M9V a. Irniito An. NARODNE nM . T * far mailL tka AM ml m. i»M. M tke o, 111., sobota, 1. oktobra (October 1), 1932. Sub*cri|>Uun ftl.OU g« Y—rly STEV.—NUMBER 232 MiUat *t t» »«ctioD 1103. Act of Oct. 8, 1W17. »uthorti»d o« J»j§ lAlPMJA PRO- Tl TERORISTOa na kubi Vet vladnih uradnikov, ki ao o- Humlj«ti sodelovanja v terori-SaUi akcijah, aretiranih.Po-icija in vojaške tete patrn- ufrfjoobreije.^kijeab. javil* vest o aretscijsh, soa-pendiran__ Havana, Kuba, 30 sept.- Polička je včeraj aretirala veUko t lo oHeb, med temi 26 vladnih uradnikov, katere sumniči delovanja v terorističnih ak-£shki so V zadnjih dneh recitirale v šestih "^rih. Avtoritete »o tudi zasačile pet moških in jih obtožile umora dr.Cle-merita Vazqueza BelU, predsednika senatne zbornice. Bello je bil desna roka diktatorja Macha ^Voditelji opozicije proti diktatorju so se poskrili v uradih ino-lemskih diplomatov. Policija in vojaki so zastražili obrežje, da Uko preprečijo beg morilcem. Noben kubanski državljan ne sme zapustiti dežele. List He-raldo de Cuba" je bil suspendiran, ker je objavil oporočilo o aretacijah, in glavni urednik in upravitelj sta bila aretirana in odvedena v zapor. gest katoliških dfctovnikov je bilo vrženih v zapoOfco je bil odkrit dinamit na pokopališču Colon, kjer je imel biti pokopan dr. Bello. Duhovniki so obtoženi, da so vedeli, da so teroristi zakopali dinamit na pokopališču. Oblasti domnevajo, da so teroristi nameravali z dinamitom u-biti predsednika Machada, njegove ministre in druge visoke vladne uradnike, ko bj aa.abrali ob Bellovem grobu. Žarota se je izjalovila, ker je vdova umorjenega senatnega predsednika izrazila željo, naj se truplo njenega moža pokoplje na pokopališču Santa Clara namesto na pokopališču Colon. Minister za notranje zadeve Octavio Zubizarreta je snoči iz javil, da je policijs aretirala pet moških, o katerih je prepričana, da so umorili predsednika senata in zakopali dinamit nepokopa-lišču. Eden od teh je Louis Artu-ro Belto, sin visokega vladnega uradnika v Havani. Dr. Domingo F. Ramos, profesor na havanski univerzi, ki se doslej ni vmešaval v politiko, je naznanil, da se bo obrnil na a-meriškeRa generalnega konzula v Havani z apelom, naj ameriška vlada posdk v situacijo. Papeževa potdanica mehiškim katoličanom Vatikansko mesto, 30. sept. — Papež Pij XI. je danes izdal novo encikliko, ki se nanaša na «por med mehiško vlado in katoličani. Enciklika obsoja perse-kucijo katoličanov v Mehiki, katero je vodila vlada tudi po sklenjenem dogovoru L 1900, ki je vzpostavil svobodo katoliškega bogoslužja v Metliki. Papež zaključuje svojo poslanico z apelom na preganjane katoličane, n»J *< pokore in sledijo svojim voditeljem ter jih podpirajo pri njihovem delu. Odmevi Insullove-ga poloma Objavljena je bUa nova listo! prominentnih finančnikov in politikov, ki ao kupovali delni- [ ce pod ugbdhimi pogoji fordova kom mezde Chicago, IN., 30. sept. — Nadaljnja odkritja v zvezi z deba klom Insullovega imperija ao prišla včeraj na dan kot rezultat preiskave, ki so jo uvedle federalne avtoritete in urad državnega pravdnika Swansona. Objavljena je bila lista imen 318 politikov, finančnikov, jav-nonapravnih magnatov in drugih prominetnih osebnosti kakor tudi korporacij, ki so formirali sindikat, kateri je pokupil 116,-000 navadnih delnic propadle Insull Utility Investments, Inc., 16. avgusta 1980 po $60 za delnico, ko je bita tržna cena $69.26. Člani sindikata so začetno plačali samo pet odstotkov na delnico, kasneje pa nadaljnjih 16 odstotkov od kupne cene. Ves vloženi denar so izgubili, ko je korporacija likvidirala. To je pri šlo na dan na včerajšnjem zaslišanju pred federalnim sodnikom W. C. Undleyem. Preiskava je prišla do točke, ki zahteva akcijo s strani vele-porote. Ta bo najbrž pod vzeta prihodnji teden. Lista privelegiranih investor-jev uključuje prominentne osebnosti. Med temi so župan Čer mak, Stanlejr Field, Ernest Gra-ham, Giacomo Rimini in njegova soproga Rosa Raisa, bivša člana čikaške opere; Pat Roche, član štaba državnega pravdnika Swansona; F^Uric L. Smith, član narodnega komiteja republikan ske stranke; }ames Simpson, načelnik direktorja treh Insullovih kompanij; Jbavid Shanahan, Minimalna mezda dolarje na dan. je sedaj štlH Redukcije so Detroit, Mich., 80. sept. — Kot odgovor na govorice, da je Fordova kompanija odpravila minimalni mezdni standard $6 na dan, je uprava kompanije včeraj podala izjavo, v kateri priznava redukcije. Redukcije so splošne. Vsem delavcem in uradnikom so bile znižane plače. Neizučeni delavci prejemajo 60 centov na uro ali f4 na dan, izurjenejši delavci prejemajo 62% centa na uro, i-zučeni delavci pa 76 centov na uro. Nova minimalna mezda je za en dolar nižja kot jo je razglasila Fordova kompanija pred o-semnajstimi leti. Ko je Ford takrat naznanil, da bo najnižja mezda fft na dan, je presenetil ves industrijski svet. V razred štiridolarske dnevne mezde spadajo pometači, čuvaji in drugi delavci, ki opravljajo lažja dela. f* zavarovan-jimaku-Chesapeake A Med delavci to železnice je kampanja ss zavarovanje, usiliti Provi-dent Life and, Abcident Inaur-anoe kompanija. Za to zavarovanje afitirajo tudi nekateri u-radniki in namdkšenci železnice, ki skušsjo organizirati železničarje v to svrho v posebno bratovščino. Proti tej agitaciji so nastopili voditelji štiri! So proti ju defta*osv, Aajo usiliti Ohio \Vitshingt(W Cheaapeake 4 zadnje čaae takozvano katero jim sdkih unij — strojevodij, kon- 4. ieia. Domač drobil ______lice; Mplyin Traylor, predsednik First National banke;[ Joseph Tumulty, ki je bil tajnik predsednika WHsona; Owen D. Young, načelnik General Electric, in veliko Število drugih politikov in finančnikov. Zvezni pravdnik Jacobson je naznanil, da bo v doglednem času pozval Samuela Insulla, ki bi va v Parizu, in njegovega brata | Martina J. Insulla, ki se je u-maknil v Kanado, na zaslišanje, Brata Insull bosta mords ignorirala poziv, ker ne spadata pod jurisdikcijo federalnega sodišča, toda zaslišanje se bo kljub temu nadaljevalo. | Stavkarjiprstotlrajo pro* flpeHeip Župana počivajo, da uvede prei-akavo o razmerah v skebskih tovarnah Iz White Valleyja, Pa. — Tu se je obesil Matija Primožič zaradi krize. Ni imel več centa v hiši, Žena in sedem otrok je pa zahtevalo živil. Star je bil 4$ let, v Ameriki 80 let, doma iz Pod-gore in član SNPJ. Is Eiyja, Miim. — Kakor poroča "Nova Doba", nekatera društva JSKJ protestirajo proti sklepu zadnje konvencije, da ju. A odbor se . ns proteste. StavbiŠče je že kupljeno in dom ne bo stal več ko 126,000. h CalumeU, Mich. — Luka Klopčič, tukajšnji slovenski župnik, je umrl. Podlegel je ponesrečeni operaciji na slepiču. Star je bil 58 let, doms iz Železnikov na Gorenjskem in v Ameriki je bil 2» let. Kot človek je bil dober družabnik In strasten lovec. Iz Ban Frsnciacs, Cal. — Tu je naglo umrl Jože Cesar, star 63 let in doma iz Trnovca pri Metliki. ZapuJča ženo. Is New Yorka. — Tu je umrl za jetiko Peter Rotar. Doma je bil iz Osilnice na Dolenjskem, kjer zapušča očeta in ženo. rih železničar sipeved d akterjev, kurjnčev in pomožnih konduktorjthr. Člane svare pred takim savnrovanjem kot ga nudi Provtdeftt Life and Ac-cident. Velja le toliko časa, dokler je delava? v službi. Ko la-gubi delo, je tudi ob zavarovalno protekcij^ (Poleg tega pa družba lahko apremeni pravila v 60 dneh. £*varfvanje je od 26 do 30 odstotkov dražje kot ga na primer nudijo Članom želez-ničarske bratovščine. Ker družba pravi, da je grup-na zavarovalnina cenejša kot pa na "odprtem Irgu", pravijo voditedji žiissničarjev, ds je to le vaba. '#i dozdaj šj nismo mogli odkriti "bargains" v zavarovanju," pravijo v izjavi. "Za izplačilen podobne na-kaznice je potrebno prav toliko denarja pod tbm aH drugim sistemom in aena zavarovalnini mora biti dovolj visoka, da se to izvrši. Pel vaakem grupnem zavaroval^jjfgta^ bazirana avoj dom v B*y- nriiJew5oiiSajil člani več > pa ne oo oilml kot ^ ^jih zavaroval. ni na. "Poleg tega pa komercialne družbe kot je Provident Life and Accident tudi ne dajo pro-tekclje zastonj, brez privatne-ga dobička", pravijo voditelji že-lezničarjev. Kot je razvidno se ta družba špecialiaira ns lovsnje železničarjev. Pred par leti je bila aktivna na Gouthero Railway železnici. Uepeh je žela le tako dolgo, dokler niso ponujenega zavarovalnega sistema razkrinkali voditelji železničarjev, bil pa je v nekaterih oalrih boljših kot pa akfma, katero ssdsj ponuja delavcem Chesapeake k Ohlo železnice. poziva ia roj proti remske-mu fašizmu i Nemški profesor pravi, da bo reakcija trlumfiraia, ako ae radikalne delavake grupe ne se-dinijo New York. — (FP) — Edino enotne fronta, ki bi uključevala socialiste, komuniste in druge radikalne skupine, more rešiti Nemčijo pred naraščajočo fašistično nevarnostjo, je dejal profesor E. F. Gumbel, ki je igubil službo na heidelberški univerai prošlo poletje, ker je etalno svaril nemški narod pred fašU* mom. Gumbel je govoril na shodu, katerega, je aranžiral Hat "Volksseitung", ki ishaja v New Yorku. Dejal je, da aa buržoazne stranke v Nemčiji združujejo s namenom, da odpravijo demokratične institucije. Eventualno bo prišlo do sporazuma med Papenom in Hitlerjem, na kar bodo podvae-ti koraki za uničenje strokovnih unij, katere ao nemški delavci gradili deeetletja. Profesor Guitfbei je bil od-stavljen vsled pritisks fašističnih krogov na badensko vlado. Neposredni varok je bil govor, ki ga je imel Gumbel pred ao-claliftičnfcmt študenti. Ob tiati priliki je dejal, da postavljanje vojnih spomenikov pomeni poveličevanje masnega klanja. Slava vojne je v stradanj« in morltvah sočloveka. Ta govor je bil le pretvesa, na kateri bazi Je badanska vlada odstavila Profeabril__ bil sovražnik fašlama Še 1. 