OGLAŠAJTE V NAJBOUŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine

AKOP

£||llALlir¥
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
^OL. XXXVIL—LETO XXXVII.
Nehru za Azijo
London, i. novembra—An Sleži so nejevoljni nad predsednikom indijske vlade Nehrujem, dosledno zastopa politiko, da bodo gospodarji nad vsemi ^aji v Aziji samo Azijci. Pri svo-3etn zadnjem obisku na komunistični Kitajski je Nehru Kitajcem tudi obljubil, da bo svoj vpliv Nastavil v Londonu, da naj Lon-pristane na to, da se odreče Pravicam do kolonije Hong Kong,
pa naj pripade celinski Kitajski.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) NOVEMBER 8, 1054
ŠTEVILKA (NUMBER) 214
Pontecorvo v Kbetu
London, 7. novembra — An-sueški atomski znanstvenik po . ^vi Italijan Bruno Pontecorvo ^ skrivnostno pobegnil iz Veli-® Britanije že leta 1950. Kam ^ tem so samo sklepali, na ^sak način pa v ozemlje komuni-^tičnega bloka. Iz New Delhi v Jidiji poročajo, da se Bruno ontecorvo nahaja v Tibetu, ka-so zasedli komunistični . itajci, tam pa sodeluje pri raz-^®^°vanju' ležišč urana, ki je potreben pri produkciji ^^oiriske energije. Pontecorvo je . 'Tibetu sam. Njegova družina na razpolago lepo vilo na polotoku Krim ob Črnem mor-Živi torej v Sovjetski zvezi.
NOVE 1E2AVE GLEDE NEMČIJE: ZOPET GRE ZA POSARJE
PARIZ, 7. novembra—Sporazum, ki sta ga dosegla nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik vlade Pierre Mendes France glede Posarja, je naletel na hud odpor v vrstah zapadnonemške vladine koalicije. Članica te koalicije je stranka nemških liberalcev, ki se zavzema za to, da naj Posarje pripade nazaj k Nemčiji. Sicer grozi z istopom iz vladine koalicije. Kancler Konrad Adenauer se je temu pristiku udal in je predlagal pariški vladi, naj se pogajanja glede Posarja znova otvo-rijo. Pariz je ta predlog odkolnil.
Kakor znano, naj bi po zad-"^
2.000 NATURALIZIRANIH
j^^^ne 11. novembra v četrtek na premirja bo zapriseglo v evelandu v Public Music Hall ' Clevelandčanov kot. novih /^eriških državljanov. V zgo-°vini naturalizacije novih emi-/aotov v Clevelandu gre za do
Seda,* . v. , .
največjo skupino, • ki po
, ^ejo ameriški državljani. Od ^ 1906 je bilo v Clevelandu ^^Juraliziranih 150,000 državi j a-
o&cGri Mladinskega zbora
g, koncert in 20-letnica Mladin-
, pevskega zbora Slov. del. aoni,

na Waterloo Rd. je včeraj
C krasnemu dnevu privabila dvorano posetnikov. Po-j® bil obširen program pev-in godbenih točk, zgodovino pa je orisal Mr. Joseph (j|^^®vich. Podana je bila tudi jp. ^^•ttiacija, predstavljajoča 20-j^nico obstoja, katero je spisal Jacob Tomšič, eden stalnih opornikov zbora, odkar je bil
Ustanovljen. Občinstvo je "4o v

spplošnem zadovoljno in
^ *va se je zvečer nadaljevala spodnji dvorana, kjer je bila J ""ana večerja in za ples je Tomšič-Pavli godba. Zbor ^r. Joseph Gregurinčič.
njem dogovoru glede Posarja ta provinca ne pripadla ne k Franciji, ne k Nemčiji. Prebivalstvu je dana možnost le, da se izrazi ali za sedanje stanje, ko je Posarje pod francosko okupacijo, ali pa, da se internacionalizira. Z vprašanjem Nemčije v skupnem zapadnem bloku kot enakopravne države, čaka še dolga trnjeva pot.
