred kvarjenjem v vročih poletnih mesecih, je dovolj, da vsebujejo prosti S02 nad 20 mg/l, da so v sodu ali cisterni na polnem in da usušek tedensko nadoknadimo z zdravim vinom enake kakovosti, kot je v sodu. dr. JULIJ NEMANIČ Sedež združenja naj bi bil v Ribnici Zaključuje se I. faza projekta “Korenine slovenske identitete” RIBNICA - Ob zaključku I. faze projekta “Po poteh dediščine - Korenine slovenske identitete”, ki sta ga do sedaj v celoti financirala Ministrstvo za kmetijstvo in Sklad znanja pri angleški vladi, bodo 6. julija v Cerknem prvič predstavili celotno projektno vsebino vsem sodelujočim z lokalne ravne in kulturne dediščine iz vseh 14 občin projektnega območja, predstavili še na državni ravni. “Pri izboru lokacij je bil poudarek na enakopravnosti občin, tako da ima vsaka vsaj eno lokacijo,” pravi regionalna koordinatorka projekta Alenka Henigman z ribniške občine. Enakopravnost bo temeljno merilo tudi v II. fazi uresničevanja projekta, ki se bo začela prihodnji mesec in bo trajala do decembra. V II. fazi bodo morale svoj delež prispevati tudi občine. V Cerknem pa se bodo morali dogovoriti še o več drugih pomembnih zadevah, saj kot pravi Henigmanova, jih čakajo tri pomembne naloge: ustanovitev združenja, izdaja brošure in fizični razvoj produkta, kar pomeni, da bodo morali urediti pešpoti, postaviti informacijske oznake, zagotoviti prenočišča in pripraviti marketinški plan. Na sestanku bodo predlagali, da bi bil sedež združenja v Ribnici. Predlog je utemeljen, saj že sedaj prevzemajo naloge drugih koordinatorjev, poleg tega se je projekt na neki način tudi začel prav v Ribnici. M. LESKOVŠEK-SVETE HELENA MRZLIKAR Alenka Henigman ravni, dva dni kasneje pa bodo “regijski turistični proizvod”, ki vključuje 26 lokacij na ravni na- NA OBISKU PRI ZDRAVIČEVIH BRSN1K - Na kmetiji Ivice Zdra-viča v Brsniku ob Kolpi imajo nekaj hektarjev velik nasad starih sort jabolk. Lani so pridelali več ton mošta in jabolčnega kisa, znani so tudi po hruškovi žganjekuhi. Na razstavi na Ptuju so prejeli bronasto kolajno za hruškovo žganje. Zdravic se je leta 1991 iz Zagreba vrnil v rojstni kraj svojih staršev in ob Kolpi zgradil ličen bife “Štor”. Povezal se je za hrvaško turistično agencijo Atlas, ki je lani v Brsnik pripeljal dva tisoč gostov, pred kratkim so podpisali petletno pogodbo; letos bo v tej vasici, kjer stalno živi le Zdravičeva družina, na obisku okrog tri tisoč gospodinjski kotiček Star kruh za dobre jedi Mnoge priljubljene jedi so največkrat narejene z nekaj dni starim kruhom. Poznamo različne nadeve s kruhom, kruhove kipnike, kot so kruhov puding, kavni narastek, ameriški poobedek, imenovan “revni vitezi”, sladka grmada in še vrsta drugih dobrih jedi. Za perutnino pripravimo JABOLCNO-ČEBULNI NADEV. Potrebujemo 2 čebuli, 2 kiselkasti jabolki, 2 žlici sesekljanega peteršilja 100 g še mehkih krušnih drobtin, 45 g masla, sol in poper. Čebulo sesekljamo in zdušimo na maslu s poprom in soljo. Dodamo na grobo zribani jabolki, začimbe in drobtine. Pustimo, da se masa napne, in nato polnimo perutnino. Star kruh uporabimo tudi za na-sitljivo jed, imenovano SLADKA GRMADA. Potrebujemo 300 g belega kruha, 1/4 litra mleka, 2 jajci, 80 g sladkorja, 50 g rozin, 400 g kiselkastih jabolk, 200 g borovnic ali jagod, 50 g sesekljanih orehov in sladkor za potresanje. Kruhu obrežemo skorjo in sredico narežemo na rezine. Jabolka olupimo in narežemo na kolobarje. Jajca razžvrkljamo z mlačnim mlekom in sladkorjem. S to mešanico pokapljamo kruhove rezine in jih enako- merno navlažimo. Pekač namastimo z maslom. Na dno pekača zložimo plast kruhovih rezin, na kruh plast jabolk in jagodičje, dodamo orehe in rozine ter prekrijemo z navlaženimi kruhovimi rezinami. Pečemo pri 200° C približno 15 minut. Jed ponudimo vedno toplo. Mnoge znane kipnike delamo s kruhom ali s kakim drugim žitnim izdelkom, kot je zdrob, in jih rahljamo s snegom iz beljaka, da v pečici lepo narastejo. Znanje nemški KRUHOV NARASTEK, t.j. v vinu namočen kruh s sladkorjem, cimetom in stopljenim surovim maslom. Ameriški narastek pa se imenuje REVNI VITEZI. Za 4 obroke razmešamo 2 jajci, 750 ml mleka, 1/2 žličke vanilijeve esence ali sladkorja, žličko sladkorja in 1/2 žličke soli. Osem rezin suhega kruha pomočimo v jajca z mlekom. Vlažne rezine opečemo na 60 g masla in potresemo s cimetom in sladkorjem. Postrežemo z vrtnimi jagodami in borovnicami. Za kipnike, t.j. narastke, kuhane v sopari, uporabljamo modele kot za šarlote in sufleje. Pred polnjenjem model vedno dobro namastimo. Zapel “največji slovenski zbor” Na jubilejnem, 30. Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je na zapelo 262 zborov iz vse Slovenije in zamejstva - Slavnostni govornik Milan Kučan Mojstrica niti Pregledna razstava tapiserij Cvetke Miloš BREŽICE-V galeriji Posavskega muzeja so v torek, 22. junija, zvečer v sklopu letošnjih praznovanj ob 50-letnici Posavskega muzeja odprli retrospektivno razstavo tapiserij Cvetke Miloš. Na otvoritvi je o avtorici govorila kustosinja Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice Barbara Rupel, v kulturnem programu pa je nastopila skupina Sedmina s pesmimi Vena Dolenca. Cvetka Miloš, kije doma iz Brežic, je likovno znanje dobila na oddelku za risanje na zagrebški pedagoški akademiji. Nekaj časa je delala kot pedagoginja, nato pa se je posvetila ustvarjanju v svobodnem poklicu. Po skoraj dvajsetletnem bivanju v Zagrebu se je vrnila v rojstne Brežice, kjer živi in ustvarja ter deluje tudi kot mentorica posavskih ljubiteljskih likovnikov. V slovensko in hrvaško likovno ustvarjalnost se je vpisala predvsem s svojimi avtorskimi tapiserijami, kijih je ne samo estetsko, ampak tudi tehnološko s tehniko dvojnega prepleta izpopolnila. V Posavskem muzeju je na ogled enajst tapiserij in sedem skic zanje. ŠENTVID PRI STIČNI - Z venčkom ljudskih pesmi, kije mogočno izzvenel iz 6800 grl pevk in pevcev 262 slovenskih in zamejskih zborov ob spremljavi Orkestra slovenske policije pod skupnim dirigentskim vodstvom Igorja Švare, se je v nedeljo, 20. junija, popoldne zaključil jubilejni, 30. Tabor slovenskih pevskih zborov. Znova seje množično potrdila stara resnica, daje pesem doma v slovenskih srcih, da demokratično združuje in premaguje generacijske, krajevne in vsakršne druge razdalje. Kje drugje kot na šentviškem pevskem taboru bi preprečljivo zvenele besede predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, ki je v slavnostnem govoru dejal: “Prišel je čas, ko smo dolžni odločiti se za skupno delo, za uspešno, varno in srečno prihodnost naše domovine. Bodimo solidarni in strpni med seboj, ostanimo vsak svoj, a pojdimo skupaj naprej!” Prepevanje v zboruje že po svoji naravi tako. Jubilejni tabor se je začel že dan poprej, v soboto zvečer, s skupnim koncertom petih zamejskih zborov v avli Osnovne šole Ferda Vesela, nadaljeval pa se je v nedeljo dopoldan z generalno vajo in nato s tradicionalno pov- orko sodelujočih zborov, konjenikov in konjskih vpreg, ki jih je bilo letos, kot se za jubilej spodobi, še posebej veliko. Vrhunec je bil skupen nastop zborov na prizorišču pred šentviško osnovno šolo. Po pozdravnem nagovoru je predsednik tabora, ivanški župan Jernej Lampret, podelil jubilejna priznanja zaslužnim za tridesetletno pot tabora: moškemu in ženskemu pevskemu zboru Šentvid, ki sodelujeta vseh trideset let, podpredsedniku in blagajničarki tabora Janezu Lesjaku in Stanki Sadar ter dolgoletnemu sodelavcu Bogdanu Pogačniku. Po slavnostnem govoru predsednika Milana Kučana je stekel pevski program, za katerega je sce- RAD PRIHAJA MED PEVCE - Predsednik Milan Kučan je že tretjič kot slavnostni govornik nagovoril tisoče slovenskih ljubiteljskih pevcev na šent-vidskem pevskem taboru. Iz domačih ustvaijalnih moči Glasbena šola TVebnje je v Centru za izobraževanje in kulturo pripravila večer, posvečen ustvarjalnosti sodobnega slovenskega skladatelja Jakoba Ježa TREBNJE - Tukajšnja glasbena šola z direktorico Tatjano Mihelčič Gregorčič na čelu je za zaključek šolskega leta pripravila posebno prireditev, ki bi jo lahko vzele kot dober zgled še druge slovenske glasbene šole. Učitelji in učenci so se namreč med šolskim letom oh rednem delu marljivo pripravljali za večer, ki so ga v celoti posvetili delu slovenskega skladatelja. Na prireditvi, ki sojo izvedli v nedeljo, 20. junija, zvečer v avli Centra za izobraževanje in kulturo, so bile namreč prav vse skladbe, ki so jih zapeli ali zaigrali, delo skladatelja in glasbenega pedagoga Jakoba Ježa. Predstavili in oživili so del njegovega ustvarjalnega opusa in tako dolenjskemu rojaku, po rodu iz Boštanja, pripravili lepo počastitev njegovega življenjskega jubileja, 70-letnico, ki jo je praznoval konec lanskega novembra. Otroška in mladinski pevski zbor trebanjske in šentruperške osnovne šole ter učenci in profesorji glasbene šole so pod dirigentskim vodstvom Tatjane Mihelčič Gregorčič izvedli skladbe iz sedmih skladateljevih zbirk, med njimi tudi sedem instrumentalnih skladbic iz zbirke Zimska pravljica, ki še niso bile nikoli javno v celoti izvedene. Na prireditvi je skladatelja s soprogo pozdravil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik in mu izročil spominsko darilo. Jakob Jež je eden najpomembnejših slovenskih sodobnih skladateljev. Razvil je samosvojo glasbeno govorico, polno intimne ekspresivnosti, igrivosti in lirizma, in to v najraznovrstnejših glasbenih oblikah. Segel je na vsa kompozicijska področja, tudi na scensko in filmsko, ter ustvaril vrsto tehtnih klavirskih skladb za mladino in na desetine skladb za mladinske in druge zbore. Ustvarjalni vrh je dosegel predvsem v komornih skladbah in v vokalno-in-strumentalnih kantatah. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi tudi Prešernovo nagrado za življenjsko skladateljsko delo. Ukvarjal se je tudi z glasbenope-dagoškim delom (je med drugim SKRB ZA LIKOVNO IZOBRAŽEVANJE - Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Krško je letos pripravila šolo risanja, ki je pod vodstvom akademske slikarke Apolonije Simon in pod geslom Od tihožitja do akta potekala od marca do julija v Krškem. Obiskovalo jo je 44 ljubiteljskih likovnikov iz Posavja, zaključilo pa 25 udeležencev. Voditeljica šole je pripravila izbor iz študijskih del za razstavo, ki so jo odprli v petek, 18. junija, zvečer na gradu Rajhenburg v Brestanici. Uvodne besede sta ob otvoritvi povedali vodja krške območne izpostave Tatjana Avsec (na sliki desno) in voditeljica risarske šole Apolonija Simon (druga z desne), v kulturnem programu pa sta nastopila mladi citrar Miha Bevc in udeleženka šole risanja Jasna Kontler Salamon, ki je prebrala nekaj svojih pesmi. Udeleženci šole so na koncu prejeli potrdila o končanem tečaju. (Foto: M. Markelj) PRISLUHNIL JE SVOJIM DELOM - Gosta glasbenega večera sta bila tudi skladatelj Jakob Jež in njegova žena Olga. je bil redni profesor za glasbeno vzgojo na Pedagoški fakulteti) ter z glasbeno publicistiko in uredniškim delom pri revijah Grlica in Naši zbori. M. MARKELJ MEDLETOVA V ZAGREBU ZAGREB - V galeriji Slovenskega doma bo veleposlanik Republike Slovenije na Hrvaškem Boštjan Kovačič danes, 24. junija, zvečer odprl razstavo novejših del slikarke Jožice Medle iz Šentjerneja. Medletova, ki je prejšnji petek skupaj s slikarko Jerco Šan-tej odprla letni atelje v Piranu, se bo zagrebškim ljubiteljem likovne umetnosti predstavila s šestnajstimi slikami. DESETI BRAT NA PROSTEM MULJAVA - Jutri, 25. junija, bodo v letnem gledališču na Jurčičevi domačiji člani tukajšnjega kulturnega društva izvedli premiero Jurčičevega Desetega brata v režiji Janeza Eržena. V predstavi na prostem, ki je postala poletna kulturna znamenitost Muljave, sodeluje nad osemdeset ljudi. Prva ponovitev predstave bo naslednji dan, 26. junija, nato pa bodo še štiri ponovitve, in sicer 2., 3., 9. in 10. julija. V primeru slabega vremena ne bo. narij napisal Stane Peček in ki je s prepletom petja in veznega besedila iz ust Zvoneta Hribarja zaobjel tri desetletja pevskega tabora, na katerem so se prepevale domoljubne, ljubezenske in ljudske pesmi. Prireditev je popestril še pomenek zaslužnih sodelavcev tabora. Jubilej sta pospremila tudi razstava v osnovni šoli in izdaja zbornika, v katerem je zarisana tridesetletna pot pevskega tabora, ki se zares lahko pohvali kot izjemna slovenska kulturna prireditev. V Šentvidu je doslej prepevalo že več kot 800 pevskih zborov in več kot 150.000 pevcev. ' M. MARKELJ MAKUC V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA - V Lamutovem likovnem salonu bodo v četrtek, 24. junija, ob osmih zvečer odprli pregledno razstavo del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca. * SKUPEN NASTOP - Glasbeniki so skupaj zaigrali pod taktirko Maksa Kozoleta, Josipa Mihelčiča, Sandija Franka in Matevža Novaka, nastop pa so popestrile trebanjske mažorete. (Foto: L. M.) Veselo v družbi pihalcev Kulturni teden v Straži se je zaključil z 22. srečanjem pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine STRAŽA - Kot že vrsto let je KS Straža tudi tokrat priredila 22. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, pestro pa je bilo že pred glavno sobotno prireditvijo. 17. junija so v kulturnem domu nastopili domači upokojenski pevski zbor, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Vavta vas ter mešani pevski zbor Mali Slatnik, v petek, 18. junija, pa vse Otroci, pregnani od doma V Brežicah odprli razstavo dokumentarnih fotografij otrok slovenskih pregnancev iz Posavja in Obsotelja BREŽICE - V prostorih Dolenjske banke, kjer občasno gostujejo umetniške in druge razstave, so minuli četrtek, 17. junija, zvečer odprli razstavo dokumentarnih fotografij Pregnani od doma. Otvoritev je vodila Božena Petrov, o razstavi je govorila njena avtorica profesorica zgodovine in kustodinja Posavskega muzeja Vlasta De-jak, za prijetno vzdušje pa je z Mozartovo glasbo poskrbel godalni kvartet učencev brežiške glasbene šole. Na razstavi je trideset dokumentarnih fotografij, ki jih je Vlasta Dejak izbrala iz obsežnega fotografskega gradiva o slovenskih izgnancih med drugo svetovno vojno. Pri izboru se je omejila na posnetke, na katerih so v središču otroci iz Posavja in Obsotelja. Ti so morali deliti grenko usodo svojih staršev, sester in bratov, ko jih je nacistična oblast pregnala z njihovih domov, da bi uresničila zločinsko politiko brisanja Slovencev z etničnega zemljevida “večnega nemškega rajha”. Na tisoče so jih izgnali v Srbijo, na Hrvaško in v Bosno, nazadnje še globoko v Nemčijo. Na razstavi lahko spremljamo izgnance na poti od zbirnega taborišča na gradu Rajhenburg v Brestanici do taborišč po Nemčiji in njihovo življenje v težkih taboriščnih razmerah. Odrasli so morali hoditi na zelo slabo plačano delo, otroci pa so bili v vrtcih in šolah deležni trde nemške vzgoje. V domovino so se izgnanci začeli vračati spomladi leta 1945, mnogi močno zrahljanega zdravja ali kot invalidi, pre-nekateri pa je ostal pokopan v tuji Uspel ekstempore Na otvoritvi razstave podelili tri nagrade BREŽICE - V kavarni Amarcord so v sredo, 16. junija, zvečer odprli prodajno razstavo likovnih del, ki so nastala na slikarskem eks-temporu z naslovom Barve so v meni. Na ekstemporu, ki je v oprganizaciji Društva likovnikov Oko Krško potekal v začetku junija, je šestnajst slikarjev ustvarjalo pod mentorstvom akademske kiparke Vladke Štoviček in akademske slikarke Cvetke Miloš. Najuspešnejšim udeležencem so na otvoritvi razstave podelili tri nagrade. Prvo nagrado, ki jo je prispevala kavarna Amarcord, je prejel Mirko Kragl, drugo nagrado Steklarstva Vučajnk je prejela Simona Dular, tretjo Galerije Meke pa Jožica Petrišič. Po mnenju mentorice Cvetke Miloš je ekstempore lepo uspel, pri ljubiteljskih slikarjih pa je opazen napredek. Avtorica razstave kustodinja Vlasta Dejak: “Razstavo postavljamo v spomin na trnovo pot izgnanstva. ” zemlji. Razstava obuja spomin na dogajanje, ki ga nikakor ne gre pozabiti, toliko bolj ne, ker se tovrstne tragedije še vedno dogajajo. MiM KONCERTI OB SVEČAH GLOBODOL - V Domu glasbene dediščine tudi letos poteka cikel Koncertov ob svečah, ki je lani pritegnil v Globodol števil-nme ljubitelje komorne glasbe. Prvi koncert je bil minuli torek, 22. junija, v okviru prireditev Mirnopeškega teka, nastopil pa je Milko Bizjak na orglah, del kulturnega večera pa je bil namenjen predstavitvi vin iz mirnopeške okolice, ki jo je vodil Jože Rozman. Drugi koncert bo danes, 24. junija, ob 20.30, na njem pa bodo nastopili učenci violine in violončela galsbenih šol iz Ljubljane, Kranja in Škofje Loke. SONATE BAROČNIH MOJSTROV NOVO MESTO - V sredo, 30. junija, bo ob osmih zvečer v kapiteljski cerkvi drugi koncert Novomeškega glasbenega festivala, na katerem bosta violinist Tomaž Lorenz, znan kot solist, še bolj pa kot član tria bratov Lorenz, in pianistka Alenka Šček Lorenz odigrala sonate baročnih mojstrov. COPPELIA V TRDINI NOVO MESTO - Baletni studio, ki deluje pri ZKD Novo mesto, bo v ponedeljek, 28. junija, ob osmih zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine izvedel prvo in drugo dejanje baletne pantomime Coppelia na glasbo Lea Delibesa in v koreografiji Maritze Galaz, ki vodi Baletni studio. Predstava je primerna za vse starosti. KIPARSKA RAZSTAVA RIBNICA - Danes, 24. junija, bodo ob osmih zvečer v Galeriji Miklova hiša odprli novo razstavo, in sicer se bo s svojimi kiparskimi deli predstavil Dušan Tršar. uspešnejši pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže z dirigentom Mirom Sajetom. 22. srečanje se je pričelo s slavnostno povorko vseh enajsti orkestrov ali godb: iz Novega mesta, Ribnice, Stične, Trebnjega-Kostanjevice, Grosuplja, Dobrepolja, Kočevja, Šentjerneja, Cr nomlja in Straže, ki so prej ze zaigrali na promenadnih koncer tih po bližnjih vaseh. Po nastopu občinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Novo mesto, ki J bil letos prvič na srečanju in zato deležen še posebne pozornosti,) bil za obiskovalce najzanirnivej skupni nastop vseh glasbenikov- Na prireditvi, ki jo je vodila a na Zorko, so spregovorili pre sednik TD Straža Jože Rre®a..' predsednik KS Alojz KnaeJ’ podžupanja Mestne občine No mesto Martina Vrhovnik in Pre sednik ZKD Novo mesto Fran Plut. Sledila je podelitev Pr*zna in simboličnih daril ter vabilo 23. srečanje, ki bo prihodnje e v Metliki, v Straži pa spet čez pu let' L. MURN Mirtov delček delelg Nova samostojna fotografi razstava BlažaMirta^, BRESTANICA - V Galerf Staneta Fabjančiča na gradu * * henburg v Brestanici so v P c 18. junija, zvečer odprli foto? , sko razstavo Blaža Mirta z n vom Delček delčka. V °tv° g_ nem programu, ki gaje P°'*tor la Bernarda Zarn, je govoru«* ^ razstavljenih fotografij, na ci • igrali Jasmina Levičar in a ^ nečakinji Jasna in ®ran^ aaPela Nataša Drenovec pa Je zaLve prija razs« Solnu, d,r Poletno noč. Čast od] je pripadla Zoranu je pripauia zAjranu ^va- torju krške območne enote rovalnice Triglav. n rež*' Blaž Mirt, ki je porodu^ čan, živi pa v Ljubljani, v burški galeriji ni novinec. Blaž Mirt v rajhenburški gde ^ s samostojno fotografsk |eto- vo predstavil že pred dve jye|i ma, sodeloval pa je tudi gVgli tematskih skupinskih ra fjjeKf' Društva ljubiteljev fotogr ,rUgih ško. Razstavlja tudi n' ^ji- slovenskih razstaviščih,n J ,jj0 st nik več nagrad. S f°,0®|p94.Za dejavneje ukvaija od leta j< razstavo na gradu Raj*1 ^fr pripravil 20 barvnih *«. rpot*'' belih toniranih fotograf*), pre-narave iz okolice Senovg ^ ^ vladujejo posnetki fl8) svetli pasovi v diagonal*1 ^gdj8 pičnicah na temnejše .jjo ifl postavljajo trdno konrp^fillkU” na nekaterih fotografija . jejo že skoraj graficn straktna forma. Občuti pozicijo in svc,lobnefSgra^’ dokazuje tudi na odprte pokrajine POTA § poročajo STRASTEN KADILEC - Vse lože, daje neznan storilec, kije 15. junija popoldne na Trgu svobode v Črnomlju prišel v odklenjeno skladišče prodajalne KZ Tržnica, strasten kadilec. Ukradel je namreč 22 zavojev različnih znamk cigaret za preko 51 tisoč tolarjev. RAZBIJAL OKNA - Kar 300 ■soč tolarjev znaša škoda, ki jo je osumljenec S. T. iz Grosupljega sto-ri1 17. junija, ko je v Žvirčah na navozgrajeni stanovanjski hiši R. B. z neznanim predmetom razbil tri okna in 14 kosov steklenega parape- . ČAS KOLESARJENJA - 14. vj!"la ie neznan storilec J. P. iz 'me Peči neprijetno presenetil, saj n je izpred gostilne odpeljal kolo motorjem, vredno okrog 60 tisoč 0 arjev. Naslednji dan pa je znova eznanec izpred stanovanjskega o a v Mušičevi ulici v Novem meti ukradel gorsko kolo znamke og in lastnika T. O. oškodoval za rog 20 tisoč tolarjev. Ni kaj, navdušen kolesar! mahnjen na les - t0 lahko eemo za neznanca, ki je v začetku .aia v_ gozdu med naseljema Trav-°* in Laze, last Sklada kmetij-in gozdov RS, posekal j: in eno smreko in jih odpe- d a znaša 97 tisoč tolarjev. KAD BI GRADIL - Gradbišče ncinske črpalke Kostanjevica na na'na Krški cesti je v noči od 16. odn ,xJuniJ obiskal neznanec in iz k f " prostorov odnesel okrog 20 1 i ov gips plošč v vrednosti 30 tisoč tolarjev. nezadovoljen z vlomom vi^nanec, ki je 19. junija ponoči p , Jal v osebni avto znamke VW stem y,V'norocinem okolišu na Tol-te Vrhu, ni bil zadovoljen. Kljub je u Je lastniku avta B. P. iz Zgorn-DreH -.?erskega povzročil na obeh škode Vrat‘h Za 100 tis0Č tolarjev pOHVALNA AKCUA NOVO MESTO - Dijaki entra strokovnih šol iz No-Sa.mesta so se z mentori-Jakov Romano Potočnik !? za akcija zbiranja ne MtCV V ^0brodelne name-^ mnogimi možnostmi izbrali pred kratkim od-v, 0 nevladno Varno hišo v j„°'jern mestu. Vodja akcije dlJ,akinja Ida Jazbinšek, v de!uie pa tudi učiteljica ca !^a.č°rber. Že dva mese-t ’■ ej° sponzorje in dona-nm *n 27. junija bo vr, 6 kolesarska pot No-- Nmest0 ' Celje - Ljubljana bmnV? mesto> zaključna do-n. . ,. na prireditev pa bo v elJ°. 27. junija, ob 18. uri. Dolenjski policisti deležni pohval Minister za notranje zadeve Borut Suklje za direktorja PU Novo mesto imenoval Francija Povšeta - Varnost pri nas na visoki ravni - Pomemben projekt t.i. Schengenske meje NOVO MESTO - V četrtek, 17. junija, je minister za notranje zadeve Borut Suklje imenoval Francija Povšeta za direktorja Policijske uprave (PU) Novo mesto - do sedaj je bil načelnik. Minister se je z njim in njegovimi najožjimi sodelavci pogovarjal o varnostnih razmerah in drugih aktualnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo policisti na področju Dolenjske in Bele krajine. Minister Šuklje je novomeško PU obiskal v okviru rednih obiskov PU po Sloveniji. Na novinarski konferenci je zelo pohvalil delo dolenjskih policistov. “Direktor in njegovi sodelavci so zagotovili, da bodo zadržali odlično mesto med najbolj varnimi regijami v Sloveniji, kar Dolenjska in Bela krajina nedvomno sta. V pogovorih smo se dotaknili problemov kriminalitete, prometne varnosti in ilegalnih mejnih prehodov, kjer PU Novo mesto dosega odlične rezultate, kar je še POGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE GABERJE PRI DOBOVI -Pri F.G. v Gaberjah je prišlo 21. junija do požara gospodarskega poslopja, kije kljub posegu 40 gasilcev iz PGD Veliki Obrež, Mihalovec, Gabrje in Kapele, pogorelo skoraj v celoti, preprečili pa so širitev požara na bližnjo garažo in hlev. V poslopju se je nahajalo skoraj pet ton koruze, šest prikolic krme in več manjših gospodarskih strojev. TVaktor so pravočasno umaknili. Do požara je prišlo v večernem času, ko je grmelo in se bliskalo zaradi bližajočega neurja. Materialna škoda znaša okrog 2 milijona tolarjev. po dolenjski deželi • RANA URA, ZLATA URA - Na vsako delo se je treba prej dobro pripraviti, sem pa spada seveda tudi primemo orodje. Čeprav smo šele komaj dočakali poletje in je jesen s trgatvijo še daleč - vsaj pogled po vinogradu to pove - je neznanec razmišljal drugače. 18. junija je preplezal ograjo skladišča trgovine Mercator - Kmečka zadruga Sevnica in ukradel mlin za mletje grozdja - pec-Ijalnik. Policisti predvidevajo, da ga je lahko odnesel s pomočjo sostorilca, v katero zidanico, pa za zdaj še ni jasno. • VZTRAJNEZ - Drug neznanec pa je 16. junija vlamljal v vikend S. Z. iz Sevnice zunaj naselja Prešnja Loka. O njem bi se lahko reklo, da je vtrajen. Ni se namreč zadovoljil z enimi vrati, pač pa je z lomljenjem cilindrične ključavnice prišel kar v tri prostore: v kleti si je postregel z okrog 500 litri vina, v garaži z motorno žago, iz nedokončanega bivalnega prostora vikenda pa ni odnesel nič. Škode je za okrog 150 tisoč tolarjev. posebej pomembno, saj pokriva velik del južne meje.” Prav vprašanje meje postaja vse pomembnejše, saj je eden največ-jih projektov v naslednjih letih ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo projekt t.i. južne oziroma Schengenske meje. Kot je povedal sekretar z ministrstva mag. Slavko Debeljak, to pomeni, da bodo varovanje meje s Hrvaško bistveno poostrili, postopki ustreznih organov bodo bistveno daljši, ker VOZIL PO NAPAČNI STRANI ARTO - Izven naselja Arto se je 15. junija zjutraj zgodila prometna nesreča. V desnem nepreglednem ovinku je 32-letni R. F. iz Novega mesta zapeljal na levi desni pas, takrat pa je iz smeri Vrhovega proti Krškemu pravilno pripeljal tovornjakar R. P. iz Celja. Kljub temu da se je slednji umaknil na desni rob, je prišlo do trčenja. Tovorno vozilo je trčilo v robnik in se ustavilo obrnjeno proti Krškemu. Voznik ni bil telesno poškodovan. Osebni avto pa je bil poškodovan na prednjem levem kolesu, zaradi česar je zdrsel preko levega smernega vozišča na bankino in nasip. Voznik je dobil hude telesne poškodbe, trije sopotniki pa lažje. SMRT V CANJSKEM POTOKU ČANJE - 20. junija je 21-letni M. P. iz okolice Sevnice vozil osebni avto znamke Opel Kadett 1.3S po lokalni cesti Blanca - Čanje. V desnem nepreglednem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Z levim bokom je zdrsnil preko neutrjene bankine po nasipu navdol in se prevrnilo na strelo v potok. Z desnimi vrati je trčil v kamen v Čanj-skem potoku, ki je globok 25 do 30 cm. Voznik je skozi razbito okno desnih vrat zapustil vozilo, prebredel potok proti toku ter poskušal splezati po hribu nazaj na vozišče. Pri tem je izgubil zavest, padel nazaj proti potoku, kjer je tudi zaradi poškodb glave preminil. Obstaja sum vožnje pod vplivom alkohola. bo treba upoštevati vse evropske standarde. “Seveda pa to ne pomeni, da ne bi dajali koncesij hrvaškim državljanom,” je dejal Debeljak. Da bo ta evropski projekt zadovoljivo rešen, nameravajo na območje južne meje pri nas (pre)zaposliti do 1200 policistov. Franci Povše je poudaril, da so dobri rezultati sad daljših prizadevanj vodstva PU in ministrstva. “Ljudem na tem področju se trudimo zagotavljati varnost, ki postaja vse večja dobrina. Sodelavci, tako vodstvo policijskih postaj kot policisti, so strokovni in imajo visoko moralno vrednost, tako da tudi rezultati ne morejo izostati,” je poudaril direktor PU Novo mesto. L. MURN PIJANI PRETEPAČI VELIKI TRN - 17. junija je okrog 22. ure prišlo pred gostinskim lokalom Dar Janja na Ap-neniku pri Velikem Trnu do pretepa. V lokalu so skupaj popivali 39-letni M. G., 55-letni F. G., 55-letni M. G. (vsi iz okolice Krškega) in 21-letni R. Č. ter 23-letni A. G., oba iz okolice Sevnice. Prišlo je do zmerjanja, odkod je kdo, eden od bratov je odšel ven in iz osebnega avta vzel motorno žago. Ko so zaslišali njeno brnenje, so odšli pred lokal ter se začeli pretepati. Reševalno vozilo iz ZD Krško je v novomeško bolnišnico odpeljalo na zdravljenje F. G. in M. G. Slednji je bil preizkušen z alkotestom, ki je pokazal 3,49 g/ kg alkohola v krvi, pri A. G. je pokazal 2,31 g/kg in pri R. Č. 3,27 g/kg alkohola. Za oba telesno poškodovana je bil odvzem krvi naročen v novomeški bolnišnici. 1 POVŠE IMENOVAN ZA DIREKTORJA PU NOVO MESTO - Prejšnji teden je minister za notranje zadeve Borut Suklje (v sredini) imenoval Francija Povšeta (na desni) za direktorja PU Novo mesto. Pohvalil je delo dolenjskih policistov, saj je varnost na Dolenjskem in v Beli krajini na visoki ravni, ter jim čestital ob dnevu slovenske policije. Povšetu je predal pakete ministrstva, ki so jih prispevali za projekt Vama hiša za ženske in otroke v Novem mestu. Na levi je Andrej Podvršič, generalni direktor slovenske policije. (Foto: L. Murn) POVZROČITELJ POBEGNIL ŠTEFAN - 20. junija okrog 4. ure je 26-letni J. S^ iz okolice Trebnjega pri Štefanu zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v dva pešca: 19-letnega P. G. iz Trebnjega in 26-letnega M. H. iz okolice Mirne Peči. P. G. je odbilo na njivo ob vozišču, M. H. pa je padel na pokrov motorja in nato na vozišče. Voznik J. S. je po trčenju odpeljal, ne da bi pomagal poškodovanima pešcema. Policisti so ga doma izsledili okrog 5. ure. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel voznik v izdihanem zraku kar 2,32 promila alkohola. P. G. je hudo, M. H. pa lahko telesno poškodovan. Gasilci dobro izurjeni 29. gasilski avtorally z zaključkom v Ždinji vasi, kjer gasilci letos praznuje 20-letnico delovanja ŽDINJA VAS - Gasilska zveza (GZ) Novo mesto je v nedeljo, 20. junija, organizirala 29. gasilski avtorally. Tekmovanje je trajalo skorajda ves dan, saj je sodelovalo okrog 70 prostovoljnih gasilskih društev (PGD) iz šestih občin, tekmovali pa so v petih disciplinah: na Ratežu je bil pregled orodja in opreme, v Smolenji vasi raznoterost, pred Revozom vaja z MB-CTIE, v Bršljinu štafeta na 450 metrov ter v Ždinji vasi še vaja navez in vozalov. Zaključek gasilskega avtorally-ja z razglasitvijo rezultatov, slovesno podelitvijo pokalov in priznanj so pripravili v Ždinji vasi in tako združili praznovanje 20-let-nice tamkajšnjega PGD. Na zaključni prireditvi so spregovorili: poveljnik GZ Novo mesto Tine Filip, njen predsednik Alojz Muhič in podpredsednik Franc Šinkovec, predsednik KS Otočec Andrej Blažič, predsednik PGD Otočec Franc Ivnik, prvi in sedanji predsednik PGD Ždinja vas Jože Škufca in Franc Rifelj in drugi. Mestno občino Novo mesto je zastopal podžupan Boris Dular. . Gasilske ekipe so pokazale dobro pripravljenost. Kot so dejali organizatorji, se kakovost iz leta v leto zboljšuje. Med člani A-ka-tegorije so se najbolje odrezali gasilci s Kamene, sledita Soteska in Ratež; v kategoriji B je 1. mesto zasedla ekipa Soteske, sledita IGD Novoles in Krka; med članicami A-kategorije so bile najboljše iz PGD Kamence, sledita Bela Cerkev in Ratež; med veterani pa so bili najboljši gasilci iz Dolenje Straže in Stranske vasi. Prehodni pokal je Alojz Muhič podelil PGD Kamence. Gostitelji so podelili še posebne kipce, gasilca v napadu: Jožetu Škufci, Antonu Bojancu st., Andreju Blažiču, Tinetu Filipu, Alojzu Muhiču, novomeškemu županu Antonu Starcu, Francu Riflju in Martinu Blažiču. 29. gasilski avtorally - prihodnje leto ga bodo organizirali v Škocjanu, ko bo tamkajšnje PGD praznovalo 100-letnico - se je zaključil z gasilsko veselo, obiskovalce pa je zabaval ansambel Mladi Dolenjci. L. M. PODELITEV PRIZNANJ -Predsednik PGD Ždinja vas Franc Rifelj je podelil priznanja članom za dolgotrajno požrtvovalno delo. Na prireditvi je pel moški zbor šmihelskih gasilcev pod vodstvom Toneta Finka. (Foto: L. M.) DOLENJSKI LIST Oče branil hčerko pred nasilnim možem 77-letni Ivo Kovačevič iz okolice Suhorja za poskus umora v prekoračenem silobranu obsojen na dve leti zaporne kazni, pogojno za dve leti - Strel v vrat - Pijani Mitar Markovič tepel bivšo ženo in njene starše • Obravnave se ni udeležil ŠKEMLJEVEC PRI SUHORJU- “Morda bi bilo bolje, da takrat ne bi šla po pomoč k očetu, in do streljanja ne bi prišlo, toda storila sem, kot se mi je zdelo najbolj prav,” je na glavni obravnavi na Okrožnem sodišču v Novem mestu prejšnji teden povedala Ivica Markovič, ko je pričala v zvezi z obtožbo svojega očeta, ki je pred tremi leti streljal na njenega bivšega moža Mitarja Markoviča. S tem je hotel ustaviti Markovičevo nasilno obnašanje, ko seje ponoči v močno vinjenem stanju spozabil in pretepal bivšo ženo ter njene starše. Bivšega zeta je enkrat ustrelil v vrat, drugi strel je zatajil. Pet* 0bPRTlH VRA T PP KRŠKO - Policijska postaja (PP) Krško je v Afed g Junija, v počastitev dneva policije odprla svoja vrata za javnost. del0 C7.C 75. uro so si številni obiskovalci lahko ogledali vsa sredstva in Kajo p- Policisti in delavci PPin Policijske uprave (PU) Krško uporab-^izku(SVoJem delu: prevozna sredstva, sredstva za merjenje hitrosti in Podnje alkoholiziranosti, različno orožje, naprave za odkrivanje dokumentov, računalniško opremo, prikaz samoobrambe in nje in Postopkov, preprečevanje in odkrivanje kriminalitete, varova-^jbop0 or državne meje, vse prostore PP itd. Med obiskovalci so bili >>Qd Dril^^duvi otroci krške osnovne šole, ki so se neverjetno navduševali kodmi !Z(>ni različnega orožja (na sliki), tako da se očitno za policijski ek vsaj v Posavju ni bati. (Foto: L. Murn) Usodna noč je bila 29. junija leta 1996, ko je Ivica Markovič iz Škemljevca pri Suhorju (občina Metlika) okrog 23. ure ležala v postdlji in čakala, da se vrne domov njen bivši mož Mitar Markovič, s katerim sta se že pred leti ločila. Nad njo se je namreč fizično znašal, pred letom dni pa se je zopet vrnil k njej in hčerki v Belo krajino, seveda z obljubo, da seje spremenil in je ne bo več pretepal. Toda omenjeno noč je prišel domov močno vinjen (v njegovi krvi so kasneje namerili 4,08 g/kg alkohola). Kot je na glavni obravnavi pripovedovala Ivica, je nanjo začel vpiti, jo zmerjati, očital ji je, da noče v Črnomlju podpisati, da bi lahko živel Sloveniji ipd. “Začel meje tepsti, in ko meje udarjal po glavi, sem zbežala po pomoč k očetu v sosednjo sobo.” Oče Ivo Kovačevič (odvetnik Alojz Poljšak), ki je zdaj pri 77-le-tih in je na obravnavo prišel s pali- co, težave pa ima tudi s sluhom, se je dogodka spominjal takole. “Slišal sem kreg, nato pa je k meni pritekla hčerka, po glavi krvava, za njo pa še Mitar. Škušal sem ju pomiriti, pa me je Mitar porinil nazaj na kavč, da sem z glavo udaril ob rob in si presekal kožo. Bil je kot obnorel, ni pustil, da bi šel za hčerko v njuno sobo, kjer jo je ponovno pretepal,” je pripovedoval. Vmes je prišel posredovat tudi bližnji sosed, ki ga je na pomoč poklicala Kovačevičeva žena Francka, pa je kmalu odšel, rekoč, naj se vsi pomirijo. Kovačevič je iz omare v svoji sobi vzel pištolo be-reto 6,35 mm, ki jo ima že preko trideset let in ima zanjo tudi orožni list, ter jo spravil v hlačni žep. Ko je čez nekaj časa zopet zaslišal jok in pretepanje v hčerini sobi, je znova odšel tja ter bivša zakonca skušal pomiriti. Zaman. Mitar je Ivico klofutal, davil in tudi bivšega tasta je vrgel po tleh v veži. “V strahu za hčerko in zase sem se spomnil na pištolo in si rekel, da ga bom ustrelil v desno ramo, da bo dal mir, in ne v levo, kajti lahko bi zgrešil in ga zadel v srce, tega pa nisem hotel. Zadel sem ga v desno stran vratu, drugi strel pa je zatajil. Mitar je bil seveda kot ponorel,” je o razlogih za streljanje pripovedoval 77-letnik. Nato sta se še pretepala, vmes se je znašla tudi sekira, s katero je Mitar Ivico ranil v nogo, ter srp. Kovačevič in žena sta kasneje ušla k sosedu, ki je poklical policijo. Že med nekajurnim pretepanjem je policijsko pomoč hotela poklicati Ivica, pa jo je Mitar ustavil, vzel iz rok telefonsko slušalko in jo z njo udaril po glavi. Sama pravi, da je strel zaslišala kar naenkrat ter da se Mitar do takrat ni še nikoli tako spozabil nad njo ali njenimi starši. “Mitar je bil priden in delaven, seveda če ni bil pijan. Sicer je bil divji in nerazsoden,” je povedala, njen oče pa je še dejal, daje bil z njim celo bolj zadovoljen kot s sinom. Okrožni državni tožilec Bojan Avbar okoliščine je ocenil, da zagovarjanje v smislu čistega silobrana ni sprejemljivo. “Takšno ravnanje v tisti situaciji ni bilo po- trebno in tudi nadaljevanje (sekira, srp) kaže na to, da je hotel obtoženec, ki je bil nagnjen k agresivnemu obnašanju, Mitarju vzeti življenje. Ta pa je bil takrat močno vinjen in neoborožen.” Okrožno sodišče s predsednico senata Milojko Gutman in sosod-nikom Borisom Kodričem je Iva Kovačeviča spoznalo za krivega kaznivega dejanja poskusa umora v prekoračenem silobranu in mu glede na njegovo starost 77 let izreklo dveletno zaporno kazen, pogojno za dobo dveh let. Sodišče mu je izreklo tudi varnostni ukrep odvzema pištole in,ga zaradi težke finančne situacije oprostilo povrnitve vseh stroškov. Sodba še ni pravnomočna. Ivica Markovič se je na obravnavi odločila odstopiti od pregona svojega bivšega moža Mitarja Markoviča, s katerim od usodne noči nima stikov. K obravavi kot obdolžen kaznivega dejanja povzročitve lahkih telesnih poškodb, sploh ni prišel. Nihče ne ve, kje se nahaja, glede na vrnjeno pisemsko povratnico pa predvidevajo, da živi v Republiki Srbiji. Ivica tako sama skrbi za njuno sedemletno hčerko. L. MURN 11 Kranjec srečen, Murn pa nesrečen Brestaničanu v dresu ljubljanskega moštva Perutnina Ptuj Radenska Rog, Igorju Kranjcu, Velika nagrada Kranja - Novomeščan Uroš Murn dobil prvo etapo in padel pred ciljem zadnje Igor Kranjec z Rožnega pri Brestanici je zmagovalec letošnje trietapne dirke za Veliko nagrado Kranja, medtem ko je prvi adut novomeškega moštva Krka Telekom, Uroš Murn, svoj boj za skupno zmago končal s padcem med ciljnim šprintem zadnje etape. Rok Kerin prvič v reprezentanci Krški plavalec po stopinjah Urške Slapšak KRŠKO - Plavalec krškega Celulozarja Rok Kerin je teden dni pred tekmovanjem Zlati medved v Zagrebu prvič v karieri nastopil v državni kadetski reprezentanci na tekmovanju za pokal mesta Kranj. Z izidom 5:00,89 je kar za sedem sekund izboljšal osebni rekord na 400 m mešano in osvojil četrto mesto v absolutni konkurenci in drugo mesto med kadeti, kjer je bil drugi tudi na 200 hrbtno, na 200 m mešano pa četrti. Močnega mednarodnega plavalnega mitinga Zlati medved v Zagrebu se je udeležilo 12 plavalcev krškega Celulozarja. V izredno močni konkurenci je Rok Kerin osvojil osmo mesto v finalu na 200 m hrbtno in 200 m mešano, Jaka Marušič je bil na 50 m prsno sedmi, Jaro Kovačič pa na 200 m delfin osmi. Krčanka Urška Slapšak, ki tekmuje za Radovljico, v Zagrebu pa je plavala za državno reprezentanco, je bila druga na 50 m delfin in tretja na 50 m prosto in 50 m hrbtno. 12-letni plavalec krškega Celulozarja Jernej Omerzel se je po zmagi na Lilegovem ma-morialu v domačem bazenu izkazal tudi na mednarodnem mitingu za pokal Arena v Ljubljani, kjer je zmagal na 50 m hrbtno (35,62), na 50 m delfin je bil četrti in na 50 prsno peti. Od petka do nedelje so kranjski kolesarski delavci pripravili zadnjo od treh kolesarskih dirk v Sloveniji, ki štejejo za točke svteovne kolesarske zveze UCI. Kljub številčni udeležbi tujih poklicnih in amaterskih moštev so imeli tudi tokrat tako kot na Veliki nagradi Krke glavno besedo slovenski kolesarji, svoj verjetno največji uspeh do sedaj pa je dosegel posavski kolesar Igor Kranjec z Rožnega pri Brestanici, ki je svojo kolesarsko pot začel v krškem Savaprojektu, jo nadaljeval v Krki, od koder se je hitro preselil v ljubljanski Rog. Prvo etapo je po pričakovanju odločil zaključni šprint glavnine, v katerem seje najbolje znašla novomeška Krka Telekom, ki je šprint pripravila svojemu prvemu možu Urošu Murnu, ki je tako dosegel svojo tretjo poklicno zmago. Napovedi, da bo končnega zmagovalca tako kot lani v drugi etapi odločil vzpon na Šmarjetno goro, se niso popolnoma uresničile, saj je na vrh skupaj prikolesarila šesterica kole-saijev, najhitrejši je bil Nemec Jan Bratkovski, z drugim mesto pa si je rumeno majico priboril Igor Kranjec. Kranjec je vodstvo v skupnem vrstnem redu ubranil na najboljši možni način, z zmago v sprintu zad- nje etape, kjer pa do tedaj drugouvrščeni Uroš Murn, kije imel pred zadnjo etapo enak skupni čas kot Kranjec, ni imel sreče. Na vrhu Jelenovega klanca, na ovinku pred ciljno ravnino, je odlični Novomeščan zapeljal preveč ob rob ceste, s kolesom zadel ob robnik in njegov boj za zmago se je s spektakularnim padcem končal na kranjskem granitu. Na dirki je v dresu nemškega poklicnega moštva Geroldsteiner nastopil tudi Novomeščan Branko Filip, kije bil v odločilni drugi etapi tretji, kar mu je v skupnem vrstnem redu prineslo četrto mesto. V moštvu Krškega Savaprojekta se je poleg Sandija Smerca, ki je bil v skupnem vrstnem redu osmi, seje izkazal tudi Gregor Zajc, kije zmagal v seštevku letečih ciljev. Izidi kolesarske dirke za VN Kranja, 1. etapa: 1. Uroš Murn (Krka Telekom)... 3. Igor Kranjec (Perutnina Ptuj & Radenska Rog), 4. Giacomo Batistel (Ita/Krka Telekom); 2. etapa: 1. Jan Bratkovski (Nem) 3:57:48, 2. Igor Kranjec (PP&RR), 3. Branko Filip (Slo/ Geroldsteiner), 4. Uroš Murn (Krka Telekom)... 8. Sandi Šmerc (Sava-projekt) +29; 3. etapa: 1. Igor Kranjec (PP&RR)... 6. Pasquale San-toro (Ita/Krka)... 8. Branko Filip (Gerolsteiner); Končni vrstni red: Dolenjska alpinistična odprava se bo s tem motivom predstavila tudi na zloglasnih jumbo plakatih. Alpinisti po nagnusno težki smeri Prva dolenjska alpinistična odprava v tuja gorstva vodi novomeške alpiniste v Peru • Markovič in Juhasz nameravata ponoviti najzahtevnejšo plezalno smer v Južni Ameriki NOVO MESTO - Alpinistični odsek planinskega društva Novo mesto pripravlja prvo društveno odpravo v tuja gorstva. Štirje novomeški alpinisti Roman Mihalič, Jure Juhasz, Andrej Markovič in Tomaž Zalokar bodo od 1. julija do 15. avgusta plezali v Peruju. Cilj odprave je preplezati najtežjo plezalno smer v perujskih Andih zahodno steno 6112 m visokega Zahodnega Čahrarahuja (Chaeharaju), česar se bosta lotila Andrej Markovič in Jure Juhasz. Odprava je posvečena 25-letnici delovanja alpinističnega odseka in 85-letnici delovanja Planinskega društva Novo mesto. Novomeščana nameravata za- Odprava v Peru jc prva dolenjska htevno steno preplezati v alpskem alpinistična odprava v tuja gorstva slogu brez uporabe fiksnih vrvi in brez vmesnih taborov ter vračanja v bazni tabor. Podvig nameravata opraviti v desetih dneh, od tega bosta porabila osem dni za plezanje v 1000 metrov visoki steni, ki je ocenjena z najvišjo možno težavnostno tehnično oceno ABO (abominable difficile), kar v prevodu iz francoščine pomeni grozno ali nagnusno težko. Skalni del smeri je potrebno preplezati prosto in s pomočjo tehničnih pripomočkov, kot so klini in krempeljci, ter v ledu do 95 stopinj naklonine. S sabo bosta nesla okoli 90 kg alpinistične opreme in opreme za bivakiranje, hrane in oblačil ter digitalno video kamero, s katero želita posneti film o svojem podvigu. Prvi alpinisti, ki so zmogli to smer, so bili Slovenci Dušan Debelak, Tomaž Žirovnik in Viktor Mlinar ter njihov kolega iz Baskije. Za smer so potrebovali mesec in pol, s tem pa so rešili enega zadnjih alpinističnih problemov v južnoameriških gorah. nasloh, pred tem so dolenjski alpinisti sodelovali le v meddruštvenih ali slovenskih državnih odpravah. Markovič in Juhasz sta že uigran sople-zalski par. Letošnjo zimo sta skupaj ali vsak zase opravila številne najzahtevnejše vzpone v slovenskih in francoskih Alpah. Njazahtevnejša smer v slovenskih Alpah je bila Markovičeva samostojna zimska ponovitev Ajdovske deklice v severni steni Prisojnika, ki jo je Andrej preplezal v dveh dneh, že na začetku vzpona pa je ostal brez hrane in pijače, ker mu je eksplodiral plinski gorilnik. V Franciji sta poskušala preplezati Trilogijo (tri zadnje probleme Alp - severne stene Mattcr-horna, Eigerja in Grandes Jorass-esa), vendar sta se zaradi velikih količin novega snega obrnila že na polovici stene Grandes Jorasses. Vsi štirje udeleženci dolenjske odprave bodo aklimatizacijsko turo na enega izmed pettisočakov opravili skupaj, Roman Mihalič, načelnik Alpinističnega odseka Novo mesto, pa se bo poskusil z gore spustiti v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - V prestopnemu roku za rokometaše so se najboljši slovenski klubi pred prihodnjo sezono že okrepili. Pivovarna Laško in Prule bodo očitno krojile vrh slovenske lige, saj so oboji poskrbeli za zveneče nakupe. Manjši klubi se zavedajo, da denarja za trošenje ne bodo imeli, zato se bodo oprli na lastne moči. Tudi v Ribnici, kjer v vrste novega prvoligaša Inles Riko hiše naj ne bi vstopil nihče od strani. Ni še povsem jasno, ali bosta v prihodnji sezoni ekipo okrepila Mare in Nejc Hojč, ki sta bila posojena kočevski Grči, iz kluba pa naj bi v Škofjo Loko odšel vratar Sašo Kersnič. • RIBNICA - V 7. krogu krogu druge balinarske lige - zahod so igralci Sodražice ostali brez točke, saj so na svojem igrišču komaj iztržili nedoločen izid 8:8 proti Luki Koper. Gostje so nepričakovano nudili močan odpor, gostitelji pa so morali točko reševati prav ob koncu tekme. Sodražani so v posameznih igrah ostali brez točk. v natančnem izbijanju pa je Boris Matelič že zaostajal za 13 točk, a je ob koncu z odličnim izidom 37 vseeno zmagal. Sodražani si še niso zagotovili obstanka v ligi, zato bodo morali poiskati priložnost na naslednjem gostovanju. • RIBNICA - V 7. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Sodražica : Grafit 3:3, Biba Market T: Kot 5:6, Tornado Aga-ton : Turjak 7:3. Na lestvici s po trinajstimi točkami vodita ekip) Agaton Tornada in Divji jezdeci Foto Toni. Na lestvici najboljših strelcev še vedno vodi Blaž Arko, kije dosegel 12 zadetkov. M. G. Igor Kranjec 1. Igor Kranjec (PP&RR) 10:27:20, 2. Jan Bratkowski (Nem) + 10, 3. Uroš Murn (Krka Telekom) + 10,4. Branko Filip (Gerolsteiner) +16,8. Sandi Šmerc (Savaprojekt) +49 itd. L V. ISKRA V TREBNJEM TREBNJE - V soboto, 19. junija, je strelska družina Trebnje pripravila odprto prvenstvo dolenjske regije v streljanju z malokalibrskim orožjem. Nastopilo je 7 ekip iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. V kombinaciji streljanja s puško in pištolo je osvojila ekipa semiške Iskre krogov), drugi so bili domačini (487)1 tretji strelci lovske družine Trebnje (41 )• Iskra je zmagala tudi v obeh posamezni razvrstitvah (pištola, puška). MeuP samezniki je v kombinaciji zmagal Ma tin Ilenič (Iskra) s 176 krogi, drugi je Franc Cugelj (176), tretji pa Ivan Zlog (Iskra), ki je dosegel izid 164. Vrtačič spet rekorden na 100 m Šentjernejski šprinter Jože Vrtačič je z izvrstnim izidom 10,57 popravil mladinski državni rekord v teku na 100 m - Igor Primc kljub neugodnemu vetru 61,81 m_ tekmovanjih, saj je letos skoraj v celoti izpustil zimsko sezono m J tudi s poletnimi tekmovanji za kasneje. \. V. Na četveroboju mladinskih atletskih reprezentanc Madžarske, Češke, Hrvaške in Slovenije v Budimpešti je v dresu naše izbrane vrste nastopilo več atletov z našega konca. Šentjernejčan Jožko Vrtačič seje po poškodbi, ki jo je staknil med kopanjem na morju, dobro opomogel in s časom 10,57 postavil nov državni rekord v teku na 100 m ter tako napovedal, da bo letos na mladinskem svetovnem prvenstvu resno posegel v boj za medalje. Andrej Markovič v steni gore Grandes Jorasses, preden sta se z Juretom Juhaszom morala vrniti v dolino. (Foto: Jure Juhasz) s smučmi. Poleg tega nameravajo skupaj osvojiti peti najvišji vrh Južne Amerike, 6768 m visoki Južni Huascaran, najvišji vrh Peruja, na severnem stebru te gore pa nameravata Jure in Andrej preplezati kar 1600 m visoko prvenstveno smer. Andrej Markovič Perujske Ande dobro pozna, saj jih je prvič obiskal leta 1996 na svoji prvi odpravi, ko je preplezal prvenstveni smeri na šesttisočak Ranrapalco in pettiso-čak Churup. Kljub odmevnim uspehom, ki so jih novomeški alpinisti dosegli v preteklosti, imajo fantje pri zbiranju denarja precej težav, vendar v nekaterih podjetjih še imajo posluh z njihove načrte, Andreju Markoviču pa že več kot leto dni kot osebni pokrovitelj stoji ob strani proizvajalec gorniške opreme Vrh iz Tržiča I. V. MLADI NOGOMETAŠI KONČALI LIGO NOVO MESTO - V soboto se je končal ligaški del tekmovanja za nogometaše mlajših selekcij, na katerem so uspešno nastopili tudi mladi nogometaši novomeškega Elana. Pohvaliti velja predvsem kadetsko ekipo, ki jo vodi trener Slavko Jurišič, in ekipo mlanjših dečkov, s katerimi se ukvarja Željko Marti-novič. Po igrah in množičnosti sodeč, se ni treba bati za prihodnost nogometa v Novem mestu. MEDNARODNI NOGOMET OB ZAKLJUČKU SEZONE NOVO MESTO - Nogometna šola Portoval bo v soboto, 26. junija, na novomeškem stadionu ob zaključku sezone pripravila turnir za igralce od 10. in do 12. leta. Poleg mladih nogometašev nogometne šole Portoval se bodo turnirja udeležili mladi nogometaši Olimpije in Rudarja iz Velenja, iz sosednje Hrvaške prideta moštvi Zagreba in Varteksa ter iz Avstrije ekipa Maria Saal. Izmed atletov novomeške Krke je v Budimpešti najuspešneje nastopil Dejan Ambrožič, ki je bil četrti na 3.000 m z zaprekami (10:23), Robert Meglič je bil osmi v metu diska, Maja Kranjčič je bila v skoku v višino prav tako osma, isto mesto pa je osvojila tudi Sabina Imamovič v metu kladiva. Sevničan Borut Veber ZMAGA ROVANA KRŠKO - Desetletni član krškega Fun športa Nik Rovan je na četrti dirki podmladka v razredu 80 ccm prvič stopil na najvišjo stopničko odra za zmagovalce na dirkah za državno prvenstvo. V prvi vožnji je na razmočeni progi na Skednju pri Slovenskih Konjicah po odličnem štartu povedel in vodil vse do konca, v drugi vožnji pa je moral priznati premoč Matevža Irta, a mu je drugo mesto zadostovalo za zmago v skupnem vrstnem redu. V isti kategoriji je bil njegov klubski kolega Denis Dolinšek peti, Dejan Ogulin iz semiškega Nixa pa sedmi. Rovan je s 27 točkami v skupnem seštevku državnega prvenstva prehitel Oguli-na, kije zdaj tretji, Dejan Ogulin je četrti, Denis Dolingek pa deveti. V Skednju se jc izkazal tudi Tomaž Salobir (Fun šport), ki je bil med podmladkom v razredu 60 ccm drugi in je v skupnem seštevku državnega prvenstva tretji. MOŽE USPEŠEN TUDI V EVROPSKEM POKALU NOVO MESTO - Potem ko je zmagal na dirki za pokal Alpe Adria v Savskem Marofu na Hrvaškem je član Motokluba Mel iz Novega mesta Jaka Može uspešno nastopil tudi na tretji kvalifikacijski dirki evropskega prvenstva cone C v razredu do 125 ccm. Jaka je v zelo močni konkurenci na progi v Skednju pri Slovenskih Konjicah v prvi vožnji osvojil peto, v drugi pa šesto mesto in s tem osvojil 21 točk, tako da je zdaj v skupnem seštevku dvanajsti, kar mu že zagotavlja nastop na dveh finalnih dirkah za Evropsko prvenstvo, ki bodo v Nemčiji in Ukrajini. Jaka je uspešen tudi na državnem prvenstvu, kjer letos tekmuje s 125-kubičnim motorjem. Zdaj je s 107 točkami na šesti, z majhnim zaostankom za četrtouvrščenim Kragljem in petouvrščenim Korošakom. KRMEU NA VRHU Balinarji Krmelja so po 6 kolih v dolenjski balinarski ligi še vedno neporaženi in na lestvici vodijo. Izidi 5. kola: Dolenja vas : Mirna 8:8, Valerija : Krmelj 6:10, Krško : Cestar 10:6; 6. kolo: Dolenja vas: Valerija 10:6, Krško : Dana 13:3, Cestar : Krmelj 2:14. Vrstni red: 1. Krmelj 13,2. Krško 12,3. Mirna 8,4. Dana 6, 5. Dolenja vas 5, 6. Cestar 1, 7. Valerija 1. (R. M.) je bil tretji v teku na 1.500 m. Novomeški rekorder v metu diska Igor Primc je nastopil na mitingu evropske atletske zveze v Istanbulu, kjer je neugodnih vremenskih pogojih dosegel izid 61,81 m, kar potrjuje njegovo dobro pripravljenost. Igor želi pred svetovnim prvenstvom nastopiti na več POKAL NOVEGA MESTA PARKETARSTVU CESAR NOVO MESTO - Na turnirju za pok . Novega mesta v malem n0S0.metu„nrtnval j v nedeljo, 20. junija, na stadionu Pon ^ sodelovalo 34 ekip. ki sicer n.ast°P7L. petih občinskih rekreativnih ligah, gala je ekipa Parketarstvo Cesar. 20 LET KRKE - V vasi Krka, ki povsem naključno leži nasproti j zdravil Krka in ju loči le reka Krka, so pred 20 leti ustanovili nog^ ^ ^ klub in večina igralcev tedanjega moštva je aktivnih še danes. Ves so nastopali v novomeških rekreativnih ligah, kar sedemnajst lelpa ^0, člani prve lige. Prvi predsednik kluba Anton Radešček še sedaj v° ^njrn ki si je za počastitev dvajsetletnice omislil tudi priložnostne drese, zas članom pa so podelili priznanja. Z MA VCEM NA KOLESU - Trenutno najboljši slovenski kolesar^^ Štangelj po nesrečnem padcu na G im di Italia, na katerem jt’ n'° . s0 0‘ di zloma zapestja odstopiti, dobro okreva. V novomeški namesto obloge iz mavca na levo roko namestili plastično, ' ^ /J- mehaniki pa so mu krmilo na tekmovalnem kolesu priredili,a .,’j0lenj'. juh poškodbi lahko že trenira. Čeprav ga oh tresenju na luknje 1 vztraja j! s ki h cestah včasih v poškodovanem zapestju še močno zaboli, aJifW ga letos čaka še nekaj pomembnih dirk, najpomebnejŠa pa bo ces ^ na jesenskem svetovnem prvenstvu, do katere naj bi bil že povs DOLENJSKI LIST Št. 25 (2600), 24.JunU» DOLENJSKI LIST Novomeščani množično sodeljujejo na delavskih igrah Med 53 ekipami po 14 tekmovanjih vodi Krka NOVO MESTO - S tekmovanjem v plavanju se je minuli teden končal pomladni del tekmovanj v okviru delavskih športnih iger mestne občine Novo mesto. Po 14 športnih preizkušnjah med moškimi vodi Krka s 457 točkami, le za 9 točk zaostaja Revoz, s 381 točkami pa so trtji Pedagogi, Cestno podjetje Sporty MG je zbralo 375 točk in petouvrščeni Zavod za gozdove 10 točk manj. Med ženskami, ki so se pomerile vil športnih panogah, prav tako vodi Krka s 336 točkami, sledijo pa ji: 2. Revoz 258, 3. Mestna občina Novo mesto 215, 4. Cestno podjetje Spory MG 155, 5. Dolenjske Pekarne 141. Na tekmovanjih, ki jih pripravlja Agencija za šport Novo mesto, je skupno sodelovalo 53 ekip podjetij in ustanov iz novomeške občine, ki jih čaka še približno enako bogat jesenski del tekmovanj. Skupni vrstni red pomladanskega dela DŠI: 1. Krka 793,2. Revoz 706, 3. Cestno podjetje Sporty MG 530, 4. Mestna občina Novo mesto 508, 5. Dolenjske pekarne 446, 6. Pedagogi 430,7. Zavod za gozdove 411,8. Adria 282,9. Dolenjska banka 223, 10. Dolenjka Nova telovadnica za polovico otrok Šola s skoraj tisoč učenci do sedaj ni imela telovadnice - Nova telovadnica ni rešila problemov pouka športne vzgoje ZAKLJUČNA PRIREDITEV - Danes se šolska vrata zapirajo, začele so se počitnice, šolarji osnovne šole Center pa so prejšnji četrtek v športni dvorani Marof pripravili zaključno prireditev, kjer so nastopili njihov otroški in mladinski pevski zbor, plesalke in plesalci, recitatorji, folkloristi in telovadci. Moto prireditve je bila pot - takšna in drugačna, za vsakega je njegova glavna. Učence je pozdravila tudi ravnateljica Vida Zupančič - Ye-buah, ki je ob zaključku šolskega leta še posebej čestitala najbolj prizadevnim in uspešnim učencem šole. Na fotografiji nastop deklic 2. razreda. (Foto: J. Domiž) mirnopeški tek Mirna peč - v soboto, 26. Junija, 0b 17. uri bodo Mirnopečani popravili že 17. Mirnopeški tek. Kot je ze v navadi, bodo pripravil tekmo-anje v polovičnem maratonu na 21 m za pet moških in tri ženske kate-gpnje, 10-kilometrski trimski tek, rief3’e b°do upoštevali starostnih ziik, ekipno in posamično tekmo-anje pripradnikov Slovenske voj-,*e’ 'ek pionirjev na 1.500 in 420 m r„r ,te,k cicibanov na 210-metrski za h na ^ '{m b° š'e* tudi odprto prvenstvo Slovenije in , enstvo Dolenjske v polmara-nu. Medtem ko je redni rok za tok? Ze m'mo’ organizacijski od-nj/ Mtrnopeškega teka vse zamud-t .e obvešča, da bodo prijave zbirali D ‘uro Pred začetkom prireditve. “atr>a pojasnila lahko dobite po eiefonu (068) 78 490 in 78 026. kueka boljša od KOLPE , P9dZEMELJ - V nedeljo, 20. j..1;'?’ Je nogometni klub Kolpa na S,cu v Podzemlju pripravil turnir Rii £ d0 12' lela- V finalu ie noe 3 Z Premagala domače •ned°petaŠe’ 'ekm° za tretje mesto Kari torjcm Ježico in llovccm iz j„-.,ovpa pa so kar z 8:0 dobili nno an*' Prv' tekmi so mladi lov|0mctaš' K°lpe premagali Kar-pH an^.s7;0- Med odmorom sta sc Kol •' m»štvi dečkov do 10. leta ^mačinVJsM3)' S ** S° Zma8ali TERMR v PODBOČJU podh>DBOCJE - Športno društvo cij č oziroma nogometna sek-jUnj. '^oMraševo bo v petek, 25. aa ‘gr>šču ob osnovni šoli v n0 Ju pripravila tradicionalni Jit^(i)I'’e,ni turnir Začetek prire-prve ' Posvočena 750. obletnici boči-?.membe Svetega Križa (Pod-nrj 'ln dnevu državnosti, bo ob 14. V TENIŠKI CENTER OTOČEC ^KRKb.ZDRAVlUŠČK HOTELI OTOCEC LfKVENSTVO ZA IGRALCE O 'b. l.liTA - Teniški center dr> Uv 'it milu,l> teden pripravil 16 a.Vn" Prvenstvo za igralce do Vt' a• Med fanti je zmagal vHnJl"rfa" IV1atiia z«a8a' ki je Mil .. uRnal klubskega tovariša rib< a. a> med dekleti pa je Ma-pr(,lrianka Nina Joksos ič v finalu "'en M*11* ^tujčunko Ajdo Bru-‘ Med fantovskimi dvojicami • C,;asal maribnrski par Kapun sko V" ,ned dekleti pa maribor-■ C,v,njskogorski par Joksovič ak. Med člani domačega klu- ba Teniški center Otočec je na prvenstvu največ dosegel Tadej Pucelj, ki seje med posamezniki prebil do drugega kola, v igri dvojic pa je z Ljubljančanom Gregorcem igral v polfinalu. • STAREJŠI SO PREMOČNI -Mladincu Teniškega centra Otočec Blaž Turk in Tomaž Kastelec sta nastopila na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v Domžalah, kjer sta morala hitro priznati premoč starejšim tek- mecem. Oba stu izpadla v drugem kolu kvalifikacij. CEPETAVČKI SO SE POSLOVILI - Vmirnopeškem vrtcu Cepetavček so v petek, 18. junija, ob koncu šolskega leta pripravili tradicionalno proslavo, na katero so otroci in vzgojiteljice seveda v pivi vrsti povabili starše pa tudi vse ostale. Kar zunaj pred vrtcem so ob domiselni sceni navdušili s prijetnim kulturnim programom, v katerem je prepeval zborček Cepetavček, ki ga vodi Maja Kokol, v goste pa so povabili tudi igralca in animatorju Stena Vilarju iz Studia Anima iz Domžal. Zbrane sta pozdravila ravnatelj OŠ Mirna Peč Aleksander Rupena, ki je pohvalil delo vrtca, ter vodja Cepetavčka Anica Krese, ki se skupaj s še devetimi sodelavkami trudi, da mirnopeški otroci preživljajo zabavne in poučne predšolske dni. Ob koncu je bila zabava s srečelovom. (Foto: L. Murn) UČENCI NA OBISKU V VOJAŠNICI - Učenci I. razreda OŠ Bršljin so 27. maja z razredničarko Andrejo Barbič obiskali 1. bataljon 22. brigade. Prišli so kar peš. Prvošolčke smo toplo sprejeli in jim na kratko pokazali delo in življenje vojaka na služenju vojaškega roka. Sledil je ogled lepo urejenih prostorov v minometni četi. V učilnici je bilo razstavljeno različno pehotno orožje. Med obiskom smo poskrbeli tudi za malico, ki je prvošolčkom zelo teknila. Niso pozabili na red in čistočo, saj je vsak za sabo skrbno vse pospravil. Dogodek dneva jim je bil ogled in vožnja z vozilom BOV za kar so poskrbeli pripadniki mbt ZO. Za konec smo jim podarili spominke, se jim zahvalili za obisk in jih prosili, naj svoje vtise opišejo ali ilustrirajo. Učenci so se potrudili in nam poslali veliko zanimivih risbic. Iz njihovih prispevkov smo v prostorih bataljona naredili majhno razstavo. (Foto: Tanja Blatnik) vseeno niso izpolnjeni normativi, ki določajo, koliko prostora, namenjenega športni vzgoji, naj bi pripadlo enemu učencu. Slabe pogoje za pouk športne vzgoje, ki je po ne-jnem mnenju zelo pomembna pri usmeritvi mladega človeka v zdravo življenje, je v svojem govoru poudarila tudi ravnateljica šole Irena Hlača. Z novo telovadnico so namreč zadostili normativu le za slabo polovico učencev šole, kljub temu pa ob izjemni prizadevnosti športnih pedagogov učenci šmihelske šole na medšolskih tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih celo v državnem merilu. Problem prostora za pouk športne vzgoje je rešen le, kar se tiče učencev od 5. do 8. razreda, medtem ko bodo učenci nižje stopnje zdaj lahko uporabljali zasilni telovadnici v samostanski zgradbi, ki je še vedno last nun in jo ima šola v najemu brezplačno. Do sedaj so za silo telovadili kar v učilnicah, ob lepem vremenu pa so si na samostanskem dvorišču igrišča delili s tovornjaki avtošole. Problem pouka športne vzgoje bo rešen šele, ko bo zgrajena nova šola v Mrzli dolini. Prijetno izpeljan'program otvoritve telovadnice so si ogledali številni predstavniki novomeškega političnega življenja na čelu z županom dr. Antonom Starcem, dvorano pa je uradno predal namenu minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Scenarij otvoritvene slovesnosti je pripravila Tina Husu, posamezne točke pa športni pedagogi in učiteljica glasbe Diana Dronjak. Gostje so si tako lahko ogledali nastope telovadk, košarkarjev, baletno točko, plesalce športnega plesa in mlade glasbenike, ki so jim zaigrali in zapeli. I. V. VETERANI V NOGOMETU VELIKI PODLOG - Sekcija športnega društva Veliki Podlog za mali nogomet Gorica bo v nedeljo, 27. junija, na travnem igrišču na Gorici pri Velikem Podlogu ob 8. uri pripravila malonogometni turnir veteranov nad 35. letom. Prijavite se lahko po telefonu (0608) 74 169, kjer dobite tudi dodatna pojasnila. ROKOMET V ŠKOCJANU ŠKOCJAN - Rokometni klub Škocjan bo v okviru praznovanj škocjanskega občinskega praznika na igrišču pri osnovni šoli v Škocjanu v soboto, 26. junija ob 10. uri pripravil rokometni turnir. OBČNI ZBOR ŽUŽEMBERŠKIH ODBOJKARJEV ŽUŽEMBERK - Odbojkarski klub Žužemberk bo v petek, 25. junija, ob 20. uri v gasilskem domu v Žužemberku pripravil občni zbor, na katerega vabijo vse člane kluba in tudi druge ljubitelje žužemberške odbojke. JUTRI PRESTAVLJENI TURNIR TROJK DOLENJSKE TOPLICE - Košarkarski turnir trojk v Dolenjskih Toplicah, ki so ga morali zaradi dežja prestaviti, bo v petek, 25. junija, z začetkom ob 10. uri. V primeru dežja bo turnir v telovadnici topliške osnovne šole. ZAKLJUČEK MALE ŠOLE - Kot vsako leto so tudi letos ob zaključku šolskega leta in male šole starejši “sredinčki” iz kočevskega vrtca Ostržek pripravili zabaven program za svoje leto dni starejše prijatelje. Ti so prejšnji četrtek dobili potrdila o zaključku male šole in diplome Zlati sonček in bodo v jeseni prvič prestopili šolski prag, otroci, ki so jim zaigrali igrico in odpeli nekaj pesmic (na posnetku), pa bodo v jeseni postali mali šolarji. Vsi skupaj so se nato poveselili še na pikniku, ki pa otrokom kljub razmočenemu igrišču zaradi že dneve trajajočega slabega vremena ob peki hrenovk in pitju koka kole ni bil v nič manjše veselje, kot bi jim bil sicer. (Foto: M. L.-S.) “VSI OTROCI SO NAŠI OTROCI” - Dmštvo za razvijanje prostovoljnega dela že nekaj tednov nudi psihosocialno pomoč mladim kosovskim beguncem. V Novem mestu je zatočišče našlo okrog 10U pregnancev, od tega več kot 50 otrok. Društvo sodeluje tudi z novomeškim regionalnim odborom za Unicef, ki ravno te dni začenja poletno akcijo zbiranja sredstev - “Vsi otroci so naši otroci". Zbirali bodo tako denar kot tudi oblačila za kosovske pregnance. Ob začetku solidarnostne akcije je minuli petek kosovsko družino Bugari v Novem mestu obiskala Unicefova ambasadorka dobre volje Milena Zupančič (na fotografiji). Pomagajte, če lahko! Telefonska številka novomeškega regionalnega odbora za Unicef: (068) 373 - 920. (B. Barbič Jakše) USPEL PIKNIK - Novomeško dmštvo za pomoč duševno prizadetim - Sožitje je tudi letos organiziralo piknik na jasi v Dolenjskih Toplicah, ki se ga je udeležilo okrog 200 ljudi, ki pa jih dež ni motil. Pomerili so se v družabnih igrah, najbolj pogumni pa so stopili tudi za ipikrofon in zapeli svojo najljubšo pesem. Najbolj družabni so bili varovanci Varstveno-delovnega centra, ki se med sabo že poznajo. Vsi pa so se zelo razveselili tudi srečelova. Za zabavo je poskrbel ansambel Sandija Povšeta. (Foto: J. Domiž) 13 NOVO MESTO - Novomeška osnovna šola Šmihel je bila do minulega petka ena redkih večjih slovenskih osnovnih šol brez telovadnice. Pouk športne vzgoje je kolikor toliko nemoteno potekal le ob toplih sončnih dneh jeseni in spomladi, ko so učenci lahko telovadili na zunanjih igriščih, pozimi pa sta bili telovadni sobi v samostanu čez cesto precej premalo za 912 učencev, kolikor jih je letos obiskovalo šmihelsko osnovno šolo. V preteklih letih so šmihelsko osnovno šolo temeljito prenovili, nova telovadnica pa je prenovo čole zaokrožila v celoto. Denar za telovadnico sta prispevala Ministrstvo za šolstvo in šport in Mestna občina Novo mesto, projekte pa je pripravil Biro Kastelec iz Novega mesta, same gradnje pa se je pred desetimi meseci lotila novomeška obrtna zadruga Hrast. Nova telovadnica je sicer velika pridobitev, na katero so učenci in učitelji šole čakali že dolga leta, a ŠMIHELSKI ŠOLARJI IMAJO TELOVADNICO - V petek, 18. junija, je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber odprl novo telovadnico, ki je za novomeško osnovno šolo Šmihel velika pridobitev, saj osemletka do sedaj ni imela ustreznega prostora za pouk športne vzgoje. Učenci osnovne šole so ob tej priložnosti pripravili izjemno bogat in atraktiven kulturno umetniško športni program. Na sliki: vaja telovadk 4. in 5. razreda. (Foto: I. V) TASSEL TINA ZMAGALA KRŠKO, ŠENTJERNEJ - Na 10. kasaški dirki letošnje sezone je v Lenartu krška kobila Tina Tassel, last Martina Marsa, pod vajetmi Ljubljančana Milana Žana zmagala na dirki uvoženih konj, s časom 1:18 pa je popravila tudi rekord tamkajšnjega hipodroma. Z drugim mestom sta se izkazala Lui B (Martin Mars, Posavje Krško) in Valat (Jože Judež, Šentjernej). (J. J.) OPREŠNIK ZMAGAL NAKNADNO KRŠKO - Zaradi napake sodnika na cilju je žirija 30. maja v Lembergu razveljavila prvo vožnjo dirke za državno prvenstvo v razredu 80 ccm ter s tem za zmago prikrajšala motokrosista krškega Fun športa Gorazda Oprešnika. Fun šport seje zoper tako odločitev žirije pritožil na prizivno komisijo Avtomoto zveze Slovenije, ki je menila, da zaradi nerazumljive napake organizatorja tekmovalci ne smejo biti oškodovani in je razveljavljene rezultate prve vožnje priznala. Tako je Oprešnik, ki je v prvi vožnji v Lembergu zmagal, v drugi pa je bil drugi, le prišel do svoje prve zmage na dirkah za državno prvenstvo, žal pa je prejšnji teden na treningu padel in si zlomi! ključnico. JUNIJA KUZMIČ SEVNICA - Na junijskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je zmagal Bojan Kuzmič nad Predragom Lazičem in Mojco Grilc, medtem ko v skupnem vrstnem redu še naprej vodi Žvonko Mesojedec. (J. B.) MOTOKROS DIRKA V STRANSKI VASI SEMIČ - Motoklub NIX Semič bo v nedeljo 27. junija na progi v Stranski vasi pripravil šesto dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 kubičnih centimetrov in peto dirko obeh razredov podmladka, poleg tega pa še pozivno dirko za tekmovalce v razredu do 80 ccm. Prva vožnja podmladka se bo začela ob 12.45 uri. V kategoriji podmladka je med favoriti domačin Dejan Ogu-lin, ki je tudi na progi v Stranski vasi letos 1. maja zmagal na prvi dirki. TOMIČ VSE HITREJE NOVO MESTO - Atlet novomeškega kluba Portovald Aleš Tomič je na mednarodnem mitingu v Colig-nanu v Italiji osvojil drugo mesto v teku na 1500 m, s časom 3:42,76 pa je popravil svoj do sedaj najboljši dosežek. Konec tega tedna namerava nastopiti na mitingu v Padovi, kjer bo konkurenca zelo močna in bo hitri novomeški atlet poskusil kot prvi Slovenec premagati mejo 3 treh minut in 40 sekund. PIŠTOLE NA KRUPI SEMIČ - Semiška strelska družina Iskra bo v soboto, 26. junija, na osemmestnem strelišču na Krupi pri Semiču pripravila odprto prvenstvo Bele krajine v streljanju z malokalibrskim orožjem serijske izdelave. Začetek tekmovanja bo ob 9. uri. Tekmovalo se bo v streljanju s puško v trojnem položaju in s pištolo. ^1^5(2600), 24. Junija 1999 DOLENJSKI r Odgovori, in mnen Sporočilo bralcem V zakonu ojavnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Zapleti ob Zupančičevi poti DL št. 22, 3. junija Premalo seje jeziti nad dejstvom, da je bila letos udeležba na tako imenovani Zupančičevi poti skromna. Otona je treba najprej izbezati iz slovenske literarne anonimnosti. Ne pomaga namreč dosti ugotovitev, da je belokranjski poet takoj za velikim Prešernom, ko pa o njem celo Beli Kranjci poprečno malo vedo. Župančiča je treba zreklami-rati, pa naj se to še tako grdo sliši. Reklamirati bi ga bilo treba približno tako, kot to počnejo Gorenjci z Bledom ali Primorci s portoroškimi prenovljenimi hoteli. To bi morali storiti predvsem Belokranjci: od vzgojiteljic v vrtcu do turističnih društev, šol, knjižnic, morda tudi občinski možje, čeprav so med njimi tudi takšni, ki bi brez očitka vesti zamenjali celotno Župančičevo pot za pol kilometra kanalizacije ali nekaj kvadratnih metrov asfalta. Celo novinarji bi pri promociji Župančiča lahko storili kaj več, kot da zgolj zapišejo ali povedo, daje šla kakšna prireditev v zvezi z njim po gobe. Zapisi o njegovem življenju in delu ali morda reportaže o krajih, kjer je živel in delal, bi bile koristne. TONI GAŠPERIČ Poslanski privilegiji DL št. 24, 17. junija Ogorčeni smo nad informacijo, da so si poslanci sprejeli tak zakon, ki nima primere in povečuje že tako veliko socialno razliko. Na eni strani sprejemate zakone, po katerih naj bi zgarane delavke za stroji delale do 63. leta starosti, gospodje v ministrskih foteljih pa naj bi po vašem zaključili delo že pri 50 letih, nato pa bi se ob že tako velikih pokojninah še dodatno zaposlili in odžirali kruh mladini. Proti temu ostro protestiramo. Delavci in delavke Konfekcije Komet Metlika Poslanski privilegiji DL št. 24, 17. junija Z velikim ogorčenjem smo, gospodje poslanci, sprejeli novico o sprejemu privilegijev za poslance. Odgovorni ste za početje v parlamentu, zato se zavedajte, da vaša pooblastila niso neskončna. Zavedajte se tudi, da vas pri vaših početjih spremlja dva milijona Slovencev, ki so vas volili in vam zaupali. Slovenski narod vam je dal te udobne sedeže, s katerih mu sedaj grenite življenje. Zato si ne drznite potrditi zakon, po katerem se lahko upokojite že pri 46 letih ali v nekaterih primerih celo prej. Vaše zadnje dejanje je sramotno. Čas je, da se nehate norčevati iz slovenskega delavstva. Tudi na naši seji IO SKEI Danfoss Črnomelj je ta vaša poteza naletela na izredno veliko nasprotovanje članov. Zato vas IO SKEI Danfoss poziva, da spoštujete odgovor o pokojninski reformi, sprejet med socialnimi partnerji, ker bi odstop od tega doseženega soglasja resno vplival na do sedaj še umirjeno stanje v Sloveniji. V tem soglasju se obravnavajo vsi državljani Slovenije enakopravno, kar iz vaših dejanj ni razvidno. IO Sindikata SKEI Danfoss Črnomelj: JANEZ JERMAN Zgroženi smo nad verbalnim izpadom Marjana Podobnika Izjava za javnost Sindikalni zaupniki ZSSS Dolenjske, zbrani 17. junija na sindikalnem posvetu na Gorjancih, smo zgroženi nad besednim napadom Marjana Podobnika, podpredsednika vlade RS, na Dušana Semoliča, predsednika ZSSS in državnega svetnika na TV konferenci. Se tem bolj smo zgroženi, da tako visok državni uradnik z namenom preprečevanja aktivnosti Svobodnih sindikatov v boju proti poslanskim in državnim privilegijem uporabi grobo diskreditacijo predsednika ZSSS. Za diskreditacijo predsednika so bile uporabljene klevete in laži. Ob tem se sprašujemo, ali je lahko državni funkcionar s tako neodgovornim nastopanjem v javnosti še lahko kredibilen predstavnik slovenske oblasti. Sindikalni zaupniki iz Dolenjske v smislu zaščite dobrega imena Svobodnih sindikatov in njenega predsednika zahtevamo od podpredsednika Vlade RS Marjana Podobnika, da se Dušanu Semoliču, predsedniku ZSSS, javno opraviči. (To je Marjan Podobnik tudi storil, op. ur.) Ža udeležence posveta sekretar JOŽE MIKLIČ KONČNO ODGOVOR Levo je za pekel v Z našo politiko je težko. Človek redno spremlja dogajanje doma, zasleduje ravnanje ene ali druge stranke, pa vendar skorajda ne more prepoznati, kdo je pri nas zarps na levi in kdo na desni. Morda bi pomagalo branje natrpanih sobotnih prilog Dela ali analiz političnih komentatorjev? Ne, vedno znova se ponuja spoznanje, da nimamo ne levih in ne desnih strank, ampak še vedno samo stranke kontinuitete in pomladne stranke. Strankarsko življenje je tako popolnoma prepleteno s preteklostjo, medtem ko sta sedanjost in bodočnost le obrobni temi, ki služita za velike obračune s preteklostjo. Povsod in vedno so eni naši in drugi vaši, zato se s preteklostjo neobremenjen človek težko opredeli za eno ali drugo stranko. Moja narava je bližje levičarskim mislim, toda odkar sem pretekli torek poslušala radio, nisem več tako prepričana, če je v Sloveniji to zdravo priznati. Poslušalec Marjan iz Ljubljane mi je namreč končno razkril pot, kako ločiti, kaj je v politiki levo in kaj desno. Pravi, da je že Bog Vse uredil, ko je ha desno stran posadil svoje zveste služabnike, na levo pa tiste, ki si zaslužijo pekel. Tako sem nehote izvedela, kaj čaka mojo levičarsko dušo. BREDA DUŠIC GORNIK Vojni invalidi vendarle enotni? V 13 občinah 7 upravnih enot živi 899 invalidskih upravičencev, ki jih združujejo sekcije Društva vojnih invalidov Dolenjske v Novem mestu DeSUS 0 AKTUALNOSTIH ČRNOMELJ - 15. junija je bila razširjena seja črnomaljskega občinskega odbora DeSUS. Po poročilu o delu stranke in svetniške skupine DeSUS v občinskem svetu, ki sta ga podala Vinko Babič in Jože Strmec, je beseda tekla predvsem o razmerah v stranki na državni ravni, volilni zakonodaji, pokojninski reformi ter zakonu o poslancih. Predsednik DeSUS Jože Globačnik je pojasnil, daje dal odstopno izjavo zaradi različnih razmišljanj v stranki, ki pa jih usklajujejo. Globačnik je za novega predsednika predlagal Ignaca Goloba, s čimer so se prisotni strinjali. Prav tako so bili soglasni, da republiški odbor Globačni-ka zaradi njegovih zaslug pri delovanju stranke izvoli za ‘častnega predsednika DeSUS. Minister Janko Kušar pa je po-jasnil, kako je s pokojninsko reformo. J. D. 000009, !CATA*T*oTA , /A/ KPA9 SO TKSSelL K A/AM* V ulita f. KAJ PIŠEJO D RIJ C, I Marušič kot nenačelnez Komaj je vladni koaliciji uspelo imenovati novo generalno tožilko Zdenko Cerar, ki še niti zadihati ni mogla spolnimi pljuči in se dokazati, že je pravosodni minister Tomaž Marušič na namig neke Podobnikove komisije zahteval njeno razrešitev. V svojem poročilu o razmerah na državnem tožilstvu, kajpak v luči odstopa gospe Brezigarjeve, je svetoval vladi, naj predlaga parlamentu razrešitev Cerarjeve. Pasja bombica, ki jo je vrgel Marušič vladi in javnosti, dokazuje, da SLS pravzaprav nima čvrste in dosledne drže v politiki vladne koalcije in si hoče zmeraj znova pra v po pila lovsko prati roke, da bi dokazovala, kako "poštenjaška "je v skrbi za narodove interese. Marušič je kot do stranke ubogljiv minister s svojim predlogom "pljunil na karbid" in že tako in tako spolitizirane razmere v tožilstvu še bolj razvnel ter, resnici na ljubo, (ne)hote skušal narediti še večji razdor na tem občutljivem pravosodnem področju. Namcstoda bi minister skušal umirjati zadeve in omogočal predvsem strokovno delo, se je očitno odločil s slabo premišljenimi potezami diskreditirati Cerarjevo, ker ni iz njegovega tabora. (Panorama) ADIJO SOLA -HURA POČITNICE NOVO MESTO - Za zadnji dan šolskega leta so se pri Društvu prijateljev mladine 'Mojca' odločili, da po zgledu nekdaj zelo priljubljene prireditve Totalno odste-kan dan vsem dolenjskim šolarjem podarijo prireditev, ki soji nadeli zgovorno ime Adijo šola - hura počitnice! Na platoju Novega trga bodo tako danes popoldne ob 18. uri mladi lahko prisluhnili najstnicam iz skupine Foxy Teens, ki so zmagovalke Slovenske popevke leta 1999, priljubljenim skupinama Napoleon in Vietory, pevki Scndi, mladim dolenjskim pevskim upom: Sanji, Sandri in Maruši; nastopili bodo tudi plesalci Plesne šole Novo mesto. Prireditev bosta povezovala mlada voditelja Tina Novak in Aljaž Tepina iz TV oddaje SKL, popestrena pa bo tudi z nagradnimi igrami. NOVO MESTO - Na 5. redni letni skupščini Društva vojnih invalidov Dolenjske, v katerem so včlanjeni ljudje, ki prejemajo osebno ali družinsko invalidnino in dodatke, ki jim pripadajo po zakonu o vojnih invalidih naše države, je o opravljenem delu ter o številnih odprtih vprašanjih društva 16. junija v Novem mestu govoril njegov predsednik Franc Hribernik. Poprečna starost vojnih invalidov je že 78 let, umrljivost med njimi pa dosega na leto skoraj 5 odstotkov. V društvu je 342 vojnih invalidov, od tega 8 iz vojne 1991, 149 mirnodobnih vojaških invalidov in 408 družinskih upravičencev, od teh 2 (mati in vdova) po padlem borcu iz junijske vojne 1991. Na predsednika društva in odbore sekcij odpade večina številnih nalog, kijih terja organizirano delo, saj društvo nima tajnika. Za računovodska, blagajniška in druga administrativna dela si v Novem mestu pomagajo z delavko pri Območnem odboru ZB NOV. Dobro so organi- Maharovški gasilci praznujejo 85-letnico obstoja Prostovoljno gasilsko društvo Maharovec praznuje v letošnjem letu 85-letnico obstoja. Praznovanje bo v soboto, 26. junija, s pričetkom ob 18. uri s kulturnim programom pod pokroviteljstvom šentjernejske občine in povezano z bližnjim dnevom državnosti. Ob tej priložnosti bodo blagoslovili novo orodno vozilo Renault master. Pred prireditvijo bo sedaj že tradicionalno občinsko gasilsko tekmovanje. Podelili bodo tudi jubilejna gasilska priznanja, med drugim tudi Frenku Zagorcu, ki je član društva že 60 let. V svoji bogati zgodovini je društvo doživljalo vzpone in padce. V novejšem času so zgradili nov gasilski dom, se vključevali v različne dejavnosti v kraju, na tekmovalnem področju pa so v zadnjih letih dvakrat sodelovali na državnem prvenstvu, uspešni pa so bili tudi na ostalih tekmovanjih. Ponosni so, da so leta 1998 prejeli dve visoki priznanji: plaketo občine Šentjernej in republiško priznanje civilne zaščite. Na sobotno praznovanje vabijo vse ljudi dobre volje. JOŽE GRGOVIČ NA DRSKI ŽE 18. DRUŽABNO SREČANJE NOVO MESTO - V domu starejših občanov so požrtvovalne prostovoljke Rdečega križa z Drske pripravile 17. junija že 18. družabno srečanje starejših krajanov v tej največji krajevni skupnosti Novega mesta. Začela gaje predsednica KO RK Drska Anica Bukovec, ki je med drugim dejala, da v krajevni skupnosti kar 1.250 občanov redno plačuje članarino organizaciji, ki že 22 let skrbi za pomoč potrebnim krajanom in za popestritev življenja v tej veliki soseski. Tokratno srečanje je poteklo v duhu mednarodnega gesla o družbi za vse starosti in stališč svetovnega dneva zdravja, da bodimo dejavni tudi v tretjem življenjskem obdobju. Srečanje je pozdravila še tajnica območnega odbora RK Andreja Rebernik, predsednik KS Vladislav Vesel pa je obdaril najstarejša udeleženca: 86-lctno Marijo Kovič in 92-letncga Martina Vidmarja. Rdeči križ sc je posebej zahvalil s priznanji in cvetjem Mileni Zoretič, Faniki Udovič in Mariji Pucelj, ki že najdlje sodelujejo v vrstah RK. Povabljencem so zapele pevke ženskega zbora Mavrica iz doma starejših občanov pod vodstvom Marjane Dobovšek, dramska skupina doma pa jih je razveselila s šaljivim prizorčkom “Izpred sodišča”. Tudi jubileja pesnika D. Ketteja so se spomnili ter recitirali eno njegovih pesmi in pesem Jožeta Kosarja, varovanca v domu. Posebej so'se zahvalili upravi doma, ki je zdaj že desetič gostil povabljene najstarejše krajane Drske. Tg. ZAHVALA Z velikim spoštovanjem se zahvaljujem prof. Ivanu Bezniku, da sc je kot razrednik spomnil na četrtek. 14. junija pred 20 leti, ko je ugasnilo mlado življenje moje drage hčerke Liče. Hvaležna mamica ZAHVALA ČRNOMELJ - Zahvaljujemo se družini Kramar za darovani invalidski voziček in kolo. OTROCI IN KOLEKTIV DIJAŠKEGA DOMA zirane in uspešno delujejo sekcije v Sevnici, Brežicah, Krškem, Metliki in Trebnjem, manj pa v Črnomlju in Novem mestu. Tudi njim pomagajo tajnice na občinskih odborih ZB, vendar tudi tu leži breme vsega dela na posameznih članih sekcij, ko je treba obiskovati člane na širokem območju, ki obsega kar 1.195 naselij v 13 občinah. Tu je učinkovit samo oseben stik z dostikrat hudo prizadetimi člani, izmed katerih mnogi živijo v sila slabih gmotnih razmerah, marsikje tudi v pravi revščini, o čemer javnost skoraj nič ne ve. Pičla sredstva za pomoč takim ljudem so skoraj le simbolična, a še za ta so prizadeti nadvse hvaležni. Razprava na skupščini je tekla o številnih vprašanjih. Lado Kocjan je obširno opisal delo fundacije za financiranje invalidskih humanitarnih dejavnosti. V republiškem zboruje v drugem branju osnutek novega zakona o invalidskih organizacijah. Prav novomeško društvo ima v Sloveniji najboljši pregled nad razdeljevanjem pomoči invalidom. O tem, daje vendarle treba v državi združiti in poenotiti cilje ter potrebe vseh, ki jih je prizadela vojna v kakršnikoli obliki, je govoril tudi Jože Zupanc v imenu invalidov vojne. Imeli naj bi eno samo invalidsko organizacijo, ki bo skrbela tako za vojne invalide 1941-45, za povojne invalidske žrtve, prizadete ljudi iz organizacije Sever in za invalide veterane iz junijske vojne 1991. Gre torej za enotno organiziranost vseh žrtev vojne, na račun katerih pa država seveda ne sme varčevati. Skupščino so pozdravili župan mestne občine Novo mesto dr. Tone Starc, predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Ivan Pivk, predstavniki Zveze borcev. Rdečega križa in nekaterih upravnih enot z območja, ki ga društvo pokriva. Za predsednika društva so znova izvolili Franca Hribernika ter člane društvenih organov. , „ T. GOŠNIK Pred velikim zborovanjem upokojencev v Dol. Toplicah Na shodu pričakovanih 25.000 udeležencev v torek, 29. junija, bo govoril predsednik Milan Kučan pravic iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Pokojnina se mora obravnavati kot lastninska pravica in je ne sme nihče spreminjati. Društvo upokojencev je vedno prisluhnilo željam m potrebam upokojencev. Razumljivo je, da za vsakega človeka nastane velika sprememba v življenju, ko se poslovi od aktivnega dela in preide v neproduktivno življenje, ko se človek počuti kot odslužen, manjvreden, ponižan ffl neproduktiven, posebno če se to zgodi s predčasno upokojitvi)0 zaradi zmanjševanja zaposlenosti. Še težje je za tiste, ki so administrativno upokojeni. Društvo jim je prisluhnilo in ustvarili smo razmere, da imajo takšni upokojenci možnost vključiti se v različne interesne dejavnosti in s tem uresničevati svoje želje in hotenja. vse tisto, kar je sestavni del njihovega življenja. Zborovanje bo družabnega značaja, a tudi priložnost, da povemo tisto, kar je negativno v našem sistemu, kar nas moti-Bomo pa dali ostro pripombo na Zakon o upokojevanju posla!1' cev, v katerem se njim dajejo določeni privilegiji. T Na svidenje v Dolenjskih J° P IVAN SOMRAK Društvo upokojencev je samostojna, prostovoljna, nepridobitna, nestrankarska, stanovsko-in-teresna in dobrodelna organizacija. S ponosom se ozira na dolgo pot, ki je bila pot iskanja in uspehov pri reševanju problemov in vprašanj Upokojencev. Vsekakor smo bili upokojenci in sedanje generacije sooblikovalci današnje družbe. Takrat je prevladalo soglasno spoznanje o potrebi po takšni skupnosti, in to predvsem zaradi tega, da bodo nove napredne ideje in sodobne metode dela prispevale* k še uspešnejšemu društvenemu delu. V takšni skupnosti beležimo še bolj zavzeto in živahno dejavnost. Posebej je viden napredek v meddruštvenem povezovanju in sodelovanju na različnih področjih društvenih dejavnosti, kar potrjuje, da uresničujemo voljo in hotenje članstva. Po svojih sposobnostih bomo kot upokojenska organizacija, ki vključuje v svoje vrste nad 260.000 članov, tudi v prihodnje prispevali pomemben delež pri uveljavljanju svojih pravic in skrbi za starejše-ljudi, da dosežejo ustrezen socialni in ekonomski položaj v družbi. Pri delu smo posebno pozornost posvetili usklajevanju stališč pri varovanju APARTMA) I IN SOBE JAKA Gregorčeva 37 Dolenjske Toplice tel. 068/65 693# faks 068/66 075 GSM 041/710 961 DOLENJSKI LIST Št. 25 (2600), 24. junija Dinamično delo išče strokovnjake! _ j \_i /lj \_L_y u srrza pffts)® s 3 vrati srr za ptMš> s 5 vrati aJu sz&ižmsrrza pfecE® Uaodni krediti in vozila na zalogi! Informacije o prodajni mreži na brezplačnem telefonu 0802001 (KTA) KIA MOTORS KIA MOTORS IMPORTd.d., (061) 18 43 402 in 18 43 404 A soueiovanju pri povetanju uu:>eyd uejdvnuau vabimo kandidate za zaposlitev na naslednjih področjih: ŽIVILSKI TEHNOLOG za delo na področju razvoja in prodaje KOMERCIALIST za delo na posameznih območjih prodaje VODJE OBMOČNIH PRODAJNIH SKUPIN za delo na posameznih območjih prodaje Od kandidatov pričakujemo srednješolsko, visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali živilsko-tehnaloške smeri. Od kandidatov nadalje pričakujemo delovne izkušnje in seveda prijavo z kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj. Kandidate bomo izbrali na podlagi njihovih dosedanjih izkušenj, pred končnim izborom pa bomo od kandidatov zahtevali tudi predložitev programa metod in tehnik dela. Izbranim kandidatom ponujamo zaposlitev za nedoločen čas. dinamično delo v uspešnem podjetju, dodatno strokovno izobraževanje, napredovanje nagrajevanje in zaposlitev v regiji bivanja. Lastoročno napisani vloge pošljite na naslov: Don'Donats d.o.o. Pševska pot 4000 Kranj Dodatne informacije: 064 311164 STU /io 103.0 MHZ fe delaš, kolikor hočeš, ln dobiš, kolikor narediš, zaslužiš, kolikor hočeš, prav tako je pri nas. N vam ponujamo ? zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih , P,ernoženjskih zavarovanj; , zaposlitev; . *°50v™ usposabljanje; dobrega zaslužka; a,Mno in prijazno delovno okolje. [n kaj od vas pričakujemo ? • ■*' s,0i,ni° strokovne izobrazbe; • !z^nie v P,odaji, • 151 ^ B-kotegorije; bnost dobrego komuniciranja. ^»ovalne zastopnike iščemo na območjih: ltei Krškega, Trebnjega in Novega mesta. Adriatic zavarovalna družba d.d. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave no naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Novo mesto Novi trg I 8000 Novo mesto Delovno razmerje bomo sklenili za določen ios 1 leta s 3-mesetnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. TRGOVINA J n! FMICVT I?CT ■■ ikbnvv&il Llvl XSARA ŽE ZA 1.861.000 SIT PREDNAROČILA ZA. OSNOVNOŠOLSKE UČBENIKE SPREJEMAMO 0D1.6, DO 30.6 MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE /V\ § McDonald s Restavracija za vso družino Novo mesto Zaposlimo več deklet in fantov - redno ali preko študentskega servisa -iz Novega mesta in okolice Smo mlad, prijazen, vesel in prilagodljiv managerski team nove restavracije McDonald’s v Novem mestu! Iščemo delavce za enkratno ekipo! Skupaj bomo delali v McDonald’sovi restavraciji v Novem mestu dopoldne, popoldne in ponoči, tudi ob sobotah in nedeljah, vendar le 5 dni v tednu. Pekli bomo hamburgerje, cvrli krompirček, čistili restavracijo, prodajali... Pri nas boste lahko delali redno, študentje in dijaki pa tudi preko študentskih servisov. Pri nas ne boste številka, ampak nekdo z imenom in priimkom. Več kot super plača je vredna dobra družba in občutek, da delaš v solidnem podjetju in urejenem delovnem okolju, ki ponuja možnost izobraževanja in napredovanja. Vsi, ki bi radi delali z nami, naj pošljejo prošnje s fotografijo v 15 dneh na naslov: McDonald’s Slovenija d.o.o. »za Novo mesto« Dunajska 22 1000 Ljubljana Nadaljnja obvestila lahko pričakujete v 10 dneh po preteku roka za prijave. !ii m H U NI v 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 RADIO MAX 88.9 FM 87,6 FM POCENI NAKUP NI VEDNO SLAB NAKUP OKNA, VRATA, Jftr P0LKNA Skife?