r«atnina plačana * gotovini
Leto XIX.
Ul V. 193$
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ■/» leta 90 Din, za */i leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt In denarništvo
Številka
Uredništvo ln upravnlštvn Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel St.
S mirna asa vsak torek, če isiiaio trtek ta goboto
Ljubljana, sobota 9. maja 1936
Cena p°sameznl imst1
',end številki Din ■
Nič se ne dela
Čeprav so razmere, v katerih morajo delovati naši gospodarski ljudje iz dneva v dan težje, vendar to težko stanje samo še ne bi bilo dovolj močan razlog, da ljudje tako silno izgubljajo vsak optimizem in vsako vero v zboljšanje. Že zaradi svojega dela, skoraj bi dejali, že po svoji narpvi so gospodarski ljudje optimisti, ker pač delaven človek sploh obstajati ne more brez vere v uspeh dela. Če torej izgubljajo celo ti poklicni optimisti vero v zboljšanje, potem mora biti vzrok pač globlji in ni treba dolgo raziskovati, pa je ta vzrok tudi takoj očiten.
To je tisto prepričanje, ki polagoma, a dosledno prodira v ljudi, da se pri nas nič ne dela, da tudi še tako težki in še. tako usodni dogodki za naše gospodarstvo ne morejo izzvati nobene prave proti-akcije. Vse izkušnje zadnjih let le prejasno kažejo, kako so morali priti ljudje do tega prepričanja.
Zadele so nas posledice velike svetovne gospodarske krize. Kakšni ukrepi so se pri nas izdali, da bi bile te posledice za naše gospodarstvo čim bolj omiljene? Ni jih videti, razen če naj tu omenimo ono najtežjo hibo, da smo dovolili prost izvoz deviz in denarja baš v času, ko ga je cela vrsta drugih držav' prepovedala, ko je že bila svetovno gospodarska kriza v polnem teku:
Nastal je run na naše denarne zavode. Nekaj sto milijonov je bilo potrebnih in naval vlagateljev bi bil ustavljen in v nekaj mesecih bi bili vsi ti milijoni povrnjeni. Toda storilo se ni nič, nasprotno se je izdal enostranski kmečki moratorij, da je bila kriza na denarnem trgu še prav občutno povečana. Sploh ta le iz političnih spekulacij porojena kmečka zaščita! Toliko odredb je bilo že izdanih zaradi te zaščite, da se že nihče iz njih ne spozna več, da je bilo z njo ustvarjenih vse polno novih težav, njen glavni cilj pa ostal nerešen, kakor je bil.
In prav enako žalostne konstatacije je treba povedati glede sankcij. Vsak količkaj strokovno usposobljen lesni trgovec ali industrialec more čisto natančno povedati, kaj je treba storiti, da se pomaga našemu lesnemu gospodarstvu proti zlem posledicam sankcij. Naši lesni trgovci in industrialci so to tudi ponovno in v vseh podrobnostih povedali, toda žal niso mogli nikdar konstatirati, da bi se zanje tudi kaj storilo. Nič se pri nas ne dela, edino to so mogli ugotoviti.
Nič drugega pa tudi niso mogli konstatirati vsi drugi naši gospodarski sloji, kadar so iskali pomoči v svoji stiski in sili. Kdo se je brigal za to, če je naš trgovec dokazoval in dokazoval, da ne more plačati predpisanih davkov, ker ga uničuje nelojalna konkurenca nabavljalnih zadrug, ki so obdarjene z vse mogočimi privilegiji. Kdo se je zmenil za naše obrtnike, če so tožili, da propadajo zaradi šušmarstva in nadmočne konkurence tujih velekapitalističnih podjetij. Niti tega ni bilo mogoče doseči, da bi se vsaj odpravilo šušmarstvo v nekaterih državnih zavodih. Hočeš, nočeš je tako moral dobiti naš mali človek vtis, da se za njegove interese nihče ne briga, da se nič ne dela, da bi bila tudi njegova eksistenca zagotovljena.
Nasprotno pa je moral naš človek vedno in vedno konstatirati,
kako dosežejo velika tuja podjetja vse, kar le hočejo. Brez ozira na vse proteste naših domačih trgovcev, obrtnikov in industrialcev je mogel Bata razširiti svojo proizvodnjo, kakor je hotel. Tudi vsi protesti naših trgovcev, hrvaških, srbskih in slovenskih, niso imeli tega učinka, da bi onemogočili veleblagovnico »Ta-Ta«. In če pride danes ne vemo kateri tuji kapitalist v državo, ni nobenega dvoma, da bo mogel v kratkem začeti podjetje, katero bo le hotel. In še zahvalili «e mu bomo, ker je tako dober, da izkorišča zaklade naše zemlje namesto nas.
Vse to je razlog, da se v ljudeh utrjuje misel, da ni nikogar v dr-
žavi, ki bi skrbel za pravo in dobro gospodarsko politiko in da se pri nas sploh ne dela za dvig našega gospodarstva. Kakor pač nanese usoda, tako še zavrti tudi naša gospodarska politika, da bi pa sami ustvarjali in vodili to politiko, na to niti ne mislimo. In posledica tega je, da zaostajamo in da smo v odnošajih s tujci stalno slabejši.
A kako hipoma bi se izpremeni-la vsa ta žalostna slika, če bi pri nas vsaj primeroma toliko delali ko v drugih državah. S svojim izvozom bi mogli plačati vse investicije, ki so nam potrebne in vsaka investicija bi povečala blagostanje v državi, ker ne bi odhajal skoraj
ves dobiček teli investicij v tujino, kakor se dogaja to danes. In kaj vse bi imeli denarja, če bi imeli upravo, ki ne bi dopuščala takšnih afer, kakor so Našice, Thurn-Ta-xis, Boaje itd.
V tem je tudi ves problem. Vsi ljudje vedo, da bi moglo biti dobro, stokrat boljše kakor je, če bi so pri nas delalo, kakor treba. A ljudje izgubljajo vero, da je to sploh še mogoče. In v tem je višek vse nesreče! Vrnite zato ljudem vero, da je zboljšanje še mogoče in upoštevajte to, kar vam predlagajo izkušeni in svoji domovini udani praktični gospodarji, ker sicer bo vse prepozno!
Koruza	za	pa
Kako se nai sedanie zlorabe odpravilo
V neko občino ljubljanske okolice sta prispela po prizadevanju občinske uprave 2 vagona moke, od onih 140 vagonov, ki so namenjeni pasivni Sloveniji. Velike količine moke, ki so bile zaključene v vzhodnih pokrajinah naše države, so znatno pripomogle k cenejšemu nakupu teh dveh, za življenje tako potrebnih živil, kakor sta koruza in moka. Brezplačen oziroma znižan prevoz je še precej znatno znižal prodajno ceno tako moki, kakor koruzi. Tako je veljal vagon te moke na bližnji postaji v okolici Ljubljane na bazi za nularico po 250 Din za 100 kg vključljivo vreče, dočim more ponuditi veletrgovina vagon šele po 300 Din za nularico v istem kraju.
Za našo že tako obubožano Slovenijo je vsaka pomoč, tudi v obliki znižane ali brezplačne prevoznine dobrodošla, posebno, ker je odločujoče faktorje vodila misel pomagati z znižano ceno ravno najrevnejšemu prebivalstvu. Ravno zato sem se zanimal za razdelitev te moke in sem moral ugotoviti naslednje:
Kako se ta moka nepravilno deli
Občinska uprava, ki je razdeljevala moko, je v polni meri upoštevala razliko radi brezplačnega prevoza ter je s prištetjem svoje režije oddajala moko takorekoč brez zaslužka, in to naravnost iz železniškega voza. Res je, da se s takim postopanjem daleč zapostavlja stan, ki je najboljši davkoplačevalec v državi — to je trgovski stan — ki nima teh ugodnosti ter zbog tega ne more biti tem dobrodelnim razdelitvam konkurenčen. Toda glavna napaka teh razdelitev je drugje, namreč v tem, da niso deležni teh dobrot ravno tisti, to je najsiromašnejši sloji, katerim so tudi bile te ugodnosti edino namenjene. Zakaj pa ne, se boš nehote vprašal? Enostavno zato ne, ker ti sloji često ne premorejo niti tako majhnih zneskov denarja, da bi si mogli kupiti eno ali dve vreči moke po znižani ceni. Vprašal boš, kdo je bil pa potem deležen teh ugodnosti?
Videl sem med kupovalci te moke tudi take — in to v veliki večini — ki bi morali biti od razdeljevalca zavrnjeni, ker niso pripadali revnim ali najrevnejšim slojem naroda, ker posedujejo znatna neobremenjena imetja. Med drugimi sem videl posestnico, bivšo Amerikanko, kako je naložila dve vreči moke, pa čeprav je o njej znano, da ima znatne pa-
iožbe v hranilnici, dalje posestnika, ki ima sedem krav v hlevu, ki vsak dan iztrži znaten znesek za mleko v Ljubljani, dobro situiranega obrtnika, ki se je tudi s par vrečami moke oskrbel itd. Ubogi delavci, predvsem pa brezposelni in drugi reveži, ki radi pomanjkanja gotovine niso tako srečni, da bi si mogli nabaviti več ko kilogram moke nakrat, kaj šele celo vrečo — manj pa razdeljevalec ni dal — kolnejo nad tako pravico in zabavljajo čez odločujoče faktorje, češ, da se danes gleda samo na bolje situirano prebivalstvo, dočim za revnejše prebivalstvo nimajo drugega kakor prezirljiv posmeh. Kam to vodi, je drugo vprašanje.
Kako se naj moka pravilno deli
Pisec teh vrstic je zato mnenja, naj bi občina razdelitev te moke oddala detajlistom v primernih količinah proti obvezi detajlistov, da bodo to moko razdelili le tistim
(najsiromašnejšim), ki bodo prišli s posebno nakaznico od občine. Moko samo pa morajo plačati že na občini. Oddajala bi se tem revežem vsaka količina moke, ne pa samo originalne vreče, kakor se sedaj prakticira. Za to delo bi pa občina detajlista nagradila s 5 odstotno provizijo, ki bi bila vkalku-lirana v ceni.
Premožnejši sloji ne bi smeli imeti pravice do nakupa te moke, ker je to tudi smisel vse te socialne akcije. Po mojem predlogu bi bilo v resnici pomagano le najbed-nejšim, katerim ostaja sedaj samo kletev na jezikih in srd v srcu. Odpravljena pa bi bila tudi težka krivica trgovcem, ki morajo danes gledati kako jim občina pod imenom socialne akcije odvzema še edine odjemalce, ki so jim v tej težki krizi ostali. Če bi se moj predlog uresničil, potem bi bila socialna akcija s koruzo za pasivne kraje res socialna, dočim jo danes dostikrat razne zlorabe že iz-premene v škandal.
Konferenca zbornic v Novem
Kakor smo že poročali, se je začela v četrtek, dne 7. maja v Novem Sadu konferenca vseh gospodarskih zbornic iz države. — Dnevni red konference je zelo velik in izredno aktualen ter vlada v vseh gospodarskih krogih za delo konference veliko zanimanje. Kot posebni odposlanec trgovinskega ministrstva je poslan na konferenco inšpektor dr. Avgust Pavletič.
Konferenco je otvoril predsednik novosadske zbornice Kosta Mirosavljevič, ki je kot domačin iskreno pozdravil vse delegate zbornic. Na konferenci so zastopane vse zbornice razen dubrovniške, ki jo pa zastopa zbornica v Splitu.
Nato se je začela debata o dnevnem redu zbornice ter je glavni tajnik dr. Stanič predlagal, da se najprej izvolijo sekcije, v katerih naj se obravnavajo vsa vprašanja,
plenumu konference pa naj se predlože že v odsekih sprejete resolucije.
Gen. tajnik ljubljanske zbornice Ivan Mohorič se sicer v načelu strinja s tem predlogom, opozarja pa, da se potem vsa vprašanja ne bi mogla tako izčrpno predebati-rati, kakor bi bilo potrebno, ker bi v ta namen bilo treba več ko tri dni. Poleg tega bodo tudi nekatere druge težkoče, ker se delegati posameznih zbornic ne bodo mogli udeležiti diskusije v vseh sekcijah. Tako bi se moglo zgoditi, da resolucije odsekov ne bodo izraz mnenja vseh delegatov. Precej podobno stališče je zastopal tudi tajnik beograjske zbornice dr. Marodič. Debata o tem vprašanju še je nadaljevala še vse dopoldne, končno pa je bil z nekimi dopolnitvami sprejet predlog dr. Staniča. Popoldne so se takoj nato sestale posamezne sekcije.
Obdaienie
1.	Luksuzni davek na svilo, polsvilo in umetno svilo znaša od dne 1. aprila 1936 12»/, od prejete odškodnine, odnosno od cene blaga pri uvozu.
Odbitki ža konfekcioniranje se pri luksuznem davku ne upoštevajo.
2.	Skupni davek znaša:
pri domači pri produkciji uvozu
a) za svilene ali polsvilenetka- . nine iz umetne
svile .... 6-2 °/o	6 6 #/o
b) za volnene tkanine , . » 6-2»/»	6-9 »/#
c)	za bombažne
tkanine . . . 6-2 %	7-2	•/•
Proizvodnik tega blaga, ki kupi prejo drugod in proizvaja blago iz kupljene preje, plača na finalni produkt samo 4-2 ®/o, zato pa plača na prejo ob uvozu 3 1 ®/o, ob nakupu v domači predilnici pa 2 7 »/o.