Moskva proti nemški oborožitvi
V Moskvi so praznovali 37-let-nico sovjetske revolucije. Na proslavi je govoril Maksim Saburov, ki je podpredsednik vlade in šef komisije za izdelavo gospodarskih načrtov. Saburov se je izrekel zoper ponovno oborožitev Za-padne Nemčije, ker bi ta oborožitev odložila za nedogledni čas vprašanje Združene Nemčije, pa tudi vprašanje splošne razorožitve.
Saburov na naslov Jugoslavije
Saburov je izrabil to priliko tudi v to, da je pozval Jugoslavijo, naj obnovi s Sovjetsko zvezo prijateljske in normalne odno-šaje. Povdaril pa je, da so se ti odnošaji med obema državam že sedaj zboljšali.
PROCES SHEPPARD
K procesu zoper zdravnika dr. Samuela Shepparda je omeniti le to, da se tožilstvo, kakor njegova obramba prepirata o tem, v koliko je točno izvedeniško mnenje, ki ga je podal zdravnik dr. Lester Adeleon in v koliko je točna slika dogodka, prikazana po fotografijah, zlasti ko je šlo za razmesarjeno truplo pokojne Marilyn.
KANADA SE MNOŽI
Zadnja statistika kanadskega
Opera na St. Clairju
Včerajšnja prireditev Glasbene Matice, ki je podala opero "Mignon," je bila dogodek. Ni pretiravanja, ker točno vemo, da je bila dvorana z balkonom vred res razprodana. Prireditev sama je bila v vsakem pogledu na višku. Novost na odru so bile obleke, ki odgovarjajo času, v katerem se opera izživlja. Občinstvu so zelo ugajale. Videlo se je tudi, da ima Glasbena Matica svoje prijatelje izven vrst Slovencev. Drugih posetnikov je bilo namreč zelo veliko. Glasbeni Matici moramo k njeni sijajni prireditvi samo čestitati. Ali bi se opera ne dala ponoviti?
NA SEVERU—
GORKEJE!
OTTAWA, 7. novembra —Kanadsko vojno ministrstvo je poslalo n« Jcver, iia katerega se rabi splošno ime Arktik, svoje strokovnjake, ki so bivali tam pet mesecev in katerih naloga je bila ta, da ugotovijo ali je res, da se gorko vreme pomika tudi proti skrajnemu severu, kjer je sicer večni led in sneg. Kanadski znanstveniki, ki so se vrnili nazaj, so trdili, da je na skrajnem severu gorkeje, kakor pa je bil to do sedaj slučaj. Tudi so videli velike razpoke v severnem ledu, te" razpoke pa se bodo s prihajanjem gorkote vedno bolj širile. Lahko sklepamo na to, da bo prišlo tudi na Arktiku do velike vremenske spremembe.
Adamičeva ustanova
V nedeljo 31. oktobra je bil izvoljen stalen odbor "Spominske ustanove Louis Adamič." Odborniki 80 sledeči:
Vatro J. Grill, predsednik; Mi-
hael Lah, podpredsednik; Jan-prebivalstva izkazuje 15,000,000	^°SGlj, tajnik; John Žig-
Ijudi. Pri štetju se je ugotovilo, da je Kanada med državami, kjer je odstotek prirastka najvišji, umrljivost pa najnižja .
"^ZGLEDNA" AMERIŠKA MLADINA
,^^Gtu Kalamazoo, Michigan, | V mestu Norwood je policija za-
2l.
^8-letni letno
Louis Smith napadel
m ]e ze državni bolnici v
jj -"J Marilyn Kraii, izvršil posilstvo, nato pa jo za-se je posvetila ћ>, bolniške strežnice
Louis Smith ji je sledil v ђјо bolnice, kjer je izvršil nad obf	seveda po dolgi
3o ^^to jo pa zadavil s svo-jg . ^^■vato. "Ugajala mi je, ker lepa, pa si nisem mogel pomagati," je bil zago-^ai	ki je zločin priz-
Norwoodu, Mass. je sto-"" " zločin 15-letni razlika je
enak
' Makarevič,
^ H
ђц ^ je bil Peter svoječasno mi-in član skavtske organi-g 15-letni Peter je umoril po Ž0II5 posilstvu 15-letno so-
poslena z raziskovanjem nadaljnjih podobnih zločinov, V manj kot dveh mesecih je bilo napadenih šest žensk in deklet, vsled česar je župan nad mestom oklical izjemno stanje.