1M0, ko je elutil njegov prihod in svsril nemške delavoe prad to nevarnostjo v svojih govorih in člsnkih. j Stanovanjska alavka Green o industrijski situaciji Zaposlene* med unijakiml delavci ae Je nekoliko svlšala v Mfptrmbru, pravi pntlmlnik Ameriške dekmfce federacije. Krog 11,600,000 breeponekiih v avgustu_ Waahkigton, D. C., 30. sept. Poročilo, ki ga je včeraj podal William Green, prsdsednik Ameriške delavske federacije, ae glasi, da se ja aaposlenost msd unij-skimi delavci nekoliko svlšala v prvih tsdnlh septembre. V juliju js bilo 16.4% unljskih delavcev bres dela, v avgustu 26.1%, v septembru pa O brezposelnosti na splošno js dsjal, da maki kašajo, da bo več ljudi brea dele prihodnjo slmo kot kdsj prej . Trpljenje radi breapoeelnostl bo največje v zgodovini te Jaftele. On sstftnlra, da je armada brezpoaelalh narasla na 11^400,-000 v juliju, v avgustu pa se je povečale m atotisoč, to pa sara dl tega, kar so msnjšs Industri ja, katerim aa ne polaga velike vsžnosti v Časopisju, vsndar pa kontrolirajo službe, pričele od puščati delavce. Nad stotlsoč ds-Isvcsv js izgubilo zaslužke, ko so bila poijsks dela končana v Ju liju. ' Tiskarji «vada)a kra|ft Petdnevnlk bo stopil v veljavo navaia latu, če ga potrdi članstva na referendumu, črpanj? penzljakegs »klada federacija 0 iprebsesniskih Long Beach, i si organialrani letu Poročile je naklonjeno Roonevel. ■ta, teda tudi za Hooverja nI-ma oatrih bensd. Komunkitlč-nI In sedallstlČRi kandidati I-gnorirani IWaahington, D. C. — (FP)-— Glavni atan Ameriške delavake federacije Je U dni izdal letak, katerega ao 8>odplsdI Wi*ism Green, Frank Morrison, Tlio-mss A. Rickert, Matthew Woll in Martin Ryan, člani nestrankarskega političnega kampanjskega komiteja federacija. Le-tak veebuje rekorde predsedniških kandidatov starih strank, kskor tudi o drugih kandidatih, ki so na lietl teh strank, v zvezi i delavsko zakonodajo. Poročilo je bolj naklonjeno Roosevel-tu kot Hooverju, o eksistenci drugih dveh strai* -p komuni-stični in socialistični — p« poročilo molči, čeprav oba skušata odpraviti sistem, ki je odgo-vorsn sa bedo med delavskim razredom. Poročilo navaja ukrepe, katere Je propagiralo organialrm-no delavstvo in katere je pod-piral Roosevelt kot državni senator v Nevv Yorku v letih 1911-1018. Dalje delavake predloge, ki so bile sprejete v newyorški legislaturi In Jih je RooatvaH kot governor podpisal, ia tudi tiste predloge, katera je dclav. stvo pobijalo, In jih Je Eoaa^t vetlral. zvezi s Hooverjevim rekor-ja objavljena lieU mornarjev utonilo Sesttle, Wash., 30. sept. — Sa-^ trije Od mornarjev so se ^ili k tovornega pamlka Ne-v«da. ki Je treščil v pečine na ,Vf>j> poti proti Japonski. Ne-f^a se je zgodila v bližini oto-« Arnatijmak v Tihem morju, na pomoč sta se odzvala J»!^n«ka pamika, ki eU re-tn mornarje, osUllh 32 ps * grob v morskih vslovih. Par čete okupirale boli-vij«ko trdnjavo A*uncion, Paragvaj, 30. sept. ^rajntjKka armada je vče- uvj^it bolivljsko trdnjavo "toqu*ron v dlatriktu Graa Cha-" ^ V^'dnev| bitki. Poleg tega J* "J>la nad dvatisoč bolivljaklh '»jak,n zam^ ve||ko nM>|J° in orožja. Bal t i mor«, Md. — (FP) — Stavkajoči krojači, člani A/mal-gamated Clothing Workew u-nije, so te dni Imeii protestni shod proti policijskim nssUjem In aretacijam piketcv. Vršil ae je v mestni orožsmi. 210 tovarniških predsednikov je nsslovilo ns župana spomenico, v keteri ga pozivajo, naj odpravi policijsko gonjo proti stsvkfcrjsm in uvede preiskavo razmer v skdbskih tovarnah. V nji pravijo, da so "rsz-mere. v teh tvornicah podobne peonaži," plače pa so "srsnwts zs vsako civilizirano mesto celo teh časih dapreslje." Podjetniki vzdržujejo tudi črni listo nsjnesramnejšc vrsto." Pod novo pogodbo se je do-sdaj vrnilo nk delo 4200 kroja-čev in so dobH zgledi zs zmago na celi črti In bo unija zopet vzpostavljene. Orkan saktevaJ 212 člersiktti Mestna vlada prspovedala organiziranje uslužbencev Philadelphia, Pa. — Vsem tuksjšnjim jsvnlm uslužbencem je mestns vlada prepovsdsla organiziranje v svojih poklicnih ali deUvekih unijah. Po-vod za ta dekret so dali mestni stražniki, ki so ustanoviti postojanko ratovičine policajev, katero je Župan in mestni svet prepovedsl. Dekret se tiče tudi gssilcev, ki imajo že 20 let staro organizacijo. Zanje se poteguje pred-sednik mednarodne unije gasilcev, ki je interveniral pri mestni vtsdl. NsmsAčencl smejo spadati le k podpornim ali bratskim organizacijam. Ameriški gasilci so Imeli že Naval ns irt*d delavske organizacije Birmingham, Ala. — V tukaj-šnji urad Mednarodne delsvsks obrambe je vdrls policijs in srs-tirala tri uradnike. Policija Js držsls jetnike v zsporu 26 ur in jim ni ddvollls, ds bi stopili v stike z odvetnikom. Ker ni po-lici j s imela nlkske bsze zs obtožbo, je aretirsnce izpustila iz lapora. ____ _ v marsikaterem msrtu opravka s sličnimi saproksmi. Nsvsdno ps so ,v borfu fmsgali, ko je pri Ala zadeva pred voliiee. Tudi v PhiladelpMji se nameravajo po-služlti tega aredstva, čs bo sd-minist racija icm «kl«tMl. vztrajala pri svo- NsJeianfkl lsvojevaM več kon-ceeij New York. — (FP) — Pettedenski štrajk stanovalcev proti lastniku velikega apartmenta Je rezultiral v zmagi staAarJsv. Lastnik hiše je predkdU več slučajev sodišču, nskatere stanovalce js Izgnal in zagroafl i ekvikcijami na debelo, toda najemniki ao vztrajali v boju in končna odločitev je bila isrsče-na njim v prilog. Koncesije, ki ao jih Izvojeva-11, uključujejo redukcijo stanarine sa 6 odstotkov poleg prejšnje za deset odstotkov; trije odstotki od vplačana stanarina morajo iti v posebni sklad, Is ksterege se bo plsčsvala ssosta-la stanarina za tista, ki so brez-poeelni sli ps Ishko Izgube sluš-be, in enomesečno konosaljo za vse stanovslce. Imenovan Je bil poseben spravni odbor, v čigar območje bo prišlo rešsvsnje vseh neeo-glaslj, ki ss v bodočnosti pojavijo med lastnikom in stanovalci. Stavko so vodili sedallstl. jevnl ____ ________ja usaarsjcs un js. Pri tem bodo v glavnem pri« zadeti tiskarji, ki dalajo v tiskarnah dnevnikov. Sklep konvencije, ki je bU sprejet • 76 proti 74 glasovom, ss glasi, da ne sme noben član delati po Mam letu več kot pat dni v tedna ne gleda na dbstoje-če pogodbe. Statietlka 686 kra-rnlh unij pokaauje, da eedaj " * 82,040 članov; po pat dni 14,-od dva do štiri ja v Združenih državah 18 Kanadi 11,006 orga-nialranih tiskarjev. Cs bo ttanstvo na splošnem glasovanju potrdilo ta skkp konvencija« ki pomeni obensm avtomatično znižanje tedenskih pUčodftestaapet dni, bi 11,000 brezposelnih članov dobilo po dva dni dala na teden. Sedaj dobivajo podporo o* pri***«* sapoelenega članstva. V to namen prispevajo v nskatorih ■javnih unijah do deset od- krsjevn stotkov. J Sen Juaa, «s^oriko. M. sept — Governer Jsmes R Beveriy U snoči podel Izjsvo, v kateri pravi, da je orkan, ki Je v sredo divjel ne otoku, ubil 212 ljudi in ranil nad dva tisoč. Nad dvesto tisoč ljudi js brst strehe In ms-terislns škods je ogromn- Predsednik unije Charles P Howsrd je poročaj, da pensij ski sklad stalno nazadujs, Lan ako lato je bil deficit v tem skladu nad dvesto tisoč. Članom na panaijaki listi je bilo izplačanih $1,486,897, dohodki pa ao znašali $1,868,244. V ekladu ja še $8,480,486. Pokojnino preje-ma krog 8800 členov. Vsled čr panja sklade Je konvencija ne-kdlko predrugačlla psnzIJskJ sistem. Predsednik Howsrd ja rake t ozirom na skrajšanje delov nika. da v slučaju, če tudi članstvo oddbrl sklep konvencije, ne bodo pri tam prizadeto obstoje-če pogodbe s delodajalci. Kakor hitro pa potočejo, bo unija skušala tudi v pogodbe zanesti t*tdnevn|fe. Sedanji aklep v resnici pfthenl U delitev dela. i Dva uMts pri v Belgrad, 80. sept. — Dva u radalka sta kšU danes ubito, ko js eksplodirale bombe v uradu generala Zlvkovlča. Detonacija ja bila tako močna, da Jo je bilo čutiti po vsem mestu. Vlada je takoj poelala vojaške čete v di-strikt. kjer sedaj patruljlrajo cesto. podpisal, kakor tudi tista« katere je vetlral. V prilog Hooverju je omenjana tudi lajava, ki jo je podal v svojsm sprejemnem govoru In v kateri aa je Izrekel sa večjo reetrlkci-Jo imlgrscljs In sa pomoč vla-gatsljem, ki so iagubill avoje prihranke v propadlih bankah. Letak opozarja organizirane delavce, naj na gtaeujaJo aa nobenega kandidata, ki je na* klonjen uveljavljanju davka na blago in pa redukciji mead sa federalne uslužbenca. Nadalje Jih uiwira, naj volijo samo se tiato kandidaet, o katerih vedo, da so prijatelji delavstva in šo Jim interesi amartlkaga ljudstva bolj pri sreu kot ssbičns zahteve manjšina, lil zadnja sugsstijs ss prav lahko aplicira na socisllstične in komunistična kandidste, ki streme sa odpravo krivi^ ki aa gode večini ameriškega naroda pod kapitallatlčnlm sistemom, dasl so vodltsljl federacije to kandidate totalno Ignorirali v ovojih prlporočMih. Rooksfsllsijsvo bagastvs a povzročilo pa* dan je vredneatl delnic, nafta vel sto milijonov dolarjev, me- Wm New Vork, 80. sept. — Bogastvo v rokah Johna D. Rockefel-lerja, njegovega sina Johna D. Bockefellerja, Jr., In oetalHi članov to fsmilijs ss Jo močno skrčilo tokom depreelje, meni John T. Plynn, ekonom, ki Je spisal življsnjspis fltorega Rockefsllsr-Ja» On pravi, ds Kockefellsr nI najvsčjl bogstln v Ameriki, dasl je bil pred krizo najbogatejši človek ns svstu. Premoženje RockefellsrJeve hiše je mešalo I. 1809 krog ene milljerde dolarjev, a v zadnjih treh Istih ss Js tnlšalo na $160,-000,000. Ko je prišlo do poloms na newyorškl borzi, so delnice Roekefellerjevlh kompanij pri-čele padsti. Dslnics šestih večjih kompanij. kstorih vrednost je bfla pred polomov na borzi 1226. 