Ako podjetje svojega izdelka ne prodaja, ampak ga konfek-cionira, plača skupni davek od prodajne cene konfekcije, ki se pa zmanjša pri tekstilnem blagu za 25 °/o in pri pletenem, mrežastem in prepletenem (na stanu delanem) blagu pa za 30»/«.
Kdor z barvanjem ali na drug način dodeluje predivo in tkanine, nabavljene od koga drugega, plača davčni dodatek 1 °/i od prodajne cene dodelanega blaga.
Na juto samo se skupni davek ne pobira. Na njo odpadajoči davek je vsebovan v davku na predivo in tkanine. Na tkanine te vrste odpadajoči davek znaša pri domačem proizvodniku 6-2 ®/, in pri uvozu 7-2 “/o.
Na vato znaša skupni davek pri domačem proizvodniku 2-8 °/, in pri uvozu 4-2 °/o.
Na konfekcijo (perilo, obleke itd. iz svilenega, volnenega in bombažnega blaga) plačujejo obrati, ki zaposlujejo nad dvajset oseb, 2-5 o/o dodatni davek, katerega so pa obrati, ki ne zaposlujejo toliko oseb, oproščeni. Pri uvozu znaša skupni davek na konfekcijo 8-7 °/o.
Za pleteno, mrežasto in prepleteno blago znaša skupni davek pri domačem proizvodniku 5 7 °/o in pri uvozu 6-7 %. Pod ta davek pa spada pri uvozu samo tako blago, ki se na meter prodaja, dočim spada ostalo blago pod 8-7 °/o skupni davek kot konfekcija.
Kdor izdeluje tako blago v državi iz prediva, nabavljenega od koga drugega, plača namesto polne stopnje 5-7 % samo davčni dodatek 4-2 %>.
Veljavnost datuma pri protestiranju neplačanih menic
Po našem meničnem zakonu se mora vložiti protest zaradi nepla-čanja menice ali na dan zapadlosti menice, ali pa en ali dva delovna dni kasneje, ki prideta takoj za njim. Dostikrat pa se dogaja, da upnik, odnosno posestnik menice vloži protest zadnji dan protestnega roka po pošti proti povratnemu rečepisu. V tem primeru protest menice ne pride v roke uradniku v strogo predpisanem času, temveč ga prejme uradnik po tem roku. Zato je nastalo vprašanje, če ima tako vložen protest isti pravni učinek, da ohrani pravico do izplačila me-nične vsote tudi po dospelosti na-pram trasantu in drugim meničnim podpisnikom, razen akceptan-tov. Z drugimi besedami: Ali se mora pravočasnost zahteve za menični protest zbog neplačanja, če je bila podana po pošti proti povratnemu recepisu, presojati po datumu, ko je bila izročena na pošti ali pa po datumu, ko jo je prejel uradnik. Kasacijsko sodišče je sedaj o tem vprašanju izdalo svojo razsodbo, ki je tudi bila objavljena v Zbirki važnejših razsodb. Po tej razsodbi je važno le tb, kdaj je dobil protest uradnik, brez pomena pa je, kdaj je bil protest poslan po pošti. Ker je menični protest ustanova materialnega prava, 6e mora vložiti protest v strogo določenem pre-‘kluzivnem roku.
Glavna skupščina Združenia irgovcev	za	srez	Sobota
15letnica združenia
Združenje trpovcev za srez Mur-1 Zbornice za TOI dr. Ivana Plessa,
ska Sobota je imelo v soboto, dne '2. maja v veliki dvorani »Sokolskega doma« v Murski Soboti XV. redno letno skupščino pod predsedstvom dolgoletnega in agilnega predsednika Frana Čeha, ki je otvoril skupščino z iskrenim pozdravom vseh navzočnih. Imenoma je pozdravil sreskega pod-mačelnika Grabrijana, tajnika
narodnega poslanca Josipa Benka, murskosoboškega župana Harfner-ja, banskega svetnika Bajleea, predsednika Združenja trgovcev iz Ljutomera Vilarja ter tajnika Zveze trgovskih združenj v Ljubljani ing. Šušteršiča. Nato je predsednik Čeh podal naslednje poročilo:
Poročilo v
predsednika
Včeraj je poteklo ravno 15 let, kar smo ustanovili naš gremij. Vse, kar smo doživeli v teh 15 Igr •tih, nam živo dokazuje, kako nujno potrebna nam je bila naša stanovska organizacija. Še bolij, ko v prvih povojnih letih, pa čutimo potrebo le organizacije sedaj, v času vsesplošne gospodarske sti-
je treba, da sedaj za napredek naše
ske. Tembolj tudi delamo organizacije.
Od €90 na 365 članov
Ob ustanovitvi našega gremija ije štel ta okoli 900 članov. Po odcepitvi članov iz dolnjelendavske-ga okraja je štelo naše združenje še vedno okoli 600 članov. L. 1930. je padlo to število na 527, nato pa je padalo nepresiano in je štelo v začetku 1. 1934. 443, v začetku
1.	1935. pa samo še 365 članov. Če upoštevamo, da se vsak trgovec bori do zadnjega za ohranitev svojega obrata, potem to veliko nazadovanje števila trgovin jasno dokazuje, v kako silno težavnih razmerah mora delati naša trgovina.
Na zadnjem občnem zboru smo še upali, da je gospodarske depresije konec, danes pa moramo konstalirati, da smo se varali in da nazadovanje trgovine še ni ustavljeno. To čutimo zlasti mi na ■meji. Doživeli smo zapora avstrijske meje, kar je našo obmejno trgovino silno udarilo, ker so bili prebivalci sosedne Avstrije naši najboljši odjemalci. Ustanovitev 1’rizada pa je onemogočila tudi prodajo naše pšenice in rži v obmejne mline v Radkersburg in Jiinnersdorf, ki so bili naši glavni odjemalci. Poleg tega pa je visoka avstrijska carina onemogočila vsak izvoz našega zrnja, tudi če bi ga hoteli prodajali s posredovanjem Prizada.
Težave sadne trgovine
Edina dobra strau za našo trgovino je bila srednje dobra sadna letina v našem srezu. A še tu smo naleteli na polno težav. Tako so ovirali izvoz velikanski stroški za pregled sadja, Zlasti pa še za fito-ipatofoški pregled. Ker nimamo svojega fitopatologa, smo ga morali dostikrat telefoniČno klicati iz Maribora, Čakovca, Ormoža ali Zagreba. Zgodilo se je celo, da je v času sezone edina oseba, kateri ge bil poverjen fitopatološki pregled, odšla na dopust, da so morali plačati zaradi zakasnitve fitopatologa izvozniki stojnine tudi do 1000 Din pri vagonu, dočim so bili stroški za komisarja, fitopatologa in carino okoli 800 Din od vagona, dostikrat pa še za prevoz fitopatologa v avtomobilu nadaljnjih 000 Din, če so hoteli imeti izvozniki fitopatologa hitro pri roki.
Prvič so naši trgovci lani izvažali sadje direktno grosistom v Nemčiji, Češkoslovaški in Avstriji.
Naša, pisarna jim jo pri tem krepko pomagala in jim priskrbela ne le potrebne listine, temveč tudi kupce in posredovala pri kupčiji. Na ta način je naša pisarna pripomogla, da je dobil naš produ-
cent mnogo več, kakor pa bil, če bi se naši trgovci
bi do-
še po-
služevali posredovalcev iz Avstrije.
Vedno smo bili tudi krepko na braniku interesov naših Članov, kadar je bilo to potrebno. Zl;i§tr se je to pokazalo
v davčnem vprašan ju.
*S s* 1,1 '	\	■ ■""••-'(■.	.	'	■
Pod silo razmer je moral davčni vijak popustiti, saj smo se morali
v svojem obupnem položaju poslu-žiti celo enodnevne stavke. Za
svoje člane smo izdelali proti previsokim davčnim predpisom 164 prizivov, od katerih je bilo ugodno rešenih 148. Zavrnjenih je torej bilo samo 16 prizivov, zbog česar smo vložili 8 tožb na upravno sodišče, ki so bile vse ugodno rešene. Pač najlepši dokaz, kako upravičene so bile naše pritožbe.
S črtanjem zloglasnega § 7. davčnega zakona smo dosegli pomemben uspeh, ki pa je bil skaljen s § 32. novega zakona ter nam je bila odvzeta večina v davčnih odborih. Novi finančni zakon nam sicer ni povišal pridob-nine, zato pa nam je prinesel 25% povišanje davka na poslovni promet. Da bi se čisti dohodek trgovcev pravilno ocenjeval, smo odposlali 8člansko deputacijo k finančnemu direktorju v Ljubljani ter predložili vse potrebne podatke. S priznanjem se moramo spominjati dela naših zastopnikov v davčnem odboru, ki niso bili ^e pravični in objektivni, temveč so tudi vešče branili svoje pravice in spretno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Še vedno imamo polno dela
s pobijanjem krošnjarstva in šušmarstva.
V zadnjem času pa so se pojavile v goriškem delu našega sreza še številne nahavljahie zadruge, ki niso prav nič drugega ko navadne trgovine, ki se skrivajo pod zadružnim imenom samo zato, da jim ni treba plačevali davkov. .Menda res ne bo preostalo nič drugega, ko da vsi trgovci postanemo zadruge, potem vsaj nihče ne bo plačeval davkov!
Proti krošnjarski nadlogi, za omiljenje davčnega bremena, proti šušmarstvu in obiskovanju potnikov po hišah, za zopetno oživitev obmejne trgovine*, za znižanje železniških tarif, za razne lokalne potrebe, za zboljšanje in zgraditev potrebnih novih cest smo tudi v lanskem letu napravili nešteto vlog na odločilna mesta.
Pri vseh željah in zahtevah nas je krepko podpirala Zbornica za TOI v Ljubljani, kateri gre pred vsem naša zahvala za uspehe, ki smo jih dosegli. Prav tako pa tudi naša zahvala Zvezi trgovskih (združenj za njeno uspešno podporo. Zahvaliti pa se moramo tudi g. obrtnemu referentu sreza, g. podnačelniku Grabrijanu, ki nas je v naših upravičenih žeijah vedno podpiral.
'Pisarna združbe je bila vedno vsem članom ha’razpolago, in sicer v vseh zadevah. Uprava je nastavila kol tajnika v lanskem letu
g. Belo Pollaka, ki je izpopolnil svoje strokovno znanje s prakso pri Zbornici za TOI v Ljubljani in pri Združenju trgovcev v Kranju.
V smislu sklepa in naloga glavne skupščine z dne 8. junija 1931 smo kupili parcelo za zgraditev lastnega doma za Ceno 90.000 Din. V domu bo pisarna združbe ter trg. nadaljevalna šola. Končno je predsednik Čeh sporočil, da je uprava določila v smislu pravil delegate za kongres v Beogradu, in sicer gg; Čeha, Kolina, Hackla in Stivana, dočim bo delegate za skupščino Zveze izvolila današnja skupščina. (Z glasnim odobravanjem je sprejela skupščina poročilo predsednika Ceha.)
Pozdravi gostov
Nato je pozdravil skupščino tajnik dr. Pless v imenu Zbornice za TOI ter izrazil združenju iskrene čestitke k 151etnemu uspešnemu delovanju. Govoril je obširno o gospodarskem položaju in o delu zbornice za omiljenje krize. Zlasti je govoril o davčni obremenitvi, o šušmarstvu, o konzumih, industrijskih prodajalnah, o sankcijah, denarstvu, javnih delih in dr. O’ V.oncu svojega -'Točila je pozval navzočne, naj bi s konstruktivnim delom vsak na svojem mestu in po svojih močeh pomagali za izboljšanje položaja. Optimizem, ki vsebuje že sam po sebi ijako tvorno silo, naj spremlja združenje tudi v bodoče ter naj ga vodi po zvrtani poti do naj-
boljših uspehov. (Glasno odobravanje.)
Narodni poslanec Benko se je v zanimivem poroMlu dotaknil vseh momentov, ki karakterizira-jo sedanje težko gospodarsko stanje in o izgledih za bodočnost. Govoril je tudi o ovirah, ki se delajo pri reševanju gospodarskih vprašanj. Zato so toliko bolij priznanja vredni uspehi, ki sta jih dosegla skupno z bivšim ministrom Mohoričem v skupščinskem odboru, ki je razpravljal o novem trgovinskem zakonu. G. Mohorič se je z vsem svojim strokovnim znanjem izredno izkazal, zato je g. Benko predlagal, naj mu skupščina izreče svoje priznanje in toplo zahvalo. Skupščina je sprejela ta predlog z velikim odobravanjem. 1 •
Banski svetnik Bajlec je čestital združenju ter svoja nadaljnja izvajanja navezal na poročila predgovornikov. Poudarjal je, da bi bilo predvsem potrebno povsod podčrtati važnost trgovskih funkcij za narodno gospodarstvo. Modernega gospodarskega organizma si sploh ne moremo predstavljati brez trgovskega stanu. Velik vzrok sedanjih težav je iskati tudi v pretiranem upravnem centralizmu.