V Clevelandu ima policija pod ključem 19-letnega mladeniča, ki je doma na vzhodni strani mesta. Mladi zločinec je priznal že 13 zločinov, posilstev in tatvin. Pri izbiri žrtev in sredstev ni bil v zadregi. Če je videl žensko, ki sama šofira avtomobil, jo je na kak način, seveda s pištolo v rokah prisilil, da je vstopil sam v voz, iz-vi'šil posilstvo, nato pa celo ukradel avtomobil. Zločinec se je znal spraviti tudi v privatna stanovanja z istim namenom, katerega je tudi dosegel, če je videl, da je ženska sama doma. Ni šlo pa sa-
ђц у" ^eraldine Annese, po zloči-jmo za posilstva, marveč za oboro-30 tudi lastnoročno zadavil, žene roparske napade.
man, blagajnik; Anton J. Terbo-vec, zapisnikar; Stanley Dolenc, Joseph Trebeč and Anthony Pluth, nadzorniki.
Sprejeta je bila sugestija, da se prijavijo posamezniki, ki so pripravljeni v tem letu nabrati vsak po sto dolarjev ali več za "Spominsko ustanovo Louis Adamič." Priglasilo se je do sedaj petnajst dobrih Adamičevih prijateljev, da bodo storili to delo. Blagajnik John žigman nam sporoča, da sta dva že izpolnila svojo nalogo ter oddala vsak po sto dolarjev. Drugi so še na delu. Kadar vas vprašajo, ne odklonite njih prošnje. Pokažite se, da ste še Adamičev prijatelj. Imena vseh darovalcev bodo izročena čitalnici Princeton univerze, da bo tam zabeleženo, kdo je daro val za odkup dragocene Adamičeve literarne zapuščine.
Pošljite vaše prispevke na bla gajnika John Žigmana, 20713 Re-cher Ave., Euclid 19, Ohio, ali pa jih izročite omenjenim odbornikom in vsem onim, ki so pooblaščeni, da nabirajo prispevke, za kar vam bodo izdali uradno po botnico.
NE SAMO JOE.
TUDI PIERRE NAJ GRE!
"Joe mora iti!" je zaupila ameriška filmskit igralka Marilj n Monroe , in mislila pri tem na svojega moža Joe di Maggie. Ta Joe je šel; MariljTi je dobila razporoko. Ker je igralka Monroe rabila samo besedo "Joe," so Ame-rikanci skovali dovtip, da je bil s t<^m Joeom mišljen McCarthy, ki je brez dvoma najbolj znameniti Joe v Ameriki. Ta Joe mora iti!
V državi Wisconsin so bili že začeli s privatnim pobiranjem podpisov, da se Joe McCarthy odpokliče iz senata. Takrat so zbrali premalo število glasov. Po letošnjih volitvah bodo z isto akcijo nadaljevali; republikanska stranka je v Wisconsinu nazadovala in bo sedaj lažje zbrati potrebno število glasov, kakor to določa volilni zakon. Po Wisconsinu gre zopet glas: Joe mora iti!
Joe, namreč McCarthy, mora iti—je začelo odmevati tudi v senatni dvorani v Washingtonu, kjer se je danes začela razprava zoper njega.
Ime francoskega predsednika vlade je Pierre Mendes France. Ime. Pierre je v Franciji zelo razširjeno. Slovensko bi rekli Peter.
Pierre Mendes France hoče izvesti velike notranje reforme. Francoski vinogradniki so dobivali do sedaj v dolarski valuti skoraj $300,-000,000 podpore. Francija je dežela, kjer se vino pije kakor voda. Na 68 Francozov pride ena gostilna, ki pa je odprta noč in dan. Francozi popijejo najmanj dvakrat toliko vina, kot kak drugi narod. Eden od treh Francozov umrje v starosti od 35 do 50 let, zastrupljen po alkoholu. Mendes France hoče ukiniti vladno podporo, vinogradniki pa naj bodo privatno konkurenčno sposobni. Vina in pitja je v Franciji že itak sedaj preveč. Pa so se zbrali francoski vinogradniki, tisti, ki so pristaši sedanjega pitja, vsi skupaj pa imajo močno zaslombo v poslancih francoskega parlamenta, pa so šli vsi skupaj v sprevod in nosili napise:
"Pierre mora iti!"