000,000, ssdaj predstavljajo vrednost le $66-468,072. ■ M i 143 1 raoqv«T» PROSVKTA THF en ligh"nDfmbit IN LASTNINA Ji I»NtrTB m M*. IMI M p* VM M M i*m; m to CtoM «Ut m «1» to* M M Mai • t** Glasovi iz naselbin Zanimiv« 200,000 samomorov! Dr. Frederick L. Hoffman, statistik za zavarovalne družbe, poroda, da ja čez 200,000 mož, žena in otrok izvršilo samomor v Združenih državah v letu 1981. To Je najvišje Me- ______ _____ __________ vilo eamomorov v enem letu v tom stoletju, iz- I ako fcvoljen, kajti nje-vzemši v letu 1908, ko Je bila velika finančna „ MtftivIH v kampanjske kriza in v prvih dveh letih svetovne vojne 1 VeHM^H Hermiaie, Pa. — Letošnje splošne volitve so precej pomnožile zanimanje za delavsko politiko v deželi in jo tudi precej poti vele. Letos tudi navadni trpini poleg Inteligence posegajo v politični boj z upanjem, da zmagajo del. kandidate. Kljub temu pa ni to zanimanje od strani delavstvs v zadostnem številu, 'da bi bili izxoU«ai delavski'zastopniki v večini zlu-Čajih. VeČina se še ne zaveda, da čas postaja zrel, da se odpravi mezdna sužnost Ker vidijo kralji raznih industrij in veliki finančniki, da še nI dovolj zanimanja med delavstvom za delavsko stvar, se ksr naprej pehajo za nadvlado, mali industrijski pa ae jeze, ker so utrpeli polom ter nimajo upanja v obnovo pro-speritete. Vladajoči razred ve, da bo Rogaevelt hodil po Hoovrovih v (1914-16). Ta žalosten in nič manj sramoten rekord Amerike v prejšnjem letu je razumljiv. Ekonomska depresija! Statistika nam ne pove, koliko teh samomorov izvira direktno iz rampantne tnizerije, kl leži kot težka mora na ljudstvu Amerike *e tretje leto, nihče pa ne bo zanikal, da odstotek teh žrtev je največji. To nam potrjuje geografska porazdelitev samomorov. Največ oseb si Je vzelo življenje v velikih industrijskih mestih in v okoliših premogovnikov! In tam Je največ brezposelnosti in največ revščine! Ni ga koronerskega urada v Združenih državah, da ae bi beležil vsaj enega človeškega aamo-uničenja v preteklem letu. Ampak letos je depresija večja ln mizerija hujša, zato nI dvoma, da bo letos število samomorov še višje. Saj ga ni dneva, da ne bi časoplei poročali: to In ta Je skočil iz visokega nadstropja na ulico, ta in ta ae ustrelil, obesil, zsdušil a plinom, skočil v vodo itd. O povodih samomora ae veliko razpravlja in veliko — navija. Verakl ljudje pravijo, da človek ni goepodar svojega življenja in nima pravice do prostovoljne smrti, pa mu grozijo a "fcoemrtno kaanijo". Fakt pa je, da ao razmere, v katerih človtfk živi, močnejše in efok-tlvnejše kot priučene verske dogme in te ga poAsneJo v smrt Kihče ne ve, kaj ae pravzaprav godi v človeku predno se usmrti, ali eno mora biti: poguma za boj ni več! Življenje Je boj — in kdor si izvoli smrt, je zavrgol vsak boj. Dvestotisoč je veliko število, s ns pozabimo, da so tu milijoni, ki so v enaki mlzerijl, če ne le večji, pa še niso obupali. Se vedno upajo na boljše razmere, na boljši sveti Niso ss naveličali boja, rloejo in rinejo z železno vztrajnostjo dalje. Nekaj Jim daje pogum; nekaj le vidijo pred sebo. Med temi so tisoči in stotisočl revnih delavcev in delavk, ki neustrašeno nadaljujejo boj ša boljšo človeško drušbo. Ti ao pravi junaki! Ti eo noske!jI boljšega sveta! Stradajo, prezebajo, trpe ponižanje in zaničevanje ter pokopavajo avoje padle, obenem pa si bistrijo um, nabirajo zaklade znanja in krčijo ledino. Bojevniki so! Samomor se lahko opraviči v mnogih primerih, ampak junaštvo to ni — kakor ni notes Junaštvo, če se človek v divji in biasnl furiji požene v samomor od druge roke in "sladko umre za domovino." Kdor sklene — pravzaprav je to aklep pod zunanjim pritiskom — da življenje nima zanj nobene vrednost! več, je bolje, da gre. Nekdo ga morda pogreša* toda skupnost ga ne pogreša — In skupnost Je več kot posameznik. Bojevno delavstvo ne potrebuje obupancev, živih mrilčev, v evojl sredi. Bojevno delavstvo ss dobro zaveda, da Je epidemija samomorov — čs odštejemo Izjeme — socialna bolezen, kl Isvira Iz današnjega socialnega eistema. Tu ao vzroki terialnaga pomanjkanja in miserijoi kl mnogim vnamejo voljo do tivtjenja. Dokaz je današnja gospodarska kriza In Is te Izvirajoča veliko Število samomorov. Delavstvo potrebuje več bojevnikov, umsko revolucionarnih delavcev, katerih cilj Ja v boljšem življenju, ne v smrti! Ti bojevniki vedo, da s odpravo materialne bede in s uvedbo so-delne pravičnosti bodo odpravljene tudi socialne boieenl in vsa Usta zla, ki danee tirajo posameznika v trpljenje in smrt. Kadar bo posamezniku zajamdeaa eksistenca ln bo rešen materialnih akitl. bo šele tedaj sposnsl koliko Je življenje znaj vredno in potrebno. t Elementarne iissrešs nikoli ne počivajo. Orkan na Portorika In Aanto Domingu Je zadnja dni pustU as seboj 800 mrtvih In 1000 ranjenih, potres na Gribem In v Macedonljl J« pe terjal okrog 800 življenj. Kakor poročajo, se Je grški otok Amofiana pogrssnll v mo in 200 oseb Je utonilo. Veliko škodo ao utrpeli tudi menihi na gori Atos, kjer Je 8e od er nJega veka cela kolonija samostanov. Nekaj tsb samostanov se Je podrlo. Seveda, met ne verjamejo, da Je to bila "botja lasen**, bodo eamoetane obnovili In počakaM prihodnjega potrsaa , • • dirko Isti interesi kot Hoovra V deželi vlada veliko brezdelje, glad ln etradanje ter pomanjkanje. Umori, samomori in rop.' 4nevno množe, četudi skuša vaatl o njih meščansko časopisje potlačiti. In kdo js največ kriv, da se ne moremo otresti sedanje-ga zla? Delovno ljudetvo samo, ki tvori ogromno večino in bi lahko marsiksj dobrega storile sebi vprid, ako bi hotelo. Delav skih agitatorjev noče poelušati Po volitvah pa bodo epet ostali trpinom nadaljnja štiri leta ma-Učenja, trpljenja in Izkoriščanja. Nekateri in menda mnogi vidijo v Rooseveltu nekakega od-rešenlka, ne zavedajo se pa, da bodo s njim samo prseedlali i slona na oala. Nič na vidijo rasnih blufanj starih strank, ne delavskih mas, kl stradajo in tonejo v močvirju mizerlje. Ne vidijo stotine in tisoče malih otro-čičev, kl nimajo kruha, četudi jc v deželi vaega dovolj, da bi a< lahko vsi naaltili vsak dan. Blaži-ne starih strank so močne in delujejo povsod; na prižnlci, dvoranah, radiu, časopisju in po vsod. Na ta način zsstrupljsjc možgsne milijonov, pa bodo dla sevsli za "dobrega moža," kei jim Hoover noče prinesti prospe-rltetc. MHll^H Dragi trpini! Delavstvo se bo moralo samo otresti svojih verig, kl ga tlačijo in držijo priklenjenega kot aužnja. Delajmo slolno, ne bodimo isdajalci svojega razreda. Ne skebajmo! Na volilni dan oddajmo naše glasove Thomasu ln Maurerju. Sklicuj/no shode in poslušajmo soc. govornike! Kazširjajmo propa gandlatlčne tiakovine, ki povedo vaak teden kaj novegs. železo je sedkj vroče. Udarimo po njem dokler Js čas Na 16. septembre smo Imel jsvnl shod na ulici. Glavni govornik je bil Kimball is Pltts-burgha in dijak na michlgenak univerzi. Narsdll Je dober vtlz aa psslušslee, katerih je bilo presej. Rasnssel sem 980 leta kov za shod, od hiše do hiše. In polovica ss Js odavala. Torej ee izplača na ta način oglaševati Le truda pa trdne volja je treba. Na 26. septembra Je zborovala konferenca sapadne Penne, to Je konferenca soc. klubov in dru štev Prosvetne matice. Vršila as Js na LlbrarjrJu. Udeležba zadovoljiva in nekateri zaključki so bili dokaj dobri. Pri Um moram omeniti, da mi zabavni del ni bil po volji. Meni gre preoej trda v sedanji depreaiJI. MoJa želja Je bila, da moja družina oatane vedno skupaj. Sedaj eem se moral ločiti od sina, kl ss Je napotil v Texas. Spomnil eem ss beeed, katere sem Izrekel moji »stori pred tridesetimi leti ob mojem slovesu, ko so jI solze zalivale oči. Rekel sem JI. da se želim naseliti v taki deAsli, kjer bo mojs družina, ako jo bo« I-met< lahko s menoj skupno živela. To ee očivtdno ni ureentčl-lo. kajti depreeija Je še stotisoče ln