Zupan Hartner je izrekel skupščini pozdrave m čestital v imenu murskosoboške občine.
Ing. Šušteršič je pozdravil skupščino v imenu Zveze. Poročal je o zveznem delovanju ter o dnevnem redu kongresa trgovcev, ki bo v Beogradu. Pozval je združenje, naj pošlje na to veliko trgovsko manifestacijo čim številnejšo delegacijo.
Predsednik Ceh se je toplo zahvalil vsem govornikom ter pozval tajnika Pollaka, da poda svoje
tainiško
iz katerega posnemamo:
Delovanje združenja je bilo v preteklem poslovnem letu zelo živahno. Razveseljivo je, da stanovska zavest raste in da vedno bolj prodira spoznanje, da je upanje na zboljšanje razmer le v solidarnosti članstva.
Tajnikovo poročilo podaja nato podrobne podatke o notranjem delovanju združbe ter omenja vse akcije, pri katerih je sodelovalo združenje. Tako je bilo združenje zastopano na predsedslveni seji Zveze v Ljubljani, na občnem zboru Zveze v Ljutomeru, udeležilo se je širšega sestanka lesnih trgovcev in producentov v Mariboru ter več zborovanj sadnih trgovcev v Mariboru in Pesnici.
Združenje je nadalje uvedlo za svoje članstvo uradne dneve v Gor. Petrovcih, Gor. Lendavi, Sv. Juriju in Cankovi.
Nato je poročal tajnik o stanju članstva. V začetku 1935 je bilo 443 članov, na novo je pristopilo 10, odjavilo ije obrat 27, brisanih
pa je bilo, ker že nad eno leto
nišo poslovali, 88 članov, da se je število znižalo na 365. Od teh je bilo trgovin z mešanim blagom 117, branjarij 47, trgovin z živino 35, trgovin z deželnimi pridelki in sadjem 28, z jajci in perutnino 74, z manufakturo in konfekcijo 5, z usnjem in obutvijo 5, z železnino in gradbenim materialom 9, kinematografov 2, in drugih 43.
'Pomočnikov je bilo koncem leta 68, od teh 20 pomočnic. Učencev je bilo 5 in 3 učenke.
Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 5 učencev in učenk. Nadaljevalno šolo imamo skupno z gostilniškim združenjem. Učni uspeh trgovskih učencev in učenk je bil odličen. Končno je še omenil tajnik,, da je bilo izdanih 117 nakupovalnih legitimacij za nakupovanje deželnih pridelkov, sadija in živine, dočim se za jajca in perutnino v smislu sklepa odseka trgovcev z jajci in perutnino niso izdajale nakupovalne legitimacije.
Blagainiško
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Ernest Štivan. Združenje je imelo v letu 1935 dohodkov skupno Din 69.462:78, izdatkov pa skupno Din 74.163'60.
Predsednik nadzornega odbora Benčec Frane je predlagal rasireš-nico, ki je bila sogl^n« sprejeta.
G. Benčec je nato poročal o proračunu za 1. 1936. Predvideno je 71.000 Din na dohodkih in ista vsola na izdatkih. Proračun je bil soglasno sprejet.
ker je bila na dnevnem redu tudi izvolitev nove uprave, se je g. Ceh v toplih besedah zahvalil vsem članom uprave za krepko podporo, ki so mu jo izkazovali tekom njegovega predsedovanja. Zlasti prisrčno se je zahvalil nar. poslancu Josipu Benku, ki je bil združenju s svojo pomočjo vedno na razpolago. G. Čeh je nato prosil, da bi mesto predsednika v novi upravi prevzel kdo drug, ker je sam že preveč obremenjen.
Nar. poslanec Benko je nato orisal velike zasluge, ki jih ima g. Ceh za združenje. Prepričan je, da bi se težko našel enakovreden naslednik. Zato predlaga skupščini, naj g. Čeha c vzklikom izvoli za predsednika. Z velikim navdušenjem je nato skupščina soglasno izvolila za predsednika g. Čeha; prav tako sta bila na predlog g. Benka soglasno izvoljena za podpredsednika Joško Brumen in Samuel Kolin. Tudi člani uprave in namestniki so bili soglasno izvoljeni, in sicer;
za člane uprave; Benko Josip, Heiiner Arnold, Šiftar Ludvik, Mesarič Štefan, Trautinanii Aleksander, Kiihar Franc, Halin Izidor,-Benko Ludvik, Štivan Ernest, Holcman Štefan, Dittrich Gustav, Cvetič Janez;
za namestnike: škraban Janez, Puconci, Hahn Pavel, Murska Sobota, Reli n Janez, Tišipa, Benčec Franc, Murska Sobota, Vogler
XXXVI. redn! občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani
bo v četrtek dne 14. maja t. I. ob
7.	uri zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27., pritličje, levo.
Dnevni red: 11 Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za 1. 1936. 7. Samostojni predlogi. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu.
Viktor, Cankova, Huber Franc, Kuzma;
v nadzorstvo: Bac Ludvik, Murska Sobota, Golob Ludvik, Moravci, Kreft Aloj«, Cankova; > za namestnike nadzorstva: He-klič Štefan, Murska Sobota, Sehnu-rer Josip, Cankova, Kolbl Aloj«, Sv. Jurij;
r častni razsodniški odbor: Benko Josip, Vogler Viktor, Koblen-eer Ludvik, Sv. Jurij, Nemšič Matija, Križevci, Vogler Ivan, Petanjci;
za delegate zvezne skupščine:
Kiihar Franc, Murska Sobota, Cvetič Janez, Murska Sobota, Heimer Arnold, Murska Sobota, Hakl Viljem, Lemerje;
za namestnike: Schnurer Josip, Cankova, Golob Ludvik, Moravci, Kohn Rudolf, Markovci, Ceh Franc, Murska Sobota;
v šolski odbor: Celi Franc, Murska Robota, Heiiner Arnold, Murska Sobota, Kolin Samuel, Mursk. Sobota, Štivan Ernest, Murska Sobota.
Po poročilu g. Čeha je skupščina soglasno sprejela pravila o vajenskih izpitih v obliki, kakor jih je sestavila Zbornica TOI.
G. Ceh je nato prečital pravilnik o nakupovalcih, ki je bil tudi brez debate sprejet. Po izčrpnem poročilu g. Ceha je skupščina soglasno odobrila pravilnike za posamezne odseke. Nato so bili izvoljeni: v odsek trgovcev z jajci in perutnino kot predsednik Batnih Emerik, v odsek trgovcev s sadjem kot predsednik Huber Franc in v odsek trgovcev z živino kot predsednik Josip Benko. Za vsak odsek je bil izvoljen še po en podpredsednik in 4 člani.
Razprava o uvedbi obveznega zavarovanja trgovcev je bila na predlog predsednika odložena ž motivacijo, da se bo d tem vprašanju sklepalo na kongresu trgovcev v Beogradu.
Sledila je razprava o obvezni naročbi »Trgovskega lista«. G. Ceh je poročal, da je uprava o lem vprašanju že podrobneje razpravljala. Tudi je uprava sklenila, po katerih vidikih naj bi se določili člani, ki naj bi bili naročniki na sobotno izdajo »Trgovskega lista«. Določilo se je, naj uprava obvezno naroči sobotno izdajo »Trgovskega lista« za 188 članov. Naročnino naj pobira uprava obenem s članarino. Po pojasnilih in utemeljitvah tajnika dr. Plessa je bil predlog uprave soglasno sprejet.
G. Ceh je nato še prečital poziv krajevne protituberkulozne lige v Murski Soboti. Pozval je vse člane, naj ligo najkrepkeje podpirajo.
Ker ni bilo drugih predlogov, je g. Ceh zaključil krasno uspelo skupščino z zahvalo vsem navzočim za udeležbo in sodelovanje.
Že v 24 urah
barva, plesira fn kemično sna tl obleke, klobuke ifd. Skrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pore suši. monga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 1-6. Selenburgova ul. 3. Telelou št. 22 72.
XVII. redna skupščina Združenja trgovcev za srez Krani
bo v četrtek dne 28. maja 1936
ob 13. uri v gledališki dvorani Narodnega doma v Kranju.
Dnevni red:
1. Volitev dveli overovateljev zapisnika.
2. Poročilo predsednika.
3. Računski zaključek za lelo 1935.
4. Poročilo nadzorstvenega odbora.
5. Proračun za lelo 1936. in sprememba pravil.
6. »Trgovski list«.
7. Samostojni predlogi članov, ki pa morajo biti predloženi upravi najmanj 3 dni pred skupščino.
8. Volitve:
a) predsednika in podpred-, sednika,
b) 19 članov in 6 namestnikov uprave,
c.) 5 članov nadzorstvenega odbora,
č) 12 članov in 12 namestnikov za izpitno komisijo,
d)	6 delegatov in 3 namestnikov za zvezne občne zbore,
9. Slučajnosti.
Poslovno poročilo uprave prejmejo člani obenem s pismenim vabilom, kakor tudi predlog proračuna za leto 1936.
V smislu čl. 16 pravil skupščina sklep« i absolutno večino glasov navzočnih članov. Ako ob sklicani uri ne bo navzočnih zadostno število t. j. */s članov, b« skupščina 1 uro pozneje ter sklepa o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov. Skupščina sme sklepati samo v zadevah, ki so na dnevnem redu, ali ki so jih po-edini člani najmanj 3 dni pred zborovanjem pismeno prijavili upravi.
Računski zaključek za leto 1935 prejme vsak član obenem z vabilom. Hkratu je tudi v smislu čl. 40 pravil objavljen v pisarni združenja, da ga člani lahko prouče.
0 udeležbi se bo vodila poimenska evidenca.
Udeležba je obvezna.
V Kranju, dne 4. maja 1936.
Predsednik: Franjo Sire s. r.
V. redni sestanek Lesnega odseka pri Združenju - trgovcev za srez Kranj v Kranju
bo dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma.
Dnevni red:
1. Poročila.
2. Določitev višine izredne članske doklade.
3. Volitve.
4. Slučajnosti.
Vabim, da se tega sestanka udeleže ne samo člani lesni trgovci,, ampak tudi vsi drugi tovariši, ki imajo interes na lesni gospodarski panogi. Na sestanku bo poročal' Franc Škrbec, predsednik Lesnega odseka pri Zvezi trgovskih z/lr trženj v Ljubljani.
V Kranju, dne 6. maja 1936.
Načelnik odseka: Franc Gorjanc s. r.
Trgovina z umetnimi mineralnimi vodami
Trgovinski minister je v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje izdal uredbo o proizvajanju in prodajanju umetnih in korigiranih naravnih mineralnih vod. Po določilih te uredbe se morajo posode, v katerih se prodajajo te vode, opremiti z etiketami z napisom: umetna mineralna voda. To mora biti napisano z velikimi črkami, z manjšimi pa: značaj vode (alkalič-
na itd.), analiza vode ter ime in naslov proizvajalca. Umetna mineralna voda se ne sme pri reklami posluževati nobenega imena znanega kopališča ali pri rodnih in zdravilnih vod. Voda, ki se uporablja za izdelovanje umetnih mineralnih vod, mora ustrezati predpisom uredbe o nadzorstvu nad pitnimi vodami. Soli, ki se uporabljajo pri izdelovanju umetnih mineralnih vod, morajo biti v skladu s predpisi državne farmakopeje. Prepovedano je dodajanje
soli, ki so v farmakopeji označene z enim ali dvema križcema ko tudi drugih snovi z močnim farmakološkim učinkom. Prostori, v katerih se izdeluje umetna mineralna voda, morajo biti čisti, osebje zdravo, aparati pa ustrezati predpisom pravilnika o podrobnih določilih za izvajanje zakona o nadzorovanju živil.
Popravljanje prirotlnih mineralnih vod se dopušča v namenu nasičenja naravne mineralne vode s čistim ogljikovim dvokisom, na-
dalje v namenu odprave žveplenega vodika in železnega oksida.
Druge manipulacije in dodatki niso dovoljeni. Korigiranje naravne mineralne vode mora biti na etiketi označeno. — Proizvajalci umetnih mineralnih vod morajo svoje poslovanje v teku šestih mesecev prilagoditi določilom te uredbe. Umetne in korigirane naravne mineralne vode smejo ostati v prometu, čeprav niso opremljene kakor zahteva uredba, še 1 lelo po uveljavljenju te uredbe.
Slovensko trgovsko društvo
v Mariboru
lepi uspehi v preteklem letu
Pred 27 leti je bilo osnovano v Mariboru Slovensko trgovsko društvo. Narodno zavedni slovenski trgovci so ga osnovali kot nekako obrambno organizacijo slovenskega gospodarstva v ogroženi obmej--ni postojanki in ta značaj je Slovensko trgovsko društvo ohranilo še do danes. Poleg etanovsko-dru •' žabnih interesov, ki jih goje tudi druga slična društva v naših večjih gospodarskih centrih (Merkur-Ljubljana) je za Slovensko trgovsko društvo v Mariboru še vedno prvenstvene važnosti borba proti inorodni konkurenci, ki jo podpira bogati inozemski kapital. »Svoji k svojim« je bilo že pri ustanovitvi geslo organizacije slovenskega trgovstva v Mariboru in to geslo je še danes prav tako aktualno, četudi smo v lastni državi.