Seja direktorija
V torej zvečer ob osmih se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse direktorje, da se udeleže.
Iz bolnišnice
Mr. Anton Mostar st. se je vrnil iz St. Alexis bolnišnice na svoj dom na 6307 Bonna Ave., kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo.
Iz Euclid-Glenville bolnišnice se je vrnil Mr. George Kaliope, lastnik znane farme na Eddy Rd,. kjer se vršijo društveni pikniki in izleti. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo na domu na 21870 Nicholas Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Mr. Anton Zorko se je povrnil iz Euclid-Glenville bolnišnice na svoj dom na 19861 Tyronne Ave. Srečno je prestal operacijo in se sedaj nahaja na domu pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Zahvaljujejo se vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice.
Senatorja McCarthya čaka sodba senata; danes plenum senata na izredni seji
AMERIKANCI SO OBRNILI McCARTHYU HRBET
WASHINGTON, 8. novembra—Danes se sestane senat na izredni seji. Dnevni red: Predlog, da se senator McCarthy obsodi, ker je zlorabil svoj položaj kot predsednik senatnega odbora, ki preiskuje dejanja nelojalnih Ameri-kancev, in ker je omalovaževal senat, ko ga je ta poklical na odgovor, da pojasni svoje finančno stanje, pa se temu pozivu ni odzval. Sklep senata o tem predlogu bo najpomembnejši ameriški notranjepolitični dogodek teh dni.
Nedolgo tega je senator Me-"*—----
Carthy užival med Amerikanci precej ugleda. Mislili so, da mu gre res samo za pobijanje komunizma. To, da je bil McCarthy tudi orodje v rokah ameriškega ve-lekapitala, posebno petrolejskih magnatov v Texasu, ni igralo take vloge. Če gre za borbo zoper komunizem, gre za nekaj, za kar Amerikanci radi nastavijo svoja ušesa. Ko pa je posebni odbor senata, kateremu je načeljeval senator Watkins iz Utah, raziskal delo senatorja, je soglasno ugotovil, da McCarthy ni postopal tako idealno, kot se je na prvi pogled mislilo, pa tudi ne tako dostojno kot to odgovarja ugledu ameriškega senatorja. Ta odbor je sedaj stavil priporočilo ple-numu senata, da senatorja McCarthya obsodi. Gallupov zavod o raziskovanju javnega mnenja je povprašal še pred tem zasedanjem plenuma senata Amerikan-ce, ali so za to, da se senator McCarthy tudi po plenumu senata obsodi ali ne. Večina povprašanih je odgovorila: Senator McCarthy naj se obsodi!
Gre v zgodovini ameriškega senata za prvi slučaj, da se senat sestane na izredno sejo, samo radi enega vprašanja, vprašanja obsodbe člana senata. Sicer so senatorji grajali svoje člane, češ,
da so se nedostojno obnašali. Toda to je bilo storjeno mimogrede.
Leta 1902 sta bila grajana demokratska senatorja Tillman in McLaurin iz Južne Caroline. To pa samo radi tega, ker sta rabila v senatni debati nespodobne izraze. Leta 1929 je bil grajan senator Bingham, republikanec iz Connecticuta, ker je pripeljal s seboj v senatni odbor nekega posredovalca, kar ni odgovarjalo pravilom senata.
Senator McCarthy pa ima dvomljivo čast, da je radi njega sklicana izredna seja celotnega senata, obtožen pa je, da je zlorabljal svoj položaj kot ppredsed-nik senatnega odbora!
McCarthy za zavlačevanje
Senator McCarthy je prepričan, da bo obsojen. Prvič, ker je odbor, ki je vodil preiskavo zoper njega, to obsodbo soglasno priporočil. Ni bilo nobene razlike med republikanci in demokrati člani tega odbora.
Drugič, demokratje imajo sedaj velik vpliv v senatu. McCarthy bo verjetno imel med vsemi senatorji le kakih 20 pprijateljev,
ki se bodo postavili izrecno na njegovo stran. Toda to je njegov račun; kaj bo prineslo končno glasovanje, McCarthy sam ne ve.