ni prizanesla niti moj[l družini. MoJe beeede in Ue so torej splavale po vodi. Kapltallsem Je krut ln brv len—tudi v bogati Ameriki ni evenka ne hrane, pa se tisoči pehajo s trebuhom aa kruhom kamor Jim kaše. Z Juga grafe na sever, z vzhoda na upad ln ratno, pa povsod Js mizerija. Človek išče ln upe ln šell prot vsem upanjem, pa se vse razblini v nič. Zato pa naša dolžnoat, da pomagamo vsak po svoji moči, da se čimprej odpravi sedanji krivični sistem, ki ubija, mori, trpinči in rsakraja delavske družine. Na omenjeni konferenci sem bil opozorjen, naj bom kratek v debatah glede agitacije in raz širjenja soc. tiskovin in čssopi* ja, ker mi bo dana prilika na pikniku, da bom tam govoril, kjer bo večja udeležba. Določena sts bila dva govornika in vsak je i-me! določenih le 16 minut časa Izvoljen je bil predsednik, ki j« imel določiti čas. Čakamo in c a kamo. Ljudje so se veselili in plesali. Nobenega znaka depr« sije; vse je bilo veselo. Izgledalo je kot bi bilo trenutno pozabljeno vse gorje. Jaz pa nisem mogel pozabiti. Vprašal sem sodruga, če bo kaj z našimi govori, pa je dejal, da aedaj gre biznis o. k., da so večji del navzoči vsi zavedni in da jim ni treba poslušati govorov. Vprašal sem sodruga Snoja kaj misli o tem, pa Je dejal, da isto kot jaz. Navzoči so bili lju ije, ki se Jih le težko dobi na na te sestanke. Ampak kaj hočeš! Podvreči ae moraš večini. Naetala Je noč. Opazoval sem le nekoliko časa piknikarje. V posameznih gručah so se poj a vili kot ponavadi, nam naeprot ni politikaši ter navduševali ro lake za Roosevelta, češ, da nc smejo vreči svojih glaaov proč kajti glas za Thomaaa je en glaf manj za Roosevelta. Nato vual izmed fantov prime za čašo ir jo zvrne ter se oblizne. Na tal lačln ne bosta Thomaa in Mau rer dobila milijone glaaov in 4e presija se bo nadaljevala. Somišljeniki! Konferencah pikniki bodo uapešni edino te daj, ako bi se potem lahko po roČalo v javnosti koliko naročnikov se je dobilo na delavske liste, koliko brošur se je prodalo, koliko novih Članov je atranka dobila itd. To je kar šteje, n« pa samo blagajna — oboje je potrebno. Ako imamo socialistični piknik, mora Imeti tudi socialistično lice, tako da se odpravi zlo, kl naa tare. Ko grem po hišah, mi pokažejo majnarji plačilne kuverte z |6. Na stotine takih aem videl in mnogi Imajo poleg tega na plačilni dan še celo deficit Torej, če vidite toke stvari pred seboj, kaj drugega nam je početi kot delati za delavsko stranko, da bo delavec vendar enkrat spoznal, da je njegova oavobodite v njegovih lastnih rokah! Sodrugom na LlbrarjrJu pa drugače ne odpustim, kot da akllčejo ponovno shod, na katerem naj nastopi ameriški govor nik v angleščini ter da shod o-glašajo z letaki, katere naj raz-neaejo po hišah, da tako spravijo vso naaelblno skupaj. Sodru gl, moj boj za obstanek je tudi vaš boj. 8trah na stran. Drugega ne moremo zgubiti kot veri ge, pridobiti pa Imamo dosti. ' Na prošli seji okrajne soc. or ganizacije je bilo aklenjeno, da se povabi za en teden sodrugi- njo Morland, ki Je zelo dobra go- ®ka. Kdor iz okoliških nasal-teli prirediti zanjo shod, naj avl podpisanemu, ali pa okrajnemu strankinemu tajniku Oe-karju Tompsonu, 1236 Poplar nt., So. Greensburg. Sklenjeno bilo tudi, da ae povabi, ako mogoče. James Maurerja, kandidata za podpredsednika . V Greensburgu in Latrobu so se zavzeli, da pride Thomas. Tudi druge naselbine so povabile soc. govornike. Organizirali so se štirje novi soc. klubi v kratkem času v okraju Weatmoreland. Napravimo konec Štiriletnemu trpljenju dne 8. novembra. Glaaujmo vai za Thomasa in Maurerja! — Anton Zornik. Poročilo a konference Bridgeport, Pa. - Na 26. septembra se je vršila konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice v Libraryju. Navzočih je bilo Čez 80 zastopnikov. Predsedoval je John Kvartich, zapisnik je vodil John Smrekar. Poročila zastopnikov, kar ze tiče šoc. gibanja po naselbinah, so bila zelo dobra. Posebno dober rezultat v prid gibanja je napravil Jožko Oven, ki Je govoril na shodih v več naselbinah. Zornik je poročal, da soc. nje Je v polnem zamahu, ravno tako sodr. Trčelj. Poročila so bile ugodna. Ampak glavna ovira jO seveda finance. Sodrugi bodo vae storili, da se tudi to premaga. Kritike ni bilo, pač pa dobre tisjcuzije v prid pokretu in časopisju* Kot znano, klub na Libraryju Pletu SOBOTA, 1. OKTOBRA, Zvezni senator in bivši tajnik delavskega departmento James J. Daviš, ki se te dai zagovarja pred sodiščem v New Yorku. Obtožen Je, da je pri žrebanju za denarne dobitke pri podporni^ Royal Order of Mooee naredil zase $173,000 čistega. Ako ga porota spozna za krivega, bo izgubil senatski Obnovljena preteklost Predstavljajmo si, da bi sedeli v bodoči k<*. rolčni raketi tik pred odletom na mesec ^ dveletno potovanje do Masea. To bi bil napet doživljaj! A še bolj napet bi bil tisti drugi" pri katerem bi sedeli mirno na zemlji in bi i superteleskopom prirejali nešteto potovanj* po pretekloeti. —^ Misel je preprosto — samo da bo njena ir. vedba zahtevala morda še atoletja. Povečave po navadnem optičnem potu preko tega, kar smo še doeegli, postajajo čedalje težje, kar do kazujejo največji današnji astronomski teleskopi. Nadaljnji bistven razvoj bi zahteval leče in reflektorje prekomernega obsega. Toda človeku je odprta morda še druga pot. Svetlobo spreminjamo vaak dan v električno energijo, elektriko pa v svetlobo. Radio ial druga področja uporabljajo vsak dan električna ojačevanja v velikem obsegu. Teoretično ni nobenih bistvenih ovir za poljubno izvedbo teh električnih povečav. Naš superteleskop, pri katerem bi vključili v optično verigo med objektiv ln okular poljubno veliko električno povečavo, je teoretično skratka možen. Zvenda Se vernica je od nas oddsljena 150 svetlobnih let. Zrcalo o tej oddaljenosti bi • nam 'torej v superteleskopu pokazalo dogodke proti koncu vojne za ameriško neodvisnost. Ce bi pa imeli v zornem polju našega supertele-dkopa zvezdo Rigei v Orionu, bi morali poda-kati še 26 let, da bi lahko opazovali Kolumbov prihod v Ameriko. Rlgel je namreč v oddalje-nosti 466 avetlobnih let. Kakšna senzacija bi bila, če bi gledališče bodočnosti najavilo v svojem programu historične fftme z izvirnimi osebami! N. pr.: "Prihodnji četrtek je na sporedu uničenje španske Nezmagljive armade." seveda tudi sodr. Burkeljca in . .. .pevec Srečko. Pojdite po načr- se je šele reorganiziral. Vse ka- K« u jih je ogvojila konferenca ' da bo tudi deloval za kar se |. h ^ »tranka bori. Glavno je, da se mu vsi somišljeniki pridružijo in stvar bo uspela. S tem bo na ielbina pokazala, da živi v nji duh razredno zavednega delav-ttva. Kajti nikdo nima vzroka, le i^je za vae, ki ao odvisni od JpU svojih rok. Zdaj se mora Jelavstvo pokazati kaj je. Nič hovati, nič izgovorov, kjer nI. Pojdimo naprej do zma-g«v Klubu na Libraryju želim mnogo uspeha. Popoldne je bil piknik v prid konference in je bil dobro obiskan. Imeli so veliko dobitkov in tudi jagnje, ki sem mislil, da bo Šlo z menoj v Bridgeport, pa sem Imel smolo. Poaetnike na pikniku ai videl iz mnogo naselbin; nekateri zo prišli celo z vlakom. Se vidi, da Jim je stvar >ri srcu, drugače ne bi tako daleč hodili. Vladalo je pravo zadovoljstvo in depresija je bila I za par ur pozabljena. Sodrugi-nje, ki jih je lepo število, ao| pridno delale. Kaže, da se tudi ženstvo zanima za pokret. Za- nik ne bo zaostal in Strmljan je velik, ga bo težko prekositi. Ali pa uničenje Pompejev ali Kristusovo trp. Sploh vsi so aktivni, med njimi | ijenje in smrt! Seveda tudi razočaranje bi bilo veliko, če bi morali predstavo odpovedati zaradi dežja — namreč zaradi dežja, ki je tešil med zgodovinskim dogodkom. Propast Pompejev bi lahko motile neprozorne žveplje-ne pare in oblaki pepela, ki eo se zgrinjali nad nesrečnim mostom, a prizori bi bili še vedno dovolj veličastni in grozotni. Zemeljski det med predstavo bi pa bil manj nadležen, saj bi lahko teleskop montirali na 10 ali makar 16 km visok stolp, kjer bi stal nad večino obiskov. lahko takoj poiskali nadomestilo v neskončni zalogi . prizorov iz davne človeške in zemeljske zgodovine, ki letijo z brzino svetlobe po prostornini vesoljnosti. . Nič nas ne bi n. pr. oviralo spraviti na »platno dinozavre in druge pošasti iz geotofic-nih dob, ledene dobe in nastanek zemlje same 4z ognjene aolnčne mase. Vsi ti dogodki so m " odigravali stotisoče in milijone let, a prsv tako, kakor pri navadnem.filmu z znanimi triki cvetlic na platno, bi lahko Joseph Snoy. Opazovalec na delu Joilet, lil. — Oni dan sem v mestu srečal rojaka, ki sem ga pozdravil s somišljenikom, pa la.