Pod tem geslom se je vršil v soboto zvečer tudi 25. letni občni zbor Slovenskega društva, ki je pokazal isto izredno delavnost in iniciativnost organizacije, kakor jo je prevevala nekdaj. Občni zbor je vodil zaradi obolelosti predsednika Branka Mejovšku podpredsednik Franjo Majer. Predsednik Mejovšek je kljub bolezni bil navzoč na zborovanju. Vodja občnega zbora Majer se je uvodoma spominjal smrti ustanovitelja društva in dolgoletnega predsednika veletrgovca Vilka Berdajsa. S toplimi besedami je očrtal lik pokojnika ter njegove velike zasluge za gospodarski napredek mariborskega slovenskega življa. Zborovalci so počastili spomin svojega pokojnega tovariša s klici »Slava mu!«. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je predsednik bavi! z delovanjem društva v preteklem letu, ki ni bilo usmerjeno toliko na gospodarsko.polje, na katerem itak odlično deluje mariborsko združenje. Društvo deluje na narodnostnem področju ter skrbi za izobrazbo trgovskega naraščaja. Glavno skrb je posvečalo svoji enoletni trgovski šoli, zelo je pospeševalo pevski odsek, ki je pred kratkim proslavil svoj lOletni jubilej z lepo uspelim javnim nastopom, sodelovalo je' skupno s Združenjem pri prireditvi trgovskega plesa in priredilo je tečaj za iiloibeuo pisavo pod vodstvom prof. Rakuše.
Tajnik društva Albin Ambrožič' je podal nato kratko statistično poročilo: Društvo šteje 113 članov. Poročal je tudi o veseličnem odseku, ki je pod vodstvom Zdravka Anderia marljivo deloval. Agilen je bil pevski odsek pod vodstvom Vilka Weixl«, ki je skrbel predvsem za družabno plat ter je organiziral izlete k Sv. Duhu, na Sv. Urban, v Ljutomer in v Laznico ter slednjič priredil uspelo proslavo svoje lOlebnice. Društvo bi potrebovalo lastne prostore, za katere se poteguje v gremijalni hiši, kjer namerava Združenje na pobudo Slovenskega trgovskega društva preurediti večji prostor v dvorano za predavanja, sestanke in druge prireditve ter za tečaje.
Blagajnik Jakob Prcac je podal poročilo o poslovanju blagajne. Po zaslugi blagajnika, ki je sam pobiral članarino, je stanje zadovoljivo. Promet je znašal 30.950 Din, stanje blagajne pa znaša 24.064
Din. Na predlog člana nadzorstva Rada Lenarita je bila izrečena odboru razrešniea s pohvalo za blagajnika.
P ref. Struna je podal poročilo o enoletnem trgovskem tečaju »Hermes«. Društvo je tečaj osnovalo iz narodnostnega prestiža. Razvija se zelo lepo, ima stalen kader obiskovalcev in doseza lepe uspehe. Rezultati izpitov so vedno prav zadovoljivi. Letos ima 34 učencev. Premoženje »Hermesa« znaša Din 14.556-—.
Predsednik Združenja trgovcev v Mariboru Ferdo Pinter, ki je prišel na zborovanje v družbi glavnega tajnika Franca Skaie, je pozdravil članstvo v imenu Trgovskega združenja. Z veseljem je ugotavljal, da vlada med društvom in Združenjem najlepša harmonija. Uspehi društva so povsod vidni. Najbolj na mariborskih izložbah. Društvo je s svojimi tečaji za moderno dekoracijo in opremo izložb izvršilo neverjetno veliko in važno delo. Mariborske izložbe najdejo v državi redkokje primero in so čisto izpremenile lice mesta v prometnejših ulicah. Priznanje je izrekel tudi pevskemu odseku, ki s pdsmijo vabi trgovski naraščaj pod okrilje društva, kjer najde oporo v stanovskem, še bolj pa v nacionalnem oziru. Obljubil je tudi v bodočnosti vso pomoč Združenja.
Nato so se obravnavali predlogi. Najvažnejši je bil ta, da bo društvo ukinilo kolektivno naročnino »Trgovskega tovariša«, katerega so dosedaj dobivali vsi člani društva za članarino. Članom se priporoča, da si sami naroče glasilo,
članarina pa se radi tega zniža od 60 na 50 Din letno. Obenem se prijtoroča članstvu, naj se korporativno naroči na »Trgovski lisi«, ki je v zadnjem času postal naše najboljše gospodarsko glasilo, ki je zlasti za trgovce silno velikega pomena. O »Trgovskem listu« se je potem razvnela živahna debata, v katero so posegali Pinter, Preac, Majer, prof. Struna. Vsi s« se aa-vieniali z« naroči ter »Trgovsk-ga lista«, ga priporočali svojim tovarišem in trgovskemu naraščaju ter zahtevali, da mora članstvo svoje glasilo aalitevati v vseh javnih lokalih, kjer občuje.
Obsežna debata je bila potem tudi o vprašanju nacionalnega dela društva, ki mora ostati glavna naloga. Napravili so se konkretni sklepi, ki jih bo društvo striktno izvajalo v smislu gesla »Svoji k svojim« ter bo podvzelo tudi velikopotezno propagandno akcijo. Opozarjalo se je pri tem zlasti na dejstvo, da skušajo Nemci v Mariboru s pomočjo inozemskega kapitala zopet osvojiti svoje izgubljene gospodarske pozicije ter so v tem pogledu v zadnjem času silno aktivni.
Končno so bile še volitve. Za predsednika je bil izvoljen vnovič Rranko Mejovšek, za podpredsednika Franjo Majer, v odbor pa: Jančič, Rosina, Jakob Preac, Paš, Horvat, Goleč, Ambrožič, Stražnik, Brišnikova, Kumperščak, Fchlin in Kukovec. Namestniki so Pihler, Šoštarič in Mavrič. Nadzorstvo: Lenart in Hocluniiller, predsednik razsodišča Miloš Oset.
Število	va
v trgovini
Trgovinski minister dr. Vrbanič je izdal v sporazumu z ministrom za soc. politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju industrijskih, obrtniških in delavskih zbornic naslednjo uredb« « sorazmerju med učenci i* pomočniki v trgovinah in obrtih:
01.1. — 1. V trgovinah in obrtih smejo biti istočasno v uku: en učenec, če dela lastnik obrta sam ali z enim pomočnikom; dr« učenca, če je v obrtu zaposlenih 2 do 5 pomočnikov; 3 učenci, če je v obrtu zaposlenih 6 do 10 pomočnikov; 4 učenci, če je v obrtu zaposlenih več ko 10 pomočnikov.
2. Več od 4 učencev ne more bili istočasno v uku v nobeni trgovini ne obrtu.
3. Če kolektivne pogodbe določajo večje omejitve sorazmerno s številom učencev v primeri s številom pomočnikov, kakor odreja ta uredba, veljajo glede števila vajencev v obrtu, za katere je v veljavi kolektivna pogodba, omejitve, določene s to pogodbo.
4. V izjemnih primerih, kjer to zahtevajo izredne okoliščine ali tehnika dela stroke, sme ban po zaslišanju pristojnih zbornic dovoliti, da se število učencev za do-tično stroko poviša čez določeno minimalno število.
CI. II. — 1. Za določitev števila
učencev, ki smejo biti po določbah čl. 1. te uredbe istočasno v uku, bo odločilo povprečno število stalno zaposlenih pomočnikov v zadnjem letu. Kot stalno zaposleni pomočniki se smatrajo tisti, ki so v dotičnem obrtu delali nepretrgano najmanj 4 tedne. V svrlio določitve letuega povprečja zaposlenih pomočnikov so dolžni organi za zavarovanje. dati potrebne podatke.
2. Ce med učenjem število pomočnikov v katerem obrtu začasno pade, ostane število učencev,, določenih pri sprejemu v uk, ne-izpremenjeno.
Čl. III. - 1. Za dobo 6 mesecev,, računajoč od dneva izdaje pooblastila ali dovoljenja, ne smejo lastniki obrta sprejeli več ko enega učenca.
2.	Če lastnik obrta sam dela ali z enim pomočnikom, lahko sprejme le enega učenca v uk, če bi prvi po pogodbi končal svoje učenje v šestih mesecih.
3 Če je učenčevo razmerje prenehalo pred koncem pogodbenega učnega roka, lastnik obrta je pa nato sprejel drugega učenca, sme čez določeno število sprejeli ponovno prejšnjega učenca samo tedaj, če je učenčevo razmerje prenehalo zaradi bolezni ali česa podobnega.
Malinovec
sadne soke in marmelade proizvaja v najboljši kakovosti in dobavlja po ugodnih cenah tvrdka
Vitamin
««
družba z o. z.
Ljubljana, Masarykova cesta št. 46. Zahtevajte cenik. — Telefon 32-93.
Čl. IV'. — 1. Določbe te uredbe bodo veljale tudi za delavnice, kjer se obrt izvršuje na tovarniški način, za strokovne delavnice tovarn, za delavnice in podjetja, ki ne spadajo pod določbe obrtnega zakona, in za delavnice podjetij ali ustanove, kjer se v smislu obrtnega zakona vštric izvršujejo obrtna dela.
2. Lastniki obrta iz čl. 19. odst. 2, sploh ne morejo sprejemati in imeti učencev.
Čl. V. — 1. Omejitve te uredbe veljajo za glavne obrte in za njihove podružnice in druge pomožne lokale (čl. 132. obrtnega zakona).
2. Sorazmerje števila učencev proti številu pomočnikov, ki ga določa čl. 1. te uredbe, se bo izvajalo za vsako posamezno podružnico in drug pomožen obrt.
Čl. VI. —■ l. Za učence, ki jih ta uredba dobi v uku, ne veljajo omejitve, predpisane s lo uredbo. Lahko bodo dovršili svoj uk ne glede na število v dotičnih obrtih zaposlenih pomočnikov.
2. Dokler število učencev ne pade na sorazmerje, določeno v čl. 1. te uredbe, ne morejo lastniki obr-la v primerih iz prvega odstavka sklepati pogodb za sprejem novih učencev.
Čl. VIL — Kršitve te uredbe se kaznujejo po določbah čl. 398 o. z.
Združenje trgovcev za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče v Ribnici
ima 13. redno letno skupščino v nedeljo, dne 10. maja 1936 ob pol 10. uri dopoldne v gostilni »pri Cenetu« v Ribnici.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine in poročilo predsednika.
2. Poslovno poročilo tajnika zn leto 1935.
3. Blagaj, poročilo za leto 1935.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Sklepanje o proračunu za leto 1930.
0. Sprejetje pravilnika o vajeniških izpitih.
7. Razprava o nezgodnem iti bolniškem zavarovanju članov.
8. Stanovsko glasilo.
9. Samostojni predlogi.
10.	Slučajnosti.
Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, bo eno uro kasneje druga skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa prav novel javno brez ozira na število navzočnih članov (člen 16. pravil).
Skupščina sine sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu ali ki so jih člani prijavili -vsaj tri dni pred skupščin« pismen« upravi združbe (člen 17. pravil).
Ako se skupščine kateri član ne udeleži alt ne predloži tri dni pred skupščino pismenega opravičila s tehtnimi razlogi, se mu predpiše globa, in to: za člane stanujoče v Ribnici in bližnji okolici Din 50’—-, za vse ostale člane pa Din 20—.
Ribnica, due 1. maja 1936.
Predsednik: Divjak Josip 1. r. Tajnik: Picck Ciril 1. r.
železniški material bo večinoma naročen v Nemčiji
Glede nabave železniškega materiala za obnovo naših železnic so je začela pogajati Gen. direkcija železnic z nemškimi tvrdkami. Gre za naročilo materiala v vred-uosli 200 milijonov dinarjev. Večinoma se bo tu material nabavil v. Nemčiji.
Takte
S tem naslovom izide meseca septembra t. 1. obsežna knjiga, v kateri bodo zbrani vsi veljavni predpisi taksne in pristojbinske stroke. Ta zbornik, ki ga je priredil g. Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v pok., obsega v prečiščenem besedilu:
1. ves zakon o taksah s taksnimi določbami zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in vse njihove naknadne izpremem-be in dopolnitve;
2. taksni in pristojbinski pravilnik, čigar členi sledijo neposredno ustreznim členom in tarifnim postavkam zakona o taksah;
3. zakon o sodnih taksah;
4. pravilnik za izvrševanje zakona o sodnih taksah;
5. pristojbinsko novelo o neod-platnili imovinskili prenosih (dedne, darilne in imobiliarae pristojbine iz 1. 1901. in 1915.) in ostala najvažnejša veljavna določila iz pristojbinskega zakona iz 1. 1850.;
6. banovinske takse Drav. banovine;
7. komentar k posameznim členom in tarifnim postavkam zakona o taksah, oziroma k paragrafom in tarifnim številkam zakona p sodnih taksah in k členom tega pravilnika.