McCarthy stresa svojo jezo nad Eisenhowerja. Povzpel se je do trditve, da je Bela hiša na čelu z Eisenhowerjem gibalo vse gonje zoper njega. Če bi ne bilo iniciative iz Bele hiše, bi do teh raziskovanj sploh ne prišlo. McCarthy je odločen, da bo v svojo obrambo izrabil vsa
med temi sredstvi pa je tudi osebni napad na Eisenhowerja. McCarthy je nadalje odločen, da bo razpravo v senatu zavlačeval, dokler bo sploh šlo. Za prvi svoj obrambni govor si je določil dva dni. Podpredsednik Nixon, ki je istočasno predsednik senata, ne ko kratil časa nobenemu senatorju. Razprava se zna zavleči, računa pa se le, da bo končana do Zahvalnega dne, ki je bil po predsedniku Eisenhowerju že uradno določen za 25. november.
McCarthy in republikanci
Že danes je čisto jasno, da bo razprava v senatu silno ostra, posledice te razprave pa se bodo čutile v obeh političnih strankah, predvsem v vrstah republikancev. Popolnoma na stran McCarthya sta se postavila senatorja Everett Dirksen iz IlUnoisa in Styles Bridges iz New Hampshire. Ta dva bosta vodila skupino senatorjev, ki so za McCarthya. Republikanska stranka se bo morala odločiti ali je za častno delovanje senata in za njegov ugled, ali pa proti. Ali je za diktatorske metode McCarthya, ali pa za ameriško demokracijo. Tisti, ki se bodo v tej razpravi postavili na stran McCarthya, bodo ruvali v republikanski stranki tudi še po tej razpravi.
Dosedanji voditelj večine v se-n a t u republikanec William Knowland iz Californije se je posvetoval z bodočim voditeljem senatne večine demokratom Lyndonom Johnsonom iz Texasa. Med njima je bilo dogovorjeno, da se bo to zasedanje senata ba-vilo izključno z vprašanjem McCarthya. Oba senatorja sta izrazila upanje, da bo razprava kmalu končana.
Senator McCarthy, sedaj užaljen, da si upa kdo nastopati proti njemu, označuje senat za cirkus, dalje pa trdi, da ga hočejo senatorji "linčati." Tudi ti izrazi, na katere dostojni senatorji niso dali nobenega komentarja, dovolj zgovorno kažejo kako malo lojalen je McCarthy, če ne gre strogo za njegove osebne koristi. Verjetno se bo moral McCarthy pred senatom zagovarjati tudi radi njegovih zadnjih izbruhov.
Zadnje vesti
Krasen jesenski dan napovedujejo za danes ne samo za Cleveland in Ohio, marveč povečini za vso Ameriko. Najvišja temperatura dneva bo 64 stopinj, najnižja pa 36 stopinj.
V	Garfield Heights je uprava občine pri zadnjih volitvah predlagala zvišan je davkov. Občani so predlog odklonili, mestna uprava je sedaj pa bila prisiljena, da za nedoločen čas odpusti vse pobiralce smeti.
Na nebu okrog Japonske so Rusi sestrelili ameriško letalo. Je to v treh letih že peti slučaj. Od 11 članov posadke je bil eden ubit. Drugi so se rešili s padali. Rusi trdijo, da je bilo letalo na njihovem nebu, Amerikanci, da ne Vloženi so ostri protesti. Pilot letala, ki ni ukazal streljati na dva ruska lovca, ki sta streljala na ameriško letalo, je bil grajan.
V	New Yorku je plin, ki je uhajal vsled pomanjkljive naprave, zadušil celo družino 10 ljudi, šest od teh je bilo otrok. V območju New Yorka je prišlo do teh plinskih nesreč od januarja dalje žc 20 shičajev. 20 mrtvih, 30 pa so spravili k življenju.
V	Moskvi je imel ameriški poslanik Bohlen prvi razgovor s predsednikom sovjetske vlade Malenkovim. Malenkov je naslovil na ameriško ljudstvo poslanico, v kateri trdi, da hoče Sovjetska zveza živeti z Ameriko v pri-jateljstx'u.