^e bi deloval za stranko kot mu očividno ni bilo všeč, ker me ™ io.. £ vJako l£Jsno predstavo je socialistična. Ona se bori In je vprašal, da 11 ne vem njegove- »"T. nadomestilo v neskončni ga imena. Pojasnil sem mu, da vem za njegovo ime, toda menil sem, da je po mišljenju meni e-nak: torej somišljenik. Povedal mi je, da čita A. S. in A. M. ter Glasilo. To je vse. Oprostil sem se ln dejal, da sem mislil, da čita bolj napredne delavske liste, kl so nam delavcem neobhodno trebni. To sta seveda V prvi . . _„ ^ sti Prosveta in Proletarec za slo- pospešimo rast na__ venske delavce v Ameriki. Pa da skrajšali tudi milljonletja na skope ure. Znan-ste ga videli, kako je zijal vame stveniki pa bi imeH priliko zvedeti nstančno, " koliko časa so trajale posamezne stopnje zemeljskega razvoja in razvoja življenja, ns iivi sliki davnih dob bi lahko ugotovi« nesporno, koliko resnice je v njihovih teorijah o teh ro- in me motril s srepim pogledom! Razsrdil se je in me na-hrulil, ker čitam in zagovarjam delavske liste, katere je on kr- stil za brezverske. Niti odveze ne bom dobil pri spovedi, Če povem, da čitam o-menjena časopisa, ki zagovarjata delavske interese, mi je Zabičal moj znanec. Pa sem mu popa j pa ne? (Sena je tiato, ki lah- jaanil, da mi ni za cerkev ne za ko napravi Iz moža dobrega de-1 8p0ved. Ponudil sem mu Pro- •l' 'i Vojlh, v teorijah, ki abujajo toliko medsebojnega prepiranja. Teoretično je vse mogoče in tudi praktično eo že marsikaj izvedli, kar so obljubljali teoretično. ^^^ Kje leži Atlantida? lavca za pokret ali pa obratno. Nisem imel preveč časa za razgovore, ker sem bil zaposlen z agltocljskim delom. Dobro bi bilo, če bi imeli kakega govornika, pa seveda, saj vsi posetnlki vedo, kaj imajo storiti. Vseeno, ker je klub na Libraryju še mlad, je storil svojo dolžnost prvovrstno in mu gre priznanje Upam, da bodo do prihodnje konference Članstvo podvojili. Stare korenine, kot M. Dermo-ta, ss ve, da bodo agltlrale. Rup- sveto, rekoč, naj gre domov in 1 gkoraj 2000 knjig in nešteto razprav se bsvi naj čita, da spozna resnico ter K skrivnostnim otokom, ki je po Platonov« da pride do pravega spoznanja, pripovedovanju izginil v globine morja, a do- kajti ta časopis je najboljše ^ niso mogli dognati, kje naj bi letol.FV zdravilo za delavce. Se se Je pri-| wl0i0Ri In arheologi, geologi, geografi in etnoto- |gl so se bavili z vsemi pripomočki svojihi nosti s tem problemom, a ga niso rešili; # manj pa so ga rešili neštevllnl fantasti, ki» mučijo z nJim brez vsake znanstvene podlag Najboljši odgovor je dal Še nemara tisti Poslušalec. ki je pri neki diskuzijl o problem« jatelj malo jezil, ker sem ie tako daleč zašel, da ne verjamem v prevare. Vzel je Proaveto, drugi dan pa me je obiskal ter vprašal, če imam še kaj Proevet. Dal sem mu najnovejšo Številko. Cital je pazno. "Ja, Tone," je dejal prijatelj, Mto pa je res delavski časopis, ker tako lepo uči delavce, pa nič ne piše proti veri. Kakor hitro bom mogel, ai ga bom naroČil." Dolgo ava se pogovarjala o tem in onem. Na koncu je obljubil, da bo glasoval za Thomaaa in za vae druge delavske kandidate na soc. list!. v. Se mnogo je takih delavcev, ki bi jih bilo treba ozdraviti in zbuditi iz. zakrknjenega spanja. Treba Je dobrih delavskih govornikov; tukaj bi potrebovali vsaj par soc. govornikov, da bi ljudstvu odprli oči, da ne bomo blodili v temi in megli, ampak da bomo šil k solncu — v svobodo! Vse preveč zastrupljanja Je od streat starih atrank ln ajihovtti »govornikov: časopisni pridigarjev itd. Ljudi Je podeliti, pa bodo glasovali za "Ksrrv Psieh.- dve leti dtor koaj. kl Je pred kratkim zmagal v tekmi v Belmeat Parka. N. Y„ ln pridobil utajama gispilsrja $«MM aagredc. KI Jab krizi Je Ae dovolj refeetfarstva e konjskim I dirkami 8 pota Komaj sem se dodobra pozdravil po preetonlh operacijah, pa ms je zadela nesreča. Ko sem ss dne 2. septembra vračal donuit na Willard. Wla., se je pripettla avtna kolizija. v kateri aem bil poškodovan. Od takrat sem v bolnici v Nellavillu. Wia«. kjer bom po vseh znakih ostal še precej Čaša. Matija Atlantide na pariški Sorbonni namestu kakiw vrcroi v debato — bomoo • diskuzljske opazke vrgel T plinom za solzenje, ko Je hotel neki kovnjak" dokazovati, da je Platonovs Atlantida enostavno otok Korzika . .. Električno sidro ma zrakoplov Nemški inženir Otto KreH pripravo za povezovanje «rakopk>vov ;x)^ in na polarnih ckepedlcijah. Gre za sidra® se da kuriti z elektriko. Clm ga * zrakoplova na led, ee z električnim toko" £ greje fn led se okrog njega razUja^ Tok - to okoli odklopi, led zmrzne v»v.. —------ trdno. Zrakoplov je zasidran. Csf» ^ oprostiti, spustijo v sidro znova *ktorfčsn Pozimi bo zrakoplove torej br« mogoče zasidrati v zaledeneU tla ali vodo£ Važno je, da Je aidro lahko Iz lahke km J aaj ne učinkuje a avojo težo, temveč le * zlepijenoetjo z ledom. V Northamptonu Ja pribežala finančni Ural. "Žival Je menda * lahko tam ostrižojo prav tako dobro drugje." "Dobro predavanje lahko poslušam ne da bi vstal" pravi neki sna vsak zakonski »ot in dela tako ceio Neki učitelj glasbe pravi, da mi««)« * t# tenorji, da bi zmogli tudi baritonske ^ mišlijo tudi mnogi baritoni . . .~ NftjlAltMlJIrOft« iMHTM 4+ laveke t«(I n f toamlkii 1*™ "Pratvttr. AU Jlli fltate TMk dat?__' ftf "PmmmI«." Stflr •» CblMc«. ••»»« j Slovanski Narodni MT-M f. U»ad«te in. Cktou«, TA GLAVNI ODBOR & N. P. J. UPRAVNI ODIIIi ffltSR"JMSfXill» a. Uwa4ala Ave* Orisat«. m £??? A. VIDKR. fl. tajalk..........£o67 S. IawndaU A?e* Chleato, IU. 8LA8 NOVAK, tajnik bol. oddalka....fcOM S. Uwndels An. Chtoafo, lil. OIIN VOOtlC«, tl. blatajnlk......8. Lawn4al. Avs., Chlca.o, lil flUP COD1NA, »p,.viutf tlaiUa....m? t. UwndtU An* Cklaato. 11L JOHN MOLE K. uradnik flaalla......MIT S. Law»dala Atk Chloeto, tU. ODBORNIKI i 4NDRKW V1DRICH, pnrl podpradaadnlk. 66» laaaall Ava., Jakaitm. Pa. OONALD J, LOTRIC1I, drugi podpradt., »IT 8. Trumbull An. Chkafo, 111. IOHN J. EAVKRTNIK, fl. adranik........It14 W. Ntk It, CMaato, IU. 0O8TODAR8K1 ODStti PRANK ALKftH, piadaadaik..........IIM A. Orawford An« Chlaafo, IU. IOHN OUP....................14» 8. Proapaet An« Oarandon H1U*. 111. JOSKPH 8I8KOVICH..........UUB Huntm.r. Ave., Clavaland, Oblo. POROTNI ODtBKi I0®l OQRfiEK, pradaadnik ............414 W. Bajti., BprlncfMd, IU. \NTON SUTiAR......«,.....•••,,,.,.• «...., Boa 17» Arma, Kana. JOHN TROKLJ...................................Bas MT, ttiebaaa, Pa. jpM® PODBOJ.».i,,,««•«,.»»«,. ..«**»..»,,«*,.Rac 61, Park HU1, Pi. PRANCE8 8AK0Vft£K..................1011 Adama BU Na. Oklaata, to i v OKROlNI lAtTOPNIKlir OIOROB 8MRRKAR, prvo okrolja......117 Mala An, W. Aliqalppa, Pa. JOHN LOKAH JR„ druao okrolja......UUB K. lTOth 81 -- 108EPH FRANK KLOPČlC^peto okroija.......8Lar Rt. 4. Boa II, Cla Elure, Waih, FRANK KM)N, tratja okrolja...,,,.............Bo« Ml, Cklahola, Klan. -----BRATKOV1CH, l| | to al NADBOIUS1 OOBBKt ■PRANK SAITC, pradMdaik.................Nil W. Mtk 8t- Oklaato, IU. ALBERT HHAsf;...................1011 W. Plana Bi, Milwaakaa, Wla. PRED MAmAl,,,,,,,,.,,,,,,,,,,,,»,,,,,,,,, 81 Osatral Park. Para, 11L umi i Podporni Jadioti^ I I Olaniand, Ohio. TKOV1CH, datrto okrolja.ii.ll^Vl^Pmaknrt, Kaaa. ttš^SSlSSi i?V^iii|>niim sobota, t ft08VETI Vesti iz Jugoslavije Ia JavaaUriK) premalo previden in zanetil po-kar. Smrtna nesreča.—Dna 15. t m. se je dogodila v Celju na dvo-riiču trgovca § kurivom, Franceta Povaleja, smrtna nesreča. Delavec Pran Gajiek z Oatrož-nega je na dvorišču žagal drva. Pri tem nurje naiagano poleno ob grči spodletelo in treščilo! Gaj&ku s tako silo v prsi, da m« je zdrobilo prsni kol. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je popoldne poškodbam podlegel. Dva hlapca utonila v Ljubljanici SAMOMOR OBUPANKE Vod vlak in nato v Savo Ljubljana. 1«. septembra. V Hofbautrjevi goetilm v Hrastniku je služila »takarica rSuŽkinj« Pepca Savškova. LftSe je UneU, ki jo je dr- 1° kvišku: da se čimprej reši ms garanja ter poroči savo-"fantom, ki je za rudarja na Francoskem. S tem sklepom je IT fant na Francosko, a zadnje Le so prihajala njegova pisma iTpepco bolj poredkoma, a tem tolj pogosto se je v njih pojav-lialo spoznanje, da se danes m-Ukor ne gre ženit. Prehudi so ča«i in izseljenec na Francoskem mora trdo garati, fahota kj| »služiti in sploh obdržati službo ob teh zadnjih pismih je Pepca jokala, njena želja, postati žena, ji je grozila ostati le želja Obupavala je in pri zadnjem pismu te dni obupala do kraja Sežgala je fantovo pismo, da ne bi kdo zvedel, kaj jI je pisal tako obupnega, tpr na-ilednjega jutra zgodaj vstala, rekla dekli, da se še vrne, ter odšla proti postaji. Dekla je prodajajo, seveda za manjše vsote kot so v knjižici naznače-ne. Tu so na delu špekulantje, ki hočejo iz te zbeganosti dobiti dcfciček. O kakem zavodu razneao sumljive govorice in s tem uspejo toliko, da vlagatelji pogosto prodajajo svoje knjižice 50% dejanske vrednosti. Koliko in kje gre tu aa špekulant-Stvo, je seveda težko kontrolirati. , 4 Smrt v gramoznem rovu.