Komentar obsega nad 350 normativnih veljavnih razpisov ministrstva za finance vštevši razsodbe državnega sveta, navaja in obravnava nad 30 raznih zakonov, kolikor se ti nanašajo na takse, nadalje številne uredbe in pravilnike (n. pr. pravilnik o točarinski pravici, uredbo o taksnih olajšavah industrijskim podjetjem, se-znamek klimatskih in turističnih krajev Dravske banovine itd.) ter vsebuje končno še številna pojasnila stvarnega in formalnega značaja taksne stroke.
Orientacijo v tej ogromni snovi omogočajo:
a) vsebinski pregled, razčlenjen <> po členih in tarifnih postavkah,
b) razpreglednica členov taksnega in pristojbinskega pravilnika napram členom in tarifnim postavkam zakona o taksah,
e) razpredelnica zakonov, uredb, pravilnikov itd., č) abecedno stvarno kazalo. Knjiga, katere namen je odpraviti sedanjo nepreglednost in dvome v taksnem pogledu, bo nujno potrebna vsem gospodarskim združenjem in družbam, zadrugam, denarnim zavodom, industrijskim, trgovskim in obrtnim krogom in vobče vsem, ki imajo s taksnimi in pristojbinskimi posli opravka. Kljub svoji široko zajeti snovi je knjiga prirejena tako pregledno in obdelana s tolikšno skrbnostjo in vestnostjo, da.bo našel v njej v vseh taksnih zadevah absolutno zanesljivo pomoč vsakdo, ki se je bo v svojem udejstvovanju posluževal.
Knjiga bo obsegala okoli 1000 strani srednjega formata. Cena v platno vezane knjige bo 260 Din, v prednaročbi do konca meseca julija pa samo 200 Din. Ta znesek ee lahko plača tudi v petih mesečnih obrokih, v tem primeru pa pri-čenši z junijem t. 1. Za nakazovanje teh obročnih zneskov se dostavijo naročnikom na željo, sporočeno pri naročbi do konca meseca julija t. 1., potrebne položnice.
Naročila sprejema avtor Sušeč Štefan v Ljubljani, Beethovnova ulica 15.
Prodajanje blaga izpod lastne cene
Novosadska zbornica je sprejela koncem lanskega leta resolucijo, v kateri zahteva novelizacijo zakona o pobijanju nelojalne konkurence v tem smislu, da se smatra znižanje cen izpod lastne cene kot poseben dokaz nelojalne konkurence. Sedaj je trgovinsko ministrstvo odgovorilo novosadski zbornici na njeno resolucijo z nasled-
njim dopisom: »Prodajanje blaga izpod lastne cene, v kolikor bi bilo to proti dobrim običajem v poslovnem življenju in moglo škodovati drugim konkurentom, spada nedvomno pod predpis § 1. zakona o pobijanju nelojalne konkurence kot splošen predpis, pod katerega spadajo vsa dela, ki niso predvidena v §§ 2 do 15 tega zakona. Zato ne bi bilo oportuno, za deja-
li' Mariboru je bila 26. aprila glavna skupščina Združenja sadnih eksporterjev in trgovcev za dravsko banovino. Skupščino je vodil predsednik Anton Kerenčič, ki je ugotovil sklepčnost, imenoval za zapisnikarja tajnika A. Ambrožiča, za overovatelja
nja pobijanja cen predpisati posebno uredbo z zakonsko močjo ter dopolnjevati v tem smislu zakon o pobijanju nelojalne konkurence, ker pri nas v gospodarskem življenju vsi primeri tega dejanja še niso prišli do polnega izraza. Zato je treba prepustiti sodiščem in judikaluri, da z ozirom na posebnost dejanja in zahtev gospodarskega življenja upo-
pa gg. Antona Birkmajerja in Maksa Palouca. Nato je pozdravil tajnika Zbornice za TOI dr. Ivana Plessa in zastopnika obrtne oblasti dr. Senkoviča.
G. Kerenčič je nato podal naslednje poročilo:
rahljajo ta splošni predpis, za kar pa naj dajo iniciativo od primera do primera v prvi vrsti gospodarske zbornice in druge stanovske korporacije.« Iz tega pojasnila se vidi, da je trgovinsko ministrstvo mnenja, da se more že na podlagi sedanjega zakona o pobijanju nelojalne konkurence voditi proces proti prodaji blaga izpod lastne cene.
bilo denar, da je moglo shajati še nekaj mesecev.
Premoženje združenja izkazuje danes 8.173 Din aktiv in 12.450 dinarjev pasiv ali primanjkljaja 4.276 Din. To stanje jasno dokazuje, da bi združenje pri nadaljnjem poslovanju še bolj zalezlo v dolgove. To pa predvsem zato, ker plačuje članarino samo 55 do 60 članov. Ce ne bi dobili že lani 12.000 Din za kontingentna u veren j a, bi morali že lani prenehati z delom.
če bi hotelo združenje količkaj zadostiti svojim dolžnostim, potem bi moral znašati proračun za prihodnje leto 36.150 Din, poleg tega bi bilo potrebnih za potne stroške in intervencije 24.900 Din ali skupno 61.050 Din. Računati pa moremo le na dohodek članarine, ki bi znašal, če bi vsi člani plačevali članarino po 300 Din, 27.300 Din; ker pa je samo 55 zanesljivih plačnikov, bi dobili samo 16.500 Din. Primanjkljaj bi znašal torej 44.550 dinarjev. Ker ni nobenega upanja, da bi se mogel ta znesek kriti in ker bi združenje zalezlo v prevelike težave, ne more več prevzeti nobene odgovornosti in zato odlaga svojo funkcijo. Predlaga pa odboru razrešnico.
Razrešnico sprejme zbor soglasno, nakar se razvije daljša debata o nadaljnjem obstoju združenja.
Predsednik Kerenčič omeni, da je prišel do prepričanja, da je obstoj združenja nemogoč in zato daje v razpravo predlog g. Hrastelja, da se združenje razpusti. G. Hrastelj je nato ta predlog utemeljeval z zelo tehtnimi razlogi ter med drugim dejal: Namen združenja se ni dosegel, ker se članstvo deli v dve vrsti, v delujoče, ki se zavedajo svojih dolžnosti do združenja, in v nedelujoče, ki se za nič ne menijo, ki pa tem prid-neje zabavljajo. Zaradi tega je združenje zašlo v brezizhoden finančni položaj.
Je pa še drug razlog. Podeželski trgovci, ki se bavijo z nakupom sadja, ne morejo tako aktivno sodelovati kakor izvozniki. Z vstopom v naše združenje pa se je tudi pripetilo, da je marsikateri lahko nastopal kot sadni trgovec, čeprav ni imel potrebne discipline za skupnost. Nekateri teh se tudi niso zavedali svojih dolžnosti do kupcev in producentov. S tem je nastala velika škoda za naše gospodarstvo. Zato je moj predlog, da se izvozniki bavijo predvsem z organizacijo zunanjih trgov, organizacijo nakupa pa naj prepuste strokovno naobraženim trgovcem, ki bi jamčili s svojim premoženjem tako producentom, ko kupcem. Med trgovci posameznih sadnih okolišev pa se bo potem že sklenil potrebni sporazum glede sortiranja posameznih sadnih vrst. S tem se bodo očistile vrste trgovstva, kar bo le dvignilo ugled naše poštene sadne trgovine. Zato predlagam, da se združenje razpusti, člani združenja pa naj zopet postanejo člani svojih pristojnih trgovskih združenj, kjer se naj ustanove posebne sekcije sadnih trgovcev. Iz teh sekcij pa naj bi se ustanovila nekaka eksekutiva pri Zvezi trgovskih združenj, kakor je to izvedeno za lesno trgovino.
Ko je dal še izčrpna pojasnila glede predloga g. Hrastelja tajnik zbornice dr. Pless, je dal predsednik predlog g. Hrastelja na glasovanje in je bil ta soglasno sprejet. Nato je predsednik zaključil občni zbor.
Politične vesti
Mussolini namerava v noči od sobote na nedeljo proglasiti priključitev Abesinije k Italiji. Ker se bodo s to aneksijo izpremenile meje Italije, bo sklican veliki fašistični svet, ki bo določil nove meje. Obenem bo dal veliki fašistični svet italijanskemu kralju naslov cesarja. Italijanski kralj postane obenem cesar Abesinije.
Italija bo zasedla vso Abesinijo in o tem ne dopušča nobene debate. Mussolini je mnenja, da za zasedbo Abesinije sedanje čete zadostujejo, ker je etiopska vojska popolnoma strta. Vsa Abesinija bo razdeljena na približno 70 plemenskih pokrajin, ki jih bodo upravljali domači poglavarji. Te pokrajine bodo imele zmerno avtonomijo. Nekaj več lastnih čet bo imela Italija v Abesiniji samo v prvem času, dokler ne bodo domače čete iz Abesinije dovolj iz-vežbane.
Italijanski listi pišejo tudi o pravicah Francije in Anglije v Abesiniji. Listi poudarjajo, da bo Italija varovala interese obeh držav, kakor so bili določeni v mednarodnih pogodbah. Angležem se za njih interese na področju Tanskega jezera ni treba nič bati.
Adis Abebo bodo Italijani prekrstili v Novo Firenco. Mesto bodo zgradili po čisto modernih načrtih. Italijani se tudi pripravljajo, da bi izkoriščali naravna bogastva Abesinije. Manjka jim sicer denarja, tuji kapital pa more dobiti Italija le za velike koncesije tujcem. Teh pa Mussolini noče dati in zato hoče najeti veliko večmilijardno notranje posojilo.
Italijanske čete prodirajo naprej ter so zasedle mesto Džidžigo. Tudi vse postaje ob železnici iz Adis Abebe v Džibuti bodo zasedle italijanske čete.
Etiopski poslanik v Londonu je izjavil, da etiopska vlada še nadalje opravlja svoje funkcije in da sega njena oblast še vedno nad tri petine Abesinije.
Angleška vlada je stavila nemški vladi osem vprašanj, ki naj pojasnijo stališče tako glede sedanjega teritorialnega stanja v Evropi ter nemških aspiracij na ozemlje drugih evropskih držav. — Šele po razjasnitvi vseh teh vprašanj bi bilo mogoče razpravljati o Hitlerjevem mirovnem načrtu. Glede kolonij ni stavila Anglija nobenega vprašanja, ker oči-vidno o kolonijah noče niti razpravljati.
Na neko interpelacijo je odgovoril angleški finančni minister Neville Chamberlain, da mu ni bil ne v 1. 1935 ne kasneje predložen noben predlog o kakem posojilu Italiji.
Voditelj Narodne fronte Leon
Blum je objavil v »Populaireu« dolg članek o Zvezi narodov ter o dolžnosti Anglije in Francije, da delata za to mednarodno organizacijo. Je sicer razumljivo, če so v Angliji izgubili vse veselje do Zveze narodov po njenem polomu v etiopskem konfliktu, toda bilo bi več ko tragično, če bi Anglija ravno sedaj, ko hoče nova francoska vlada z vso svojo silo podpreti avtoriteto Zveze narodov, opustila svojo skrb za to institucijo. Besede Bluma se sicer prav lepo slišijo, toda na drugi strani ni mogoče pozabiti, da avtoriteta Zveze narodov ne bi bila tako pokopana, če ne bi baš Francija tako zelo podpirala Italije v etiopskem konfliktu, in sicer tudi proti interesom Zveze narodov.
Južno afriška unija se je izjavila za nadaljevanje sankcij proti Italiji in če treba, naj te trajajo tudi še eno leto. V Južni Afriki so mnenja, da bo sedanji način reševanja etiopskega vprašanja ustvaril nepremostljiv prepad med črnci in belimi narodi in da se bo po vsej Afriki začela gonja proti belemu plemenu.
Skoraj popolnoma gotovo je, da bo sestavil novo francosko vlado socialist Blum.
Po naročilu Dimitrova iz Moskve, ki je svetovalec Stalina, bodo francoski komunisti glasovali za vse vojne kredite.
Program francoskih levičarjev, če bi sestavili vlado, je: razpust in razorožitev vseh lig, nacionalizacija Francoske banke ter državna kontrola nad zasebno trgovino z orožjem.
Lloyd George je izjavil pred komisijo za proučevanje o koristnosti izdelovanja orožja po zasebnih tvrdkah, da bi bilo po njegovem mnenju edino pravilno, če Di bile vse tvornice orožja in muni-cije podržavljene, ker se more samo na ta način preprečiti, da ne bodo tvorničarji iz sebičnih namenov hujskali k vojni.
Sovjetska Rusija bo sodelovala na bodoči pomorski konferenci v Londonu. Zato pa ne bo več sodelovala Japonska.
Iz poročila predsednika Kerenčiča
Kakor Vam je znano, je naša uprava na lanskoletni glavni skupščini prevzela posle Združenja in prevzela obenem tudi nalogo, da skuša čimveč doseči za članstvo. Znano je vsem, da je bil letos, odnosno pretekle sezone precejšen izgled za dober izvoz našega sadja, v prvi vrsti v Nemčijo, kjer so se do sedaj dosegle vedno največje cene. V Nemčijo je bil izvoz kontingen-tiran ter je dobila naša država za izvoz 1600 vagonov namiznega sadja v razsutem stanju. Izvoz se je vršil zadovoljivo in so naši eksporterji izvozili v celoti 616 vagonov namiznega sadja, tudi po zadovoljivi ceni.