V	New York sta prispela zakonca Sommerlatt, ki sta bila izgnana iz Moskve. Mož Sommerlatt je bil tajnik ameriškega poslaništva v Moskvi. Žena pa je nedostojno, tako trdijo Sovjeti, nastopala ko je bila med rusko družbo v mestu. Zakonca Sommerlatt ob prihodu v New York ni'jita hotela dati nobene izjave.
V	Washingtonu se mudi predsednik japonske vlade Yoshida. Gre za vojaško in gospodarsko ameriško pomoč Japonski. O tem vprašanju se bo Yoshida pogajal v Beli hiši in državnem tajništvu.
Bolezen
Poznani Mr. Frank Makarovič iz 19485 Shoreland Dr., Rocky River, Ohio, se nahaja pod zdravniško oskrbo na svojemu domu. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje popolnoma okreval.
STRAŠILO ATOMSKO BOMBE
WASHINGTON, 7. novembra —Koliko vemo o pravih učinkih eksplozije navadne ali vodikove bombe? Vsa zadeva je zagrnjena v skrivnost. Ni pa skrivnost, da se pričkajo odgovorni ljudje v komisiji za atomsko energijo in v ameriški brambi v koliko naj se vse te atomske tajnosti z vsemi posledicami sporočijo tudi ameriški javnosti. Zadnja eksplozija vodikove bombe na Pacifiku je opustošila tako daleč na daljino in na širino vse, kar je bilo živega, da bi celinsko vzeto ena taka vodikova bomba lahko opustošila sredstva, ožemlje države Connecticut.
V vprašanju uporabe vseh vrst atomskih bomb se v krogih narodne obrambe pečajo še z drugo možnostjo. Če bi namreč prišlo do splošne vojne, zakaj bombardirati z atomskimi bombami ? To dejanje je samo na sebi odvratno. Posledice atomske energije so pa znane. Preiskujejo se načini kako priti do istih učinkov, toda brez atomske eksplozije v obliki ene ali druge atomske bombe. Ta atomska prvina bi se vrgla za fronto sovražnika, na zunaj pa ne bi izgledalo, kakor da bi res bombardirali, eksplozija pa bi imela iste posledice.
U
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING b PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town' (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 . 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: Kauaao, Evropo in druge inozemske drj^tve). For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—{Za Jest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 _ 7.01 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cieveiaaa, Uino, uuuer uie Aci of Congress of Iviarcn a.
bUUliLUVANjJK JJi MOGOČE!
Ko gre za sodelovanje med narodHn državami, čutimo, da je kakor nekaj v zraku, kakor da bi šlo za dva svetova, od katerih bo končno v zadnjem boju eden moral odstopiti prostor drugemu. Torej ali recimo današnja ame-liska družba prilagojena na druge kraje po njihovih tradicijah in potrebah, ali pa ruski komunizem, ki pa bo bistveno isti kot je v Rusiji doma. Posledica tega političnega mišljenja je ta, da se organiziramo v dveh blokih. Prvi je komunistični, drugi naj bi bil antikomunistični. Med obema, kakor da je prepad navzdol, železna zavesa
v Ameriki se mudi predsednik japonske vlade Shi-geru Yoshoida. Yoshida je predstavnik tiste Japonske, ki v zadnji svetovni vojni ni bila v taboru japonskih impa-rialistov. Med zadnjo svetovno vojno je bil celo interniran. Yoshida pravi, da samo slepec ne more videtit, da je Japonska tisti zadnji cilj svetovnega komunizma, ki naj mu pade v roke kot odlična postojanka na Pacifiku. Torej zopet boj zoper komunizem, zopet ena država več, kateri je treba dati v antikomunističnehi bloku več gospodarske in vojaške podpore.
Ali pa gre praktično politično življenje res tako samo v smeri dveh blokov? Drugo vprašanje: Ali gre antiko-munistični blok po enotnih smernicah recimo, kakor jih diktira Amerika?