—V Dobravici pri St. Jerneju na Dolenjskem se je dogodila nesreča. Posestnikov sin, Fj Hudoklin, star koma>R2 let, gradil hišico na zemlji, ki m je bil podaril oče. Sam je d pomagali so mu soaedi, izv kot mizar vsa mizarska dela, kopal gramoz na domaČem travni-■ ku in ga vozil k stavbi. Dne 15. V Zgornjem Kašlju sta uto- t. m. pa je pri delu prišlo d/ne^ mislila, da gre domov v Jurij pod Kumom, a Pepca je odšla pričakat vlaka, dale vrže pod njega Ves strašni samomor se je dogodil, kakor pričajo sledovi in ljudje, tako-le: Ko je Pepca skočila pod vlak, jo je zgrabila lokomotiva le za stopala ter jih ji odtrgala, nato pa odbila, da je obležala ob progi. Ob progi •o namreč našli prste njenih nog. Tako hudo ranjena se je splazila na rob proge, ki vodi visoko nad hrastniški potok in ob-»avsko cesto. Z roba. je strmoglavila kakih 6 metrov glpboko na cesto. Od tam se je splazila čez obcestno* zidano ograjo na savsko nabrežje in v vodo. Opazil jo je neki železničar ter jo hitel potegnit na suho. Ko je videl, da ima ranjene noge, je pohitel na postajo po zdravnika. Preden pa se je vrnil je dekle že skočilo v Savo. Nekf t«wntje so jo zagledali sredi reke, kako se bori z valovi, ki bo jo potem zagrnili in odnesli s seboj. Trupla še do zdaj niso našli. Fant pa hodi v Franciji v rudnik, gara in misli na Pepco in ženitev, pa obupuje. lokomotiva ga je ubila Pri kurilnici na ljubljanskem gorenjskem kolodvoru se je pripetila 15. t. m. smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje 44-let-nega strojevodje Karla Horva ta. Zjutraj ob pol štirih bi moral odpeljati vlak proti Kočevju. Ko je prišel okrog pol treh v •lužbo, je njegov kurjač že bil zakuril stroj in zapeljati lokomotivo na okretnico, kjer lokomotive obračajo. Tam je našel »vojo lokomotivo Horvat, ko je prišel v službo. Sel je skozi uti-co na okretnici, kjer je motor za pogon, ter se vzpel na lokomotivo. Pri tem pa je prišel med lokomotivo in utico ter ga je »tisnilo čiiz prsni koš in trebuh. Kurjač Poreber je naglo uftavil •troj, prihiteli so bližnji delav a rešili Horvata iz hudega podaja, nakar ga je reševalni »vto prepeljal v bolnico. V hudih bolečinah je ječal do «. «ju-traj in umrl. faako truplo na progL—Med PoaUjama Ptuj in Hajdina je n»*el železniški čuvaj zelo raz-toeaarjeno žensko truplo. Ne-•rečnica je ali padla po neareči I**1 vlak, ali je izvršila samo-m"r »H pa je bil mogoče izvršen JM njo celo zločin—to bo dojela šele preiskava. Vlak Je J«ako prerezal dobesedno na Jvoje in je obraz tako razdejan, JV^nske ni mogoče spoznati Wj. ko da je kmečkega »tanu ,a "rednjih let 'rffcdni požar.—V fieateržah J" Ptuju »o imeli pred dnevi gozdni požar. Vnelo se Je [.»oidu letnika Ferda Sobe. 'ta mu zgorela dva orala, Ko-pol orala, Medvedu četrt in Korošcu nad dva orala 7*"ta miadegt usadi. Kmet-* * »aH hiteli gaalt ogenj In ™ J» pozno v noč uspelo, da eo »Pogasili. Cez noč ao strašili, l " J 110 "»orali spet gasiti, znoVi vn€l auhi gozd. »ia«. Ko ao pregledoval P&rt *' >pati11' dm * Mkuk> nila v Ljubljanici dva hlapca, ko sta šla kopat konje. Prvi je bU 18-letni Stanko Vinetič iz Velike Doline v krškem okraju, drugi pa 29-letni Anton Ilovar, doma iz Gozda, občina Trebeljevo pri Litiji. Oba sta alužila pri posestniku in 4vtopodjetniku Franu Gradu. Starejši je nastopil službo 15. t. m. In takoj prvi dan je našel pri konjih smrt. Hlapca sta namreč odgnala tri konje kopat v Ljubljanico. Na kraju, kjer je Ljubljanica plitva, a samo pri bregu, dočira se potem nenadoma pogrezne v globok tolmun s.hudimi vrtinci tu torej sta se hlapca slekla, za-jahala vsak svojega konja, tretjega pa je Ilovar privezal k svojemu konju in tako sta pognala konje v vodo. Kako se je potem natančno dogodilo, ni znano, ker ni bilo nobene priče. V domači hlev sta se vrnila' le dva konja, tretjega konja in obeh hlapcev ni bilo. Na bregu so našli njuno obleko. Oba hlapca in konj so utonili. Oba utopljenca so Že potegnili iz Ljubljanice. Roparski napad na dve ženski se je dogodil te dni na Kočevskem. Do vlomov in napadov pride v tem kraju pogosto, ker se mnogi klateži, sumljivi in ne-sumljivi tipi, najrajši drže ribniške doline in Kočevskega. Hfc-še stoje bolj.na samotah, ljudje ,se popotnih klatežev boje in jim dajo povsod po nekaj podpore, da ae jih le rešijo in gredo dalje. Na zelo samotnih krajih pa klateži kar napadajo in vdirajo v hiše.«. Tako se je zgodilo dvema starkama, Mariji Lovšinovi in Frančiški Mrharjevi, ki sta stanovali v samotni hiši na Obrhu v bližini Dolenje vasi. Lov šlnova je hroma že več let in sreče. Mladi Hudoklin je odšel s nekim tovarišem kopat pesek v gramozni rov, ki ga je imel izkopriiega na travniku. Rov je bil globok že nekaj metrov in bi ga bilo treba opažiti. Težak, a te nek strop je grozil, da se zruši vsak čas. Ko sta zdaj stopila s tovarišem v rov in je mladi Hudoklin zavihtel kramp, se je strop zrušil in zakopal Franceta ter ujel tudi tovariša. Toda tovariš se je rešil, stekel v vas povedat o neareči, prihiteli so sosedje ter izkopali hitro Franceta, ki pa je bil Že mrtev. Gradil si je dom, zgradil grob. Prorfrt aindikatom—izprtje V Jurkloštru pri Laškem je dne 9. t. m. tovarna lesnih izdelkov odpovedala delo vaemu delavstvu. Zakaj ? Vodstvo pravi, da manjka naroČil, ker jih ni iz inozemstva in ker je bilo nekaj novih konkurenčnih tovaren ustanovljenih v državi. Pravi vzrok pa je v tem, da se je delavstvo te dni organiziralo v strokovni organizaciji leanih delavcev, kar pa podjetju ni prav. Zato jih je vrglo na ceato, Delavcev je bilo zapoalenlh v tovarni okrog 60 (vštete tudi delavke), plače pa so imeli od 8 do 8£0 in ženske po 1.10 na uro t i Ip če tako izkoriščani delavci ustanove organizacijo« jih vrže podjetje na cesto. Novorojeaček brez oat in oči. —V okolici Dolnje Lendave se je nekemu dninarju rodil otrok, ki je bil sicer popolnoma normalno razvit, obraz pa je bil deformiran: Imel ni ne ust ne nosa ne oči. Ker potem takem ni mogel uživati hrane, je otrok počasi umiral, ne da bi mu bil mogel kdo pomagati, Dasi ni užival nobene hrane, je živel 14 dni, nato pa umrl, ves shiran MLADINA? V zadnjem času večkrat pisarijo o mladini slovenski dnevniki Jugoslaviji ta tudi nekateri tedniki in mesečniki. In ItVfl temi dopisi in ugibanji se največkrat čuje ta-le glas: človeška družba v Sloveniji se ne loči več po razredih, ki imajo svoje vire življenja in zato tudi svoje različne materialne in kulturne interese, temveč Človeška družba v tej pokrajini se loči edino-le po tem, da prebivajo v njej atari in mladi ljudje.« (Nihče od teh še ni povedal, kje ae sačenjata tako mladost kakor itarost.) Stara generacija je imela in se ji še priznavajo različni interesi. To-mladina pa apada vsa v en jteri tabor? Ali v voslavni, ali taraki, alhv nacionaliati- stalno leži v postelji. Pred ne- da ga je bila jama kost in koža. kaj dnevi pbnoči, ko sta spali, ju nenadoma zbudi ropot in hip nato se je posvetilo v sobo, starki pa sta zagledali pred seboj moške postave, ki so imele krin ke Čez obraze. Vlomilci so zahtevali denar, obenem pa planili na obe starki ter ju začeli pre tepati. Potem bo pretaknili vso kočo, odnesli vse čevlje in obleke ter v gotovini 600 dinarjev. S plenom so vlomilci izginili v noč. Hromo starko je takoj nato tovarišica prenesla v Rakitni-co, kjer sta si opomogli od stra hu in bolečin ter izpovedali, kaj se je dogodilo. Orožniki so veda odšli na lov, a neznancev niso našli. Izginili so v gozdu. Z revoverjem v banko—Jugoslovanske banke že leto dni skoraj ne izplačujejo denarnih vlog tako, kakor bi želeli vlagatelji, namreč le v toliko, kolikor to dovoljuje izredna uredba, ki je izšla lani, ko so vlagatelji na-skočili denarne zavode ter terjali svoje vloge. Vsak teden 200 Din—to je splošno pravilo izplačevanja. Pa če imaš v banki 100.000 Din in nimaš bankirskih zvez, ne dobiš več kot po 200 Din na tedaii, v izrednih primerih tudi par tisoč, a več ne Ker na turno amatrajo vlagatelji to za tatvini podobno stvar, se bodo verjetno dogajali še bolj pogosto dogodki, kakršen se je dogodil te dni v Bubotlci. Le da utegnejo imeti večji obseg. V Subotlci namreč Trgovačka 1 obrtna banka ni hotela Izplačati vlagatelju X. Y. njegove ne vloge, ki je znašala 19.000 Din. Pa je prišel v banko z revolverjem. ga nameril na blagajnika in taki) prisilil, da mu je izplačal vseh 19 tisočakov, Vlagatelj je bfl seveda tako pošten, da je potem hranilno knjižico Izročil uradniku.