-SEJEMSKI EKSPONATI -POŠKODOVANI IZDELKI i> JELOVICA Lesna industrija, d.d., Škofja Loka tel.:064/61-30, FAX:064/634-261 od 23. do 30. junija od 8.-18. ure, sobota od 8. -12. ure v skladišču trgovine Jelovica na Kidričevi 58 v Škofji Loki (ind. cona Trata) Kodirni ključ, tonirana stekla, kontrolna luč za servis, odbijači v barvi karoserije KLIMA ŽE ZA 99.999 SIT ALI PRESENEČENJE ' SAXO ŽE ZA 1.250.400 SIT Kodirni ključ, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, zvočni opozorilnik prižganih luči UDOBEN FRANCOSKI AVTO www.citroen.si Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 Koper (2600), 24. junija 1999 DOLENJSKI LIST 15 obletnica PC Brežice junija NAGRADA za največji nakup dneva s kartico, ki jo v jubilejnih dnevih prejmete BREZPLAČNO! KOVINOTEHNA od 26. do 30. junija Potopna £i s plovcem Motorna žaga iski aparat Radio kasetofon PHILIPS AZ 2605 z daljinskim upravljalcem CLIO DOLENJSKI LIST Investirajte v premičnine! Zapeljite se v najbližji salon Renault in preverite ceno kvadratnega metra novega Clia. Če vaš rabljeni avtomobil katerekoli znamke zamenjate za novi Clio, bomo k vrednosti vašega starega avta, ocenjeni po sistemu Eurotax, prišteli 100.000 tolarjev (če se boste odločili za Clio 1.2) oziroma 120.000 tolarjev (za vse druge verzije). Ponudba velja do konca junija. Na leasinc! Samo dober gospodar pride z malimi zneski DO VELIKEGA MOJSTRA. In ZA KAKŠNO CENO! - 2*841.914 TOLARJEV SE BO S 50% POLOGOM SPREMENILO V MESEČNIH 32.525 TOLARJEV. * r^Taster Novi Clio. Narejen v Novem mestu. Svet je njegovo mesto. RENAULT _ AVTO _ ŽIVLJENJA, Ekspresno in enostavno boste vstopili skozi njegova DRSNA VRATA IN GA ODPELJALI. In ZA KAKŠNO CENO! 1.462.594 TOLARJEV SE BO S 50% POLOGOM SPREMENILO V MESEČNIH •6-739 TOLARJEV.* Obe ponudbi veljata do 31. junija 1999. reM^ LAHKA DOSTAVNA VOZILA RENAULT. V NJIH STE VI GOSPODAR. 'ffl VašaTelekartica, brez eurochipa, bo veljavna do I. septembra. Telekartice imaio 'eur?p chip Če imate še neizkoriščeno Telekartico brez oznake eurochip,Vas vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavno Telekartico Vam bomo zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili v Vašo korist. INFORMACIJE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom. CLcruroM a i cvilivi . 080 80 01 ^Jldekom \\ Skmtcmft Z nonr, Mandljevi keksi Krhki orehovi keksi Keksi s koščki čokolade Babičini keksi Ročno izdelani keksi iz Dolenjskih pekam. R očr>o d eLo Ne pustite se ujeti: Kdo je pripravljen na svojo prihodnost? zavarovalnica tilia pripravljeni na novo tisočletje : \ NA NE' [DNOM Da davek na dodano vrednost ne bo prinesel podražitev, bodo dokazali sposobni in podjetni, ki ne bodo zviševali cen. NE PUSTITE SE UJETI in prisluhnite tistim, ki obljubljajo, da večine cen ne bodo spremenili, kjer bo le mogoče, pa jih bodo znižali Zavedajo se, da bodo tako prekosili svoje tekmece! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE »S. Ministrstvo z« »«•«*. DUW. Jesenkov. 1, lOOOljuttjva 17 (2ftnnu 24. junija 1999 DOLENJSKI LIST AVTO TIMES PREDSTAVLJA Ureja Borut Štajnaher Ameriški trend Časi ko so pick up vozila veljala za slabša tovorna vozila z odprtim kesonom in omejeno prostornostjo potniške kabine, so mimo. V ZDA so pick upi že vrsto let najbolje prodajani avtomobili. Na lestvici desetih najbolje prodajanih vozil je kar pet pick upov. Iz tega izhaja, da pick upi niso več le tovorna vozila, ampak postajajo ugleden avto za prosti čas. Kdor pozna ameriške filme, ve, daje pick up atribut prostosti in neodvisnosti. Mazdin model B 2500 je v Sloveniji najbolj prodajan pick up, sedaj pa so ponudbo še razširili. Prvič je sedaj na voljo različica cab plus z enim parom vrat, ki je registriran za štiri osebe, ali pa v različici z dvojno kabino s štirimi vrati, v kateri se pelje do pet oseb. Za pogon sta na voljo dva dizelska agregata s prostornino 2500 ccm. Prvi razvija 74 KM pri 4100 vrt./min, drugi pa ima dodan turbo polnilnik in hladilnik polnilnega zraka in zmore 109 KM. Najbolj navdušujoč pa je navor, ki z 266 Nm pri 2.000 vrt. zagotavlja odlične zmogljivosti tudi pri polni obremenitvi. Pri polni obremenitvi pa je motorju v pomoč tudi reduciran prenos, na izjemno spolzki podlagi pa bo svoje opravila avtomatska zapora diferenciala. Pripravili pa so tudi različne pakete opreme: športni paket vsebuje zaščitni lok in okvir, stopnice, razširjene blatnike, 16-palčne široke pnevmatike; lovski paket vsebuje korito za keson, zaščitni okvir, vitel in posebno ploščo za lažje natovarjanje divjadi; obrtniška različica pa vsebuje korito za keson, trdo streho, zaščito za žaromete. Mazda B 2500 je na voljo od 2.466.500 tolarjev napej. Trend ameriških pick upov tudi v Sloveniji Citroen Saxo 1.0 Pravočasna zamenjava Citroen saxo spada v razred majhnih družinskih avtomobilov, ki privabljajo kupce predvsem s ceno. Ob nizki ceni pa ima francoski malček še nekaj adutov, s katerimi vam lahko postreže. Citroen saxo v izvedbi z motorjem 1,0 naj bi zamenjal uspešen model AX, ki je odšel v pokoj. Mali Francoz je bil prvič predstavljen leta 1995, in čeprav deluje kot nekoliko večji, sta si z AX skoraj enaka. Nekoliko več prostora pa je v notranjosti, kjer se sedaj tudi zadaj sedi udobno. Armaturna plošča je špartansko enostavna, vendar popolnoma služi svojemu namenu. K večjemu udobju prispevajo svoj delež tudi dobri, udobni sedeži in veliko odlagalnih prostorov za drobnarije, česar v podobnih avtomobilih vedno zmanjka. Nekoliko smo pogrešali le servo ojačevalnik volana in vsaj vozniško var- nostno blazino, vendar so to že dodatki, ki dražijo vozilo. Litrski motor (točneje 954 ccm), znan še iz peugeota 104 in 205, je moderniziran, vendar v višjih obratih nekoliko preglasen, ko poskuša pognati v dir vseh petdeset konj, ki se dokončno prebudijo pri 6.000 vrt/ min. Najvišji navor, 73 Nm, doseže pri 3700 vrt./min, to pa so tudi obrati, kjer je najlepše pretakniti v višjo in se prepustiti užitkom vožnje. Vozilo doseže hitrost 150 km/h in pospeši od 0 - 100 km/h v 18 sekundah. Potrebno je poudariti, da s tem motorjem ne boste doživljali dirkaških občutkov, saj našteti parametri tega ne omogočajo, se pa vam bo saxo oddolžil z nizko porabo (povprečno na testu 6,8 1), natančnim petstopenjskim menjalnikom, zadovoljivo končno dodelavo, izjemno trpežnostjo in predvsem nizko ceno, ki znaša za preizkušen model 1.330.000 SIT. Tudi podvozje je doživelo korenite spremembe in ne dovoljuje več zadku poskakovanja pri prehodu čez krajše neravnine. Glede na to, da vozilo prihaja iz Citroenove*hiše, smo bili presenečeni tudi nad tem, da se v zavoju ne nagiba. Vozilo je dolgo nevtralno, pri pretiravanju pa vam bo Saxo je uspešno zamenjal model AX Zelena luč za Oplovo konceptno vozilo Speedster, ki je bil predstavljen na letošnjem ženevskem salonu, je pripravljen za proizvodnjo. Lahek dvosedežnik z aluminijasto šasijo in novim štirivaljnikom bo na prodaj še pred koncem leta 2000. Speedster je bil predstavljen v Ženevi Z novim aluminijastim motorjem (108kW/147KM), 2,2 litra prostornine, obljublja obilo voznega užitka. Speedster se požene od 0-100 km/h v manj kot šestih sekundah, največjo hitrost pa doseže pri 220 km/h. Po evropskih normah znaša potrošnja goriva 7 litrov na 100 prevoženih kilometrov. “Koncepni avto speedster so ljudje sprejeli z velikim navdušenjem”, pojasnjuje Oplov predsednik Robert Hen-dry. “Zato smo se odločili, da našim kupcem v omejenih količinah ponudimo tudi njegovo serijsko različico”. nos želel pobegniti iz zavoja, kar je normalno za vsa vozila na prednji pogon. Vseh pohval so lahko deležne tudi zavore, ki dobrih 800 kg težko vozilo zanesljivo in hitro zaustavijo. Najmanjše vozilo, ki prihaja iz Cit-roenove tovarne se bo predvsem dobro znašlo v mestnem vrvežu, kjer ne boste imeli pretiranih težav s parkiranjem in tudi prtljažnik z 280 litri oz. ob prevrnjeni zadnji klopi z 955 litri bo povsem zadostoval za prevoz prehrambenih artiklov s tržnice ali za prevoz večji in težjih predmetov. Saxo, ki sedaj meri v dolžino 3720 mm, v širino 1595 mm in v višino 1380 mm, je dostojno zamenjal model AX in tudi oblika je sedaj veliko bolj sveža in modernejša. PAAMAUTO d.o.o. ŽABJA VAS 4, 8000 NOVO MESTO Tel.: 341-670 NOVA NUBIRA ŽE OD 2,249.000 TOLARJEV! Nubira II osvežuje samo do 1. julij0. ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO Samo maska in nekaj drobnarij jo loči od sharana in galaxya Seat Alhambra 1.9 Tdi Velik avto za veliko ljudi Veliki seatov enoprostorec je že precej časa eden od priljubljenejših modelov v svojem razredu. Ko so mu v paleto motorjev dodali še 1,9-litr-ski Tdi motor z močjo 110 konjev, je njegova priljubljenost še porasla. Vse to ni nič čudnega, saj večina eno-prostorcev prevozi veliko število kilometrov, zato strošek za gorivo ni zanemarljiv. Alhambra je privlačen španski izdelek, narejen v sodelovanju z Volks-wagnom in Fordom, ki ponujata le po maski in nekaterih manjših podrobnostih različne modele sharan in ga-laxy. Da pa se ne bi zmotili, da sedite v katerem drugem avtu, in ne v seatu, vas takoj opozori velik znak na volanskem obroču. Že od prej znani seatov interier se je lepo vklopil tudi v alhambro. Preglednost je vrhunska, armaturna plošča vsebuje vse potrebno, prostora je spredaj in zadaj v izobilju in tudi prtljažnik je v izvedbi s petimi sedeži povsem dovolj velik. Tako kot tretjo vrsto lahko zelo enostavno vzamemo iz vozila tudi drugo vrsto sedežev in dobimo manjši kombi, ki sprejme vase kar dva in pol kubika tovora, če pa naslone sedežev le preklopite naprej, dobite uporabne mizice. Čeprav se zdi, da je štirivaljni 1,9-litrski turbo dizelaš s 110 konji preslaboten za skoraj dve toni težak avtomobil, se je v praksi pokazalo, da je alhambra ravno s tem motorjem presenetljivo poskočna. Pogled na karakteristike izredno elastičnega motorja, ki počasi postaja že ikona vseh turbo dizelašev, odkriva tudi, zakaj. Vseh 110 konjev je v polnem zaletu pri 4150 vrt./min, odličnih 235 Nm največjega navora pa se ustvari že pri 1900 vrt./min. Ža alhambrin poskok zadostuje že 1500 vrt./min, da pa bi lahko ravno-pravno vzdrževali ritem vožnje z ostalimi udeleženci v prometu, se mora kazalec obratov dvigniti nad številko 2500, ko s povečanim pritiskom prične delovati turbina. Ob umirjeni vožnji lahko pretikate v višjo prestavo že pri 3500 vrtljajih in motor bo povsem enakomerno pospeševal do hitrosti 180 KM/h. Ob priganjanju pa 1800 kg težko vozilo pospeši do 100 km/h v 17 sekundah. Na odprti cesti je 4617 mm dolga, 1810 mm široka in 1728 mm visoka alhambra ob vožnji 90-100 km/h porabila le 7 litrov goriva, v mestu nekaj več kot 9. Med povprečno vožnjo pa seje na potovalnem računalniku izpisala poraba 8,5 litra. To so vsekakor števike, katere bi na svojem računalniku rad prebral vsak lastnik tako velikega avtomobila. Rahlo zamero bi lahko povzročil le menjalnik, ki se včasih nekoliko zatakne pri pretikanju v tretjo prestavo, in pa nekoliko glasnejše delovanje motorja, dokler je hladen, vendar boste ob vsakem zagonu tega motor-ja vedeli, da boste danes porabili bore malo plinskega olja. Škodi je novo rojstvo prinesel rtemški koncern VAG. Škoda octavia 1.9 tdi Obračanje proti zahodu Octavia je zanimiv avto, ki prihaja iz Češke. Z njim so Čehi prekinili vse zveze z vzhodnoevropskim rodovnikom, ki je spremljal to tovarno skozi desetletja realsocializma. Ob imenu Skoda smo vedno pomislili na vozila z nekvalitetno obdelavo, s hrupnimi in požrešnimi motorji. S padcem železne zavese in vstopom zahodnega kapitala je tudi avtomobilska industrija doživela svoj preporod. Škodi je novo rojstvo prinesel nemški koncern VAG. Prvič predstavljena octavia je konec leta 1996 vzbudila veliko zanimanja, kar seje najbolj pokazalo na avtomobilskih salonih, kjer poprej skoraj ni bilo obiskovalcev na škodi-nih razstavnih prostorih. Od predstavitve octavije dalje pa se je vse spremenilo! Škodini razstavni prostori na vseh salonih so že nekaj časa med najbolj obiskanimi. Naša ekipa je tokrat preizkusila octavio z 1,9-litrskim turbodizelskim motorjem in zelo bogatim paketom opreme. Motor prihaja iz nemških delavnic in razvija 90 KM pri 4150 vrt./min in požene vozilo tudi čez 180 km/h. Voziti se s škodo 180 km/h je bila za nas nova, a prijetna izkušnja. Pri tem je škoda vseeno postala nekoliko hrupnejša, a na porabi se to ni veliko poznalo. Na našem testu je povprečna poraba znašala 6,5 1, kar je kljub testnemu načinu vožnje izredno malo. Tako smo z enim rezervoarjem goriva, v katerega lahko nalijete 55 litrov plinskega olja, prevozili skoraj 900 km. Izgled octavie je uspešna mešanica inovativnosti in zgledovanja po konkurentih. Na prednjem delu dominira kromirana maska s Škodinim znakom na vrhu. Lahko bi celo presodili, da gre na nek način za mešanica med rovfcrjem 800 in staro lan-cio themo. Gledano z boka, nas vozilo spominja na športni kupe. Zadnja vrata se zapirajo do roba branika, ki je v barvi karoserije. Prtljažnik je s 528 1 prostornine med največjimi v razredu, s podiranjem zadnje klopi pa ga z lahkoto povečamo na 13281, kar močno olajšuje prevoz večjih in daljših predmetov. Notranjost je z manjšimi popravki prevzeta iz audija. Armaturna plošča ima samo spremenjeno obliko številk in oznak, medtem ko je razpored ostal enak. Velike bele številke in črtice pa še vedno delujejo precej staromodno. Volan je nastavljiv po višini in globini, kar nam v kombinaciji s po višini nastavljivim sedežem olajšuje iskanje primernega položaja za vožnjo. Dve zračni vreči sta standardni, za doplačilo pa lahko dobite še dve. Vsa štiri bočna stekla se dvigujejo in spuščajo s pomočjo elektrike, prav tako tudi vzvratni ogledali in strešno okno. Ob električnem paketu v SLX opremo sodi še ABS, servo volan, centralno zaklepanje, blokada motorja, odbijači in ogledala v barvi karoserije ter vzglavnika na zadnji klopi. Naša octavia pa je imela še klimatsko napravo, 15-palčna platišča iz lahke litine in športni spoj-ler na pokrovu prtljažnika. Najverjetneje vas zanima tudi cena. Naš testiranec stane s vso standardno in dodatno opremo nekaj tolarjev manj kot 3 milijone tolarjev. Morate pač razumeti, da je v vozilo vgrajenih preveč delov z oznako “Made in Germany”, da bi bila škoda lahko cenejša. Nova škoda je vsekakor prvovrstno presenečenje, ki pohaja z Vzhoda. Kljub velikemu vplivu z Zahoda, škoda ostaja samosvoja in se uspešno prebija med svetovno elito predvsem na račun modernizacije in kvalitetnejše izdelave Zato ne bodite presenečeni, če vam bodo po nakupu octavij kot poseben dodatek priznali tudi 10-letno garancijo na prerjavenje. o3®^®^®!® • ggjiraomoBTOgGo • ©OBDs® • (š]®[po©0 • cp®[p®irGgig® • g®irota0TO®ftE] • ©Dote® • G0®[p0©0 Jc *------------------1 ' — --;-- '*s (2600), 24. junija 1999 DOLENJSKI LIST glasitvi samostojnosti Slovenije in citiral verze iz Prešernove Zdravice. Povedal nam je, kar smo od njega želeli slišati - da smo delavni, uspešni in za vzor drugim in da nam bo Amerika pomagala. Na koncu govora je stopil z odra in se rokoval z množico in glasbeniki, ki so takrat veselo preigravali Mul-lerjevo Ameriško patrolo. S tem se je slovenski javnosti prikupil na način, na kakršen se je dvakrat prikupil ameriškim volil-cem. V bistvu nam ni obljubil nič konkretnega, niti tega, da nas bo Amerika podprla pri članstvu v Natu. Če bi nas podprla, bi bili že člani. Nam pa je dal jasno vedeti tudi to, da od nas za-' radi vsega omenjenega pričakujejo ključno vlogo pri gradnji boljše Evrope brez meja in etničnega čiščenja. S tem je mislil predvsem na našo vlogo v politični obnovi Balkana, kamor nas je kljub vsemu med vrsticami povedanega uvrstil predsednik Clinton. Kjerkoli je govoril, ni pozabil omeniti tudi Slobodana Miloševiča. Naivno bi bilo misliti, da nas zaradi Clintonovega obiska zdaj pozna ves svet. Kaj pa poprečen Slovenec ve o Hondurasu ali Ugandi? Nič, morda niti tega ne, na kateri celini sta, kaj šele, da bi se spomnil, da jihje obiskal Clinton. Gre pa pritrditi besedam novinarke dunajskega dnevnika Kurier Regini Bogensberger, da bo Clintonov obisk avstrijsko javnost, ki nas še vedno premočno povezuje z nekdanjo Jugoslavijo in s tem s kriznim žariščem na Balkanu, opomnil, da smo sorazmerno uspešna, • NAJMOČNEJŠI APLAVZ ZA DAME - Če gre priljubljenost politikov meriti po glasnosti sprejema in aplavza ob njihovem prihodu, so poleg predsednika Clintona na Kongresnem trgu v Ljubljani najglasnejši sprejem doživele tri dame - soprogi predsednikov Hillary Clinton in Štefka Kučan, ki sta si po ločenem damskem programu ogledali Univerzitetni zdravstveno rehabilitacijski inštitut Soča, in ameriška državna sekretarka Ma-deleine Albright. varna in trdna demokratična država, ki je tik pred vstopom v Evropsko unijo. Zato je Clintonov obisk Slovenije najpomembnejši predvsem za ugled naše države pri bližnjih sosedih in članicah Evropske unije, kjer raziskave javnega mnenja kažejo, da Slovenija pri poprečnem Evropejcu ni zapisana najbolje. Besedilo in slike: IGOR VIDMAR OBISKA AMFRiŠKF.GA PREDSEDNIKA CLINTONA V SLOVENIJI CLINTON MED SLOVENCI - Po govoru na Kongresnem trgu je predsednik Clinton stopil med ljudi in se z njimi rokoval. (Foto: I. Vidmar) Clinton bo jedel s partizansko žlico V ponedeljek, 21. junija leta J999, je minuto pred pol tretjo na letališču Brnik močno deževalo. Na pristajalni stezi je dež močil le gručo že precej premočenih in prezeblih novinarjev in mrke varnostnike, ko se je zaslišal ropot etalskih motorjev in trenutek zatem so se kolesa mogočnega rnodrobelega ameriškega letala Air Force One dotaknila slovenskih tal. To je bil zgodovinski trenutek za mlado slovensko drža-vo- ^ letalu je bil pr\’i ameriški Predsednik, ki je obiskal Slovenijo. Našo državo je obiskal Wil-l,am Jefferson Clinton. Takoj ko se je predsednikovo etalo ustavilo na z lepilnimi tra-°vi d° centimetra natančno °ločenem mestu pred letališko zgradbo, seje začelo. Na pristajalno stezo so pripeljale črne iniuzine, delavci protokola so 'leji polagati rdeče preproge, P katerih sta se postrojih god-a slovenske policije in častna eta Slovenske vojske. Na stre-j etališke stavbe so varnostni-1 z dolgimi daljnogledi in ost-ostrelci s puškami, pripravlje-i-1®1 na strel, pozorno sprem-Ja i vse, ki jim je bilo dovoljeno j1 ta pristajalni stezi. Vse je ' 0 Popravljeno, da prvi mož etovne politike stopi na sionsko zemljo. št t°iem ie stekl° kot v že ne-6 °krat videnem filmu. Širok rišK16*1, ^rez katerega se ame-. 1 Predsednik nikoli ne pojavi st;>avnosti, je zasijal na vrhu H,i?nic’ P° katerih se je z ženo do *COt zmagovalec spuščal s ovenskega kolega Milana žena\n.a’ki.sta ga spremljala dr >. ain Predsednik vlade sta. a?ez Drnovšek. Billu je prvi oh "I r?ko M'lan. Hi!lary je sr tč v te^ko; kot da so se al> stari družinski prijatelji. Zakaj je prišel k nam VeijpPrav ameriški predsednik jih ■ 0 Potuje, spisek držav, ki kottc°P'skal> le ni tako velik, skrh 1 Sl rn'slili, vsak obisk pa je Klnhr0 naortovan in ima tudi ten VZr°ke- O vzrokih in po-VenjP nieg°vega obiska v Slo-Pisa/1 SC Precej govorilo in nje % a vse Je bilo bolj ugibanj;:: namenu obiska v Slove-odhJo?redsednik Clinton pred nu v°mV na^° državo v Bon-niia !ntervjuju za Radio Slove-Ptedv ^ ^ovenijo odhajam u(]ari|SCrn z tartenom, da bi po-Vfedn naSe Partnerstvo, skupne Želim0*?skupno prihodnost. I Ri lin v ki Američani in dru-le videli uspešno državo v demokratične preobrazbe dela nekdanje socialistične države v sodobno demokratične, na tržnem gospodarstvu temelječe države. S Clintonovim obiskom nam je Amerika dala vedeti, da končno razume, zakaj smo se leta 1991 odločili za samostojno pot. Slovenija sicer ni prva država nastala na tleh bivše Jugoslavije, ki bi jo Clinton obiskal; pred tem je bil že dvakrat v Bosni in Hercegovini in enkrat na Hrvaškem, je pa prva, ki jo je obiskal kot zaveznico in se ji prišel zahvalit za podporo ameriški politiki pri reševanju krize na Balkanu in jo postaviti za vzor mladim demokracijam, ki rastejo na pogorišču vzhodnoevropskega socializma. Vprašanje, kaj bosta obe državi pridobili s Clintonovim obiskom v Sloveniji, ima več odgovorov. Kar zadeva Američane, je obisk politično orodje, s katerim želi najmočnejša politična sila potrditi pravilno usmerjenost svoje politike pri reševanju krize v tem delu sveta, saj postavlja Slovenijo za model uspešnosti državam jugovzhodno od nje, ki v tranzicijskem obdobju niso niti približno tako uspešne, kot je naša država. Slovenijo je vrh ameriške administracije med obiskom in med pripravami nanj podrobneje spoznal, tako da ima še toliko več informacij, ki bodo odločale v naslednjem krogu širjenja zveze Nato. Da Združene države Amerike Slovenijo pri tem podpirajo, je Clinton med svojim govorom na Kongresnem trgu dovolj jasno poudaril, vendar treba je vedeti, da se bo Clintonov mandat iztekel, še preden se bodo v Natu odločali o sprejemu Slovenije. Drugi pomembni vidik Clintonovega obiska je utrditev našega položaja v bližnji soseščini in širše v Evropi, saj smo s tem, da se ameriški predsednik pri nas ni oglasil neposredno zaradi reševanja balkanske krize, ampak je, kot je poudaril sam, to prijateljski obisk države zaveznice. Povedal, kar smo želeli slišati Vsebina Clintonovega govora .državljanom Slovenije na Kongresnem trgu je bila predvidljiva. Tako kot to počne povsod, kamor pride, je tudi tokrat polaskal gostiteljem, jih pohvalil za dosežke v razvoju demokracije in svobode, se izkazal s poznavanjem zgodovine, ko je ponovil Kučanove besede o raz- - Najstarejši olimpijski zmagovalec na svetu Leon Štukelj se je s predsednikom Clintonom srečal leti med otvoritvijo olimpijskih iger v Atlanti, kot staremu znancu pa je novomeškemu rojaku pri-da je gosta pozdravil nu Kongresnem trgu in ga osebno povabil, naj stopi k mikrofonu in nagovori DOBRODOŠLICA NA LETALIŠČU - Prvi stik s Slovenijo je predsednik Clinton doživel na brniškem letališču, kjer so visokega gosta poleg obeh gostiteljev pozdravili predsednik državnega zbora Janez Podobnik, predsednik državnega sveta Tone Hrovat, večina ministrov in člani diplomatskega zbora, ki se jim je na koncu vrste z dežnikom pridružila tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. jugovzhodni Evropi, ki je naredila velik korak pri razvoju demokracije in napredka, ki si prizadeva za integracijo z ostalo Evropo in ki predstavlja tisto, kar bi po mojem mnenju morala postati celotna regija. Slovenci so za nas dobri partnerji; to želim poudariti, z obiskom pa želim tudi pokazati, kakšno družbo lahko gradimo na tem območju, na območju Balkana • ŽLICA IZ ZAVEZNIŠKEGA LETALA - Na svoj račun je prišlo tudi skoraj sto najuglednejših Slovencev, ki so imeli čast na Brdu večerjati z ameriškim predsednikom. Med izbranci so bili poleg najvišjih predstavnikov slovenske oblasti tudi ugledni gospodarstveniki, kulturniki in šolniki. To je bil tudi trenutek za različna darila. Med najbolj simpatičnimi je bila partizanska žlica, ulita v partizanskih delavnicah na osvobojenem ozemlju v Črnomlju iz aluminija sestreljenih zavezniških letal, ki jo je ameriškemu predsedniku izročil predsednik borčevske organizacije generalpolkovnik v pokoju Ivan Dolničar kot simbol trajnega zavezništva med Slovenci in Američapi, ki traja že od druge svetovne vojne. in širše, če bomo delali na tem skupaj.” Ce je Amerika naše osamosvojitvene težnje na začetku devetdesetih let gledala s precejšnjim nazaupanjem in nas je pri prvem krogu širitve Nata na vzhod odrinila vstran, je okrepljena z novimi spoznanji po treh balkanskih vojnah na Hrvaškem, v Bosni in predvsem po kosovskem spopadu, kot kaže, spoznala, daje Slovenija lahko svetel zgled in vzorčni primer KOT DRUŽINSKI PRIJATELJI - Na pomebnejših državniških poteh ameriškega predsednika Billa Clintona spremlja žena Hil!ary, slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu, ki je Clintona dočakal skupajs predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, pa stoji ob strani žena Štefka. Njihovo srečanje na Brniku je zgledalo kot srečanje starih družinskih prijateljev. Predsednika obeh držav sta se takoj zapletla v pogovor, dr. Drnovšek se je pomenil z gospo Clinton, Štefka Kučan pa je vse štiri nasmejana opazovala nekoliko s strani. • 3®irafl[fiJD0w®©G0 • ®DOte® • <šfl®[pO • !7®[p®l7G®i® • gffllJDBraQflW®SttEI • ©DSfe® • (S®[pQ®o KRKA NAJDALJŠA V CELOTI SLOVENSKA REKA Izvor imena zelene dolenjske lepotice Dolenjska in njena preteklost sta tesno in usodno povezani z reko Krko. Bila je tudi vir hrane prebivalcev ob njej in zaslužka z lovom, ribolovom in v prejšnem stoletju posebej z lovom na rake, ki se je drastično končal z izumrtjem raka jelševca zaradi račje kuge konec prejšnega stoletja. Krka je bila glavni vir pitne vode za ljudi in živino, v antiki je po nekaterih podatkih bila tudi plovna. Izkoriščali so jo tudi obrtniški cehi. Skromnemu številu turistov je takrat še neonesnažena ponujala čudovita čolnarska, kopalna in plavalna doživetja. Nepozabne so bile edistvene vedute na sami Krki, pogledi na njeno neokrnjeno obrežje in bližnjo okolico. Bila pa je tudi strah in trepet prebivalcev ob njej s svojimi bolj ali manj rednimi visokimi poplavami, ki so pogostoma zalile ne le kmetijske površine, temveč tudi naselja ob njej. Vse kaže, da bo Krka kot največja reka, ki teče v celoti po Sloveniji in je skoraj povsod vidno še neosnažena, tudi v prihodnje zaznamovala in opredeljevala del usode Dolenjske. Prvi pogoj za to pa je, da se odpravijo in preprečijo vse druge vrste onesnaženja (kemična, kmetijska, komunalna in vsa druga), ki danes močno ogrožajo reko v celem njenem toku in prehajajo občasno že v ekološko katastrofo. Že samo zaradi tega je reki treba posvečati vsestransko pozornost in predvsem zagotoviti ustrezno zaščito te naravne znamenitosti in zgodovinske dediščine. Ponavljam že večkrat izrečeno misel, da bi jo morda bilo že iz tega razloga, tako kot Triglav, imeti za enega od simbolov države Slovenije. Zato se naravnost ponuja razglasitev reke in neposredne okolice ali celo vsega povodja za naravni (krajinski, narodni) park, vsaj podobno kakor se načrtujejo parki za druge večje reke (Sava, Drava, Mura, Soča, Kolpa), ki le delno tečejo po ozemlju države Slovenije. Zato je prav, da vemo vsaj nekaj o njeni davni preteklosti, za začetek zlasti o izvoru njenega imena. proti jugu in se izliva v Ledavo, ki je na tem mestu mejna reka. Slednja se kmalu zatem izlije v Muro. Krka je tudi rečica (potok) v Slovenskih Goricah, ki izvira v bližini Juršincev, teče proti jugu in se izliva v Pesnico. Naslednja reka Krka je na avstrijskem Koroškem, nemško imenovana Gurk. Izvira pod gorsko skupino Krške Alpe (Gurktaler Alpen) in po Krški dolini (Gurk-tal) v gornjem toku teče proti vzhodu. Pod mestom Strassburg zavije proti jugu in se izliva v Dravo približno na pol poti med Celovcem in Velikovcem. V Krko se pri Št. Janžu (St. Johann) na Koroškem izliva rečica Krčica (nemško Gorschitz). Zunaj zgodovinskega slovenskega etničnega ozemlja je znana reka Krka v Dalmaciji. Izvira v podnožju gore Dinara in teče mimo Knina v notranji Dalmaciji proti jugu ter se izliva pri Skra-dinu v Prokljansko jezero. Pred izlivom ustvarja lepe in znane slapove Skradinski Buk. Žnani so seveda tudi toponimi Krka in izvedenke iz njega. Krka se imenuje naselje pod izvirom. Izvedenke pa so ime mesta Krško, imena naselij Krška vas pri izviru in Krška vas pred izlivom, ime podzemne jame Krška jama nad izvirom in ime ravnice Krško polje oziroma na novejših zemljevidih Krška kotlina. Toponimi na avstrijskem Koroškem so naselje Krka (Gurk), Krška dolina (Gur-ktal) in Krške Alpe (Gurktaler Alpen). Na Madžarskem pa so toponimi ob reki Krki naselja Ker-ka-Nemethfallen, Kerka-Szent Miklosz (sedaj Tornyszentmik-losz) in Kerkateskand (Handatlas, 1913). Zanimivo je, da se vas Čepinci, blizu katere izvira Velika Krka, v madžarščini imenuje Kerkafa. Različni zapisi imena V zgodovinskih pisnih dokumentih, povzeto po Bezlaju (1956), so za dolenjsko Krko navedena v glavnem imena, izvedena iz nemškega imena Gurk. Vendar je to ime, kot bo videti pozneje, izvedeno iz slovenskega imena Krka. Tako so od leta 1208 do 1477 v listinah zabeležene naslednje različice: Gurk, Gurka, Gurca, Gurke, Gurcgka, Gurch, Gurgi, Gurk, Gurkg. Že zelo zgodaj, leta 1295, navedba imena Kierka, “... circa aquam dietam Kierka...” (... okrog vode z imenom Krka...) dopušča sklep, da so ime Krka uporabljali slovenski priseljenci oziroma prebivalstvo v srednjem veku pred germanizacijo in med njo oziroma med kolonizacijo kot slovensko izvedenko starejših