Velika Britanija bo imela v dnevih po 31. januarju 1955 važno konferenco predsednikov vlad tako imenovane Zveze dominijonov. Zastopani bodo predstavniki Kanade, Južne Afrike, obeh Indij, torej Pakistana in Indjs Nehruja, Ceylona, Avstralije, Nove Zelandije ter seveda matice Velike Britanije z Winstonom Churchillom na čelu. Po angleški navadi dnevni red ni v naprej določen, razgovarjali se bodo o celotnem svetovnem položaju, iskali pa bodo lastne interese in zaščito teh interesov. Že prvi dokaz, da ne more iti po eni izglajeni poti, ki se začne v Washingtonu.
Sicer pa je značilno javno mišljenje tako v Veliki Britaniji, kakor v Združenih državah. Amerikanci in Angleži so bili povprašani o tem ali se lahko živi brez vojne tudi s sovjetskim blokom in ali je predvidena možnost nove vojne. Amerikanci so samo do 23 odstotkov prepričani, da bi bilo možno živeti skupno s sovjetskim blokom, Angleži pa do 59 odstotkov. Amerikanci do 64 odstotkov verjamejo v možnost novega spopada, Angleži le do 22 odstotkov.
Naš povdarek, ko gre za Veliko Britanijo in za mogočne dominijone, sedaj samostojne države, vendar še v skupni zvezi, je ta, da v tem velikem imperiju komunizma ali sploh ni, ali pa je popolnoma brezpomemben.
Francija je začela igrati svojo posebno vlogo. Iz Pariza poročajo, da bo šel v Moskvo general Charles De Gaulle in se bo tam pogajal o sodelovanju sovjetskega bloka z zapadnim, predvsem s Francijo, vse v namenu, da se zniža svetovna napetost.
Še nekaj poročajo: Na skrajnem severu zemeljske oble se nahaja takozvani Arktik. Večni led! Znano je, da se gorkota vedno bolj pomika proti severu. O tem Arktiku znanstveniki sedaj trdijo, da bo tudi on imel letno dobo, ko se bo vsaj v delnih krajih večni led spremenil v vodo. Kaj bo posledica? Gladina vode seveda morij se bo zvišala, vreme bistveno spremenilo, vojaški strokovnjaki, ki pa gradijo na sedanji osnovi, bodo videli, da je bil ves njihov obrambeni sistem napačen. Se nekaj je mogoče vsled te napovedane silne vremenske spremembe. Da bo namreč združevanje po odprtih morskih potih tudi preko skrajnega severa lažje, kot je bilo do sedaj!
Končno moramo prav lajično pomisliti na to kar imajo v glavi vsi glavni kolovodji v Moskvi in povsod po svetu: Da namreč gospodarske razmere izven sovjetskega bloka niso iz dneva v dan slabše, marveč boljše. Posebno zapadna Evropa sč je po zadnji svetovni Vojni tako dvignila, da lahko govorimo o pravem čudežu v gospodarstvu. V takih razmerah pa na splošno komunizem ne ža-nje.	L. C.
RIBARSTVO: PRILJUBLJEN ŠPORT ODDIHA
V Zedinjenih državah spada ribarjenje v jezerih, rekah in ribnikih med najbolj priljubljen šport oddiha v naravi. Nad 15 milijonov posameznikov si letno i/posluje dovoljenje za ribolov od svojih zadevnih državnih uradov. In če dodamo k temu številu še mladež in druge, ki jim v mnogih državah ni treba iskati dovoljenja, tedaj imamo nad 20 milijonov ribolovcev, ki vsako leto nalovijo okrog 250 milijonov funtov rib.
Nekateri kraji v ZD so postali sloviti v pogledu ribolovstva. Tako imamo v državi Utah obilico r javih postrvi in ravno tako v Kaliforniji in Novi Mehiki; mavrična rjavih postrvi in ravno tako v Kaliforniji in Novi Mehiki ; mavrična postrv pa se drži v vodah države Idaho, Michigan in New Yorka. Najboljše potočne postrvi najdemo v Montani in Idahu, jezerskih postrvi pa je mnogo v Lake Superior. Mali lu-ben (bass) živi v velikih množinah v vodah Alabame in Tennessee, medtem ko veliki luben domuje v jezerski vodi Lake Lochloosa, Florida. V jezerih države Wisconsin je mnogo muske-lungov, a veliki smuč (Pike) pa doseže tamkaj težo od 60 do 80 funtov.