—Zaradi teh Izjemnih odredb se dogaja, da vlagatelji svoje hranilne knji- Velik požar pri Mali Nedelji. V Cerkovnjaku pri Mali Nedelji je V2. t. m. zagorelo v vasi in kmalu je bilo v ognju več objektov. Goreti je začelo pri Ka-punu, kmalu nato pa ao goreli že štirje objekti: tri stanovanjske hiše in ena klet. Hiše so bile krite s slamo in lesene, pa so pogorele do tal in v viharju sploh ni bilo mogoče misliti na gašenje. Rešili so le živino. So sami revni kajžarji ln je zato nesreča tem hujša. Ena najstarejših Žensk v Sloveniji, 97-letna Marjeta Žnidar-šičeva v Strmcu pri Velikih Laščah, je te dni umrla. Umrli so: V Šiški mtsar In posestnik Franc Golob, v Imcnem pri Podčetrtku trgovec Janko Peternel, v Novem Sadu letalski narednik Oskar Rebolj Iz Kranja, star 2S let, v Novem mestu posestnica Marija LesJakova, žena kamnoseškega mojstra, v Laškem Edvsrd Krušič, uradnik bolniške blagajne, v Kamniku Franja GrČarjeva, v LJubljani Marija Hrovatova z Bovca, Mokronogu France 82 let, tesar. čniT V\ nobenega od teh. Samo v mladinski In edini program tega tabofenaj bo: Dokler smo mladi po levh, smo mladi. Približno nekaj tnkega je Že sklenilo nekoliko mladinskih dijaških organizacij in objavilo ta svoj sklep v "Kmetskem listu." * • Nemški kritik Emil Belzner je v svoji oceni Thiessovega romana "^entaur" napisal sledeče misli: ' Kam gre mladina? Pravzaprav bi mdrali vprašati: kam peljejo mladino? Kam jo vodijo naše stranke, šole, univerze ln pisatelji? Gonijo jo od ideala do ideala, od utopije do utopije, iz ene miselne lenobe v druge. Povsod se ]( kaj obljublja, priporočajo se pota brez ovir, po-vzod deluj* oni neutemeljeni ln nepriborjenl optimizem, ki najbolj delavne in najporabnejše ljudi izpreminja v naivneže vaeh sort. Seveda nikdar ne ostane dolgo pri tem. Sledi stanje streznenja, reslgnacije. Ko raz-orože en lfcthlk, pokličejo drugega. Ta stvar ima svojo metodo. Vzgoja za malomeščana se prične i visoko letečimi na-žrti in se kčnča z nekim "položajem" v državni ali privatni službi. Tako sladko in s častjo obledi vedli« obnavljajoče se gi banje mlačne. tt; Mladina dela vselej to-le glsv-no napako: sama sebe prečenju je in misli, da je njeno veliko dejanje že v tem, da je po letih mlada. S tem pa izgubi kontrolo nad samo seboj in nad svojimi "vodniki." Potem se jI pa navadno godi tako kot nlčemur-ni, površni ženski: ko pride bolj v leta, postane histerična; ko se Še bolj postara, postane kot jagnje pobožna. Mladina ima zelo površen pojem o mladini: erce, mišice ln živce utrjevati za čim najbolj dolgo, pridno ln sl-j gurno življenje. Pri tem pa sploh ne opazi, kako ulovi in Izenači njene gibe doaedanji svet, ki se mu zaman upira. Mladina bi morala prenehati s tem, da se da oboroževati, proti aaml sebi bi morala bttt najstrožja In naj. neizprosnejša. če zahteva same usluge, nima pravice do tega, da se jo resno jemlje. Nobenegs čaščenja naj he zahteva, temveč lomi naj dipor In z močjo naj prepričuje. Domišljavosti ne sme trpeti v svojih vrstah. Vedno znava Jo spravi s tira misel na uapeh. Gotovo, uspeh je važen, uspeh vzpodbuja ln podžiga (često žsl v nasprotni smeri), toda uspeh ne ajne postati cilj, odločilno stališče. Človeška zanesljivost je prodpog0/ za vaako dovo delo. TrŽhl kri-čač nič ne pomeni. Ljudje te čejo tja, W«r je |>ocenl. Poceni pridobljeno j* tudi laže proč vr žejo. Z razumom ln čuvstvom Urblč, star pridobljeno pa z leti raste veča, se nlkdsr ne «brab* in je ob vsaki uri v posesti sveta. Ne mladost med dvajsetim in tridesetim letom, temveč skrbita aa mladost na dolgo dobo, ki je ne bo presenetilo nobeno na novo pridobljeno apoznanje, temveč ji bo to pomenilo samo razširjanje življenjskega proatora. Kam gre mladina? Bojim aa: Kljub vsemu poletu v staro udobno žlvotarjenje z i spremenjenimi kulisami. Mladina naj ae usmeri tako, da bo tudi po tridesetem letu še mlada in da bo vedela, kaj ima delati in ia kaj je sposobna. Naj ne Čaka trenutka—temveč ustvari naj *a! In kultura, o kateri mladina toliko govori. Kultura kot lep namen aam zase. kot počitniški oddih v Življenju je zmota; kultura kot zahteva, kot velikopotezna vzpodbuda za uresničenje novega je resnica, reanica, ki jo je treba dan za dnem utrjevati in ji alediti. Naloga mladine naj bi bila, da skrbi za to, da ae bosta polagoma akladali kultura ln resničnost, da bosta skupaj rastli, pa ne druga proti drugi. Ali današnja mladina sploh more videti, da je kultura zahteva po uresničenju človeka vrednega Življenja, da kultura ne sme plavati nad nami kot nebo, temveč da ae mora potrditi v našem dejanju In nehanju? Ali bo ie v bodoče tako oatalo, da ae dela nasprotno od tega, kar se spozna, in se potem v opravičilo reče: vsakdo ima pač avoj ideal, kakor ima svojo številko ovratnika? Vprašanje morda malo čudno zveni, toda ni nič drugega kakor prav reeno vprašanje. Max Adler je pa na nekem zborovanju govoril delavski mladini: Kari Marx je Izrekel delavstvu neminljivo resnico, da ne srna pričakovati pomoči ln osamosvojitve od nikogar drugega kakor le od samega aebe. In to velja še prav posebej za delav sko mladino. Delavska mladina mora svoje pravo in pravo de lavstva aama razumeti ln zastopati. Kdor šivi v miselnosti stare ga sveta, je star, čeprav je po koledarju mlad. Kdor pa hoče novo, boljšo človeško družbo In ki ie danee usmerja na njo vse svoje mišljenje in šutenje, je mlad, pa Aeprav ima Ia alve lase Kajti tak človek je novi človek. In tak! novi ljudje morata biti vsi mladi delavci In delavke. -alj. RAZNE VESTI J*žnjlva poročila o HpoaHtvI de lavcev Reading, Pa. — "Reading Labor Advocate" piše, da ao vesti o upoalltvi 1,500 delavcev i tukajšnjih železniških delavni ca h neresnične. Te vaatl ao raz-bobnall meščanski časopisi, pre-fdkava, ki ao jo uvedle delavske unije, pa Je pokazala, da Je le par sto delavcev ddbtlo delo, so bili kmalu odpuščani, tudi tisti, ki so It oatali službi, delajo le par dni v tednu, pile delavski list. Unije odgovorile z bojkotom Reno, Nev. — Na prltlak tr govake abornloe Je mestni svet v tej ameriški Mekl hitrih ras porok sprejel zakon proti pike-tiran ju. ReauHat tega Je, da so unije odgovorile • bojkotom vseh trgovoev, ki spadajo v tr goveko zbornico. Nastavile iso svojega nakupovalnega agenta, ki bo dobavljal vsakdanje po-treblčlne Iz Ban Franclaca. Vodile bodo tudi boj proti va mestnim zastopnikom, ki ao glasovali za protlpiketno postavo »rije in je Ml pri tem žice količkaj sumljivih »vodov U m toveta*aM prvaMve ta pravkar Greena kažejo kot Hooverjevega prijatelja | Washington. - Ker Je Willl-am Green na konvenciji Ameriške federacije I. 1080 v Bostonu predstavil Hooverja kot velika* ga "prijatelja delavstva" in zagovornika visokih pla£, ga zdaj republikanci citirajo v kampanjski knjigi ln prikasujajot kot' vso ^kftkutlvo federacije, za sponzorja Hooverjeve kandidatur« v tedanji kampanji. IHminitz akcija v New Yorku New York.—Meatna vlada ja v zadnjih deaetlh meeeclh izdala krog 07 milijonov dolarjev za oskrbo brezposelnih, privatne miloMinskt^nranlaaeiJe pa nad 26 milijonov. Vsaka sedma oee-ba med newyorškim prebivalstvom prejeme podporo v etl ali drugI obliki. BolnlŠnlee poročajo 0 naraščajočem številu smrtnih slučajev vtlbd stradanja in pod-hranjevsnja. Kalifornija m pripravlja pa zimo 1 Los Angelce, — Svoj sistem delavaklh kemp, ki jt bil uveden lansko jesen, bo drŽava po-večala *a polovico. Lansko zimo je bik) v teh kempalt 8600 "tujih" bpsepoeektth delavoev, sedaj pa pripravljajo prostor za 7000. V teh kempah delavci delsjo za streho la hrano, atole ko pa trgajo na svoje stroške. PRED STO LETI ( Prepisano It starega leksikona it leta 1880) "Kino" tudi gumi-klno imenovan, važna, kavčuku sorodna droga, ki aa pridobi Iz toka nekaterih t repičnih dreves. Razlikujemo »tiri vrste kina . . i •utle" m frs i ' " toliko kakor akt, strokovni izraz za nekatera sodna dejanja ln javne dražbe. Izraz je doma na Spansksm. Pozneje ae Je pričel rabiti tudi za dramske predstave, a poaebnlm oziram na duhovni element . ,. "Šport" antMki izraz, toliko kakor igra, zabava. Rabi ta zlasti za voeeijačenje na prostem, ta dirka, plavanje, veslanje, lov In ribolov. Ljubeten do takih ta-bav pa Je kot nacionalna laat-noet doma le na Angltikem ,.. Staroštita o*Ja6*ras t>oeebnega napora, kajti nekdo je »spravil oz-kTzsseko skoti goščo, ki sta jo srečno izsledila. Ampak ob "brvi", katere ni pripravil nebeški gospodar, temveč drvar, ki Jo Je namenom* podrl preko rake, Ju Je čakal nov problem; kako priti varno preko okroglega . min oni "Salsmensko žaltava poti" Je zamrmral ter žalostno pogledal potapljajoči ee kovčeg. "Ni bogve kaj prida, kar je v njem, ampak žal ml je za njim vseeno. Ce bi bil že vsaj tiste drobnarije vtaknil v drugi kovčeg .. . Adijo, IJubce, ki sem vas prinesel tako daleč, mir vam bodi v mokrem grobu!" Miha se je smejal, da ga Je že vse bolelo "Nehaj, Janez, 'prosim tel Sicer utegnem počiti od emeha!" "Lahko tebi, ti ee lahko em*ješ, ampak jaz . .ga je zavračal Janez ter ee bolj šalil kakor jezil. "Ti nisi tako žalostno prišel ob vse ovoje ljubice in spominčice ns stare čase kakor jaz. Nu, pa je že tako na tem evetu: nobena reč ti ne ostane za vao večnost Potovala sta do večera in njuno potovanje je bilo polno nezgod. Najprej ae je Miha prevrnil čez skrito korenino v ledenomrzlo mlako ter se pošteno okopa!. Takrat se mu je Jsnez osvetli za posmehovanje ob reki s prisrčnim smehom, češ, kaj mu ni pravil, da se mu bo povrnilo? Pol ure pozneje je doletela Janeza podobna nssgoda — tedaj ee že nihče nI smejal, temveč sta oba jezno klela Proti večeru, ko Je eoinčna obla tonila v vr hove pragorida, «ts Jsnes ln Miha dosegle ovoj končni cilj: drvarsko kempo ob raki Calken. Fanta sta bila ns smrt smučens ln ste se hudo oddahnile, ko sta vrgla tovora s svojih pteč ns tis. * 8 Drvarjev šs ni bHo t dela in v proetorni baj ti, zbiti is eurovo obteeanih smrekovih dtf»l ln špranje zamašene s mahom, ni bilo nikogar rasen starega, bradatega možica, ki Je vršil poeei hišnega varuha, pometala in kurjača. Ko sta se fanta malo odpočila, sta se podala na ogledovanje drvarskega eelišča Kempa, že omenjena velika bajta, baraka is desk s napisom "Office" ki manjša koča iz brun, ki Je elužila za obedrrico in kuhinjo, Je stala na precej obširni zaseki sredi pragozda db raki Calken; svet je bil kakih ooem čevljev dvignjen nad površino rake, ki nI dosegla taborišča tudi ob času spomladanskih poplav. In če omenimo še iz desk sbtto stranišče, v katero so imeli proet doetop vsi različni vetrovi — ds js bHo tsborišče krog in krog obdano s šumečim, vellčestnlm pragozdom, omo že omenili — je e tem zunanji opis tiaše kempe končan Poglejmo še notranjost (Prvo omenjeno poslopje ima ssmo en prostor, ki se širi od ftene do stene ln od tal pa do vrha, kajti stropa nI. Koča ima dvoje velikih oken na obeh koncih in ena vrata na koncu koče, ki je obrnjen proti reki. Ob obeh stenah vsdolž koče stoje iz desk sbite "poetelje", po dve in dve akupaj, vsaka e "pritličjem" ki "prvim nadstropjem". Teh ležišč je približno osemdeset. 