Izvoženo sadje v Nemčijo se je plačevalo — kakor že prejšnje leto — v kliringu. Ta kliring je pa slabo funkcioniral, ker je klirinški saldo toliko narasel, da se je začelo zavlačevati z izplačili eksporterjem. Čakati so morali 5 do 6 mesecev in kasneje še več. Narodna banka je na intervencijo našega Združenja in ostalih eksporterjev dovolila na žalost predjeme samo deloma, odkup oziroma obračunavanje v kliringu pa samo v tako majhnem obsegu, da je faktično danes večji del dobroimetja, ki rezultira iz izvoza naših jabolk, še neobra-čunan. S 15. januarjem tega leta se je uvedel privatni kliring, ki pa je imel za posledico padec marke na naših borzah od ca. Din 17-65 na Din 14-— in niže. Posledica temu je nevarnost, da se bo navidezno dober efekt letošnjega izvoza spremenil v pravcato katastrofo. Naše zadevne intervencije v Beogradu so ostale brez uspeha. Spregledati ne smem, da sta se potrudila z našo deputacijo k Narodni banki naša narodna poslanca minister Mohorič in dr. Jančič, katerima izrekam na tem mestu našo iskreno zahvalo. Kljub uvedbi privatnega kliringa, ki bi moral prinesti olajšave v izvozu in plačilnem prometu, moram izreči proti njemu svoje pomisleke, ker je uvedena kontrola uvoza in izvoza in se bo moral vršiti izvoz samo v popolnem ravnovesju z uvozom, ki pa se ne bo mogel povečati, ako ne nastopi kot kupec v prvi vrsti naša država. Poleg tega moramo računati letos z dobro letino v Nemčiji in drugih državah, ki uvažajo v Nemčijo, tako da nam bo pre-ostajala možnost izvoza v glavnem le v Čehoslovaško,
Kar še posebno ovira naše napore, je dejstvo, da Združenje radi neplačevanja članarin sko-ro 40 "/o vsega članstva ne razpolaga niti s potrebnimi sredstvi za redno administrativno poslovanje, še manj pa s potrebnimi sredstvi za intervencije. Omenim samo, da so izdali naši člani, ki so se žrtvovali za to delo, iz lastnega nad 30.000 Din za potrebna potovanja v Ljubljano in Beograd. Nihče ne more od njih zahtevati še nadaljnjih žrtev. Nevzdržno je, da se vseh teh žrtev koristijo tudi oni, ki nočejo ali ne morejo poravnati niti članarine. Združenje pa nima sredstev, da bi jih izločilo in črtalo iz Združenja.
Ker Združenje nima sredstev
in možnosti disciplinirati članstvo, še manj ga prisiliti do rednega plačevanja članarine, je obstoj Združenja iz moralnih in materialnih ozirov nemogoč.
Zaradi tega ne morem in nočem še nadalje nositi odgovornosti — materialno stanje našega Združenja in izglede za bodočnost boste razvideli iz letnega poročila nadzorstva ter proračuna — zbog česar odlagam s tem mesto predsednika Združenja ter prosim skupščino, da vzame to mojo izjavo brezpogojno na znanje.
Zbor. tajnik dr. Pless
K predsednikovemu poročilu se je oglasil k besedi tajnik dr. Pless, ki je orisal gospodarski položaj, v katerem se nahajamo ter navedel akcije, ki jih je podvzela zbornica za zaščito in pospeševanje sadnih izvoznikov. Govoril je zlasti tudi o intervencijah pri Narodni banki in o vseh vprašanjih, ki posredno in neposredno tangirajo interese našega sadnega izvoza.
Nato je v imenu mestnega poglavarstva pozdravil skupščino obrtni referent g. dr. Senkovič.
Obema govornikoma se je gospod predsednik Kerenčič toplo zahvalil.
Iz poročila tajnika
Ambrožiča
posnemamo:
Združenje ima na papirju 91 članov, za 3 manj ko 1. 1934, od teh pa plačuje članarino samo 55 članov. Poskusi, da bi se članarina izterjala ekseku-tivno, so se ponesrečili. Delo pisarne in uprave je bilo zelo intenzivno. Prejeli smo 607 dopisov, odposlali in rešili pa 3180 dopisov. Izvoznih uverenj za sadje je dobilo 59 članov, legitimacij za nakupovalce je izdalo združenje 235, kontingentnih uverenj za izvoz sadja v Nemčijo pa 616.
V svojem poročilu je tajnik poudarjal, da je nemogoče uspešno delo, če se mora združenje stalno boriti s finančnimi težavami. A že za znamke se potroši lepa vsota. Dostikrat je ostal zaradi pomanjkanja denarja brez plače, primoran pa je tudi bil, nositi nekatere stroške združenja iz lastnega. Zato izjavlja, da nikakor ne more prevzeti nadaljnje odgovornosti in da zato odlaga tajniško mesto.
Težko finančno stanje
združenja
Predsednik nadzornega odbora Birkmajer je poročal o denarnem stanju združenja, ki je nad vse slabo. Računski zaključek za leto 1935 izkazuje sicer skupno 49.425 Din dohodkov in 38.510 Din izdatkov, torej prebitka 10.915, toda izgledi za leto 1936 so mnogo bolj žalostni. Predvsem je treba omeniti, da je bil proračun za leto 1935 prekoračen za 5,956 dinarjev, kar je bilo potrebno zaradi izvoza v Nemčijo. Združenje je moralo zaračunati vsako kontingentno uverenje članom po 20 Din, da je s tem do-
Zborovanje	sa
teriev v Mariboru
Trgovinski register
Vpisalo s« se nastopne družbe:
Tekstilna industrija, družba z
o.	z., Laško. Družba namerava pridobiti predvsem v last tovarno, ki jo obratuje sedaj javna trgovska družba Gerkman Ludvik. Višina osnovne glavniee 2,900.000 Din, vplačana glavnica 1,480.000 Din. Poslovodje Hinko Brečka, posestnik in industrialec v Laškem ter Fedor Blaškovič, tehnični uradnik v Varaždinu. Poslovodja zastopata družbo kolektivno.
Jos. Menardi, izdelava in prodaja kon serviranih hranil »Cepo«, »Ajlon« in dr. pod znamko »Ce-lon«. Imetnik Menardi Josipina, trgovka v Ljubljani.
Bratje Tuma, javna trg. družba, Ljubljana, Moste. Obratni predmet: izdelovanje vrečk iz vseh vrst papirja. Družabnika: cand. ing. Ostoj Tuma in dr. Boris Tuma, nravnik, oba v Ljubljani. Družbo zastopata oba družabnika, in sice: vsak samostojno.
Turistična družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: vsi posli, ki služijo tujskemu prometu, zlasti prodaja reklamnih predmetov, zgraditev in nakup ter obrat hotelov, prirejanje skupnih turističnih izletov. Višina osnovne in polno vplačane glavnice 200.000 Din. Poslovodje: Franc Šumi, trgovec v Kranju, Cornte Jean de Beausacq v Parizu. Poslovodja podpisujeta skupno.
J. Pogačnik, družba z o. z., Pod-stenice, občina Črmošnjice. Obratni predmet: graditi in obratovati žage, predelovati les in trgovina z lesom. Višina osnovne glavnice
200.000	Din v gotovini. Poslovodja Jaka Pogačnik, posestnik in trgovec y Starem dvoru.
Meteor društvo s o. j., zastopstvo i komisija, Split, podružnica Ljubljana. Zastopstvo, kupoprodaja in komisijsko skladišče za promet z železnim, gradbenim in teh-, ničnim materialom. Višina osnovne glavnice 20,000 Din. Poslovodje Štern Izidor, trgovec v Splitu, Ma-rasovič Vidjak, Lovre Jerin, podjetnik v Splitu. Vsak poslovodja zastopa družbo samostojno.
Vpisale so se te izpremembe in dodatki pri naslednjih tvrdkah:
Gostilničarska pivovarna, d. d. Laško. Delniška glavnica se je znižala od 15,000.000 na 10,000.000 dinarjev. Spremenila so se družbi-na pravila v §§ 15., 20. in 29. Izstopili so iz upravnega sveta: Dgnjeslav Trop, Ivica Meštrovlč in Franc Miklič. — Vstopili pa so v upravni svet kot člani Ignac Banko, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Avgust Dolinšek, gostilničar in posestnik, Brnita pri Hrastniku in. Gviden' Počivavšeb, gostilničar in posestnik Loke pri Trbovljah.
Lesna industr. »Vintgar«, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja dr. Ivan Karlin, vpiše pa se poslovodja dr. SprHer-Muys, vladni, svetnik v p. Vpiše se podelitev posamezne prokure Ani Udovič, knjigovodkinji družbe v Vintgarju.
Weilguny & Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z. v Ljub-Ijani-Vič. Izbrišeta se poslovodji Gustav Weilguny zaradi odpoklica in Žane Miklavc, ker je odstopil.
»1‘etovia«, usnjarska industrija, Breg pri Ptuju. Izbriše se prokurist Adolf Selinger.
Jugočeška, Jugoslovansko češka tekstilna industrija, d. d. Izbriše se član upravnega sveta dr. Fran Windischer, vpiše pa član dr. Henrik Steska, upravni sodnik v pok.
F. Kotlinami, trgovina s steklom in porcelanom, Ljubljana. Izbriše se dosedanja lastnica Marica Blinc, vpiše pa novi lastnik dr. Leo Blinc, trgovec v Ljubljani.
Narodna banka kr. Jugoslavije, podružnica v Ljubljani. Izbriše se Josipu Reichu podeljena pravica sopodpisovanja firme. Vpiše pa se pravica kolektivnega sopodpisovanja višjega uradnika Simona Ber-
liča, in sicer samo skupno z upravnikom Ivanom Gregoričem.
I.	Pogačnik, Ljubljana, trgovina s kurivom. Zaradi omožilve ime lastnice sedaj Iva Bizjak, roj. Pogačnik, trgovka v Ljubljani.
R. Ranzinger, spedicijsko podjetje v Ljubljani. Izbriše se dosedanja lastnica Helena Ranzinger, vpiše pa novi lastnik Rajko Ranzinger, špediter in carinski posrednik v Ljubljani.
Mihael Hohnjec, Maribor. Trgovina in izvoz rogate živine, konj in svinj v živem stanju. Sedež firme odslej: Tezno pri Mariboru.
Anton Brenčič, trgovina z železnino v Ptuju. Obratni predmet od-
slej: trgovina z železnino, stavbnim materialom, barvami, firneži, laki, vseh vrst slikarskimi potrebščinami, mizarskim klejem in sorodnim blagom.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Ptuju. Vpiše se kolektivna prokura Ludvika Bertscha.
Izbrisale so sc nastopne firme:
Central garaža, Celje — zaradi opustitve obrata.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Črnomlju — zaradi ukinitve obrata in prenosa na centralo v Ljubljani.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Brežicah — zbog ukinitve obrata in prenosa na po-
družnico Ljubljanske kreditne banke v Celju.
Prva jugoslovanska industrija z brusnimi kamni Plcvčak in drug v Dobovcu — zaradi ustavitve obratovanja.
Julija Kudisch, trgovina z ma-nufakturnim blagom v Gaberjah — zaradi opustitve trgovine.
Vojko Šribar, trgovina z lesom, Gradec pri Liliji — zaradi opusta obrata.
»Parket«, družba z o. z. v Ljubljani — zaradi končane likvidacije.
Fany Patik, Radovljica — zaradi opusta obrata.
Baron Bornova opekarna v Tržiču — zaradi opusta obrata.
Afera	zaradi
gradbenih
Kako ie bila naša država oškodovana za 800
milijonov dinariev
Preiskovalni sodnik v Beogradu je začel zasliševati ljudi, ki so bili ali kot krivci ali pa le kot priče zapleteni v znano afero glede oddaje železniških gradbenih del. Je to ena največjili afer, kar jih ie bilo v Jugoslaviji, kjer vendar nismo v tem pogledu ravno revni. V zvezi s temi zasliševanji je objavila beograjska »Politika« dva daljša članka, v katerih objavlja izjave nekih prič ter podaja histo-riat vse afere. Članka se bereta ko roman, žalibog le kot silno žalostni roman, kako se je pri nas gospodarilo in kako se je zapravljal denar davkoplačevalcev. Ker pa vsa afera še vedno ni zaključena in ker še krivci niso poklicani na odgovornost, je prav in dobro, če javnost ve tudi za podrobnosti iz te afere. Morda bo s tem vendarle prišlo do pravilnega zaključka vse afere.
Nastop Andre Staniča
Vsa afera je prišla v javnost, ker je bivši minister And ra Stanič v skupščinski proračunski'razpravi silno ostro nastopil proti onim, ki so podpisali pogodbo z nekimi tujimi družbami za gradnjo novih železnic in pri tein trdil, da je bila država s temi pogodbami oškodovana za 809 mili j. Din, pri čemer pršin v višini 28‘5 odstotka niti ni vštet. S primom bi škoda narasla znatno nad 1 milijardo.