imen, da seje ohranilo do današnjega dne. Tudi Valvasor (1689) piše nemško ime Gurck, vendar tudi slovensko Kerka. V Jožefinskih zemljevidih (1765-1787) je zapisano ime Gurk Fluss in skrajšano Gurk Fl. V 19. stoletju se v publicistiki in na zemljevidih uveljavlja namesto nemške Gurk ime Kerka, npr. na Kozlerjevem “Zemljovidu” (1853) in v Ravnikarjevem članku Ravnikarja (1848) v listu Slovenija. Pisna oblika Kerka se takrat uveljavlja po analogiji s pisno obliko besed z enako glasovno zvezo kot -kr-, na primer smrt / smert, trta / terta, vrh / verh ipd. Za Krko na današnjem avstrijskem Koroškem podobno pisali različice osnovnega nemškega imena Gurk, in sicer se od leta 831 do 1264 navajajo pisarske različice Curca, Gurca, Gurka, Gurkch, Gurch, Gurga, Gorka in seveda Gurk. Podobne so različice za Krčico (majhno Krko), pritok Krke na Koroškem, so zabeležene v listinah od leta 831 do 1269: Curciza, Kurciza, Kurkiza, Gurzi-ca, Guruza, Corsitz, Gorsitz, Gvrzista in Gorschitz. O imenih dveh rek Krk v Prekmurju ni zgodovinskih podatkov, za Kerki na Madžarskem pa se med leti 1257 in 1387 omenjajo različice: Karka, Carka, Karaka, Kareka in današnja Kerka. Za rečico (potok) Krka v Slovenskih goricah ni historičnih podatkov v listinah in zemljevidih. Zgodovinski toponimi, izvedeni iz Gurk in Krka, so naslednji. Nad izvirom se navaja ime gradu Verch Kerka ali Ober Gurck (Valvasor, 1689) (danes o gradu, ki bi mu verjetno rekli Vrhkrka ni vec sledu); Kerschka vas pod izvirom, danes Krška vas; naselje Kerka, danes Krka blizu izvira; Gurkfeld ali Gurk Feld, danes Krško polje ali Krška kotlina; Gurkfeld, danes mesto Krško; Gorschka vas in Kerschka vas, danesv Krška vas nad izlivom v Savo. Že so omenjeni toponimi iz Gurk in Krka na avstrijskem Koroškem in iz Kerka oziroma Krka na Madžarskem. Današnje ime dolenjske reke Krke in njene nemške in madžarske različice imajo svoj prehodni izvor v antičnih imenih korkoraj (grško) in njenih latiniziranih različicah Corcora ipd. Prehodno zato, ker etimološki izvedenci menijo, da omenjena antična imena niso praizvor današnjega imena, ampak da to sega daleč v pre-dantiko. Izvor imena Krka Vode z imenom Krka Dolenjska reka Krka ni edina voda s tem imenom v današnji državi Sloveniji, pa tudi na nekdanjem slovenskem etničnem ozemlju in zunaj njega so vode s tem imenom. Rek, rečic in potokov z imenom Krka v Sloveniji in na širšem etničnem slovenskem ozemlju je več. Najprej je seveda naša dolenjska in v celoti največja slovenska reka Krka. Naslednji Krki v Sloveniji sta manjši reki Velika Krka (izvir pri Čepincih) in Mala Krka (izvir pri Kuštanovcih) na Goričkem v Prekmurju. Potem ko nekaj časa tečeta po našem ozemlju proti vzhodu, prestopita slo-vensko-madžarsko mejo, kjer se preimenujeta v Nagy Kerka in Vis Kerka ter se tam tudi združita v vodotok Kerka. Reka teče naprej vseskozi po madžarskem ozemlju KOPANJE NEKOČ - Kostanjeviški kopalci v Krki okrog I. 1913. (Foto: F. Rabuse) V zvezi s tem velja najprej omeniti mišljenje (verjetno nemškega izvora), da je nemško ime Gurk izvedeno iz latinske besede gurges, ki pomeni vir, vrtinec, globoka voda, tolmun ipd., prek nemškega glagola gurgeln, ki pomeni grgrati, brbotati. Gurk naj bi pomenilo reko ali vodo, ki ima buren izvir ali tok, ko je slišati nekakšno grgranje, bruhanje vode ipd. Vendar je takšna teza malo verjetna. Dolenjska Krka je, gledano v celoti, reka s pretežno mirnim tokom in le ob velikem deževju je njen izvir nekoliko bolj buren, saj voda prihaja tudi iz Krške jame, celoten tok, z izjemo slapov, brzic in pretokov čez lehnjakove pragove v gornjem toku, pa je tudi ob visokem vodostaju razmeroma umirjen, vendar precej hitrejši. Podobno Bezlaj (1956) odklanja mišljenje nemških etimologov, da je Gurk neposredno izveden iz nemškega krajevnega imena Kur-kus ali Kurken, in ima to razlago za nesprejemljivo. Bezlaj (1956) obsežno utemeljuje, da je ime Gurk izvedeno iz slovenskega imena Krka, in sicer v glavnem po naslednji poti. V severnokoroških narečjih imajo -g- za slovenski -k- in je zato prav tam Gurk, pozneje še malo ponemčeno, sprejeto iz slovenskega imena Krka. Isti etimolog meni, da vsa prej navedena imena, ki so povezana z Gurk in Krka, sodijo skupaj in so zasnovana na slovenskem nadomestku Krka za Korkoraj (grško), antično ime, kakor ga je zapisal grški zemljepisec Stra-bon (živel med letoma 63 do 20 pr.n.š.). Podobna so še druga pretežno latinizirana imena, ki se pojavljajo v antičnih zapisih za Krko: Corcas, Corcora, Carcorus, Cancorus, Corcara. Najverjetneje sodi v to skupino imen tudi Corca - Kokra. Vendar da ne gre le za antični, ampak za še starejši izvor imena Krka, je domnevati iz več razlogov. V predantiki so se posamezniki (trgovci ipd.) in plemena med selitvami in potovanji ter pohodi premikala v glavnem po dolinah in ravninah ob večjih vodotokih ter so tako večje reke s svojimi imeni bile bolj ali manj zanesljivo in razpoznavno vodilo in kažipoti. Tako je splošno znano, da so bolj ali manj znana antična imena rek in nekaterih rimskih mest najverjetneje predantičnega izvora. Npr. za današnjo Savo: Saon (grško, izgovori Saon) in Savus (latinsko); za današnjo Dravo: Drabos (grško) in Dravus (latinsko); za današnjo Kolpo : Kola-pis (grško) in Colapium, Culpa (latinsko). Da so omenjena imena predantičnega izvora, govori tudi ilirsko etnično ime Kolapi-anoi (grško), poslovenjeno Kola-piani. To ilirsko pleme je bilo naseljeno ob Savi, spodnji Krki in Kolpi ter je bilo sosed ilirskega plemena Japodi, naseljenega na prostoru današnjega Gorskega Kotarja in ilirskih plemen Latobi-ki ter Noriki na Štajerskem in Koroškem okrog leta 800 pr.n.š. (Grafenauer, 1965). še več: Bezlaj (1956) celo meni, daje izvor imena Krka treba iskati ne le v prain-doevropski, ampak celo v paleo-evropski jezikovni plasti. Izvor številnih rečnih, krajevnih in gorskih imen v rimski dobi je namreč najverjetneje paleoevropski. To svojo domnevo utemeljuje s tem, da so v Evropi pogosta imena s korenom ker-, kor- in kr-, morda tudi kar-, kakor npr. ime Korkon-toi (grško) za Krkonoše na Češkem, kakor Korkyra, grško ime za otok Krf, grško tudi Kerkyra, v Španiji Corconte in Corcuera itd. Če sledimo tej tezi, je takšnega izvora morda tudi ime reke Korane, ki priteče iz Plitvičkih jezer in se izliva v Kolpo pri Karlovcu. Ni nemogoče, da s6 istega paleo: evropskega izvora tudi krajinska in pokrajinska imena Carusadius - Kras, Čarantanum - Koroška, Karavanke ipd., imena pokrajin in celo zgodovinskih držav, vojvodstev in podobnih tvorb. Tudi izvor etnika Karni (keltsko pleme) in iz tega nastalih pokrajinskih imen Carnia, Carniola in Creina, kasnejši Kranjska in Krain ter toponim Carnium (za mesto Kranj) sega morda v paleoevropsko jezikovno plast. Dosleden opisani tezi o paleo-evropskem in ne indoevropskem izvoru imena Krka, Bezlaj meni, da imena Krka ni mogoče povezovati s hidro- in toponimi praindo-evropskega izvora na Bližnjem vzhodu, katere bi bilo mogoče zaradi podobnosti povezovati z imenom Krka in njenimi zgodovinskimi različicami. To so topo- in hi-dronimi v bližnjevzhodnih državah kot Kerkuk ali Kirkuk v Iraku, Kherka vadi v Palestini, reka Kercha in krajevna imena s podobnimi koreni v Iranu. Zaključna misel Ob koncu prikaza izvora in razvoja imena reke Krke (in njenih sorodnic) se nehote vsiljuje misel, da bi bilo veliko primerneje, ko bi n d. V spomin Janežičev - Prišlo jih je jako malo na veselico ktero so napravili dijaki za spominek Janežičev. Program bil bogat in sveže izvrševan. Vmladeži je še duha kljub zatiranju kutarskemu. Ali kaj to pomaga, ko pa bodo morda vsi ti zdaj tako za domovino goreči mladeniči čez 10 let pognili v mandarinski ali boneovski službi. Surovost - Razun psovek sliši človek tudi glasen zabavljiv smeh in vidi moliti jezik proti sebi. Ko me opazi da to slišim in vidim, hoče se tak cigan izgubiti s ceste v hosto - ali ker ga ne če nihče spremiti tje in vidi da grem po časi za njim šine od svoje tovaršije naprej k neki drugi. In takih slučajev zarobljenosti združene s strahopezdljivostjo je dovolj. Proti blisku - Rlisk zmatra se za neposredno znamenje božje jeze, vendar mu se nekteri pačijo, naglo pornolivši jezik in ob enem namigši z očmi in zapačivši se. Nezadovoljni uradniki - Uradnik, ki ima količkaj razuma, je vsaki nezadovoljen - vse pritiska k tlom naj pred težka atmosfera birokratskega življenja sploh - silna butara je že to kar mora nositi brez razločka vsaki dan za dnem. Potem pa so obloženi tako z delom, da ne morejo dihati. Tako zdiha ubogi uradnik v službi, čuti se neskončno nesrečnega, ali si ne zna pomagati. n*’\ m IA! w I DOGODEK, KI GA POMNIJO RODOVI - Zamrznjena Krka v Kostanjevici v izjemno hudi zimi I. 1929. (Foto: F. Rabuse) omenjena starodavna imena reke kot našo dediščino v vseh njihovih možnih različicah uporabljali za poimenovanja podjetij, ustanov, klubov in drugih ustanov v njeni bližnji in daljni okolici, kakor da se zatekamo k uporabi naši naravni in jezikovni dediščini povsem neustreznih, neprirodnih in tujih imen. Seznam literature in virov pri avtorju Dr. FRANC BUČAR BREST - Eden od velikanov pod soteškim gradom, ki ga duši bršljan. (Foto: T. V.) NARAVNI ZAKLAEI Najdebelejša soteška bresta Slovenska dežela je bila ze od davnine zelo bogata z gozdovi. V zadnjem času pa nekateri gozdni komplet' počasi, a vztrajno umiraj0 “stoje”. Vendar je še čas, °a jih rešimo. Najdebelejša in najstarejsa drevesa ne rastejo samo gozdovih, v velikih komple sih, nekaj jih je tudi ob reka . tudi ob reki Krki je nekaj te starostnih velikanov. Na o režju, ki bi si rado obvarova lo strugo, pod soteškim gra dom, sta najdebelejša razi skana bresta (Ulmus sp.)-dva orjaka imata obseg 5w 460 cm. Kako sta prišla na te bregove, je uganka, mor. jih je zasadila človeška roka. Ta drevesa uspevajo v zrn® nem in toplem podne■bj • Imajo vijoličaste cvete,Jo pojavijo pod listjem, in krt ste plodove. Izmed d00111 vrst so znani poljski bet > goli brest in dolgi peci] brest. Tudi tega se lotevaj razne škodljive bolezni. Ker spadata tadva brest pod spomeniško varstve zaščito, bi bilo zelo pohvali če bi okolico dreves °^jjj podrasti in na enem urJ! .j bršljan, ki ga vztrajno duši p rasti. Nič ne bi bilo nar°1 ’ če bi v bližini postavili k v co, da bi se tisti, ki J'n j resnično do občud°va ... nauzm narave, nemoteno čistega zraka. p VIRANT Naredimo nov Kdo so ti ljudje? Kdo so ti slabiči, ki s silo spreminjajo ta naš lepi svet? Kdo jim dovoli, ■? da počnejo te grozne stva Ustavimo te ljudi, Mj! mladi nočemo njihove pa Naredimo nov svet, svet brez vojn in mej, svet sožitja, miru, na Zemlji bratje bomo vs ■ Odprimo oči, vrzimo proč stare stvaru naš svet bo na enakosti, prijateljstvu in pravičnos Dajmo življenje dajmo jim kruha in svo skupaj stopimo vsi, skupaj k pravičnosti. Adijo diktatorji, adijo orožje, pošljimo nekam te lju' da mračni se jim um - ljudi, Naredimo ta korak mi, m da v novo tisočletje bot ^ brez nasilja, umazanih -nii. k temu poklicana sva] A Naredimo ta korak mi, povežimo vse strani, > brezna krvi, ? v brezna krvi, vesolje jutri svet W\ 1 FCSjpOFftgli® • g®DTlO[MIDW®©GD • ©D□ Ds® • (a!®[p0©0 • • 2®0TID[MIDW®©,G0 • ©DdDs® • d]®[po©B H_600 KILOMFTROV NA KOT.FSII Bojan s kolesom obkrožil zemeljsko oblo Z novomeškega Glavnega trga je septembra 1997 s kolesom krenil na pot okoli sveta Metličan Bojan stezinar. Dobrih dvajset mesecev pozneje so ga Metličani zopet bučno pozdravili, ko se je z več kot štiristo kolesarji pripeljal na Vinsko vigred \ Metliki. V tem času pa je sklenil krog okoli zemeljske oble. Kot pravi, ntu ni znano, da bi še kateri Slove-nec_na ta način prepotoval svet. . Da bi postal svetovni popotnik, Je razmišljal kar osem let. “Dok-er sem bil zaposlen, sem venomer ? val stran misel na pot. Toda o sem po lastni želji pustil službo ln drugih obveznosti nisem imel, je dozorel čas, da odpotu-i6?’* prav' Bojan, ki je bil že prej n u n kolesar. Ko je bila vojna a Hrvaškem in v Bosni, je šel ['an?re<' v Srbijo, ker ga je zanima-> kaj preprosti ljudje mislijo o ogajanjih v nekdanji Jugoslaviji, o em je pot podaljšal do Make-onije in Grčije. Kot velik ljubitelj P Je Prepotoval tudi alpski svet | 3^Pepinski polotok, Sardinijo Korziko, udeležil pa se je tudi številnih maratonov Vztrajal kljub velikim tveganjem ni/v3 POt °koli sveta toreJ ni kre' zm zaeetnik. Vedel je, koliko „ ,ore- Zanimivo je, da je imel s iih ^ aYstralski vizum. Sicer si dr*'*6 Uureja' sproti, v nekaterih bilrfa srednje Amerike pa je dovojj, da je uslužbencem na P stisnil v roko deset ameriških v , in so ga brez težav spustili šel faV°' Pud‘v Črno goro je pri-brn-aL°' Morda Pa bi bilo do-nil ’"Ce. pred odhodom prisluh-mu K i nemu naP°tku, da bi nP,,f » Prihranjena prenekatera •»tečnost. Ze ko je z ,adjo . pre v.lzraelsko Haifo, seje počutil doVaC|J|Ilela8.0(Jno’ saiso §a pregle-drnh fr st|rje možakarji, pod ohias-?? Pa so vzeli vsak šiv na Egim L ^zrae'a Je potoval v zvezn’ te v puščavi opazoval iih iou’iZa*!atere seje zdelo, da bi nam dosegel s tal. A ko je jot7val nadaljevati pot v Siri-navH ,ordanijo, niso bili najbolj njeo Usen' nad izraelskimi žigi v ntora|Vrm potnem listu. Tako bi Zum,, mesec dni čakati na vi- se nj fa tj dve državi, s čimer pa de! (h *?*?iak Šele pozneje je zve-tisnitj3” mu rnorah Izraelci pri- Potnili« t. ?a list papiria in ne v ter iv,. ,° se Je vrnilv Grčijo Proti I nadaljeval ob turški obali pa m r?nu- Turško-iransko mejo Pod a ^ uspel° prestopiti šele \/aratoni. čevau1^ k° je do Turčije preno-težave8MJ' *S°toru> so se tu začele span; ' 'lo namreč vec varno d, allJe ne \ ^oiak;ne v P0tc)ru ne v vojašnicah, tpuda|S° s'ccr prijazni in so Zprjli ' cp|° k‘!l za pod zob, opo- A četnH-S° .tudi na nevarnosti, trda in i! P*del, da mu prede takrat n 3 *e *ca*(0 tvegano, ne lil, da h'C n'^°h Pozneje ni pomis-tlavam' S? po najkrajši poti vrnil hovztr °.10mov' Odločil se je, da tli 2a. ?Jal do konca, in danes mu Paie sr, ni odnehal. Predvsem Krtiai(P0Znal’ kako je svet majhen, ie srečat itCm’ bo Jc vstopil v Iran, Potov-ii ponca> ki je prav tako heranu SVetu s kolesom. V Te- ’i Zttova Se rnzšla in se v Kalku-Srečai,, poPal3- V Teheranu se je hili na . Štirni Slovenci, ki so Aedei n0t' po -^z*j*> zanje pa je atestu 3 s*ovenski ambasadi v Nezavest zaradi , izčrpanosti aeobi.T1 ie os'al v spominu kot tivljenjp n-m nevaren. “Človeško Petdo|a n' vredno prav nič. Za Bevbi te pospravili. A ko !"ejo j pd jransko-pakistansko ^koit.i^1?' /A~ mislil, da si bom '«žave v' l’ so se začele prave Se c aradl 'Pteb, °d naše precej drugačne r je bil oče vedno tisti, ki so ga ^ priznali za gospodarja. Prav kor nekoč v zadrugi utrjeneg Ostroga, danes Gradišča. TONE VIRANT Vasica Gradišče je blizu Dolenjskih Toplic. Od tam se razkrije čudovit razgled na dolino Krke, na roške gozdove v vsej njihovi lepoti pa tudi na vasice ob Radeščici in Sušici. Pred stoletji, ko so se Slovenci naselili tod okoli, so jim griči dajali odlično zavetje pred napadalci. Anton Markovič ve o tej preteklosti veliko, kako tudi ne, saj je prav on daljni potomec Gra-diščanov. Veliko pove o razvalinah in obzidju starega gradu, v katerem so imeli tudi daritvene oltarje, tam so hranili svoja božanstva, kipe in slike svojih pradedov pa tudi druge dragocenosti in orožje. Obzidje in grad so strogo varovali, medtem ko so drugi člani zadruge skrbno obdelovali zemljo in lovili ribe v Krki. V grad in selišče niso spuščali tujcev, ki so vohunili za druga plemena. V gradu so imeli vfedno osedlan trop konj in bojevnikov, da so udarili, če se je na obzorju pojavil sovražnik. Tudi obzidje je bilo zavarovano na opazovalnih stolpih. To je bil jako nadarjen rod Slovencev, saj so v njihovi zadrugi izdelovali prav vse rokodelske potrebščine in obrtniške stvari. Tako so prav tu izšli imenitni kovači, kolarji, lončarji, OB 130-LETNICI ROJSTVA FRANCA JAGRA 11869-1941) Naš delež v razvoju čebelarstva v svetu Glasilo naših čebelarjev Slovenski čebelar izhaja že 101. leto. Njegovi ustanovitelji, pisci in uredniki so se učili pri svojih predhodnikih. Svetovno slavo je dosegel Anton Janša (1734-1773), ki je na Dunaju vodil prvo šolo za čebelarje in oblikoval nauk o rojenju in množenju čebel; obširen spis v nemščini je prvi prevedel in ga priredil Peter Pavel Glavar (1721-1784), ki je na gradu Lanšprež učil Dolenjce umnega čebelarstva. Že leta 1792 je prevedel, priredil in v Celju izdal Janšev nauk o rojenju čebel župnik in čebelar v Grižah Janez Goličnik (1787-1807) z naslovom Popolnoma podvuzhenje sa vsse zhebellarje. Goličnikova knjiga je pomagala slovenskemu izseljencu v Ameriki, da se je razvil v vrhunskega svetovnoznanega čebelarja. To je bil Franc (Francis) Jager, ki seje rodil 2. aprila 1869 v čuvajnici št. 365 Južne železnice nad Bistro pri Vrhniki v družini železniškega čuvaja Matije Jagra in njegove žene Katarine Praprotnik. V isti družini se je rodil mlajši brat Janez, kasnejši slovenski arhitekt, tudi izseljenec John Jager (1871-1959), čigar strokovna in literarna zapuščina se hrani v Arhivu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Franc Jager je obiskoval ljudsko šolo na Vrhniki in na Uncu. Od leta 1880 je do sedmega gimnazijskega razreda v Ljubljani uspešno napredoval. Ko so učenci vrgli iz razreda zagrizenega Nemca, profesorja Nedweda, so vsi dobili slabe rede v vedenju; po pomilostitvi so sedmo šolo konča- li, za prestop v osmi razred pa bi morali plačati 20 goldinarjev šolnine. To je bilo za Jagrove starše nedosegljivo. Mladi Jager je iskal izhod iz krize in zagate: ali naj se loti rokodelstva ali pa naj obdrži sloves “faliranega študenta”. V letih 1886-1887 je Misijonska družba iz Amerike poskušala pridobiti nekaj slovenskih dijakov za bogoslovni študij in misionarstvo v Ameriki. Jager se je odločil in 6. februarja 1887 odpotoval brez potnega lista (nedoletnim je zadostovalo o obnašanju občinsko potrdilo) v Ameriko, najprej v New York, nato pa v St. Paul v državi Minnesota, kjer je v nekaj letih dokončal bogoslovne študije in bil 17. decembra 1892 ordini-ran. Sprva je obiskoval misijonske postaje, mnogo potoval in si nabiral znanja. Bil je mlad in zdrav, dobrih živcev in živel v urejenih razmerah. Z ustreznimi dohodki je podpiral vso družino v stari domovini, zlasti brata Janeza, kije dokončal realko in na Dunaju doštudiral arhitekturo, oboje z bratovo podporo. Leta 1901 je arhitekt Janez prek Kitajske pripotoval v Združene države ter se stalno naselil v Minneapolisu in si tam uredil življenje ter zgradil bivališče; sčasoma se je uveljavil kot projektant, ilustrator in umetniški ustvarjalec. Zgradil je več cerkva in misionskih postaj; največ zaslug si je pridobil pri urbanističnem urejanju in izgradnji Min-neapolisa ter pri oblikovanju načel ameriškega cerkvenega stavbarstva. Stroka uvršča Johna Jagra med najpomembnejše slovenske arhitekte svojega časa. Francis Jager - čebelar in sadjar Za razvedrilo in lastno zabavo je kot ljubitelj narave začel čebe-lariti. Veselje do čebel je prinesel z doma, saj je njegov oče kot železničar na čuvajnici nad Bistro in kasneje na Rakeku sam gojil čebele in s tem ustvaijal priboljšek za preživljanje družine. Francis Jager je začel čebelariti po končanih misijonarskih popotovanjih, potem ko je postal župnik mestne fare sv. Elizabete v Minneapolisu. Toda mestno okolje ni ustrezalo za izlet in rojenje čebel. Zato je hotel ven iz mesta, in škof mu je podelil župnijo sv. Bonifaciesa v predmestju, kjer je Jager razvil “velečebelarstvo”, zasadil sadovnjake sadnega drevja ter posejal medonosne rastline. Seme, sadike in cepiče je naročal preko Gustava Pirca pri Kranjski kmetijski družbi v Ljubljani. Organiziral je lastno knjižnico in v njej zbral vse, kar je bilo vrednega v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Bil je naročen na glasilo Slovenski čebelar, na Mohorjevo družbo in druge slovenske publikacije. Imel je tudi Goličnikovo knjigo Popolno podvuzhenje sa vsse zhebellarje (1792). Z nekaj leti si je pridobil izkušnje in ugled med ameriškimi čebelarji. Bil je oster opazovalec; raziskoval je življenje in aktivnosti čebel, iskal najboljše razmerje za dosego največjih pridelkov medu in voska in tako ugodno vplival na vso ameriško čebelarsko stroko. Glede na številne objave so Amerikanci uvrstili Jagra med vodilne strokovnjake za čebelarstvo. Zato so ga leta 1913 v Svetu državne univerze v Minneapolisu izvolili za profesorja čebelarstva kot prvega predavatelja čebelarstva na tej univerzi. Nato so ga imenovali še za predstojnika odseka in vodjo Kmetijske poskusne postaje, nazadnje pa še za svetovalca v ministrstvu za kmetijstvo Združenih držav. Tako je naš rojak med prvimi ameriškimi Slovenci dosegel čast univerzitetnega profesorja v Ameriki. V svoji stroki je dosegel najvišja priznanja in sloves vrhunskega strokovnjaka v ZDA in v Kanadi; na predavanjih in številnih tečajih je oral ledino ter prepričeval državljane, da čebelarstvo kot postranska panoga kmetijstva prinaša dobiček in zadovoljstvo. V svoji praksi je Jager preskušal različne načine čebelarjenja. Preskušal je tudi AŽ panj, vendar se je odločil za nakladni Langsthro-tov-Rootov sistem in kranjsko čebelo ter tripasasto laško čebelo. Francis Jager je prve članke objavil že pred prvo vojno, največ pa med obema vojnama v ameriških glasilih, kot so: American Bee Journal, Gleanings in Bee Cul-ture. Univerzitetni arhiv iz Min-neapolisa mi je posal seznam 25 razprav in člankov, ki jih je Jager objavil po prvi vojni do upokojitve leta 1928. Med samostojnimi publikacijami omenjam bilten št. 37, 1923, 20 str., v katerem so objavljeni dosežki Jagrovih raziskav o Aktivnosti in obnašanju čebel (Habits and activities of Bees), ki je ponovno razširjen izšel leta 1928 na 24 straneh. Zanimiva so njegova poročila, ko je leta 1927 kot delegat kmetijskega ministrstva potoval po 22 južnih ZDA. Francis Jager na solunski fronti Leta 1917 je Ameriški rdeči križ ustanovil pomožno akcijo za slabo oblečene in lačne žrtve vojne na Balkanu. Zaradi znanja jezikov in poznavanja razmer ga je ARK imenoval za člana pomožne akcije v zaledju solunske fronte, zvezna vlada pa gaje imenovala za načelnika akcije in mu podelila čin ameriškega majorja in mu dala spremstvo, v katerem so bili: kot prostovoljec tudi Jagrov brat, arhitekt John, učitelj za kmetijske stroje Moffat in pomožno osebje. Francis Jager je imel široka pooblastila, da najame ladjo in nabavi potrebna živila, semena in stroje: 40 traktorjev, parni mlin in parno žago. Ker je prevoz iz Marseilla do Valone in od tod do zaledja srbske-francoske fronte trajal nekaj dni, je Jager medtem obiskal Pariz, zahodno in soško fronto. Medtem je arhitekt John Jager postavil taborišče, učitelji pa so usposobili ljudi za delo s stroji. Posejano žito je zorelo, ko se je končevala prva svetovna vojna. Francis Jager je kot vojni kurat spremljal vojake vse do premirja. Srbski regent Aleksander je Francisa odlikoval z redom sv. Save III. razreda. Po strašnih naporih in bolezni se je iz Francije vrnil v Ameriko, škof pa mu je podelil župnijo Mond v Minnesoti. Njegov brat arhitekt John seje vračal prek Ljubljane, kjer so mu ponudili mesto predavatelja na novoustanovljeni univerzi. Toda leta 1919 seje vrnil v ZDA. Dr. FRANCE ADAMIČ v neobvezM premislek Županove morij? x hi Nič čudnega ne bi bil°’.e p pričeli gospoda župana * j, stric njegovi lastni otroci. . malo je namreč d°ma’ agi mora biti domala na,v,0p. pasji procesiji, ki se zgodi čini. In če ga, recimo, ti ^ občnem zboru gasilcev, ^ užaljeni in prepričani, da je vseeno, četudi bi Pff . pol mesta z občinsko bajto čelu. Kulturniki 'mai° I,.°'nan0 ne nosove, če gospoda zuP ni na literarni večer stih° ■ ke iz Gornjega Kašlja, sp( ki pa ga razglasijo za sp 0 ga ingnoranta, če ga m tekmo med debelimi m s krajani. n0s- degustacij, udeležb rta ^ kih igrah, streljanja g ' g, golobov na lovskih ve. odprtij razstav likovnih ^ rastnikov, lovljenja rib ~ nja v presušenem ribnika, -a z letalci jadralci, mSJ- psov s člani kinološkeg ,-up. va, od govorov na člove,aV. nili prireditvah, °“ P ,,.fnih Ijanju rojstnih dni z“apo-krajanov, od preizkušal i p tic z ženskami iz društv kih žena... . , Gospod župan je o tedna kot stara krpa- ^ ga na svetu si najbol) ^ nja in miru. Toda takra g f. seda, ki dela V1-"1”"0' J len _ . teksti' ni, mori z nizko P,ač°(nt pol pa s tem, da je že več . ^ leta na cesti. Rotita ga’ h,,.,,, ^©[^©[pGsig® • g®[roDOTraow®@tiD • @OoDs® • eQ®[p0©[] • d?®d?)®[fGsiž® • gsimOtRTOtm®®^ • ® O o Ds® • @0®[]dI3! dosežekelectroluxa Prihaja hladilnik, ki tudi misli Naše mame še rade rečejo, kako je bilo včasih v«' drugače, in pri tem mislijo na precej oddaljeno preteklost. V zadnjih letih je tehnološki rt}zv°j l°ko hiter, da mu komaj sledijo tudi mladi. Kar se nam še danes zdi nemogoče, bo jutri že vsakdan. Tak izdelek za jutri je tudi inteligentni hladilnik Screenfridge, 1 so go izdelali v svetovnem koncernu Electrolux, največjem proizvajalcu bele tehnike in gospodinjskih aparatov na svetu. Hladilnik, rn‘sli - si predstavljate? \ Electroluxu pravijo, da hladilnik izgleda tako kot vsak drugi da so njegova vrata opremljena ? računalniškim zaslonom, ki deluje na dotik (touch screen). Take ekrane so lahko tudi nepoznavalci. srečali v ljubljanskem BTC-ju, kjer obiskovalcem pomagajo poiskati, kje se nahajajo in kje je trgovina ali lokal, ki ga iščejo. Sama PPccdia računalnika je vgrajena v •adilnik in ne zavzema nobenega prostora ter ne jemlje hladilni-u nobenih znanih funkcij. Raču-nalnik nima posebne tipkovnice a i miške, saj so vse funkcije na voljo na zaslonu, ki deluje na do-ln s pomočjo virtualne tipkov- Ob informaciji o tem, kaj vse more ta inteligentni hladilnik, cioveku jemlje sapo. Same funk-ijc so nam sicer domače z raču-3 mkov, toda da bi vse to počeli ar s hladilnikom - to pa je ideja 1 adilnik nam omogoča priklju-voev na internet, tako da lahko aravnost iz kuhinje pošiljate v ® tronsko pošto (Soseda, ali daš golaž tudi kaj popra?) in se sprejo P? internetu, medtem ko se m na štedilniku cvrejo zrezki. S j^jo Pametnega hladilnika ^ ko tudi kupujete hrano, ne da u„P.n.tem sploh zapustili svojo n lnJ°- (Kako veseli bodo tega rtnerji!) Snovalci te novosti niso pozabili niti na stalno težavo gospodinj in gospodinjcev, namreč, kaj skuhati. Zaradi tega so vgradili knjižico receptov, ki kuharjem ponujajo ideje za pripravo hrane. Presenečenj pa s tem še ni konec. Hladilnik ima vgrajene zvočnike, mikrofon in celo majhno video kamero. Vse to bo družinskim članom omogočalo, da bodo pustili vnemar pisanje nemarnih listkov in se začeli “pogovarjati” ali si dopisovati s sodobnejšimi sredstvi. Seveda, pravijo v Elec-troluxu, ima hladilnik tudi televizijo in radio, ki ju lahko spremljate, kadar pripravljate hrano. Proizvajalci so mislili tudi na vse, ki radi pozabljate pri nabavi in se na jajca spomnite šele, ko panirate. Računalnik vam namreč lahko posreduje spisek živil, ki jih potrebujete, naroča hrano in sestavine za pripravo obroka, za povrh pa, če imate kaj na računu, uredi tudi plačilo vsega naročenega. Je tako pameten, da vam glede na vsebino hladlnika predlaga najprimernejši jedilnik, opozarja na izdelke, ki se jim počasi izteka rok trajanja (ali ne bi bil tak hladilnik tudi čudovit pripomoček za naše trgovce?) in svetuje, v kateri del hladilnika shranjujte kakšno živilo. Ni kaj, v velikem koncernu obvladajo proizvodnjo, poznajo pa tudi trg in navade kupcev. Z raziskavo so ugotovili, da se ljudje veliko časa zadržujejo v kuhinji, pa tudi, da je hladilnik najbolj obiskani kraj v našem stanovanju. Domnevamo lahko, da v Sloveniji niso raziskovali, a če odštejemo vinske kleti, so verjetno tudi pri / HLADILNIK PRIHODNOSTI - Potreben bo le dotik računalniškega zaslona nas hladilniki prvi. Vsi družinski člani ga uporabljajo, in to pogosto ne samo za iskanje hrane in tolažbe, ampak tudi kot najbolj primerno mesto za puščanje sporočil ostalim družinskim članom ali za sezname nujnih opravkov. Zaradi tega so snovalci hladilnega čuda pripravili tudi družinski koledar, ki vas spomni na rojstne dneve najbližjih ali na neodložljive obveznosti. Screenfridge je tako zasnovan kot neke vrste družinski komunikacijski center. Pametni hladilnik, ki bo na nek način tudi našo kuhinjo spremenil v računalniško vodeno delavnico, je izdelek prihodnosti. V Elec-troluxu so prepričani, da bo prinesel pravo revolucijo na trg, a kdo ve, če je v praksi res tako uporaben in če se bo gospodinjam dalo tako redno beležiti podatke, vnašati spremembe in iskati infor- • Koncern Electrolux praznuje letos 80-letnico obstoja in ima v svojih družbah, med njimi sta tudi Husqvarna in Zanussi, 100 tisoč zaposlenih. V lanskem letu je prodal za 113 milijard švedskih kron izdelkov. Letno izdela 10 milijonov hladilnikov, 6 milijonov pralnih strojev, 5 milijonov štedilnikov in 18 milijonov sesalnikov; menda je kar vsak peti sesalnik na svetu izdelan v tem koncernu. Pravijo tudi, daje več kot polovica najboljših evropskih restavracij opremljena z njihovo profesionalno opremo. macije. Kdo ve, koliko se jih bo pripravljeno odpovedati tradicionalnim nakupom po trgovinah in razdrapanim listkom po stenah. Morda tudi zato še ni znano, kdaj bodo hladilnik, ki misli, tudi zares začeli izdelovati za trg. B. DUŠIČ GORNIK £IKLVRQČINA- nevarnost utopitve Nevšečnosti, ki zagrenijo poletje Pred e^6ie Prijeten letni čas, ko se hodU^amo soncu> se kopamo in pailn,1? na izlete v naravo. Vse to stnjQ i}itro pokvari nenaden pik kuJ>ene žuželke, sončarica ali ope-pre j na koži. Kako se zavarovati kai .emiP°Jetnimi neprijetnostmi, tttSDm!