8radl "dvorane" stoje tri dolge, oske mlse za silo skupaj sbite iz smrekovih desk, ob straneh ps dolge, nerodne klopi. Ne smemo tudi pozabiti velike, podolgovate felez-ne peči, katera stoji kakih deeot čevljev od vrat in v kateri noč in dan gora velike klade drv, da je vsa ž*r*ča. Pri vratih je korito za umivanje in brue na nožni pogon. Kuhinja-obednies je "rssdeljene" v dvs prostora s pomočjo bele črte, ki je potegnjena po podu; v kuhinji je ogromen štedilnik, klada, na kateri kuhar aeka meso, manjša miss, kakih deset zabojev raallčne velikosti, kup posode In kup drv s v obednlci sta dve dolgi mlsi, ob mizah ps klopi. , (Daljo prihodnji«.) Vilko tvmmh: IZHOD I. Z vpognjeno glavo, s osebliml nogami ln s mrakom * prsih, Je blodil po ullcsh. Mislil Je ns svojb Marijo. In ns malo Ma-Jo. Mrsčllo ss Je, sever Je dlvjh pihal po grudah enega in tulil okrog uličnih oglov ter ss Izgubljal nekje v brenčanju oledene-llh brzojavnih lic. A Srečko je čutil še večjo praznota Mračno je korSkei mimo rassvetljenlh izložb, pisanih plakatov In skromžanih ob raso v mimogre-dočih. Misel, blaga In drhteča se je zibsls v njegovih možganih in grbančtte čela — Kej naj storim, kaj naj storim? — Je nepraetano govorila v nJem. — De Ji vee odpustim in da Jo zopet vzamem k sebi? To vprašanje ee Je oglasilo kot močen akord drage melodi je. Odpustiti! To Je edini hod iz U zagatel Vsaj tako «» mu Je sdeio. Baj Je tudi Krist odpustil na križu. A Ae praj je odpustil Mariji Magdaleni, g slei. In zakaj ne bi tudi on? Tudi on ni bil vedno dober Zgodilo ee Je, da Jo tudi on grešil. De! Marija Magdalona Tudi njegovi ženi Je Ime Meri-Jst — Marija? ... Čudno! — Je mrmral sam sebi. Da. Storil bo tako. Odpustil ji bo. 2e radi male Mejo, ki nima eedaj matere. A tako pogo-sto oprašuje po nji. In to gn posebno boli. - Ata, kje je mamica? Dobra rnamal - brblja mala AU-letna Maja. Tslcrat vaaklkrat ga sili na Jok. — NI mame I Mama je umrla! — Je odgovarjal otroku. Dete, kajpada, ne razume, kaj pravsaprav pomeni "umreti". Ali njegova kodrasta plava glavica ve eamo, da mame nI, a ona Jo Je tako rada božala In negovala. In da Je baje ne bo nikdar več videla. In Maja grenko saplače. | — Maja, mala moja Maja, ne Jokaj I Mleei ne otreiki Jok ga nehote opomni, de ee vrne domov. AH doma Je tako tesno In prašno. In to v dolgih slmsklh večerih, ko ee ne mora speti. In ko so noči tako teške In svinč*> ne. 8trašno Je tan fercvarltl so v dolgih nočeh, ko brli spe nos Hi ko Je voska minuta čna večnost. Ko imajo vee misli svojo teto ln še močnejše grebejo po raajfp| notranjosti. Prišel je do vrat In vtaknil ključ. Začel je odktepati. ali klučavnlce ne pusti. Ključ se ne obrača. Poskuša še, a man. — Hm. kaj Jote? Prijel Je sa kljuko In vrata so po odprla. In luč mu sine v oči. Soba je raza vetij ena, a tam db mizo se Je naslonila nekaka nek-na postava in nepremično sthnl vanj. — Marija . . . — je planilo nehote. — Srečko! On ee ne zgane. Oči ss mu astrudns ln poveeli jih je. — Torej el prišla? — je vprašal tiho. Ni čakal odgovora, nego Ji trudno sedel na stol. I« se je zamleltl . . . Začelo ee je še v Beogradu. In tu ee Je nadaljevalo. Tedaj sta bHa komaj leto dni poroča-na. On Je služil v neki banki a svoboden čas Js posvečal nji in aj ravno i odi vlomu otroku. In poleg tega Je mnogo čltal in učil. Hotel Je nadomeetitl m zaostala, kar Je zamudil radi šsnitve ln radi borbo sa vsakdanji kruh. Zaljubila eta Ss »no Ae kot otrok* In oe poročile proti volji aferšev. Starši g» ee Ju radi tega odrekli. In tako sta morala mnogo trpeti in delati in Ae povrh gtadovati. Naposled ae mu Je le odelo, da Je dobil to mesto v banki. In je dobra Sef ga Ima po-|0bno rad. Skoro prt več! Tu-Infcsm se mu Je odelo audo čudno. da ga ttko osni la j stsvlja prod drugimi, ln ni f» del. xak*J eo mu njegovi kolegi tulntsm namrdnejo. De nI morda to Is zavisti? Nekega dne ni bilo šefa v u-radu. In ker je pr«J končal evo-Je delo nego otoič*|no, se Je odločil, da odide prej domov k svoji ženi. Hotel jo je imena-dfti. Ko je prišel do stanova-nje, ni niti potAkl na vrata, nego Je naglo stopil v eobo. rln tedaj mu 'Je bilo mahoma razumljivo vee iu tisto namnda-vanje kolegov. Na divanu je ležala njegova iena in na nji gospod šefi, A mala Maja je spsls vzibeljki... Pustil je vse, vzel malo Maj o in odšel Iz tistega mesta. Marija je ostala kot po«*bljena med daljavami. Ce* mesec dni je prišla za njim. Psosfla Je, se zsldinjsls, Jokala hi proeila za odpuščanje. Ze radi otroka! On Jo je ljubil. In odpustil je. Zopet 'je bilo vse dobro. BHa sta srečna. On je sopet pridno delo! in topo cele noči pri tvrd-ki, kjer Je bil nastavljen, s ona mu je bila dobra. Ko ae Je zvečer vračal domov, eta ee igrala z malo hčerkico M*Jo, kakor da sta tudi ona otroka. In vee je bilo pozabljeno! Pač ga je vča-si zabolelo v notranjosti radi tt-stega, kar ee Je zgodilo, a ublažilo so je pri pogledu v njene lepe modro oči, ki eo ga gledale tako milo. . — Marija, kaj miallš? — Ljubim te. Ti si tsko dober! ... Ali nekega dne ie je spoznala s drugim. Pri kopanju na roki Jebtto. T* dhigi ee Je ogro-val za nekake eKstremne ideje vsled katerih je imel večne ne-prilike. In ravno te ideje eo njeno fantazijo dpijaJe in u-stvarjale v njem neko romantično gtorijoio. bt poleg njega je pozabila na moka in na otroka. Srečko je zvedel *s to in trpel. Čutil ae je ponižen^in opijuvan. In znanci so se mu poemehovali. Marija, kaj je to, in zakaj si takšna!"". • 'jh — 'Ne vem; Samo eno vem: ne ljubim te več. . Njemu je bilo strašno. Čutil je draget srca. — Zakaj, (Marija? . . . Koga ljubiA? . . . , — Tistega drugega! Oprosti, ali ne morem el pomagati!, Videl je, da govpri resnico, kajti solze eo ji prišle na oči. Ali kaj naj etori? Srce se mu krči od bolečine, od strahu, da je ne iagUbi. Ponižal seje in Je šel k tiste-mu drugemu: — Poslušajte, Imejte obzir! Ona je vendar moja iena in jo zelo ljubim. Pomnite, da je tu še*nekdo tretji: naš otrok! Zakaj nam rušite srečo? — Gospod, ne obeojajte me! Nieem kriv, Ne hodtm za vašo ženo. Ona tmna prihaja k meni, ker me sek> ljubi. A da bom tudi jas do kraja Iskren: tudi Jas Jo ljubimi Odšel je vee raabolel v duši. Po tem dogodku jf ni bilo dve noči doma. Vedel je, da je pri njem. Po dveh dneh ee Je vrnila. I — Marija, tega nI več mogoče prenesti. Kajše odidi od tod. Od mene, od otroka ... To bo bolje! Ona ga Je postušsls in odtfa. In eedaj je sopet tu. Zopet ee je vrnila! Ali s*knJ? Da ga zopet vsnemlri? Sedaj, ko ee je še nekoliko umiril ln porintfal, da jo poeabi. — Torej, sopet el ee vrnila! — Je ponofri! in Umiril svojo i i l Ona je pri neki ženski, ker ni imela mame. In sta šla. Ona Je bila tako srečna in ee| ogrevala na njegovi veliki dobroti A on je poleg nje pozabil na vee bolečine ln na vsa poniževanja. Saj je vae minilo. Za vedno. (Kosee prihodnji*.) > SOBOTA, 1. OKTOBRA btattits Novo stanovanje — Ali sije tu Jutranje solsce? — Pa še kako, gospod! V to stanovanje sije jutranje solnoe ves dan.? Trgovec s jestvinami trgovskemu pomočniku: "No, vidim vam na veselem obrazu, da ste srečno spečall žaltavo surovo maslo." Pomočnik: "Ree! Zraven pa Še vsa stara jajca ln smrdljivo gnjat. Vse je kupila gospa Kar-jola." Trgovec: "Kdo? Za božjo voljo! Takoj se moram javiti bo) nega; za drevi me je namreč povabila k večerji." -L, Ko še al bHo igralk Bjf nekem londoaakem gledališču so vprizorill zgodovinsko dramo, v kateri nastopata v glav-nih vlogah kraljica Elizabeta in Marija Stuart. To je bilo še v časih, ko so igral) tudi ženske vloge moški. Igralec, ki je nastopal v vlogi Mesije Stuart, ni bil pravočasno gotov z maski-ranjem. Predstsvs bi se bfls morala že začeti in sam kralj, ki je bil v gledališču, Je hotel vedeti, kje tiči vzrok zamude. Poklical jo ravnatelja in ta mu je de-jel: "Vaše Veličanstvo, ona — Marija Stuart — --- — No. kaj je **o damo? Mar je ni tu? — Je, proaim, toda ta hip se še brije, — je odgovoril prestrašeni ravnatelj. HI" ^e Vezilo — Dragi možiček, kaj bi ti dala letos za god? Puatl me pri miru s tem, saj nisem še plačal zadnjega o- broka za tvoje lansko vezilo. 0 Pozabi ji v. zakonca mJ ^ ** n, rob. — Žena mi ga je napravil.