Staniču je odgovarjal v skupščini tedanji železniški minister Radi-vojevič, ki ga je Stanič tudi direktno napadel kot sokrivca. V skup,-ščipi je bila nato afera .nekako začasno končana s konstatacijo takratnega ministrskega predsednika Uzuneviča, da gre le za besedni duel dveh inženirjev- Vendar pa je bila imenovana posebna komisija, da pregleda vse napadene pogodbe. Rezultat te komisije ni bil objavljen, moralpa je biti precej podoben ugotovitvam poslanca Staniča, ker kmalu nato je- bila razveljavljena pogodba z Losin-gerjem, kr je bila tudi ena od napadenih pogodb.
Sedaj je vse to vprašanje prišlo pred sodišče in zaslišan bi moral biti tudi bivši mipister Radivoje-vie, katerega pa sodni organi nikakor niso mogli v Beogradu najti in mu dostaviti povabila na sodišče. (Sedaj se jim je menda po dolgem Času posrečilo.) Sodišče zaenkrat vso afero še preiskuje in še ni dvignilo proti nikomur obtožnice. Prav za prav ne gre le za eno afero, temveč za tri, to je za giadnjo pioge Pozarevao—Kučevo, za progi Peč—Priština in Bihač— Knin ter za progo Veles—Prilep.
Kako je nastala vsa afera
Že leta 1914. je sklenila Srbija z Romunijo konvencijo o gradnji proge, ki bi vezala vzhodno Srbijo z Romunijo in bi bila del velike transverzalne proge Bordeaux— Odtn Nato je nastala vojna, vendar a je osiala la konvencija v
veljavi. Ko so nastale v Jugoslaviji oblasti, bi morala Požarcvačka oblast prevzeti gradnjo proge, ki bi šla skozi njeno ozemlje ter je oblastna skupščina tudi dejansko sklenila, da se zgradi proga Po-žarevac—Kučevo ter še neke druge proge, ki bi vezale ti moški rudarski bazen s to glavno transverzalno progo mednarodnega pomena.
Toda požarevačka oblast ni imela denarja. In tu se je pojavil na-krat neki Alfred Diproz, Francoz, ki je živel do leta 1929. v Carigradu in ki je slišal, da je Jugoslavija mlada država, ki bo potrebovala tuj kapital. Diproz je bil takoj prepričan, da je kar ustvarjen, da posreduje Jugoslaviji ta kapital. Prišel je v Beograd, se tu seznanil z inženirjem Vrsalo-vičem, ki je bil solastnik gradbenega podjetja »Lid«, d. d., pri katerem je bil soudeležen tudi poznejši prom. minister Laza lladi-vbjevič. Vršalovič ih; Diproz sta še sporazumela, da prčvžame »Lid ■ gradnjo nameravanih železnic, Diproz pa odpotuje v Pariz, da najde firiansjeje, ker je bil sam brez vsakega denarja./V Parizu se je seznanil med drugim z nekim Boajejem, kateremu se je posrečilo z raznimi zlorabami skleniti z našo državo pogodbo za gradnjo nameravanih železnic. To pogodbo je Boaje prodal nato družbi Ba-tignolles in zaslužil pri teni milijone.
Pogodba z družbo »Orient-Construct«
, Še pred tem sta sklenila pogodbo predsednik -Požarevske oblasti Petrovič in Diproz. Na podlagi te pogodbe je sklenila požatev-ska oblast pogodbo z ameriško družbo »Oricnt-Construct«, ki naj bi zgradila progo. Oblast pa je nato družbi izročila menico za pet milijonov dolarjev. Vlada je to pogodbo potrdila in tudi odobrila posojilo 5 milijonov dolarjev. Dva meseca po podpisu pogodbe so se dela tudi začela in Požarevac je oživel. Toda kmalu so se dela ustavila, delavci in inženirji so ostali brez plač, prišli p* so upniki, ki so odnesli tudi zadnje stole. Takrat se je pojavil prvi sum o kvaliteti delavarske družbe »Orient-Construct«. Nato je prišel
6.	januar, nastale so banovine in pojavi se —. zopet s posredovanjem Diproza — švicarska firma Losinger. Ta je prevzela gradnjo, odkupila vse menice Požarevske oblasti in gradnja proge se je tudi začela. Takrat.pa so se.pojavili glasovi, da je vsa pogodba v silno škodo države in dela so bila ustav1 ljena. Sledila je razsodba baškega sodišča proti nam, ker smo izgubili pravdo. Afera je bila v polnem teku.
Nove podrobnosti'
Preiskovalni sodnik je sedaj zaslišal tudi odvetnika Jovo Todoroviča, ki je zastopal zemunskega lekarnarja Michia, ki je bil tudi
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 pa uradnih arah.
Strojni transporti
Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij za tovarne — Oskrba dovoljenj za carinoprosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno!
med finansjeji požarevske proge. Ta Michl ga je zaprosil, da ga kot odvetnik zastopa v tej zadevi ter mu je pri tem odkril razne zanimivosti. Med drugim je povedal: Ko je požarevska oblast razpisala natečaj za gradnjo proge, sta se pojavila kot interesenta dva tujca Reich in Tabo, ki sta prišla v našo državo kot zastopnika družbe »Orient-Construct« in ki sta zaradi svojih dobrih zvez v Beogradu dobila gradnjo proge. Oba ta tujca pa je denarno podpiral Michl ter zato dobil od njiju pismeno obvezo, da mu bo družba izplačala v delnicah 250.000 dolarjev in mu poleg tega še izplačala 100.000 dinarjev nagrade.
Michlov odvetnik je nato ugotovil, da je bila pogodba med družbo »Orient-Construct«. in našo državo podpisana, še predno je Bila ta družba sploh ustanovljena. Popolnoma nerazumljivo je bilo zato, kako se je mogla družba pred podpisom pogodbe naši državi sploh legitimirati. Michl mu je nato tudi priznal, da so ti ljudje navadni »bohštaplerji« in da so tildi njega osleparili. Povedal je tudi Todoroviču, da so ustanovili družbo v državi Delavvare samo zato, ker se tu ne zahteva nobeno jamstvo. Družba je zato mogla navajati, kakor da bi imela dva milijona dolarjev kapitala, čeprav ni znašala njena glavnira niti 1900 dolarjev. In ta družba z niti 1000 dolarji kapitala je mogla skleniti z našo državo pogodbo za skoraj 500 milijonov Din!
Ta dva pustolovca- sta prejela na račun države 100.900 dolarjev za izdelavo načrtov in preiskanje terena. Poleg tega sta začela prodajati po evropskih mestih metlice, ki * jih je izstavila država in sifcer za slepo ceno. Te medice so se glasile na pr. na 20 milijonov, oba pustolovca pa sta jih prodala za. par milijonov. Vse te menice pa je začel nakupovati Losinger, Bila je nevarnost, da bo morala država plačati vse te menice, a da se proga niti ne bo začela graditi.
Prijava policiji
Ko je Todorovič vse to ugotovil, je izročil vse dokumente, ki jih je dobil od Michia, upravniku mesta Beograda Lazareviču ter mu vso zadevo pojasnil ter predložil kazensko ovadbo proti Reichu in Taboju. Ker sta oba imela dobiti še neki predjem, sta prišla v Beograd ter bila tudi zaslišana od policije. Ko so jima bila postavljena prva vprašanja, sta se naravnost preplašila. Prestrašil se je tudi Michl, ko j'e vidčl, da so odkrile vse njune malverzacije, ker se je bal, da on sploh več ne pride do svojega denarja. Zato je bil zelo nezadovoljen s Todorovičem, kateremu je očital, kaj da brani interese države, saj ga je vendar najel, da brani njegove, ne pa državne interese.
Vseeno pa sta bila oba pustolovca od policije odpuščena in ta-
koj nato sta šla k odvetniku Vasi Jovanoviču, ki je nujno poklical iz Švice Losingerja. Začela so se nova pogajanja med družbo »Orierit-Construckt«, Losingerjem in države in ta pogajanja so končno privedla tako daleč, da je bila sklenjena z Losingerjem, ki je imel v rokah večino od države izdanih delnic, da zgradi Losinger za 250 milijonov Din nameravano progo. Država je sicer v resnici prihranila 500 milijonov Din in se rešila te neprijetnosti, da bi se njene menice po Evropi protestirale, toda vse to je bilo nepotrebno, kakor je dodal Todorovič. Država namreč ne bi smela dopustiti, da Reich in Tabo pretrgata pogodbo, odnosno da jo cedirata Losingerju. Potem tudi ne bi prišlo do tožbe pred haškim sodiščem in država ne bi bila obsojena na plačilo
11.000	kilogramov zlata, kakor je bila obsojena. Pa niti sedaj še ni vse prepozno, ker more država še sedaj doseči obnovo pred haškim sodiščem, ker gre za kriminalno zadevo, n« pa za trgovski posel.
Denarstvo
Odlog plačil je dovoljen:
Hranilnici in posojilnici na Bohinjski Bistrici za dobo 6 Jet za dolgove, nastale do 23. marca 1930. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka.
Hranilnici in posojilnici v Laškem za dobo 6 let za dolgove, nastale do 28. julija 1934. Obrestna mera za stare vloge po 2%.
Nazadovanje nemške marke
Na beograjski borzi je oslabela nemška marka, ker skušajo izvozniki čim prej realizirati nemške ■marke iz strahu, da bo dr. Schacht odstopil kot guverner Reichsban-ke in bi potem prišlo do devalvacije marke. Dne 5. maja je noti-rala nemška marka na beograjski borzi samo 13*35 Din in je torej padla za pol dinarja. Tudi naslednje dni „se ni niogla marka popraviti.
Ronjotrzi^
Razglašen je kenkurz u premoženju tvrdke Zabret in sinova
d.	z o. z. \ Bobovku pri Kranju. Konkurzni sodnik Gregorc, upravnik mase dr. Megušar. Prvi zbor upnikov dne 18. maja v Kranju ob 9. Oglasitveni rok do 30. maja, ugotovitveni narok dne 4. junija ob 9.
Odpravljen je konkurz trgovca Tomažiča Josipa v Mariboru, ker je bila razdeljena vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca z mešanim blagom Menhartom Joškom v Topolšici pri Šoštanju. Poravnalni sodnik Potočnik, poravnalni upravnik dr. Terčič. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju dne 23. junija ob 9. Rok za oglasitev do 16. junija.
Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil krojač in posestnik Josip Lainščck s svojimi upniki. Plača jim 50% kvoto v teku enega leta v treh enakih trome-sečnih obrokih. Kot porokinja k poravnavi je pristopila Kreditna banka d. d. v Murski Soboti.
Francija se otresa bazarjev in veleblagovnic
Zahteva vsega jugoslovanskega trgovstva je, da država ščiti trgovino pred veleblagovnicami, ki imajo enotne cene za vse blago. Medtem ko pri nas šele razpravljamo o takih bazarjih in maga-cinih, so odločujoči krogi v modernih deželah že davno sprevideli, da imajo tako imenovane enotne cene bazarjev samo ta smisel, da ubijajo samostojnost srednjega in malega trgovca. Zato so drugod tudi odločno nastopili proti razširjevanju tipa veleblagovnic ali pa ta tip celo ukinili, kjer je bil že uveden.
Kot primer, da so bili bazarji naknadno prepovedani, naj predvsem navedemo Francijo, kjer je senat v letošnjem marcu z 212 proti 84 glasovom sprejel osnutek zakona glede magacinov z enotno ceno. Načrt zakona je bil že prej sprejet v parlamentu, dočiin se je v senatu še zavrel za veleblagovnice znani velefinančnik Josip Caillaux, ki je kratkomalo predlagal, naj senat besedilo osnutka izroči radi mnenja finančnemu odboru. Senat pa je njegov predlog odklonil z ogromno večino
PUCH
novi lahki kromira-ni modeli in drugi cenejši Puchovi izdelki na ugodna mesečna odplačila
LJUBLJANA - TAVČARJEVA 7 IGN. VOK
Podružnice: Krani, Novo mesto. Celi e - Miklošičeva 2
glasov in po živahni debati odobril načrt zakona, ki prepoveduje ustanavljanje ali povečevanje veleblagovnic. V načrtu zakona je bil spremenjen samo člen 2., in le v tem smislu, da prepoved ne velja za razširitve, ki so bile v pripravi dne 28. decembra 1935, to je ob času, ko je vlada predložila osnutek zakona obema zbornicama.
Zakaj je Francija kot bogata dežela uvedla tak zakon, ni'treba še posebej razpravljati. Samo pri nas se zdi, da je odločilnim ljudem še vedno ljubši velekapital ko pa zdrav srednji stan — regulator sodobne države in gospodarstva.
Brez de
Brez denarja se ne more nič kupiti. Ta stavek je veljal nekdaj, danes pa nima več veljave, ker imamo odjemalce, ki toliko več in toliko laže kupujejo, čim manj denarja imajo. Kupujejo pač na upanje ali kakor pravimo na kredo. Za tako kupčijo sta seveda potrebna dva, eden ki brez denarja jemlje, drugi pa, ki brez denarja daje. Odkar pa svet stoji, so bili vedno ljudje, ki so radi jemali brez denarja in dokler bo svet stal, bo redil take odjemalce. Ako bi hoteli takim odjemalcem dopovedovati in dokazovati, da je jemanje na upanje neugodno, ker se z denarjem mnogo ceneje kupuje, bi govorili gluhim ušesom. Odjemalci imajo različne vzroke, da jemljejo na upanje. Eni si hočejo prihraniti obresti, ker imajo denar naložen na obresti, trgovcu pa dolgujejo dalj časa in mu ne plačajo obresti, drugi res nimajo denarja in odplačujejo po malem, zopet drugi hočejo prihraniti vso kupnino, ker sploh ne nameravajo plačati. Tudi takih je precej, kar bi nam mogli povedati naši trgovci. Takim odjemalcem zelo dobro nese jemanje na kredo in zato poskušajo dobiti blago vsepovsod. Tako tudi med trgovstvom je precej takih odjemalcev. Neka bodoča trgovka je pisala veletrgovcu, da namerava začeti trgovino, niiria pa potrebne glavnice, zato prosi, da bi ji zaupal. Plačala bi, ko bi bla-
go prodala in upa, da ji bo šlo dobro. Ni mi znano, kako so rešili to na roč bo.