*1’ Ct' dobimo sončarico in Pozo ’ na moramo biti poleti stvenn‘’ Sni° V nov°meškem zdrav-co mf** ‘ž°mu povprašali zdravni-' kLijo~ne^riidnedr. Nado Veček morPosehno previdni in pozorni na a/° biti ljudje, ki so alergični ntor- C °Se’ tabele ali sršena, saj takoj*'*0.v Pr'meru. da jih piči, Če o *501?*131! zdravstveno pomoč. p0k|jlmaj° Prevoza, morajo takoj Drtn, Ci?b s*užbo nujne medicinske PW "a telefon 112’ Kajti če d0'jn' dovolj hitra, lahko pride čeva p .ltve’” opozarja dr. Mijo-najbo]' ,n P‘ku ose a*i sršena je niku *e’ da se oglasimo pri zdrav-času ' ur' P° P'ku, saj se v tem Pik rf°- ??ej° znaki alergije na kj; aat? živlJenjsko nevarni zna-dikar, 0. -ie ustnic, jezika, težko 10 m,*e’ Pa se pokažejo že v prvih Zateknu!ab- Lokalni znaki, kot so b0|cianJe okolice pika, občutek vbod 'ne’ rde^a koža na mestu Pribl;*’ SC razvijajo počasneje, doZa. j0 uro P° piku. Da ne pride tako j i3’ si lahko pomagamo zavodu za zdravstveno varstvo cepijo proti klopnemu meningitisu, eni od bolezni, ki jo prenaša klop. Tako kot povsod je tudi tu najpomembnejša in najcenejša preventiva. Kadar gremo v naravo, se primerno oblecimo: v dolge in ob noge stisnjene hlače, v srajco oz. pulover z dolgimi rokavi in se primerno obujemo, po prihodu domov pa se preoblečemo, stuširamo in pregledamo po celem telesu. V najhujši vročini v senco Zadnja leta strokovnjaki zaradi nevarnih sončnih žarkov sončenje odsvetujejo, predvsem pa naj se ne bi soncu izpostavljali med 10. in 4. uro popoldne, ko je najmočnejše in tudi najbolj nevarno. “Če že gremo na sonce, se moramo že pred odhodom na plažo zaščititi z vodoodporno kremo s čim višjim zaščitnim faktorjem, od št. 20 navzgor, prav tako moramo čim L,^*a ,na mesto vboda damo je led adnejši obkladek, najboljši Če !e tiaib“it:e,esoodkriiemo kloPa’ kjer J ‘Je obiskati ambulanto, zel0 r p.revidno odstranijo, saj se HiestQddkZatr8a- Potem je treba ^nij,, . da opazovati nakih 10 Se p0j .Morebitni spremembi, če skati vt|V' rdcč madež, takoj obidite 0(is;avn'k, “Če sc sami odlo- V,Hn:!!!'!U^ale najprej zadušiti z c Odet . . av aaiui uutu- potem univerza, nevarne čeri v n družbi, dolga pedagoška Poema,v0 nato srečanje z novinarstvom. Graul je vztrajal, vedno je kriti do družbe, oster nasprotnik vs neumnosti in vsega birokratskeg ter nečloveškega, brez česar p vojnih let seveda ni bilo. Ve1dno J neodpustljivo načelen do kler"J3 ma in škode, ki mu jo je od m la let vsiljevala neprijazna in dvoli Cerkev. Graulovi spomini so resničnos ’ napisani s prepričljivo in neus Ijeno dokazljivo, da pritegnejo ca. Tako jc bilo njegovo življenj , zlepa mu ni podobno kako drug Jezik mu odlično teče, Pcr0 jj| uboga, z njim si je po šolanju ur življenje in mu veliko prispeva • vse to je vsa desetletja plačeva soko ceno. Spomini na prejf[v^° aU. Jožbi-anstva i dali miru, zato nam jih Je pal v knjigi, kije izšla v samozal Časa dolgih štirih let izgnal ^ ^ mu nihče ne more vrniti.čeP1/1 tiha želja diha z vseh strani zani knjige. TONE gošnik Uradno in zaupn° - skrivno življenje J. E. Hooverja Človek, ki je neomajno v|_a j. ameriški FBI skoraj 50 let in je P ^ stavljal eno največjih groženj mu času, je zdaj po zaslugi gr .j v Ijskc založbe predstavljen .p slovenščini. Pred kratkim je M . • n0sti ti, da zvemo za mnoge za s£> jih in umazanije raznih afer, .injirii sprožale (tudi) službe s p0-pooblastili. , ,,„ni) Je Obsežno knjigo (50s. jal3Pa Leo Šešerko tudi prevedelYwanjas založba Mondena v sode podjetjem Okar. % & 0= M iT3* n 0^ O P ii ■:# DAN CVETJA V petek, 28. maja, smo imeli dan cvetja. Učenci smo prinesli v šolo šopke rož, nekateri Pa so jih pozabili doma. Na solo smo povabili tudi dve cvetličarki. Vsak razred je 'zdelal nekaj šopkov. Vsak je lahko izdeloval svoj šopek ali je gledal cvetličarki. Čas je kar Prehitro minil. Nekateri so 'zdelali prekrasne šopke. Tudi meni se je kar lepo posrečil, vendar ga nisem mogla popolnoma dokončati. Skupaj s cvet-'carkama smo prepevali pesmice o cvetju. Ta dan mi bo ostal mi bo v zelo lepem spominu in upam, da bomo še kdaj Pripravili takšen dan cvetja, *r°t je bil letos. ANDREJA KLEMENČIČ, 4.r. OŠ Blanca K BABIČINE skrinje SDraur°*-SCm Dabiči pomagala po-ZVJl* ' Podstrešje V kotu sem ogledala staro skrinjo. Zanimalo babicaielJV njej’ °dprli sva 1° in ii ip N iz skrinje vzela pisma, kijih dedekeK°C P‘Sal njen mož’ m0J sem „ n sem S1 Jih ogledovala, Kačna c32 ’ da je bila pisava dru-in ’ l Je danes. Na razglednicah Lllr?kah 80 bil' upodobljeni mj'cr"lkraJ'-Prosila sem babico, da koč NP°Veduic.’ kakto so živeli nese nhljK^U?* Je Povedala, kako so dolge ohlpl £tn? gospe so imele Pisanp ci u6, okrašene s čipkami, in ternnp;- .Kmetice so imele doma ;Se ln krajše obleke za delo zašita pki18..poliu- Otroci so nosili denar,•? ’ ker pri hiši ni bilo lesa 3 nova- Hiše so imeli iz 8a> strehe so bile slamnate. MAJA TERAŽ, 3.r. Novinarski krožek Sava Kladnika, Sevnica STONETOM PA VČ-P°delje“ šoloie letos prišel Tonp Pr, v Yra^ne značke pesnik nla z V - Veselili smo se sreča-močmvr/ p°zdravili smo ga z kod)n., Ploskanjem. Ne vem, od hen j energija, saj je bil tako živa-let. Vet ?11 0‘hče ne bi pripisal 70 pr/n,../ .° smo se smejali, ker je ^ZdPyl/ak° "« ni Vq ■ c rayunam je o svoji rojst-vio/o n en}jurie> kako je hodil peš ‘n ritnahC‘ie^C‘ Payd> o pesmicah njift * ■' !ma otroško srce, ker z SrpiČ A^rnom napisati. (Janja ’ -r- Ub Tržišče) J v Ki varni i c. jjbj. (■■■ k nam prišel je sveti e,erinT"1! dan na °Š Maksu frk^Htecahs . . S f“ so sošolca oblekli v ze i °koici"i V nsecah so popestrili > Pom sošo,ca opekli v ze- ;■ ležkn Nam in učiteljem je ‘s'nat0 kdo se skriva za Sli, j. a eko. Preden smo ugo-knU naivečji veseljak, nas Peč, :enim ' < a razveselila z zunaj u• "a $oiir'lem’ iaic} LeP° Je f)ri k. eram ’ nas obišče sv. Jurij, ttksa po.oovinarski krožek OŠ M« p/ oiarsKI Kri eteršnika, Pišece OBLAK Svetel si ti, naš oblak, v sebi čisto poln mlak. Dež pošiljaš nam z neba, tako raste trava vsa. Poleti poljščine so suhe, saj potrebne so deževne juhe. PRIMOŽ MURN, 5.b OS Bršljin Novo mesto ČEBELARSKO TEKMOVANJE V petek, 9. aprila, je bilo v OŠ Koprivnica posavsko tekmovanje čebelarjev. Pripravili smo 15-minutni program, nato so tekmovalci odšli v razrede in začeli razmišljati, kar so se naučili pri mentorjih. Testi so bili težki. Čeprav sem bila samo rezerva, sem jih videla. Za sošolca Zorana in prijateljico Natalijo sem držala pesti. Razdelili smo se na starejšo in mlajšo skupino. Za mlajšo sta iz naše šole tekmovala Tadej Klavžar in Joži Moškon (rezerva Tomaž Fidler). Ko je bilo tekmovanja konec, smo odšli na malico. Po njej smo se z avtobusom odpeljali na podsredški grad in si ga ogledali. Na koncu so podelili nagrade prvim trem uvrščenim in priznanja mentorjem. Bilo je zelo napeto. Kar dobro smo se odrezali. Zdaj čakamo še državno tekmovanje, ki bo na OŠ Gornja Radgona. MARJANA KLAVŽAR, 6.r. OŠ Koprivnica S KNJIGO V SVET 4. maja smo se mladi bralci OŠ Semič zbrali v šolski telovadnici, saj smo končno dočakali zaključek bralne značke. Naša knjižničarka Tereza Tomaževič je za letošnjo gostjo povabila otroško pisateljico in raziskovalko ljudskih pravljic Anjo Štefan. Prvo uro smo se podelitve udeležili učenci predmetne stopnje. Gospa Anja nam je na zanimiv in prijeten način povedala tri pravljice. Vsi smo jo z velikim zanimanjem poslušali. Po pripovedovanju pa nam je s pomočjo naše knjižničarke podelila priznanja za vestno branje. Na predmetni stopnji je bralno značko opravilo 80 učencev, največ iz 5. in 6. razreda. Bralci smo bili z gostjo zelo zadovoljni, zato jo je marsikateri bralec poprosil še za avtogram. ALEKSANDRA CINDRIČ Novinarski krožek OŠ Semič TEKMOVANJE V soboto smo bili na državnem tekmovanju v plesu v Trbovljah. Čeprav nisem dosegla boljšega rezultata, sem bila zadovoljna. Bil je drugačen dan od drugih. Ker pa smo se prej vrnili v Krmelj, sva z mamico odšli na igrišče, kjer je bilo polno ljudi. S sošolko sva si privoščili vrtiljak, skakanje po blazini in kokice. DANIELA METELKO, 3.r. OŠ Krmelj DAN MED JEZERČANI V četrtek, 27. maja, smo trebanjski osmošolci preživeli zanimiv dan na Kraški učni poti okoli Jezera. Na njej smo spoznavali značilnosti dolenjskega krasa: vrtače, ponikalnice, ponore, jame. Marsikdo izmed nas je šele zdaj dobil pravo predstavo o tem in razvozlal izvor krajevnih imen. Razdeljeni smo bili na osem skupin. Vsaka je prehodila celotno pot, vendar je imela svoje zadolžitve iz geografije, biologije, kemije, gospodinjstva. Poleg naravne dediščine smo spoznavali tudi kulturno: kmečke domove, vaško korito, Marnovo domačijo. Najbolj pa smo se razveselili, da so nas vaščani izredno lepo sprejeli in tudi pogostili, čeprav nas je bilo pet oddelkov. Z veseljem se bomo vračali mednje. JANA SMOLIČ, KRISTINA KORELC V imenu osmošolcev OŠ Trebnje KRES So mladinci marljivi cel teden se trudili, da so veliko lesa na kup dobili. Z baklo so kres prižgali, mi pa smo plamen njegov občudovali. DAVORIN ERMAN, l.r. OŠ Krmelj OSMARJIV MARIBORU Učenci 8.r. smo si v prvem tednu junija na predlog učitelja glasbene vzgoje Aleša Makovca v Mariboru ogledali opero Netopir. Predstava nas je izredno navdušila. Vsi pevci so nam bili zelo všeč, najbolj pa Alenka Pinterič, za katero pravimo, da je bila “faca”. Od navdušenega ploskanja so nas še dolgo pekle dlani. Med sporehodom po mestu smo obiskali Maistrov spomenik, si ogledali štiri-stoletno trto na Lentu in še marsikaj drugega. Domov smo se vrnili polni najlepših vtisov iz štajerske prestolnice. Bili smo prva generacija žužem-berških učencev, ki si je za kulturni dan izbrala ogled znamenitosti Maribora. Tudi z enodnevne zaključne ekskurzije 11. junija v Gardaland v Italiji smo se vrnili polni različnih vtisov, a izredno utrujeni. Zadnji dan pred zaključkom osemletnega šolanja smo preživeli na Krki, po kateri smo se z rafti spustili pod vodstvom Bojana Brulca in Emila Glaviča. Lep zaključek osnovnošolskega izobraževanja, ni kaj! MIRJAM ANDREJČIČ OŠ Žužemberk PRAZNOVANJE Letošnje šolsko leto je bilo v podružnični šoli Dolenja vas zelo delovno, saj so veliko časa namenili raziskovanju šolstva v preteklosti do današnjih dni. Učenci so s pomočjo anket, na katera so odgovarjali starši, stari starši in drugi krajani, izvedeli veliko novega. Svoje spomine na šolska leta je opisalo nekaj učiteljic, ki so poučevale na tej šoli, in nekaj drugih znanih ljudi. Vse zanimivosti smo zbrali in izdali v praznični knjižici. Za zaključek projekta “40 let šole” smo pripravili bogato razstavo starih šolskih predmetov in pripomočkov, likovne in pisne izdelke otrok, fotografije, praktične izdelke otrok. Bila je tudi javna prireditev za vse goste in krajane, prišlo je veliko ljudi, ki so uživali ob nastopih učencev iz šole in odraslih pevcev. Pripravili so tudi slavnostno torto iz papirja. MARIJA HENIGMAN Vodja OŠ Dolenja vas Res ne vem, kaj ima človek v miših, ko vrže vrečko! V soboto, 24. aprila, smo imeli učenci 6., 7. in 8. razredov nekakšen ekološko-naravoslovni dan v okviru vseslovenske akcije za ohranitev čistih gozdov in polj. Zbrali smo se ob 8. uri pred OŠ, kjer so nas že čakali lovci Lovske družine Boštanj. Razdelili smo se v skupine. Ena je šla na primer na Log, Orle in okolico, Kolesarski izpit V sredo smo se v šoli zbrali, že vsi nervozni smo bili, dve uri smo pouka imeli, potlej smo na malico šli. Že slabo nam je postalo, ko smO v garderobo šli, se obuli, se oblekli in poskušali se sproščati. Po kolesa smo zdrveli, da čimprej bi konec b’lo, si številke smo nadeli in se usedli na kolo. Na začetku je bilo hudo, u na progi sploh ne tako. Na progi si pozabil na vso skrb in v napetosti je vladal mrk. Vsi smo progo srečno prevozili, zato izpite smo dobili, s kolesa smo skočili in se neizmerno veselili. PETRA ŠKARJA, 4.r. OŠ Mokronog druga v Jelovec in ob Mirnski dolini, vsem pa je bil skupen cilj -spoznati rastje in živalstvo v naših gozdovih in očistiti naše okolje smeti in drugih odpadkov. Jaz sem odšla na Križ in ob reki Mirni. Pobrali smo veliko odvrženih odpadkov. Kasneje so jih odpeljali lovci s traktorjem in prikolico. Pred šolo smo opazovali vse večji kup odpadkov. Res ne vem, zakaj ljudje mečejo vrečke, polrte smeti, po gozdovih in travnikih. Se ne zavedajo pomembnosti našega okolja za vsa živa bitja? Če bomo to počeli še naprej, lahko pride do pomanjkanja kisika in bomo ostali brez hrane. Upam. da ne bomo šli tako daleč. Prav bi bilo, če bi takšen dan organizirali še kdaj. NATAŠA NOVAK, 8.b, OŠ Boštanj Nesrečni poli Polža ustavi policaj. Polž se čudi, da je kaj, saj hitrosti ne pozna in po znakih se ravna. Mož postave pa prevzetno hoče videti prometno. Polž se glasno zasmeji: “Meni tega treba ni. Že moj ded in stara mama sta vozila se po vasi, kakor danes vozim jaz, prav previdno in počas’. ” ROK GODLER, 3.r. OŠ Dobova NARAVOSLOVNI DAN V torek, 18. maja, smo imeli 6. razredi naravoslovni dan. Tema je bila reka Temenica. Razdelili smo se v tri skupine. Jaz sem bil v skupini, ki je opravljala meritve v Zijalu. Pred odhodom smo pojedli malico. V Zijalo smo šli peš. Kmalu smo prispeli do izvira Temenice pod pečino, ki je visoka 35 metrov. Izmerili smo temperaturo vode in zraka. Raziskovali smo kamninsko sestavo pečine. Prevladuje apnenec. Nato smo narisali skico pečine z izvirom. Ker je ta izvir miroval, nismo mogli izmeriti hitrosti toka, smo jo pa pri drugem. Temenica ima več izvirov. Naslednja postaja je bila na prostoru za piknik. Ugotovili smo, da je’voda pri izviru hladnejša. Narisali smo skico sotočja. V šolo smo se vračali kar ob Temenici. Opravili smo še nekaj meritev. Voda je ob izviru čista, ko pa se bližamo Mirni Peči, je čedalje bolj onesnažena. MARKO MUHIČ, 6.a OŠ Mirna Peč “ZA CISTE ZOBE” Akcija Za čiste zobe je letos ponovno končana. Tako kot vsako leto smo v njej sodelovali vsi učenci od 1. do 4. razreda. Seveda smo se zelo razveselili, ko smo izvedeli, da je naš razred zmagal. Celo šolsko leto smo si skrbno umivali zobe in lepo skrbeli zanje. Bilo je seveda vmes tudi nekaj “polžev”, ampak prevladovali so “zajčki”. Najlepša nagrada za naš trud pa so beli in zdravi zobje. V petek, 21. maja, smo se v prosvetnem domu v Brežicah zbrali zmagovalni razredi iz vseh šol v brežiški občini, kjer nas je čakala še posebna nagrada - ogledali smo si film Ostr-žek. Čisto na začetku pa sta nas pozdravili maskoti: veverica Denti in krokodil Vademecum. Povabila sta nekaj učencev na oder. Zastavila sta jim po eno vprašanje, in če so pravilno odgovorili, so dobili nagradico. Tudi film nam je bil vsem zelo všeč in zadovoljni smo odšli domov. DANIJELA BOSANČIČ, 4.d OŠ Brežice STRAH IN STRAHEC Nekoč je mali strah pojedel svoj orjaški zajtrk, veliki strah pa še svoj večji zajtrk. Malemu je bilo ime Navihanček, velikega pa so klicali Bajsi. Nato sta sita odšla po ulici. Ljudje so se ju bali, ker sta se vedno našemila ali v krokodile ali v čarovnice. Včasih so ju videli kot drakule, spet drugič kot vampirje. Veliki strah je strašil mlade in stare, mali strah pa čisto majhne ljudi. Tako sta strašila ves dan vse do večera. To je njuna služba. NUŠA ZUPANC, 2.c OŠ Center Novo mesto MOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA Moji najboljši prijateljici je ime Mojca. Piše se Lužar. Ima črno-rjave lase. Stara je 12 let. Ima rada dojenčke. Rada se vozi s kolesom. Ima starejšega brata in dve mlajši sestri. Doma je na Dol. Lakovnicah. Poznava se že od otroštva, kajti bila je včasih moja soseda. Moja najboljša prijateljica pa je zato, ker se ves čas, odkar se poznava, še nisva skregali. MAJA ŠUŠTERŠIČ, 3.r. Podaljšano bivanje na OŠ Šmihel Novo mesto V tednu Rdečega križa V maju je bil teden Rdečega križa. V tem tednu je bila krvodajalska akcija tudi v Trebnjem. Učenci iz podružnične šole Dobrnič, ki smo v varstvu, smo obiskali krvodajalsko akcijo. V Trebnje smo se odpeljali s šolskim kombijem. Pred gasilskim domom nas je čakala gospa Majda Miklič. Opisala nam je naloge RŠ in krvodajalcev in dala priponke. Povabila nas je, da smo si to ogledali. Po ogledu testiranja krvi je medicinska sestra vprašala, kdo bi dal kri. Javil sem se in medicinska sestra mi je vzela kri za analizo krvne skupine. Analiza je pokazala, da imam krvno skupino A. Po ogledu krvodajalske akcije smo malicali in se vrnili v Dobrnič. Za nas učence je bil to zelo zanimiv dogodek, saj smo prvič videli, kako se daruje kri. UROŠ BOBNAR, 4.r., PŠ Dobrnič SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV- V petek, 7. maja, je Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ribnica, organiziral srečanje otroških pevskih zborov pod naslovom Naj nas pesem druži. Za uvod v srečanje je zapel mladinski pevski zbor OŠ dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka. Potem je nastopilo še osem pevskih zborov od Kočevja do Velikih Lašč. Največ ubranosti in pevskega znanja je pokazal cerkveni otroški zbor iz Kočevja Otroci ljubezni (na sliki), ki ga vodi prizadevna dijakinja Sabina I. Devjak. Želja organizatorjev je, da bi srečanje postalo tradicionalno in da bi naslednje leto sodelovalo še več otroških pevskih zborov. (Janez Papež, Kočevje) OD NITKE DO NOGA VICE - Učenci 3.r. smo imeli raziskovalno nalogo z naslovom Od nitke do nogavice. V Gregovce smo se peljali z avtobusom. Od glavne ceste naprej smo šli peš. Prišli smo do stavbe, kjer delajo nogavice. Pozdravili smo se z lastnikom. Potem nam je pokazal stroje, ki režejo in šivajo. Pokazal nam je še likalnik. Ta likalnik je drugačen od našega. Je veliko večji in posebne oblike. V drugi delavnici nam je pokazal, kako nogavice barvajo, sušijo, potem jih zapakirajo. Na škatlah obkrožijo številke in jih odpeljejo v trgovino. Bilo je lepo. (Peter Kožar, 3.r. OŠ Bizeljsko) PODARJENA SLIKA KRASI VRTEC - Predšolski otroci radi rišejo, slikajo, oblikujejo različne materiale, zato smo v skupino povabili mamico Saše Pajk, kije cvetličarka, v prostih trenutkih pa rada seže po čopiču. Z otroki so slikali v tehniki mokro v mokro podlago. Razstava slik otrok in ge. Pajk je bila zanimiva. Ob tej priložnosti je vrtcu podarila sliko Otrok v naročju matere, z okvirem jo je obogatil naš fotograf Stane Maver. Darovalcem se zahvaljujemo. (Olga Longar, vzgojiteljica Vrtca Žužemberk) OBISK KONFEKCIJE MAJA - Otroci iz vrtca Labod v Novem mestu smo obiskali konfekcijo Maja v Šmihelu. Gospa Maja Recko nam je razkazala vse prostore. Postopek šivanja smo si natančno ogledali. Po ogledu smo obiskali še Završnikove, kjer nas je Zalina mamica pričakala z ogromno posodo jagod, sladoledom in sladkarijami. Vsem zaposlenim v konfekciji Maja in Završnikovim se iskreno zahvaljujemo Polži, Polžice, Lučka in Barbara. Na sliki: veseli Polžki v šivalnici. (Vrtec Labod, Novo mesto) PRVO SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV ZDRA V1LIŠKIH KRAJEV-OS Smarjeta je v soboto, 22. maja, organizirala I. srečanje mladih likovnikov zdraviliških krajev. Srečanje je potekalo v sklopu Zalokarjevih dnevov v vasi Vinica pri Smarjeti. Sodelovalo je 19 učencev in 4 mentorji iz OŠ Brežice (Čateške Toplice), OŠ Cerklje ob Krki (Kljunove Toplice), OŠ Antona Aškerca (Rimske Toplice) in OŠ Šmarjeta. Mladi slikarji so ustvarjali v različnih tehnikah, navdušila jih je vaška arhitektura. Domačini so s svojo gostoljubnostjo prispevali, da slike kljub dežju izžarevajo veselje in sonce. Slikarski material je prispeval Limit Store, darila za udeležence pa šola, Penzion Domen in Dolenjska turistična zveza. (Likovni krožek OŠ Smarjeta) ^1^600), 24. Junija 1999 DOLENJSKI LIST ŽUPANSKI GOLAŽ - Novi medij je lani dvakrat organiziral kuhanje predvolilnega golaža, kjer so imeli takratni kandidati za župana Mestne občine Novo mesto priložnost dokazati svoje kuharske in druge sposobnosti. Na zadnjem kuhanju golaža pred volitvami pa so takratni županski kandidati: Martina Vrhovnik, Anton Starc, dr. med., Slavko Turk, Franci Koncilija in Miloš Dular ob skupni posaditvi županove lipe obljubili, da izvoljeni kandidat povabi po volitvah vse udeležence na golaž, ki ga bo sam skuhal. In Tone Starc, župan Mestne občine Novo mesto, je obljubo držal ter povabil svoje tekmece in ostale udeležence v gostilno Na hribu na županov golaž. Vsi takratni kandidati so se odzvali povabilu in ugotovili, da županova lipa na dvorišču lepo raste. NEPOZABNI VEČER MED NAŠIMI ROJAKI V ZAGREBU - Kultumo-prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu, ki ga vodi Darko Šonc, je prejšnji teden pripravilo lepo in odmevno kulturno prireditev, ki so jo s svojim nastopom obogatile mlade pevke vokalne skupine Katice iz Ljubljane. Gre za vokalno skupino, ki goji ljubezen do slovenskega ljudskega glasbenega izročila in išče pot, ki povezuje stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Ob tej priložnosti je predsednik Društva prijateljev Bele krajine Martin Bajuk (na desni) predsedniku Darku Šoncu izročil 50.000 tolarjev, ki so jih zbrali na dobrodelnem koncertu v spomin na prezgodaj umrlega novomeškega zdravnika dr. Zvonka Babiča, prireditvi ki je bila pred časom v Novem mestu. (Foto: S. Dokl) TRETJIČ NA DOLENJSKO - Že tretje leto je Avto moto društvo Moste Ljubljana pripravilo društveno-turistični raly, ki je potekal od Ljubljane do Prečne pri Novem mestu. Društvo, ki deluje že od leta 1960, šteje okoli 4400 članov. Posebna oblika dela je raly, ki je namenjen druženju, hkrati pa je preventivno izobraževanje, je povedat Franc Kostrevc, odgovoren za protokol pri organizacijskem odboru. Sobotnega avtoralya se je zaradi slabega vremena udeležilo 15 ekip, ki so po cilju na letališču Prečna, preživele lepo popoldne. Za to sta poskrbela voditelja Robert Bogataj in Meta Ornik, pa tudi številni sponzorji. Prvo mesto z najmanj kazenskimi točkami pa je osvojil Zvonko Ogrin, drugo Adolf Zupan in tretje Mojca Sovdat. Na sliki: Najstarejši udeleženec Adolf Župan (v sredini) šteje 85 let je skupno dolžino 100 km proge pripeljal brez težav. (Foto: S. Mirtič) Geomatika - sistem prihodnosti V občini Novo mesto že imamo Geografski informacijski center LIONS KLUB TUDI V TREBNJEM - Na pobudo članic Lions kluba v Novem mestu Tatjane Fink in Marice Škoda se je tudi v občini Trebnje osnoval Lions klub; svečana ustanovitev je bila v petek, 18. junija. Ustanovitev je počastil guverner distrikta Liona prof. dr. Stojan Plesničar, ki je poudaril, kako pomembno je, da s svojim osebnim zgledom poskušamo pomagati ljudem, potrebnim pomoči. Osrednje gibalo dejavnosti bo pomoč slepim in slabovidnim, nadarjenim učencem in študentom, pozornost izboljšanju življenjskih pogojev, poudarek vrednotam življenja. Za predsednico Lions kluba v občini Trebnje je bila izvoljena dipl. ekon. Marica Škoda, za guiding Lion pa dipl. ekon. - MBA Tatjana Fink. Delo se bo odvijalo ob botrskem sodelovanju z novomeškim Lions klubom, ki je s svojim zgledom že spodbudil ustanovitev štirih klubov na Dolenjskem, najvišji funkcionarji kluba - dr. Peter Kapš, Jože Kukec in Štefan David -pa so bili tudi prisotni na ustanovni skupščini. Za praznično vzdušje je poskrbel kvartet klarinetov, ki ga sestavljajo člani Slovenske vojske. (J. Ž., foto: Janez Platiše) V ponedeljek je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane oziroma njegovo Izobraževalno središče za geomatiko v Termah Čatež organiziralo in predstavilo možnosti vključevanja Slovenije v evropske povezovalne tokove v luči novih informacijskih tehnologij. Odmevno srečanje so poimenovali Geomatika - od realnosti do podatkov. Srečanje je bilo namenjeno predstavnikom lokalnih skupnosti in strokovnjakom iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Skupnosti, ki se zavedajo pomena geoinformacij za razvoj sodobnega in učinkovitega gospodarjenja s prostorom, vlagajo v širjenje njihove uporabe veliko denarja. Takšne institucionalizirane napore, ki služijo zbiranju, vzdrževanju in uporabi geokodiranih podatkov tako na državni, kot na lokalni ravni, pravimo geoinformacijska infrastruktura oziroma geomatika. Geomatika je torej novejša veda, ki združuje informatiko in geozna-nosti, kot so npr: geodezija, geografija, geologija, in drugo. Pogosto jo uporabljamo tudi za reševanje problemov v prostorskem planiranju, varstvu okolja in upravljanju z nepremičninami. Geomatika torej postaja pomembna zlasti pri smotrnejšem gospodarjenju z naravnim in urbanim okoljem. UCENCI RISALI ZA STANOVALCE DSO NOVO MESTO V okviru leta starosti, ki poteka v letošnjem letu, smo ravnateljem osnovnih šol v Novem mestu poslali prošnje, da bi učenci njihovih šol posvetili nekaj ur likovnega pouka stanovalcem Doma starejših občanov Novo mesto in zanje narisali nekaj risb. Te risbe smo potem obesili v sobe nepokretnih stanovalcev. Otroške risbe imajo namreč to čudežno moč, da naše stanovalce ponesejo v čudoviti svet mladosti, jim vzpodbudijo domišljijo, jih spominjajo na njihove vnuke, skratka, polepšajo jim dan. Na žalost sta se na našo prošnjo odzvali le OŠ Bršljin in Šmihel, za kar se jim ob tej priložnosti še posebej toplo zahvaljujem v imenu stanovalcev in delavcev doma. Zahvaljujem se jim za lepe trenutke, ki sojih pričarali našim stanovalcem ob gledanju njihovih slik, in za pripravljenost storiti nekaj dobrega. BARBARA ČUTUK, delovna terapevtka Državni projekt na področju geo-matike je projekt ONIX, s katerim želi država vzpostaviti možnosti za splošen pospešen razvoj s pomočjo računalniške podpore najrazličnejšim postopkom upravljanja s prostorom in okoljem. Projekt ONIX je vsebinsko in organizacijsko razčlenjen v osem podprojektov. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor RS v okviru tega projekta predvidelo tudi podprojekt Izobraževalno središče za geomatiko, katerega poglavitni cilj je popularizacija geo-matike s posebnim poudarkom na izobraževanju. Najpomembnejši del geoinfor-macijskih sistemov so podatki. Ti morajo biti zapisani v digitalni obliki tako, da so med seboj primerljivi in dovolj natančni. V našem prosto- VASKI ODBORI O SMETEH LOŠKI POTOK - Te dni po vaseh potekajo sestanki vaških odborov, ki so predvsem namenjeni novo zamišljenemu pobiranju smeti. Občina Loški Potok nima uradnega smetišča. Za to pa so na primernih in neprimernih mestih nameščeni veliki kovinski zabojniki, ki jih Komunala iz Ribnice občasno odvaža na deponijo v Malo Goro. Kar nekaj let so bili ti odvozi za občane brezplačni, letos pa je občina začela uveljavljati odlok o smetarini, ki ga je sprejel že pretekli občinski svet. Sedanji zabojniki naj bi sicer ponekod še ostali, po vaseh pa bi namestili manjše, ki naj bi služili več hišam hkrati; medtem ko bi kosovne odpadke odvažali občasno, bi te smetnjake praznil za to prirejen kamion. Smetnjake naj bi seveda kupili občani sami, odvzemna mesta pa morajo določiti vaški odbori, kar bo najbrž največji problem. Trenutno ni znano, kjer bodo pristali nevarni predmeti in razna odpadna olja. A. K. BLAGOSLOVILI KAPELICO DOLNJI KOT PRI DVORU -Pred stotimi leti sojo postavili, sedaj pa lepo skrbijo za kapelico ob poti, ki pelje na Dvor in v vinograde, vaščani iz Dolnjega kota. Zob časa jo je dodobra načel, zato so zamenjali streho in naredili novo fasado. Micka Šenica, po domače Janščeva, je povedala, da je notranjost lepo poslikal slikar Jug še pred drugo svetovno vojno. Vaščani so ga imeli na hrani, slikar pa je mirno upodabljal podobe, ki so se ohranile do današnjih dni. Ob prisotnosti množice domačinov je kapelico blagoslovil dekan Franc Povirk. Lepote Zijala na filmu Mirnopeški drugošolci skupaj z razredničarko Franjo Zupan posneli kratek Film Otroci v naravi MIRNA PEČ - Učitelji lahko le strogo opravljajo svoje delo in poučujejo redno snov, lahko pa mlade navdušijo še za kaj drugega. Na OŠ Mirna Peč je razredni učiteljici Franji Zupan skupaj s svojim 2. a razredom v dveh mesecih uspelo izpeljati zahteven projekt - snemanje filmske zgodbe z naslovom Otroci v naravi, kar je na tej šoli novost. Te dni so že dobili v roke videokaseto s svojim filmom in so zelo zadovoljni. Kot je povedala Franja Zupan, ki na šoli vodi plesno skupino Teens in je mentorica Vesele šole ter Cici vesele šole, vrsto let pa je imela tudi šiviljski krožek, je idejo o snemanju filma dala učenka Tanja Ramovš. Zupanova se je takoj lotila pisanja scenarija in ga sproti z otroki dopolnjevala in popravljala, dokler niso bili vsi skupaj zadovoljni. In o čem govori zgodba? Otroci se z avtobusom odpravijo v šolo v naravi, in sicer v dolino Temenice, največje dolenjske ponikalnice, ki velja pa tudi za naravni spomenik. Ogledajo si lepote Zijala, srečajo ribiča, ki jim kasneje na žaru speče ribe, skratka, preživljajo prijeten večer in ob ognju in spremljavi kitare prepevajo Enkat jc.bil cn škrat... Ponoči pa pride v šotor poredni škrat in ugrabi eno od deklic. Začne se reševanje, seveda uspešno. To je kratka vsebina dobrih 12 minut dolgega filma, v katerem igra razred 23 učencev. Posnel ga je Mitja Krumcr z Vašega kanala. “S filmom smo vsi skupaj d Franja Zupan zadovoljni. Bilo je ogromno organizacijskega in drugega dela, ampak na koncu se vse to pozabi. Veseli pa smo tudi, da smo z njim prikazali najlepši del mirnopeške občine - Zijalo,” je povedala Zupanova, ki se za pomoč zahvaljuje vsem sponzorjem ter seveda družini Mirt za gostoljubje in sodelovanje pri snemanju. Po filmu Otroci v naravi, s katerim bo mirnopeška šola letos verjetno sodelovala na filmskih festivalih v Piranu in Velenju, so učenci 2. a z razredničarko pripravili še fotografsko razstavo z utrinki s snemanja in izdali brošuro z istoimenskim naslovom. Svoj projekt so te dni predstavili na šoli, film pa bodo predvajali tudi na Vašem kanalu. L. MURN ru je veliko upravljalcev podatkov. To so država, lokalne skupnosti in zasebniki. Zato ene poimenujemo podatkodajalce, spet druge podat-kojemalce. V Sloveniji predstavlja geomatiko zasnova mreže geoinfor-macijskih občinskih centrov (GIC). Osnovni namen GIC-ov je posredovanje najrazličnejših podatkov, predvsem pa seznanjanje strokovne javnosti z njihovo uporabnostjo. Pri tem je nepogrešljiva metapodatkov-na baza “podatkov o podatkih”, da o tržni naravnanosti in učinkovitosti tega sistema niti ne govorimo. V Mestni občini Novo mesto že imamo Geografski informacijski center, ki že nekaj let uspešno deluje. Samo upamo lahko, da bodo odgovorni na občini tudi v bodoče vlagali v nadaljni razvoj tega tako pomembnega središča za geomatiko. FRANCI KONCILIJA IVANJE V DRAGATUŠU ČRNOMELJ - Društvo kmečkih žena Dragatuš vabi v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Črnomelj v nedeljo, 27. junija, ob 14. uri na vaški trg na prireditev, imenovano “Ivanje”. Članice belokranjskih društev kmečkih žena se bodo pomerile v ruženju koruze, nareja-nju pšenice in mesenju rženega kruha. Članice dragatuškega društva pa bodo pripravile razstavo ročnih del, slik in kulinarike. Po tekmovanju bo družabno srečanje. NOVA ŠTEVILKA ŽUMBERČANA NOVO MESTO - Izšla je r.ova, 15. številka časopisa Žumberčan, glasila KUD Žumberak v Novem mestu. Namenili so jo zadnjemu občnemu zboru društva in dogodkom, ki zanimajo člane. Joža Miklič piše o razvojnih možnostih Žum-berka. Milan Dragišič predstavlja novi davek na dodano vrednost v Sloveniji, Milan Car piše o opuščenih apnenicah v Žumberku ter o radatoviških lovcih. Danijel Žučak o tamkajšnjih gasilcih,'Gabre Bogdanovič pa se spominja izleta k Sv. Jeri na vrhu Gorjancev v letu 1934. Nekaj domačih, tudi okroglih zgodb in zapisov, lepe barvne fotografije ter oglasi pestrijo časopis, v katerem se Niko Rajakovič spominja izumiranja vasice Rajakoviči, v kateri je ohranjena samo še ena hiša. - Grafično pripravo časopisa je opravilo podjetje Tomograf Novo mesto, stiskal pa ga je tiskar Opara na Slatniku. Tg. 0 CESTI NE VEDO NIC ČRNI POTOK-Te dni je v javnost pricurljala vest, da so začeli graditi občabransko cesto na slovenski strani. Levo od mejnega mostu smo res naleteli na skupino delavcev in na en samcat rovokopač. Kaj v bistvu delajo, pa niso vedeli kaj dosti povedati. Tudi vaščani o kakšni cesti niso vedeli nič. Povprašali smo na občini Loški Potok, ki tudi o kakšni gradnji niso vedeli, povedali pa so nam, da je letos v načrtu asfalt skozi vas. Obrnili smo se na Cestno podjetje Novo mesto, PE Kočevje, kjer nam je Janez Marinč povedal, da dela izvajajo oni, ni pa tista težko pričakovana cesta, pač pa poljska pot, ki naj bi služila kot rezerva v primeru večjih poplav, pričakovati pa je tudi, da bodo Hrvati vsaj začasno zaprli most čez Čabranko, saj prav zdaj intenzivno popravljajo brežino in cesto, ki jo je odneslo lansko jesensko neurje. Tista prava cesta na slovenski strani pa je še vedno v fazi idejnega projekta. A. K. LITERARNI NATEČAJ Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisuje literarni natečaj za 21. državno srečanje avtorjev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji in pišejo v svojem maternem jeziku. Avtorji lahko pošljejo do 10 pesmi ali do 10 strani proze ali dramatike v treh izvodih do 20. julija na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom: “Za 21. srečanje”. Vsi pripsevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa morajo biti podatki o avtorju. NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: V katerem kraju se nahaja prodajalna obutve Fastcoop? (Nagrada darilni bon tri tisoč tolarjev.); Kakšen je naziv tkanine za brisače? (Nagrada darilo PE Modiana iz Ljubljane.) Odgovore je treba do sobote, 24-junija, poslati na naslov: NTK Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 6. jun'-ja sta: Jana Berguš z Jesenic m Eva Kavčič iz Škofje Loke. NA TABORU NAJMLAJŠIH PLA' NINCEV - 7. planinski labor., lh cicibane planince iz novor!iel-nn vrtcev smo izvedli v Kranjski G prvi teden v juniju. Udeležilo se S je 71 otrok, starih od 5 do • Otroci so na taboru utrdili spo2 . nje o planinstvu in opravili nos nje planinske ture: iz Kranjske G v Planico, Tamar, na Drčev rut, Vršič in k Martuljkovem slap ■ Vsem pa se je najbolj vtisnil v spe min obisk v Kekčevi deželi, Uer ,. se družili s Kekcem, Pehto in >1 . Bedanca. Na fotografijip[anin^J : počitku in malici na Vršiču. ( da Markovič) PALMERS NA ROZMANO Mira in Cveto Fink sta v sob Rozmanovi ulici v Novem !^n0 odprla trgovino s svetovno pij ^j. avstrijsko blagovno zna ^egO mers. Prodajni program 0. y|(I. žensko spodnje perilo,jutra Ije, moške in ženske P^^uJjjvtti ni program, kopalke in eks „ ^ program svilenih proizvodov Majda Luzar, EPS) , ie 5jlin‘i“ SREČANJE V LEN DA Vl - Društvo diabetikov Novo mesto si J.,lt(jaVt udeležilo četrtega rekreacijskega iti družabnega srečanja v Udeležilo se ga je 38 članov, ki so dan preživeli v prijetni družbi g iz Prekmurja in ostalih udeležencev iz cele Slovenije. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov! četrtek, 24.vi. SLOVENIJA 1 7-40 -1.55 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9-30 Tedenski izbor Pod klobukom 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Otroška oddaja 11.35 Boj za obstanek, angl. serija, 6/12 n ™ i Življenje slovenskih vasi: Krkavče ».(XI Poročila 13.40 Tedenski izbor Očetje in sinovi 14.30 Zoom ., K.00 Osmi dan 6.30 Slovenci po svetu H-00 Tedi Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik i2Ln?iekliuč j9-15 Risanka 2 Dnevnik, vreme, šport ‘0.05 Tednik 21.00 TV Poper 2 Turistična oddaja Odmevi,kultura, šport ■ $ Gibljive slike 23.20 Portret slovenija 2 jemenska panorama -10.05 Tedenski iz- 13' 11 'in°c n®’ ^ildbach, nem. naniz., 4/ triki- a inf.Stremne avamurei H-45 Filmski 13 n’s c e Pa ^uke pa ne, TV nadalj.; Ri«ni i Por°6a' 13-35 Euronews -15.15 ven ii t» Jane Eyre'film'17'30 Po Sl°-:rmJ' • 18.05 Dnktnr Cini,., " veniii išJa"e Eyre’fi,m‘ 173°Po Sl°-KnZ" • 5 Dok,or Finlay. Škot. naniz. -19.00 ansamUfV ^'deoring - 20.00 35-letnica meniv n L°izeta Slaka ' 21-00 Odkritje spo- Rled' n ? 5“ Maistru ‘ 22-°° Poseben P°-soražni.8! a'°’' 23-3® Sovražnikov Praznik, šved. nadalj., 2/8 kanal a BntdvU^e ^ork 'n 6dindy, naniz. - 8.30 naniz .gin^Itl:naniz'9'°° Glava družine, Kjalj- “l'le> prosim, hum. naniz. -10.00 •l10nrvjiiponov'" 11-00 Nemogoče, nadalj. finske a p'' 3'30 Gprah show -14,30 Dru-dalj,,K,?*'*' -15.00 Manekenke, na- n n j' .. ' Oprah sh(l\V - 17 (in krraliiru crr SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama • 10.05 Videoring - 10.30 Doktor Finlay, Škot. naniz. -11.20 Vojaki zgodovine, SNG Drama Maribor-14.10 35-let-nica ansam. Lojzeta Slaka -15.10 Enoroki boksar, hongkong. film -16.40 Vzhajajočemu soncu naproti, serija, 2/4 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, naniz., 1/24 - 18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Petka - 21.20 Gospa Parker in njeno omizje, amer. film - 23.20 Red in zakonitost, amer. naniz., 3/22 - 0.15 Koda 10-07, kan. nadalj., 2/8 -1.05 Sharman, angl. naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Nemogoče, nadalj. - 12.00 Atlantis -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Globina, film - 22.20 Kvantni skok - 23.20 Air-vvolf, naniz. - 0.20 Petek, trinajstega, naniz. -1.20 Nemogoče, naniz. - 2.20 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Kako ustanavljamo podjetje HTV 1 8.20 Tv spored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.30 Poročila -10.35 Vpisi v fakultere -11.30 Mladostniške izpovedi -12.00 Poročila -12.20 Obala sončnega zahoda (serija) -13.15 Ubogo bogato dekle (serija) -14.00 Humor v glasbi -15.00 Kosovska kriza -15.20 Živa resnica -16.10 Ferris Bueller (serija) -16.35 Alpe-Donava-Jadran - 17.20 Jalna (serija) -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dok. program - 21.00 Lepa naša - 22.35 Opazovalnica - 23.00 Nočna straža: Roseanne show (serija); J.A.G. (serija); Sedmi element; Zombi (amer. film) HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Film -17700 Stoletje (serija) -18.05 Hugo, tv igra -18.30 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Zakon v L.A. (serija) - 21.20 Kremeljsko pismo tfilm) dalj iz on a Daniz' ’ Manekenke, na- ^“ sSiterSSS SOBOTA, 26.VI. .težit, nani, . m nn Ne ni Korak za korakom, naniz. -18.30 19.30 7mZ"',na!!'z-" 19.00 Sam svoj mojster -cev 2i ’2R8® Edm P° 'zbiri glcdal-trinaiot °ini morilec- film - 0.15 Petek. v t8a’ naniz. -1.15 Nemogoče, naniz. VAS kanal preffi« -17.30 Risanka - 18.15 Iz iq St " 18 30 Rezerviran čas -19.00 24 ur 'in nk *™enski kulturni pregled -19.30 Poznate?i™!!,,aktna oddaja - 20.40 Nas turni Novice - 21.15 Tedenski kul- KuhajmoskuPaj21'25 Lit'lski m°Za'k ' 21,45 HTVj 8.4o Tv 'UTOPnr^^' 8'3d Gobro jutro, Hrvaška -^ladostn n Kraljestvo divjine -11.30 Obala snnz 1Zpovedi' 12-°° Poročlla -1130 Šato zahoda (ser'ja) -13.1.5 Ubogo 15.00 Kn, ,(serB?)' 14-00 Klasična glasba -'6(IORi«0i a kr'za" 15-20 Poslovni klub -rija). ijSka- j7-03 Poročila -17.20 Jalna (se-Ko|0 sr '. Radost srcu in veselje duši -18.50 vretne jZ," ,n10 Risanka -19.30 Dnevnik, *rija)’.Zn, J® Bajeslovna bogastva (dok. film). 23 ic n Zlv’ Rv‘z ’ 21.45 Demoni (franc, teke ženic 7?Pazovalnica - 0.10 Identifikacija («.,«;**>■ 1405 Upor no lodji Bouniv mg°, 'v igricaTS(dok' scr'ia)'!8'05 Hrvašt; 18.30 Prijatelji (hum. serija) - sPort-2n inv • nes' 19.30 Dnevnik, vreme. 21.20 p0n.., ' 30-30 Incantesimo (serija) - ‘“JC* (serija)- 21.50 Dosjeji X ^ LJbalna straža (serija) SLOVENIJA J 7.05 - 1.55 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Trojčice, ris. naniz. 8.50 Pod klobukom 9.40 Don Kihot, naniz. 10.05 Mendel, norv. film 11.35 Seinfeld, naniz. 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.25 Petka 14.40 Škrlatno in črno. film Pomp Obzornik Na vrtu Ozare Svet čudes, avstral. serija, 9/13 Risanka Dnevnik, vreme, šport Utrip Resje! Druženje in praznovanje, dok. serija Poročila, šport Življeneje z Rogerjem, amer. naniz., 13/20 Divjina, angl. naniz., 1/3 Usoda Lee Khana, hongkong. film. !£TeK, 25.VI. < 8.00 teletekst 930 Tej'nePska panorama tu 'zbor 9^“?tvarjalnosti H.OOg'CSt0 na b8n',u- dok. oddaja svobod VCrovz8l’dna Slovenija v boju 17 ne ^ i*0 l3.jS|nnt)Ckl)U' K« S'a 15.35 adomsč6 iLOO^ko petje l6.H1 ,.lblJive slike "MU M ' v °I‘AC l7.on | ®tovi ‘7.0° oddklhn»g naokrog Oh? za Q,r°kc ' >8.10 £*nuk 19.15 d° °ddaja »jJ Janka 2?'SS Slovesnk’Vremc’ šP°rt 2lj5^oted„0abdneVudrtavnos,i &0 » Mniz., 22/24 ^'onikjRTv Slovenija 17.00 18.00 18.10 18.35 18.40 19.15 19.30 19.55 20.15 21.50 22.30 23.00 23.20 0.10 SLOVENIJA 2 9.25 Videoring - 9.50 Zlata šestdeseta -10.45 Davov svet, amer. naniz. -11.10 Pearl, amer. naniz. -12.05 Euronews -12.25 Šport: Motociklizem; Teniški magazin; Smučarski skoki (Velenje); Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Noro zaljubljena, amer. naniz. - 20.25 Božič in potem, franc, film - 22.10 Trend - 22.40 Sobotna noč - 0.40 Srhljivo, avstral. naniz., 9/12 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. - 10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, naniz. - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro-13.00 Lepotica-in zver -14.00 Hotel zmešnjav, film - 16.00 Diamantna past, film -18.00 Odklop - 19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 22.00 Skrivna strast Roberta Claytona, film - 23.40 Cestni bojevniki, naniz. - 0.40 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-16.50 Videoboom 40-17.45 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Kako ustanavljamo podjetje -19.00 Novice - 19.3024 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Power Rang-ers (serija) - 9.25 Ulica Sezam (serija) -10.25 Koncert -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Ekhaja (serija) -13.20 Roseanne show -14.50 Kosovska kriza -15.00 Film -16.30 Informacijski mozaik -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Only You (amer. film) - 21.50 Opazovalnica - 22.15 Nočna straža HTV 2 13.20 Tv koledar -13.30 Črno-belo v barvi -15.00 Sodobnik: Slavko Mihalič -16.00 Glasbeno dok. oddaja -16.30 Film -18.20 Hišni prijatelji -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dok. serija - 21.00 Melodije Istre in Karnerja - 23.05 Svet zabave - 23.35 Pearl (hum. serija) NEDELJA, 27.VI. SLOVENIJA 1 7.05 -2.55 Teletekst 8.00 Živ žav Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja 8.25 Risanke -9.20Telefime 9.25 Pika Nogavička, Šved. naniz. 9.50 Ozare 9.55 Veliki skladatelji 11.00 Povodni raziskovalec, dok. serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.15 Pomagajmo si 13.55 Resje! 15.20 TV Poper 16.00 Trik-trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Po Sloveniji, dok. film 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 22.00 Portret 22.55 Poročila, šport 23.20 Balet SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.30 Emily z mesečeve domačije, kan. naniz., 1/ 13 -10.20 Murphv Brown, amer. naniz. -11.10 Zvezde Hollywooda -11.40 Trend -12.40 Eu-ronevvs -13.00 Šport -19.30 Videoring - 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv nadalj., 5/7 - 20.55 Nacisti: Svarilo iz zgodovine, dok. serija, 2/6 - 21.55 Šport v nedeljo - 22.25 Trpljenje device Orleanske, franc, film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. - 11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv-13.00 Lepotica in zver-14.00 Pesnikovo poletje, film -15.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Katie Joplin; Atlantis; Princ z Bel Aira, hum. naniz. -19.00 Kung fu. naniz. - 20.00 Težka osmica, film - 21.50 Stilski izziv - 22.30 Moja domovina, film - 0.20 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodar-ji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 28.VI. SLOVENIJA J 7.40-1.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 9.40 Lahkih nog naokrog 10.20 Otroška oddaja 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, dok. serija, 9/13 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Mendel, norv. film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, šved. naniz. 18.1X1 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 4/26 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Ljubezen v albanskih gorah, alb. film SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, amer. naniz., 1/24; 12.25 Simpsonovi, naniz.; 12.50 Nacisti, svarilo zgodovine, dok. serija, 2/6 -15.00 Captain Blood, amer. film -17.00 Policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj. -19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Noč z Dickom, naniz. - 22.50 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadalj. - 21.00 Ujetnica, film - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.20 Petek, trinajstega, naniz. -0.10 Nemogoče, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Potujete z nami - 21.50 Brez šminke TOREK, 29.VI. SLOVENIJA J 7.40 - 2.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Waynove dogodivščine, naniz., 4/26 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik-trak 11.40 Parada plesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, naniz., 4/26 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.25 Salvador Dali, angl. dok. oddaja 15.40 TV konferenca 16.30 Brez meje 17.00 Sprehod v naravo 17.15 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 12/12 18.00 Obzornik 18.10 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, 2/13 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Župnik za deset tednov, nnaniz., 15/20 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport 22.50 Duplessisove sirote, kan. drama, 2/2 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Jasno in glasno -15.10 Škrlatno in črno. amer. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tro-pez, nadalj., 14/26 - 19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Portret violinista - 22.00 Zbogom Kitajska, hongkong. film - 23.50 Svet poroča -0.20 Murphv Brown, naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo. naniz. -10.00 Kraljica src. nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah shovv -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Mesto umora, film - 22.30 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.10 Petek, trinajstega, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Top dog, film - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.25 Brez šminke SREDA, 50.VI. SLOVENIJA 1 7.40 - 22.55 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Sprehodi v naravo 9.45 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 12/12 10.20 Frostovo stoletje, serija, 2/13 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Župnik za deset tednov, naniz., 15/20 13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Gledališče Tadeusza Kantorja, franc, oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Boj za obstanek, angl. serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Roka pregnancem 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Okrogla miza o jazzu SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 14/26; 11.20 Portret violinista-13.30 Eu-ronevvs -13.55 Tenis -16.00 Angel, irski film -18.05 Wildbach, nem. naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 23.00 Kralj v svojem mlinu, franc, film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. - 19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zelenci vračajo udarec, film -21.50 Sever in jug, nadalj. - 22.50 'Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.20 Petek, trinajstega, naniz. - 0.10 Nemogoče, naniz. -1.00 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Top dog, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Potujete z nami - 20.35 Kuhajmo skupaj - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas -21.45 Andrenalin za vsak dan TELEVIZIJA NOVO MESTO lis Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Moniki Rokavec iz Vira pri Stični. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (1) Jernejevo - Trio Frančič 2. (5) Če se bom ženil - ansambel Jasmin 3. (2) Gremo na vino - ansambel Tonija Verderberja 4. (4) Kljuse - ansambel Franca Potočarja 5. (9) Za tvoj najlepši dan - ansambel Franca Flereta 6. (3) Rada bi še plesala - ansambel Petra Finka 7. (6) O Francetu - ansambel Slapovi 8. (-) Pod platneno streho - ansambel Rosa 9. (8) Čar prve ljubezni - Trio Najstniki 10. (7) Neki vam puvedu - ansambel Vasovalci Predlog: Stara hiša - ansambel Štirje kovači KUPON ST. 25 Glasujem za: Moj naslov: _ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto Spoštovani oblikovalci lestvice Dolenjskega lista in Studia D, poletje je tu, zato na daljši dopust odhaja tudi vaša in naša lestvica. Na sporedu bo spet v ponedeljek, 6. septembra, ob običajnem času. Imejte se lepo. do ponovnega sodelovanja pa vam želimo veliko dobre glasbe. NAGRADE V KRMELJ, METLIKO IN NA OTOČEC Žreb je izmed reševalcev 23. nagradne križanke izbral Nevenko Flajs iz Krmelja, Minko Omerzcl iz Metlike in Marijo Florijančič z Otočca. Flajsovi je pripadla denarna nagrada, Omerzelova in Flori-jančičeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo. Rešite današnjo križanka in jo pošljite najkasneje do 5. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom "križanka 25”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 23. KRIŽANKE Pravilna rešitev 23. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KARAKAL, ITALIKA, DRIFTER, IRENA, LV, MIKE, RAA, SAKAČ, RNA, PLOMBA, AVON, IKA, ON, INKA, KALORIČNOST, ENAKITl, SET, Rl, ISAR.TRA. NAGRADNA KRIŽANKA 25 AVTOR: JOŽE UDIR NASLOVNA OSEBA SKETOVE POVESTI TURŠKI VELIKAŠ DOMOLJUB, RODOLJUB VZHODNO AZIJSKO DVOKOLESNO VOZILO PRVI PARTSKI KRALJ ZAPIRANJE (TESNENJE OKEN!) LUKA V J. MAROKU (POTRES!) MLEČNI SOK KAVČU-KOVCEV DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VRSTA GRANITA MAKEDON. KRAJ OB PRESPAN. J. CENOVNO IZRAŽEN POTROSEK RUDNIK V ISTRI ŽENSKO IME (JASNA) ULTRA KRATKI VALOVI MOČAN ČLOVEK GLASBENI IZRAZZA ODLOČNO VELEMESTNI HUDODELEC, ROPAR MIRNO SOŽITJE NARINJEN MATERIAL IME AVSTR ALPSKE SMUČARKE WACHTER-JEVE KRTOV 1ZDELEIC SAMSKI STAN GLAVNI ŠTEVNIK NAJSTAREJŠA LEDENA DOBA GRŠKA DEŽELA DOMAČA ŽIVAL Na'podlagi točke 7.3. statuta družbe Kremen, d.d., Industrija in rudniki nekovin, Novo mesto, Topliška cesta 2,8000 Novo mesto, sklicuje začasna uprava družbe 1. skupščino družbe Kremen, d.d., Novo mesto ki bo v sredo, dne 21.7.1999, ob 10. uri v sejni sobi družbe Kremen, na Topliški cesti 2, z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine in predhodna ugotovitev navzočnosti. Uprava otvori skupščino in ugotovi, da je na skupščini zastopanih toliko delnic, da skupščina lahko zaseda. 2. Izvolitev delovnih teles skupščine. Predlog sklepa začasne uprave in začasnega nadzornega sveta: skupščina izvoli za predsednico skupščine go. Natašo Mahne, notarja g. Andreja Tirana, za preštevalca glasov pa go. Liljano Gorenc in g. Danila Korena. 3. Obravnava in sprejetje sprememb in dopolnitev statuta družbe. Predlog sklepa začasne uprave in začasnega nadzornega sveta: sprejmejo se spremembe in dopolnitve statuta v predloženem besedilu. 4. Sklepanje o izvolitvi članov nadzornega sveta. Predlog sklepa začasnega nadzornega sveta: skupščina razreši člane začasnega nadzornega sveta in imenuje člane nadzornega sveta za naslednje mandatno obdobje. Novi člani nadzornega sveta so: ga. Nataša Mahne - predstavnica zunanjih delničarjev, g. Danilo Koren - predstavnik notranjih delničarjev in g. Anton Povhe - predstavnik zaposlenih delavcev. Mandat imenovanih članov nadzornega sveta traja dve leti. 5. Določitev sejnin za člane nadzornega sveta. Predlog sklepa začasne uprave in začasnega nadzornega sveta: neto sejnina za posameznega člana nadzornega sveta znaša 30.000,00 SIT, za predsednika nadzornega sveta pa 40.000,00 SIT. 6. Sprejem sklepa o imenovanju revizorja. Predlog sklepa začasnega nadzornega sveta: za revizorja družbe se za poslovno leto 1999 imenuje revizijska hiša Elstar Consulting, d.o.o., Velenje. 7. Seznanitev s potekom lastninskega preoblikovanja družbe in s poslovnimi rezultati za obdobje 1993 do 1997, obravnava in sprejem letnega poročila za leto 1998. Predlog sklepa začasne uprave in začasnega nadzornega sveta: Skupščina sprejme informacije o poteku lastninskega preoblikovanja družbe. Na predlog začasne uprave in ob pozitivnem mnenju začasnega nadzornega sveta skupščina sprejme letno poročilo družbe za leto 1998. 8. Razporeditev dobička in pokrivanje izgube za obdobje 1993-1998. Predlog sklepa začasne uprave in začasnega nadzornega sveta: skupščina na predlog začasne uprave in ob pozitivnem mnenju začasnega nadzornega sveta sprejme: - pokrivanje izgube iz leta 1993 v znesku 1.010.028,40 SIT, izgube iz leta 1996 v znesku 13.786.663,65 SIT, izgube iz naslova uskladitve stanj z otvoritveno bilanco v znesku 12.206.088,48 SIT in revalorizacijskega popravka izgube v znesku 8.130.341,35 SIT iz tekočih prihodkov v letu 1997 in 1998; - potrdi se delitev dobička za leto 1998 in dobička iz preteklih let v skupnem znesku 7.685.277,24 SIT, in sicer 2.000.000,00 SIT za pokrivanje preostanka izgube po uskladitvi, 5.685.277,24 SIT pa se prenese med rezerve. 9. Sprejem sklepa o oblikovanju sklada lastnih delnic. Predlog sklepa začasne uprave in začasnega nadzornega sveta: oblikuje se sklad lastnih delnic iz rezerv družbe do višine 10% osnovnega kapita družbe. Družba lahko s sredstvi sklada pridobiva lastne delnice za namene, ki so skladni z zakonom. Udeležba na skupščini Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno. Pooblastila za zastopanje na skupščini družbe je potrebno deponirati v tajništvu družbe, kjer se mora hraniti ves čas trajanja pooblastilnega razmerja. Vsak delničar ali njegov pooblaščenec naj prijavi svojo udeležbo na skupščini družbe v pisni obliki do vključno 18.7.1999. Udeleženci skupščine naj se prijavijo ob prihodu na skupščino pred vstopom v sejno sobo, kjer bodo s podpisom potrdili svojo navzočnost in prevzeli ustrezno gradivo. Popolno gradivo za 1. skupščino družbe je delničarjem na vpogled pri direktorju družbe ali pri vodji ekonomskega sektorja družbe, in sicer vsak delovni dan od objave sklica skupščine do dneva zasedanja skupščine, od 8. do 9. ure. Delničarje vabimo, naj utemeljene nasprotne predloge k posameznim točkam dnevnega reda pisno sporočijo v sedmih dneh po objavi sklica skupščine začasni upravi družbe ter ji tako omogočijo pravočasno pripravo njenih stališč. Če ob napovedani uri skupščina ne bo sklepčna za odločanje, se bo ponovno sestala eno uro kasneje z istim dnevnim redom. V tem primeru bo skupščina veljavno določala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala družbe. Kremen, d.d., Novo mesto Začasna uprava -j ti NASUJE NAS BOLI - Učenci 7. in S. r. na OŠ Milke Šobar - Nataše Črnomelj smo se v mesecu juniju posvetili temi Nasilje nas boli. Pogovarjali smo se, kaj je nasilje in kje ga srečujemo, o oblikah nasilja ipd. Na to temo smo risali plakate in pisali spise. Na zaključni pogovor o nasilju smo povabili vodjo policijskega okoliša Črnomelj Milana Leskovarja, da nas je seznanil z nasiljem v življenju in o njegovih posledicah. V imenu učencev se mu lepo zahvaljujemo. (Mentorica Darinka Jerman) Podgorje, d.o.o., tovarna ploskovnega pohištva, Trubarjeva cesta, Šentjernej, ki ga zastopa direktor Kostanjšek Marijan, dipl. ing. OBJAVLJA JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STROJEV IN NAPRAV Predmet tega razpisa je odprodaja spodaj navedenih osnovnih sredstev, strojne opreme, ki je bila odstranjena iz proizvodnje zaradi spremembe tehnološkega procesa: Naziv Tip Leto izdelave 1. Valjčni brusilni stroj VBR-K078 1966 2. Vertikalni vrtalni stroj RPM2C- 3. Robna furnirka OTT, ni kpl. S2-F 1983 4. Tračni brusilni stroj WS-2 1973 5. Vertikalni brusilni stroj AS 1983 6. Večvretenski vrtalni stroj (pnevmatski) 1980 7. Nanašalec lepila FIN 1983 8. Brus. stroj za bruš. skobeljnih nožev HSA 49 1978 9. Mizni rezkar ŽNIČNICA M.F062 1969 10 Spajalec furnirja OTT OFM/S 1969 11 Varilni agregat ULJANIK SA 340 1967 Pogoji za oblikovanje ponudbe: I. Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe. Pisna ponudba mora vsebovati predmet nakupa, ceno, rok in način plačila. II. Prodaja se bo izvršila po načelu “videno-kupljeno” brez kasnejših ugovorov. III. Kupec dobi sredstvo v posest po plačilu celotne kupnine. IV. Prometni davek plača kupec. V. Ponudbe morajo biti poslane na sedež podjetja do 3.7.1999 v zapečateni ovojnici z oznako “JAVNO ZBIRANJE PONUDB”, na naslov: Podgorje, d.o.o., tovarna pjoskovnega pohištva Trubarjeva cesta 24, 8310 Šentjernej VI. Prispele ponudbe bo ocenila komisija. Upoštevani bodo vsi elementi ponudbe, ki so navedeni v točki I tega razpisa. Na predlog komisije bo z najugodnejšim ponudnikom sklenjena kupoprodajna pogodba. Komisija za zbiranje ponudb bo vse ponudnike obvestila o rezultatih zbiranja ponudb v 15 dneh po končanem zbiranju. Informacije v zvezi s prodajo lahko dobite na sedežu podjetja oziroma na tel. št.: 068/81-249 (g. Markelc), kjer se lahko dogovorite tudi za ogled sredstev in naprav. Telekom Slovenije, d.d., PE Novo mesto objavlja prosto delovno mesto zahtevno načrtovanje, vzdrževanje in montaža tk omrežja in naprav Pogoji: - inženir elektrotehnike za tk oz. elektron. - strokovni izpit po ZGO - vozniški izpit B- kategorije - 5-letne delovne izkušnje na podobnih delih v telekomunikacijah Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom po š.d.m. 6204. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Telekom Slovenije, d.d., PE Novo mesto, Služba za kadr. prav in spl. zadeve, Novi trg 7a, Novo mesto. te Uspešna prometna vzgoja v šoli Pestro delo prometnega krožka na metliški osnovni šoli Prvi šolski dan smo prvošolčkom razdelili rumene rutice in kresničke. Naslednje dni so si še drugi učenci ogledali varne poti v šolo in domov, učenci višjih razredov pa so reševali prometne teste na internetu. V tednu otroka smo pripravili prometni kviz, na katerem so se pomerili petošolci iz metliške in podzemeljske osnovne šole. Na vprašanja, ki jih je pripravila mentorica prometna vzgoje Minka Omerzel, so najbolje odgovarjali učenci 5. b razreda OŠ Metlika. mentorjem prometne vzgoje na metliški osnovni šoli. M. O. OŠ Metlika S KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 27.6.1999, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil. Letnik Izkl. cena v SIT R-ESPACE 3,0 RXT R-ESPACE 2,0 16 V R-MEGANE COUPE 1,6 ŠKODA FELICIA 1,6 LX KIA CLARUS 1,8 OPEL ASTRA 1,4 R-CLIO 1,2 RN DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 DAEVVOO NUBIRA VVAGON 1,6 10. PEUGEOT 106 1,0 i 11. OPEL ASTRA 1,7 D 12. PIAGGIO PORTER 13. PEUGEOT BOXER 14. VW TRANSPORTER 1997 1999 1998 1997 1998 1998 1997 1998 1998 1999 1996 1994 1997 1993 4.200.000.00 1.800.000.00 950.000.00 450.000.00 600.000.00 800.000,00 500.000.00 1.500.000.00 1.200.000.00 500.000.00 1.400.000.00 587.000.00 1.850.000.00 1.200.000.00 prostorih PE Licitacija bo v nedeljo, 27.6.1999, ob 9. uri v , Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v četrtek, 24.6.1999, od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek, poč zaporedno št. 8 in 9 pa 20-odst. prometni davek. Vozila pod zap-št. 11,12, 13 in 14 so nepoškodovana in v voznem stanju. KZ Krka z.o.o. Novo mesto Osnovna šola Frana Metelka Škocjan 51, 8275 Škocjan razpisuje prosta delovna mesta: • UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ROMSKI FLEKSIBILNI DIFERENCIRANI SKUPINI za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje bolniške); • DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA V KOMBINIRANEM ROMSKEM ODDELKU za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; • UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje porodniške do 4.1.2000); • UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, s polnim delovnim časom; • UČITELJA FIZIKE, TEHNIKE za nedoločen čas, s polnim . delovnim časom, z zmanjšano učno obveznostjo; • UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA ALI SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; • UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; • DVEH UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA za določen čas, s polnim delovnim časom; • UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; . • UČITELJA RAZREDNEGA POUKA NA PODRUŽNICI BUCKA za nedoločen čas,.s polnim delovnim časom; • UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom in bod° opravljali poskusno delo 3 mesece. Nastop dela: 1. september 1999. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni P° objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. TTu/T INSTALACIJSKI matepi^I TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE'^ Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/3 Med zimskimi počitnicami smo pripravili za učence, ki so želeli opraviti izpit za kolo z motorjem, tečaj iz CPP, ki ga že vrsto let uspešno vodi Martin Simonič. Izpit je uspešno opravilo 16 učencev, medtem ko je 68 četrtošolcev uspešno rešilo teste za kolesarski izpit, vsi pa so bili uspešni tudi pri praktični vožnji na cesti. Na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu je pri kolesarjih zmagal Emanuel Grgič iz 5. razreda, pri voznikih kolesa z motorjem pa Marko Gršič iz 8. razreda, ki je na državnem prvenstvu med osnovnošolci in srednješolci zasedel 2. mesto. Zahvala za take uspehe gre predvsem ZAHVALA Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmolimo miru. (S. Makarovič) Nepričakovano in brez slovesa nas je v 50. letu starosti zapustil dragi too ati, dedi, brat, stric in boter FRANC PIŽMOHT TVebnje, Levstikova til. 9 V dneh, ko je težko dojeti, da ni več med nami našega dragega Franceta, se z bolečino v src iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za pomoč ter vsem, ki so našemu drage poklonili cvetje, sveče, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Zdruze • šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica in Trebnje, ki so svojega dolgoletnega člana z vs častmi pospremili k zadnjemu počitku, Traigu, d.d., Ivančna Gorica za denarno pomoč. H ^ tudi govornikoma, ki sta se s toplimi besedami poslovila od njega, gospodu direktorju Ste Lazarju v imenu podjetja, gospodu Tinetu Megliču v imenu sosedov, gospodu župniku za oprav obred, pevcem, trobentaču, družinam Greznik, Zoran, Cejan, Jurčkovim in ostalim. Hvala vSjnjj ki ste prišli od blizu in daleč v tako velikem številu, ga pospremili na njegovi mnogo prezg0 zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvalit! Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI LIST St. 2S (2600). 24. JuPlJg. KREKOVA BANKA CE STE SE ODLOČILI ZA PRODAJO VAŠIH DELNIC, KI STE JIH PRIDOBILI Z ZAMENJAVO ZA LASTNINSKE CERTIFIKATE, LAHKO TO STORITE PRI NAS. PRIJAZNO VAM BOMO SVETOVALI IN POMAGALI IZPOLNITI NAROČILO ZA PRODAJO DELNIC, KI KOTIRAJO NA LJUBLJANSKI BORZI. PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 322-190 www.krekova-banka.si bo oUš'.?-./' v j!'.L clovifZp- SLOVENIJA UVAJA DDV DAVEK NA DODANO VREDNOST REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance INFORMACIJSKE PISARNE NA DAVČNIH URADIH V " mesecu juniju so začele delovati informacijske pisarne na enih uradih po vsej Sloveniji. Prosimo davčne zavezance, da Pokličejo informacijsko pisarno na pristojnem davčnem uradu, jer bodo vsak torek in četrtek med 12. in 14. uro dobili 0 govore na vprašanja v zvezi z DDV telefonske številke informacijskih pisarn: Davčni urad Celje in Velenje: 063/442-911 063/442-148 063/442-098 063/442-049 065/23-308 068/39-13-599 0608/66-20-106 064/371-180 069/28-004 062/778-441 (int. 216) urad Ljubljana in Davčni urad Kočevje: 061/13-19-266 (int. 3845) 061/13-19-266 (int. 2388) Davčni urad Nova Gorica: Davčni urad Novo mesto: Dačni urad Brežice: Davčni urad Kranj: Dav< Davčni Davčni eni urad Murska Sobota: urad Ptuj: DaV( Davi Dav, cni “rad Koper in Postojna: 066/21-08-021 eni urad Trbovlje: 0601/43-664 eni urad Maribor: 062/221-242 (int. 330) 062/225-261 062/224-084 davčni urad (samo za zavezance PDU-ja) fax: 061/328-589 el. pošta: tomaz.andrejka@gov.si P°sebni V SPOMIN FRANCU ROLIHU 1920 - 1979 22. junija je minilo 20 let, odkar nas je zapustil mož, oče in dedek. Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate sveče in krasite grob. Vsi njegovi V SPOMIN Minilo je 10 let, odkar nas je zapustila naša draga BARBARA POZEK iz Adlešičev 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu ter ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: otroci Vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, sporočamo, da smo se poslovili od prijatelja in sodelavca LOJZA ZARABCA Ohranili ga bomo v lepem spominu. Moretovi in kolektiv Sodavičarstva More ZAHVALA V 48. letu nas je zapustil dragi sin, brat in stric JOŽE BAJUK Železniki 2 So(je| Juiem° se sovaščanom, prijateljem, znancem in SvečeUVCern Dct' Preja in Kometa za izraze sožalja, podarjene Gd j-,ln ter spremstvo na zadnji poti, pogrebni službi, rasiči, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. žalujoči: mama, sestri Marija in Martina z družinama ZAHVALA V 56. letu starosji nas je mnogo prezgodaj zapustil JANEZ GORJANEC doma iz Gor. Suhadola 8, Brusnice, kije 28 let živel in delal na Dunaju Pogreb dragega sina, brata in strica je bil v torek, 15. junija, na Dunaju. Zahvaljujemo se prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in prižgane sveče ter vsem, ki sočustvujete z nami in se ga spominjate. Iskrena hvala! Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto V 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. V SPOMIN Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino dal. Bolečine težke si prestal, a v naših srcih si ostal. 28. junija mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek FRANC STRGAR z Broda Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo v srcu. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE JAZBEC z Loga se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti v tako velikem številu, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala osebnemu zdravniku dr. Pesjaku za dolgoletno zdravljenje, zahvala tudi gospodoma župnikoma Novaku in Zrimu za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se vsem sovaščanom za nesebično pomoč, posebno družinam Lisec, Cizerle in Erjavec. Še enkrat najlepša hvala vsem! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 79. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica ANA BARBO roj. Strnad Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala velja tudi osebju Zdravstvenega doma Novo mesto ter podjetjem Vino Brežice, d.d., Zdravilišče Šmarješke Toplice in SŽ VV Novo mesto, LD Mirna Peč, ZB Mirna Peč za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem iz Šmihela, pogrebni službi Novak in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in mamo pospremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku, iskrena hvala. Vsi njeni • Usoda države je odvisna od stanja družine. (Vinet) ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra MIRA MAKOVEC • iz Semiča HSc,tl Za f zahvaljujemo vsem, ki sle našo drago mamo pospremili na zadnji poti, sorodnikom, sosedom ter Maric m°vano cvetje 'n sveče. Še posebej se zahvaljujemo dr. Olgi Cerar, Interni bolnici Novo mesto in i°vora ;.!. j . /a skrb in večletno pomoč. Zahvaljujemo se tudi prof. Anici Snoj in Anici Lah za poslovilna jn Semič, pevcem, gospodu župniku za pogrebni obred in pogrebni službi i dali carine i »aš0 Ijubj^ P^8 hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nam dali moč za soočenje s praznino, ki je ostala za Žaj-.o niamo- uJoči: mož Franci, sin Igor z družino in sestra Ivanka z družinam, sestrični Hilda in Slavka Semič, Ljubljana, IVebnje, Idrija, Zavrh, latkve pri Novi Gorici ZAHVALA V 73. letu nas je za vedno zapustil JOŽEF ŠTRAVS iz Dolenjskih Toplic, Gregorčeva 46 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami delili žalost in bolečino, nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilcem, posebno Gasilskemu društvu Dolenjske Toplice, Občinski gasilski zvezi Novo mesto, Čebelarskemu društvu Straža - Dolenjske Toplice, Krajevnemu odboru ZZB NOV, sodelavcem Cestnega podjetja Novo mesto - Upravna enota Novo mesto, podjetju Varnost, govornikom za poslovilne besede, pogrebni službi Oklešen, pevcem in gospodu za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Vida, hčerki Sonja in Majda z družino, vnuka Irena in Jan, sestre Jožefa, Angela in Ana z družinami ter ostali sorodniki 1^600), 24. junija 1999 DOLENJSKI LIST 29 TA Tfi=IF5)PIM TEDENSKIKOLEDAR-IUNO-BELA TEHNIKA- ČESTITKE -ELEKTRONIKA -KMETIJSKI STROJI -KUPIM -MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - U U ^=i I—^ Lbra UVI \J Zr-A^) U UUU^nA POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski Četrtek, 24. junija - Janez Petek, 25. junija - dan državnosti, Hinko Sobota, 26. junija - Stojan Nedelja, 27. junija - Ema Ponedeljek, 28. junija - Hotimir Torek, 29. junija - Peter, Pavel Sreda, 30. junija - Emilija LUNINE MENE 28. junija ob 23.38 - ščip kino BREŽICE: Od 25. do 27.6. (ob 19. uri) ter 28. in 29.6. (ob 21. uri) komedija Moj najljubši marsovec. Od 25. do 27.6. (ob 21. uri) glasbeni film Studio 54. 30.6. (ob 21. uri) kriminalni film Kvartopirci. ČRNOMELJ: 25, in 26.6. (ob 21. uri) romantična drama Življenje po življenju. 27.6. (ob 18.30 in 20.30) komedija Taxi. DOBREPOLJE: 27.6. (ob 20.30) slovenska komedija V leru. GROSUPLJE: 25.6. (ob 20. uri) slovenska komedija V leru. IVANČNA GORICA: 24.6. (ob 20. uri) slovenska komedija V leru. KOČEVJE: 28.6. (ob 18. in 20. uri) slovenska komedija V leru. KRŠKO: 24. in 25. (ob 20. uri) ter 26. in 27.6. (ob 18. uri) romantična drama Ljubezen v steklenički. METLIKA: 25.6. (ob 21. uri) komedija Taxi. 27.6. (ob 21. uri) romantična drama Življenje po življenju. NOVO MESTO: Od 24. do 30.6. (ob 19. uri in 20.45) komedija Moj najljubši Marsovec. RIBNICA: 26.6. (ob 22. uri) slovenska komedija V leru. TREBNJE: 25.6. (ob 20. uri) in 27.6. (ob 17. uri) ljubezenska drama Ljubezen v steklenički. VELIKE LAŠČE: 26.6. (ob 20. uri) slovenska komedija V leru. ČESTITKE film • MOJA BOŠ, drama (I Want You, Velika Britanija, 1998, režija: Michael Winterbottom) Moja boš je hudo zmeden film o štirih tipčkih v nekem izgubljenem angleškem obmorskem mestecu, ki se iz nepojasnjenih razlogov mečejo za eno in isto bejbo, lokalno frizerko. Helen, temnolasa in bledopolta Rachel IVeisz, je resda seksi, toda brez kakšnih drugih drastičnih lastnosti, ki bi jo označevale kot fa-talko. Pravzaprav je povprečnica, simpatično dekle, s katero v času, ko na primer oblikuje sicer povsem solidno frizuro, ne morete spregovorti kaj hudo pametnega. No, saj človek kaj takega v salonih niti ne pričakuje. Helen se resda ne pusti prijeti nikomur, vsaj ne zlahka, obenem pa ne izvemo zakaj. Zakaj je tako privlačna in tako hladna?Lokalnemu didžeju se že meša, saj mu po polletnem razmerju še vedno noče “dati”, čeprav je prepričan, da ima do tega vendarle pravico. Na suhem ostane tudi nekdanji ljubimec, ki ježe tako zrajcan, da jo hoče kar posiliti. Malo drugače je z njenim bivšim fantom, ki se vrne po osmih letih zapora in ima zato nekaj več pravice do njenega telesa. Preprosto si postreže, grobo, kot človek iz ares-ta pač, ona pa mu ne more odreči. Zgodba se kotali in kotali, potem pa nam končno povedo, da je zadaj še nekaj. Gre za umor njenega očeta, zaradi katerega je bivši fant šel zaljubljeno sedet. Vrnil se je streznjen, a brez zagotovila, da mu bo uslugo vrnila z brezpogojno vdanostjo. Tu je še nemi begunček iz Jugoslavije Honda, naturščik Luka Petrušič, ki ne govori vse od maminega samomora, zato pa toliko bolj obsedeno lovi in snema zvoke in besede, ki jih izgovarjajo okoli njega. Helen ima do njega nekakšen zaščitniški odnos, mali pa je edini odfrajerjev, za čigar tičem njena roka seže brez pomisleka, pa tudi edini, ki jo brezpogojno zavrne. Winterbottom je posnel zate-žen film, ki je sicer lep, dovršeno posnet in ozaljšan z morbidno fotografijo poljskega mojstra Slavvomirja ldziaka - zmojstril se je pri Kieslovvskem in njegovi Trilogiji, obenem pa prazen in ničev. Gre le za bajanje z nekakšnimi občutji in morami, na katerih slonijo razbitine neke zgodbe. Da bi film funkcioniral kompaktno, bi verjetno potreboval kakšen dialog več, predvsem pa nekakšno sklenjenost, vzrok, ne samo posledico in zatečeno stanje. Edina svetla točka v tej temi je mlada Makedonka Labina Mitevska, Albanka iz slavnega filma Pred dežjem, tu Hondina sestra, ki v novem okolju povsem sproščeno seksa in uživa življenje v svetu, ki je dolgočasno depresiven, toda varen pred balkansko samouničevalno spiralo smrtonosne norosti. TOMAŽ BRATOŽ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Na več kot 270poštah po vsej Sloveniji lahko odprejo žiro račune fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki, društva in civilno pravne osebe. Informacije na tel. št.: 061/174 1207, 062/228 8247, 063/425 2712. sil L IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca l.eskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za l. polletje 5.3JO tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društvu ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OG LAS 1:1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotograftfin disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. DRAGI MAMI Tereziji Vizlar iz Velike vasi 19 čestitamo za 80. rojstni dan z dobrimi željami in lepimi pozdravi! Hčerka Mimica iz Nemčije. 2282 KMETIJSKI STROJI TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 330-litr-sko, prodam. 3(068)83-640. 2267 KOSILNICO Mini padamo Lamborghini 250 in rezervno blajerico, koso in vodilo za njo prodam. 0(068)83-302. 2268 TRAKTOR ZETOR 5211, letnik 1990,1100 ur, kot nov,ter žetveno napravo za BCS in mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. 3 (068)89-821. 2294 HLADILNI potopni agregat za mleko, 1.9 KW, prodam. 0(041)581-335. 2336 KOSILNICO FIGARO v delovnem stanju prodam. Lešnjak, Gotna vas 47, O (068)22-006. 2322 Avtošola MAX organizira vsak ponedeljek tečaj iz CPP za A- in B-kategorijo v učilnici nad Zavarovalnico Adriatik, Novi trg 1, Novo mesto. Zaposlimo tudi Inštruktorja B-kategorije. Inf. na tel.: 0609/637-021. Splača se varčevati! MOTORNA VOZILA JUGO 45, letnik 1991, dobro ohranjen, registriran do maja, prodam. 3 (068)85-756. 126 P, letnik 1990, prodam. 3 (068)41-074. LADO SAMARO 1300, 5V, letnik 1989, 93.000 km, prvi lastnik, prodam za 150.000 SIT. 3 (068)322-463. 2293 FORD ESCORT karavan 1.8 16 Vghia, letnik 1992,138.000 km, kovinsko zelen, dobro ohranjen, ugodno prodam. 3 (068)81-149 ali (041)690-082. 2300 R 5, letnik 1993, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)25-816. 2307 AX ALLURE 1.1 i, letnik 1993, registriran do 5/2000, prodam. 3 (0608)75-250. 2308 FORD ESCO RT CLX 1.6, letnik 1996, av-. tomatik, z dodatno opremo, 15.000 km, prodam. 3 (041)760-766 ali (068)41-100. SUZUKI MARUTI. letnik 1/95. prodam. 3 (068)65-376, popoldan. 2315 R 19 1.4 RT, letnik 1993, kovinsko moder, registriran do junija 2000, prodam. 3 (068)78-088. 2319 PASSAT TD1 karavan, bel, letnik 1994, prodam. 3 (068)341-952. 2321 MARUTI, letnik 1993, rdeč, 56.000'km, prodam. 3 (068)81-231, po 16. uri. 2323 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do 6/ 2000, prodam. 3 (068)73-217. 2324 VW POLO 55, styling oprema, letnik 1995, zelen, prodam. 3 (068)89-070 ali (0609)633-163. 2326 SEAT IBIZO 1.4 CLX, letnik 1995, model 1996, registriran do septembra, rdeč, prva lastnica, prodam. 3 (068)65-281, po 16. uri. PEUGEOT 106 XT 1.4, letnik 1992, z vso dodatno opremo, prodam. 3 (041)808-438, (068)56-291, do 16. ure ali 59-058, po 17. uri. R 5 CAMPUS, letnik 1993, kovinsko zelen, prodam. 3 (068)341-356. 2337 PEUGEOT 206 1.4, letnik 1998, registriran do konca leta, kovinske barve, prodam. 3 (041)628-851. 2340 OPEL ASTRO GSI 1.8 16 V, belo/veliko dodatne opreme, lepo ohranjeno, prodam. 3(041)628-851. 2341 FORD FIESTO 1.1, belo, letnik 1993, temno sivo, prodam. 3 (068)75-256. 2342 JUGO KORAL55, letnik 1989, bel, prodam. 3(068)81-141. 2343 MEGANE CLASSIC 1.6 RT, bel, letnik 1997, registriran do 4/2000,40.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. 3 (068)65-340 ali 341-109, dopoldan. 2349 FIAT T1PO 1.4 i.e., letnik 12/93, brez dodatne opreme, prodam. 3 (041)691-432 . 2350 R TRAFIC T 1400, povišan, letnik 1991, ohranjen, prodam. 3 (068)344-295. 2351 TOVORNI AVTO Z 38-8 A, letnik 1990, vozen z B- kategorijo, 74.000 km, velikost kasona 380x 195 cm, prodam. 3 (068)53-771. R 4 GTL, letnik 12/89, registriran do 1/2000, 94.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. 3 (068)53-001. 2284 126 P, letnik 1989, registriran do 5/2000, prodam. 3 (068)78-465. 2345 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 4/2000, prodam. 3 (068)22-031. 2303 M DOLGOROČNO VEZANA TOLARSKA SREDSTVA Doba varčevanja Obrestna mera nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev TOM + 2,54 % TOM + 4,00 % TOM + 5,00 % RENTNO VARČEVANJE V TOLARJIH depozit depozit z valutno klavzulo mesečni pologi TOM + 5,50 % TOM + 5,50 % TOM + 5,30 % slfgp 1 ■T : .0 DOLENJSKA BANKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! POSEST MANJŠI VIKEND v okolici Novega mesta kupim. Tf (068)24-652. 2286 V NOVEM MESTU, na Košenicah, prodamo hišo, 200 m2, parcela 720 + 700 m2, telefon, CK, za 31.000.000 SIT. Media nepremičnine, TT (068)325-449 ali (041)636-746. PARCELO na Vinjem Vrhu, 52 a, vinograd in travnik, sončna lega, z dostopom, prodam, tfr (068)770-150. 2327 PREKLICI ANGELCA ŽABKAR, s.p., Kotarjcva 6, Šentjernej, s 15.7.1999 preneham z dejavnostjo vodenja poslovnih knjig. 2264 ALOJZ BOBNAR, Petane 7, prepovedujem Francu Vidmarju in sinu Romanu, Petane 9, vsako vožnjo deponije Cestnega podjetja in ostalih prevoznikov s tovornimi vozili po mojem zemljišču brez mojega soglasja. Ce tega ne bodo upoštevali,sledi popolna zapora ter sodni postopek. Preklic je trajen. PRODAM OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. 3 (063)451 -082. 1621 600 LITROV dobrega rdečega vina iz bizeljsko - sremiškega okoliša (Pišecc) prodajamo od 120 SIT dalje. 3 (0608)65-526 ali (041)823-938. 2216 PECLJALNIK za grozdje, rabljen dve sezoni, prodam. 3 (068)41-162. 2266 DRVA, metre, bukove, kalane, lahko razžagane. z dostavo na dom, prodam. 3 (068) 322-754. 2281 7 $ SUZUKI I co ALTO 1,095.000 tolarjev SWIFT 1.0 3V 1,295.000 tolarjev JIMNY 1.3 3V 2,495.000 tolarjev GRAND VITARA 1.6 3V 3,095.000 tolarjev AVTOSERVIS MURN Resslova 4 Novo mesto 068/24-791 041/691-434 C CD O O. 0 =3 0 o. MLIN ZA ŽITO, šrotar, peč z bojlerjem za kopalnico, na drva, več lesenih sodov in razne liste za cirkular prodam. 3 (068)26-726. STAVBNO POHIŠTVO v naravnem lesu, okna, vrata, garažna vrata, kovinska, 3.50 x 3 m, vhodna alu enokrilna in več radiatorjev, vse rabljeno, prodam. 3 (041) 665-904. MIZO, JEDILNI KOT in DVA STOLA, prodam. Starič, Mestne njive 6, Novo mesto. DVOSTEBRNO avtogvigalo inyamaho XTZ 750 prodam. 3 (068)75-521. 2346 KOZOLEC TOPLAR (dvojnik), odlično ohranjen, v Grmovljah pri Škocjanu, prodam. B (041)584-266, popoldan. 2347 KORUZO v zrnju prodam. 3 (068)325-308. MIZARSKO tračno žago, delovna širina 60 cm, prodam. 3 (068)73-536, dopoldan, (041)561-960. 2275 300 LITROV dobrega rdečega vina prodam. 3(068)73-708. 2318 SUHA gabrova drva in 4 mlade pse prodam. 3 (068)87-741, po 20. uri. 2309 RAZNO JASNOVIDKA AIDA(BiH).Vvrednostncm pismu pošljite 5.000 SIT za neomejeno število vprašanj. Naslov: M, d.o.o., Tomšičeva 18, 3320 Velenje (za Aido). Osebni kontakti bodo mogoči po 1.12.1999. Cena 15.000 SIT. APARTMA v Medulinu oddam do 18.7. in od 21.8. dalje. Cena 6000 SIT/dan. Opremljeno, parkirišče, terasa. C (068)47-192, zvečer. NOV poslovni prostor, 55.1 m2, v Bršljinu (notranji trg), oddamo v najem. Šifra: Bršljin. SI ŽELlffe DRUŽBE, pogovora ali nasvet? TT (090)46-52,156 SIT/min. 2295 SREDNJA GENERACIJA, pari in posamezniki, vabljeni na ples ob dobri glasbi ansambla Liura s pevko Barbi v petek ob 20. uri v motel Grosuplje. Organizator: društvo Metulji. 2299 GRADITELJI. POZOR! Če potrebujete elektroinštalatcrske usluge, se oglasite pri Elektroinštalaterstvu Stanislav Hostnik, s.p., IT (068)45-015. Po 30.6. izvajamo usluge brez DDV. 2304 ZA POMOČ in oskrbo starih ljudi sprejmemo dobro osebo ali družino. Možnost dedovanja. Lep dom. Naslov v upravi lista. VODICE, Hrvaška, oddam apartmaje za 4 do 5 oseb in za 7 do 8 oseb. Vrt. plaža, parkirišče. Izvensezona ugodno! TT (068) 324-890. ZA OPAŽENJE PLOŠČE posodim kovinske podpore, bled plošče in plohe. IT (068)342-506. 2332 SLUŽBO DOBI V PICERIJI v Novem mestu zaposlimo dekle za delo v strežbi in dekle za peko pic TP (041)622-268. 2292 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo natakarje ali pripravnike TT (068)45-214, dopoldan, 45-511, v lokalu. 2305 VAŠA PRILOŽNOST! Če želite: 1 delo brez tveganja • sebi in drugim polepšati življenji • povrh pa še zaslužiti -potem vas želim spoznati-Za osebni razgovor pokličite 041/533-001 NA TURISTIČNI KMETIJI Kemož^k° za pomoč v gospodinjstvu. 1T(06M -VARI LCA ali KV kleparja z znanjem vi nja zaposlim. 3(061)774-092. ZAČASNO ZAPOSLIMO voznika C-j" kategorije s praks«. 3 (068)375-68«. ^ IŠČEMO zastopnike za Nravstvene Pj^j močke na terenu. APEL, tt(068)- ^ (041)714-583. COMMEX. d.o.o., servis za zaposli več delavk in 2 delavca. ** l M8' V KAVA BARU Pri slonu zaP0/'^Zo|dan-za delo v strežbi 3 ( 068)321-495. d°P 22-748. popoldan. . Q v ZASTOPNIKE s prevozom zaPf^pj$v Krškem, Šentjerneju in Škocjanu z PIRS. poslovni imenik. Slovens * Ljub-d.o.o.. PE PIRS. Litijska cesta 38, jijO Ijanu. 3 (041)746-823. ^ V HARLEY BARU redno ali zaposlimo natakarico. 3 (041)621- ^ REDNO ZAPOSLIMO simpaliNode^ pripravnico za delo v strežbi. Delo) jke ko. 3 (068)76-214. ^ji DEKLE za delo v strežbi zaposlimo v P ^ Šcntpctcr. B (068)75-408. ^j. TAKOJ ZAPOSLIM voznika MtfLjer. perja. 3(068)42-350ali(068)81-47 ^ ali (1(41)616-306. STANOVANJA E zdravil (041)6^ /.na V BLIŽINI TOVARNE jantern manjše stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE.^374 Šegovi v Novem mestu oddam- ^ 950. ‘ V NOVEM WCCT*1 nrndamoe • jj, dvosobno NOVEM MESTU Prodam0 ®nje.Md!* osobno in dvoinpolsobno stanu /041)63^ nepremičnine. W (068)325-449ah 746. . g3f' NA VIDMU - KRŠKO oddam v "a^n„, sonjero, neopremljeno in neog 22' (0608)77-337. ia,t0; V NOVEM MESTU oddam enosoh" vanje 3 (068)21-815. , ^^^0» V NOVEM MESTU, na R»gOvsk',i^’cK.2 stanovanje, 45 m2, tretje nadstrPx0jjiC. .z 6.800.000 SIT. Media neprem'«1 jj* (068)325-449 ali (041 )636-746. 30 DVOSOBNO STANOVANJE oddamo v najem z odkupom delne opreme. ® (068) 325-469- 2288 V SEVNICI prodam enosobno stanovanje, takoj vseljivo, prvo nadstropje. ® (068)67-168 ali (041)802-043. 2316 V NOVEM MESTU, Dolenjskih Toplicah, Trebnjem ali okolici najamem garsonjero ali enosobno stanovanje. ®(0609)637-114. ženitne ponudbe UREJAMO resne zveze. Sreča, ženitna posredovalnica, It (068)326-033. 2273 ŽIVALI Mlade NESNICE hisex, rjave, pred nes-no«i°> *n grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in infor-2nIS!C: ^uPan^*^ Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, W (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas \\ i (^8)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, B (068)49-813. 1287 TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, in 2 telici, stari 8 mesecev, prodam. ® (068)45-101. KOI WEILER, mladiče z rodovnikom, prodam.® (068)341-049. 2279 °VCE za nadaljnjo rejo, nakladalko Sip, 19 m ,.harmoniko c, f, be in jugo 55 prodam. TT (068)67-003. H 2291 KOKOŠI NESNICE ter mlade jarkice prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Peritninarstvo Humek, ® (068)67-108 ali (0609) 631-060. KRAVO, staro 3 leta, križanko, odlično mle-arico, prodam ali menjam za kravo za zakol. * (041)538-018. 2312 ČREDO OVAC prodam ali menjam za gove-"0. konje ali traktor. It (068)344-086 ali 344-2317 stare 18 tednov, prodajamo, tf (068)47-197. 2333 S®5°' brei° 7 meSeCeV’Pr0da 23" »Skrave p°izbiri prodam23^ ^VO, brejo 8 mesecev, in suhe smrekove «ke, 2.5 cm, prodam. It (068)67-511. 2265 pRAŠIČE, težke 25 do 130 kg, prodam. Možnost zakola. It (068)81-179. 2310 HAN/S ^tistična CD C O- HevU' ® 068/324-377 ’ njenega velikega ustvarjalca in avtorja partizanske simm C venca četverih nepozabnih pesnitev. Ilova gora. Padlim. B _ krajina in Proti morju, se je njegovo rodno Novo mesto po vilo v torek popoldan. Obisk glavnega urednika revije Život strany Osemnajstega junija se je mudil v Novem mestu t°V; ^ 'alenta, glavni urednik revije Život strany^ glasila^- s po- Valent Čehoslovaške. V Novo mesto ga je privedel Bogdan (-JS0"."je glavni in odgovorni urednik Komunista iz Beograda. (,0p0. obiskal uredništvo Dolenjskega lista, Gostišče na Bregu lenjski muzej in Študijsko knjižnico Mirana Jarca. Madež na odborniški izkaznici y Na predzadnji seji metliške občinske skupščine so raZ£jrali Ijali o liku občinskega odbornika. Ob tem so ostro kriti y posameznike, pravzaprav samo enega, ki s svojim vc^erVanju, zasebnem življenju, predvsem z izgredi v vinjenem * je-močno kvari ugled skupščine. Ta človek je na odgovornem^ lovnem mestu, močno znan, zato so ga opozorili, nai z danjo prakso preneha. Kljub vsem obljubam, ki jih jc duh komaj dva tedna za tem zgodilo, da se je na Veselici nek J ^ -olnoči lotil natakarja, ga oklofutal in zmerjal brez vzrok ‘ctliki sc o tem precej govori. M Odlikovanje iz leta 1951? Poverjeniki ZB raznašajo te dni po Novem mestu, mor_ ‘ jj. tudi kje drugod, članom ZB odlikovanja. Iz potrdil )e.u-c j(). no, da je P/ezidij zvezne skupščine podelil ta odlikovanju tako decembra! 951, ali pred skoraj 15 leti. Moramosevpr so bila ta odlikovanja in kako to, da jih srečujemo na omalovažujoč način? Sporočilo naročnikom in bralcem v Tudi letos bomo v poletnih mesecih izdajali naštet i ^ skrčenem obsegu, navadno na 16, včasih pa tudi na I - s ' p(i-Na ta način bomo prihranili toliko papirja in denarja, da p lenjski list na jesen spet lahko izhajal stalno na 24 stran