Jemanje in dajanje na upanje je zavzelo neverjetno široke meje. Razupavanje ubija našo nadrobno trgovino in veliko težav povzroča tudi trgovina na debelo. Izgube ne samo na obrestih, ampak tudi na glavnici so občutne in bo neob-hodno potrebno, da se o tem raz-
mišlja in kaj ukrene proti tej nepotrebni nepriliki, posebno sedaj, ko je taka težava za denar.
Znano je, da so v velikih mestih drugih narodov velike blagovne trgovine, katere prodajajo le za gotovino, in te velike hiše dosegajo naravnost ogromen promet in dajejo dokaj ceneje, kakor morejo dajati trgovine, ki prodajajo na kredit.
Kdor razupava blago, mu grozi vedno nevarnost, da izgubi blago in denar pa tudi prijateljstvo, ker dolžnik, ki ne misli plačati, ne pride več blizu.
Tega članka pa nisem napisal le radi tega, da bi bil tiskan, ampak za to, da bi se razmišljalo o škodljivosti naravnost ubijajočega kreditiranja in da bi prizadeti trgovski krogi začeli razpravljati, kako bi se nepotrebno in vsem škodljivo razupavanje po možnosti omejilo. Posebno bi se morali trgovski krogi združiti tako, da bi se omejilo, če ne onemogočilo, dajanje blaga takim odjemalcem, ki povsod ostajajo dolžni in si iščejo vedno novih žrtev.	Z.
je bilo na magistratu res preveč uradnikov.
Dvodnevna stavka v celjski We-stcnovi tovarni se je končala. — Stavka je izbruhnila zaradi odpusta dveh delavk.
Madjarski listi poročajo, da znaša deficit madjarskega Feniksa od 10 do 12 milijonov pengov, torej približno toliko ko jugoslovanskega.
Turška vlada je imenovala posebno komisijo, da pregleda delovanje. podružnice »Phoenixa« v Carigradu. Podružnica bo mogla izpolniti vse svoje obveznosti, ker se je v smislu turških zakonskih določil pozavarovala pri drugih zavarovalnicah.	.*
Tržna poročila
Širite »Trgovski list«!
Zahtevajte povsod zdravstveni liker
izdelek veležganjarne in rastlinske destilacije
Fr. Zaletel
ST. VID - nŽMARJE
Doma in po sveto
Konferenca Male antante je bila letos zaradi velikih zunanje-poli-tičnih dogodkov (kršitev locarn-skega sporazuma, avstrijskega oboroževanja, afriške vojne) posebno pomembna in to se vidi tudi iz uradnega komunikeja konference, ki je izredno dolg, odkritosrčen in jasen. S tem pa je tudi zelo učinkovito demonstrirano, da je bila na beograjski konferenci dosežena resnična soglasnost in da niso besede o sporazumu le fraza, še pomembnejša je soglasnost, če se upošteva, da je bila konferenca Male antante tik po konferenci Balkanske zveze in da so sklepi Balkanske zveze že tudi vplivali na konferenco Male antante. Samo pozdraviti je, da so države Male antante s svojo popolno slogo utrdile svoje stališče tudi v sedanjem, nad vse napetem zunanjepolitičnem položaju.
. Uradni komunike obsega 11 točk, katerih glavna vsebina je: 1. M. A. dela že 16 let v okviru Zveze narodov za spoštovanje mednarodnih pogodb in za mir. 2. Zato je vedno podpirala politiko zapadnih držav, branila neodvisnost Avstrije in bila proti povratku Habsburžanov, ker bi ta povzročil najtežji spor v Podonavju. 3. Pri tej politiki bo vztrajala M. A. tudi nadalje. 4. Zato ostanejo tudi države M. A. neločljivo združene. 5. Ta enotnost velja tako glede stališča M. A. do Z. N., neodvisnosti Avstrije, spoštovanja mirovnih pogodb in povratka Habsburžanov, ko glede razmerja držav M. A. do drugih držav, do Francije in Anglije, Italije in Nemčije, Madjarske in Poljske, Bolgarske ter do držav Balkanske zveze in do sovjetske unije. Zadržanje držav M. A. do ene teh držav bo vedno solidarno in isto 6. točka naglaša, da so države M. A. za Zvezo narodov in za sistem kolektivne varnosti. 7. čeprav niso države M. A. neposredne podpisnice locarnske pogodbe, se
vendar zavedajo, kakšne posledice bi mogle nastati tudi za nje iz spora zaradi tega vprašanja.
V 8. točki izjavljajo države M. A., da bodo storile vse, kar smatrajo za potrebno, da varujejo svoje pravice in zato si pridržujejo svobodo akcije. Nikdar ne bodo pristale na to, da bi se mednarodne pogodbe izpremenile drugače kakor pa to zahtevajo načela mednarodnega prava.
Brez ozira na to svoje stališče, pa so države M. A. pripravljene sodelovati pri ureditvi gospodarskega vprašanja v Podonavju in so poudarile v tem pogledu svojo dobro voljo tudi s tem, da so pristale na sodelovanje tako z državami rimskega bloka ko z Nemčijo.
V zadnjih dveh točkah, v 10. in 11. naglašajo zunanji ministri M. A., da se popolnoma zavedajo resnosti mednarodnega položaja. Kot države, ki so se udeležile svetovne vojne, vedo ceniti mir, vendar pa morajo tudi izjaviti, da bodo z vsemi sredstvi branile dediščino, ki so jo prejele. V ta namen bodo ostale tudi v naprej v stalnem medsebojnem kontaktu.
Na občnem zboru Putnika se je izreklo mnenje, da so pustili lani tuji turisti v naši državi 317 milijonov Din. Po teh računih je imela naša železnica od tujih turistov 25 milijonov Din, če je vsak tuji turist izdal za železniške karte samo 100 Din.
Značilno za preveliko obremenitev prebivalstva z občinskimi davščinami je, kar pripoveduje v »Politiki« neki uradnik. Piše, da izda mesečno za sebe in svojo rodbino 90 Din za kruh, 120 Din za mleko in 93 Din za vodo ter še 55 Din za večjo uporabo vode. Voda, ki jo dobi za ta drag denar, je navadna savska voda. In še bi se nekateri čudili, če ljudje niso zadovoljni s takšnimi razmerami.
Iz Prekmurja je odšlo te dni v Francijo okoli 2000 sezonskih delavcev.
Na ljubljanskem magistratu so uvedli sedaj za uradnike še popoldanske ure, ker da jo tako silno veliko zaostalih aktov. Nam se pa zdi, da je to najboljši dokaz, da
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. maja 1936.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od 6 do 10 Din, kravjega 6—8, vampov 5, pljuč 6, jeter 8, ledvic 8, loja 5.
Teletina: 1 kg telečjega mesa od 10 do 12 Din, jeter 8, pljuč 8.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 12 do 14 Din, pljuč 8, jeter 8, glave 7, parklcev 6, slanine domače ali hrvaške 14, slanine soljene 15, slanine na debelo 13‘50, sala 15, suhe slanine 18—20, masti 15—16, šunke 16—18, prekajenega mesa 14—16, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10, jezika 14—16.
Drobnica: 1 kg kozjega mesa od 8 do 10 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa 4 Din.
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
*
Vi
Uubliana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
Klobase: 1 kg krakovskih 20 Din, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 kranjska klobasa 3—4,
1 kg braunšviških 10, salami 42—60.
Perutnina: 1 piščanec večji od 10 do 12 Din, 1 kokoš 15, 1 petelin 20—25, 1 raca 20—28, 1 domači zajec 5—12.
Micko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka od 175 do 2 Din, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega masla 26—30, masla 20, bohinjskega sira 24—28, trapistov-skega sira 16—20, polementalskega sira 24—30, sirčka 6, eno jajce 0'50.
Kruh: 1 kg belega kruha 4 Din, polbelega 3'60, črnega 3‘30, žemlja mala 0'50, velika 1.
Sadje: 1 kg jabolk od 3 do 5 Din, orehov 8, luščenih orehov 26, suhih češpelj 10, suhih hrušk 7, 1 limona 0'75.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Poi> torikb 78 Din, Santos 54, Rio 44, pražene 56—98. čaja 90—130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, sladkorja v prahu 1650, medu 18—20, kavne primesi 17, riža 5’50—12, 1 liter namiznega olja 13, olivnega 16—30, bučnega 13, vinskega kisa 4'50, navadnega 3’50, petroleja 7, denat. špirita 11, 1 kg kamene soli 3, popra 38—40, paprike 24, sladke paprike 28, testenin 7—11, mila 11—12'50, karbida 850, sveč 13, kvasa 32—36, marmelade 10—32, sode za pranje 225.
Mievski izdelki: 1 kg moke št. 00 3‘25—350 Din, št. 0 3 25—3 50, št. 2 3—3-25, št. 4 275—3, št. 6 2 60—2 80, ržene enotne 3, pšeničnega zdroba 375, koruznega 2 50, pšeničnih otrobov 1‘50, koruzne moke 2, ajdove 3—4, kaše 4, ješprenja 375, ovsenega riža 7.
Žito: 1 q pšenice 200, rži 180, ječmena 170, ovsa 170, prosa 200, koruze 150, ajde 150, fižola 200—400, graha 1250, leče 1250.
Kurivo: lq črnega trboveljskega premoga 34—36 Din, premoga iz Hude jame 39. rjavega velenjskega 20—22, m» trdih drv 75—85, 100 kg trdih drv 22, m’ mehkih drv 60, 100 kg mehkih drv 20.
Krma: lq sladkega sena 60 Din, polsladkega 50, kislega 45, slame 40, prešana stane 5 Din več.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 10 Din, 1 glava solate 075 do 1, 1 krožnik zgodnje drobne solate 1, 1 kg kislega zelja 4, ohrovta 4, karfijole 8, špargljev 15, kolerabe 2—3, 1 koleraba 0'50, 1 krožnik špinače 1, špargljev 15, 1 kg graha v stročju 8—10, čebule 4, česna 12, zgodnjega krompirja 8, poznega 1, kisle repe 2, 1 jurček 050—2.
OBERI
COLI
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršue po na ugodnejših pogojih
Telefon št. 22-67
IVAH CENUSSI
LJUBLJANA
Gregorčičeva ulica St 17c
%
SPECIJALNA ZALOGA PLATNA. BELEČA IN PRALNEGA BLAGA
LJUBLJANA SELENBUR60VA UL. 3
Nedelja, dne 10. maja. 8.00: Telovadba (prof. Dobovšek) — 8.30: Cas, poročila — 8.45: Koncert tam-buraškega orkestra — 9.40: Verski govor (ravnatelj Jagodic) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe lz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano — 11.00: Plošče — 11.30: Mladinska ura: Striček Matiček govori — 12.00: čas, obvestila — 12.15: Koncert št. Jakobskega pevskega društva (vodi Danilo Cerar)
— 13.00: Plošče — 16.00: Kmetijska ura: čebelarjenje na med in rojenje (Jože Okorn) — 16.20: Lahka glasba (Radijski orkester)
— 17.00: Samoizobrazba kmetiške-ga in delavskega dekleta (ga. Vodnik) — 17.50: Operna glasba (Radijski orkester) — 18.00: Plošče — 19.00: čas, poročila — 19.30: Vloga vojske v nar. prosveti (min. vojske) — 19.50: Prenos šmarnic — 20.30: Plošče — 20.45: Narodna pri-gorska svatba iz šučerja (prenos iz Zagreba) — 21.45: Plošče — 22.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Pester večer.
Ponedeljek, dne 11. maja. 12.00: Odlomki iz filmov (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operetna glasba (Radijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: O jetiki (dr. F. Debevec) — 18.20: Plošče — 18.40: Kulturna kronika: Klasiki in sodobniki (prof. Vodnik) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila
— 19.30: Nacionalna ura: Katere narodne vrline so danes najbolj potrebne (dr. Dušan Stojanovič)
— 20.00: Spominski večer ob 60-letnici rojstva Ivana Cankarja — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Večer narodne glasbe (Radijski orkester).
Torek, dne 12. maja. 11.00: Šolska ura: Proslava 601etnice Ivana Cankarja — 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Slovite pevke (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Demonska vera himalajskih gorečnežev (Franc Terseglav) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila
— 19.30: Nacionalna ura: Jurje-vanje in narodni plesi (Ivo Franič)
— 20.00: Prenos opere iz Zagreba: Fra Diavolo (Auber).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesi, urednik Aleksander Zelesnlkar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.