Postave, ki regulirajo ribolov-stvo, so v vsaki državi drugačne, in se ravnajo po potrebi ohranitve določenih vrst rib. Najvažnejše vrste se sme loviti samo v odprti sezoni in še takrat je določena velikost (minimalna) in število ozir. skupna teža rib, ki jih sme posamezen ribolovec naloviti dnevno. V več državah je prepovedano rabiti gotove vrste ne-prikladnih ribiških naprav. Večina držav pa ima postave, ki prepovedujejo polucijo in zajezeva-nje vodnih tokov v svrho ribolova.
V ZD imamo vsako leto ribo-lovske tekme, od katerih je najbolj znana tako imenovana Astoria Derby (dirka) v državi Oregon. Vrši se vsako leto ob času selitve Chinook lososov (salmon) , kar je navadno prvi teden v septembru. Nagrade so od $100 do tisoč dolarjev za onega, ki ujame v tem tednu največjega lososa.
Tekom zadnjih nekaj let so bili podvzeti koraki za ohrano rib in obnovo projektov na tem področju. Vlada ZD obratuje in vzdržuje kakih sto ribnjakov "za gojenje rib. Ti so pod nadzorstvom oddelka za ribolovstvo in divjačino. Posamezne države obratujejo kakih 500 ribogojilnic. Iz teh ribnjakov vozijo milijone mladih rib v jezera in reke po vsej deželi. .
Obstoja pa še posebna zvezna agencija (Soil Conservation Service), ki pomaga farnlarjem in rančerjem pri gradnji ribnjakov na njih posestvih. Cenijo, da imamo sedaj v deželi blizu dva milijona takih umetnih ribnjakov, kateri nudijo leto za letom farmer jem in rančarjem sveže ribe. S primerno nego da tak rib-r.jak farmarju okrog 200 rib na leto, kar nudi dobro in potrebno spremembo v dijeti. Ti ribnjaki so posebno popularni na jugu, kjer ni toliko naravnih ribnjakov in jezer kot na severu.
Z izjemo našega jugozapada, kjer so velika puščavska predel-ja, je ribolov zelo donosen v vseh državah ZD., kajti če se kjerkoli pokaže ničen je rib v jezerih, rekah ali ribnjakih in manjših vodah, so takoj na delu zvezni in državni strokovnjaki, da ugotovijo vzrok in storijo kar potrebno, da se ribji rod spet pomnoži z novim dotokom iz umetnih ribo-gojilnic.
(Common Council)
"ZVEZDNA TOVARNA"
Znanstveni laboratorij univerze Kolumbija je začel uporabljati nov stroj, ki avtomatično preverja fotografske plošče vesolj stva, določi in izmeri natančen položaj zvezd, potem pa zabeleži na posebnih kartah njihovo lego. Ravnatelj laboratorija dr. Ecker je izjavil, da opravi ta edinstvena "zvezdna tovarna" toliko merjenj na dan, kolikor bi jih opravil zelo dobro cvalificiran strokovnjak v enem tednu, toda tovarna jih opravi s štirikrat večjo natančnostjo. Ta stroj so izdelovali šest let.
Fotografske plošče 43X18 cm 3 kakimi 400 zvezdami na vsaki postavijo na premični vrh stroja in tu jih preizkusijo z zelo občutljivimi fotoelektričnimi celicami. Približno lego posameznih zvezd, ugotovljeno na podlagi zvezdnega kataloga, prenašajo s posebnih nebesnih kart na motorje, ki vrte ustrezno sliko pred fotoelektričnim očesom. Oko izmeri natančno lego vsake zvezde do' stotisočinke inča (2.54 cm). Potem pa ponovno polože to natančno lego na isto karto, s katere so dobili približne podatke, in jo preluknjajo.
Da povežejo lege izmerjene na fotografski plošči, z dejanskimi legami na nebesu, so potrebni precizni računi. To delo opravijo avtomatični električni računski stroji, ki uporabljajo preluknjane karte iz "zvezdne tovarne." Tako dobe prave lege zvezd, ki jih lahko potem električno natiskajo in fotografsko reprodu-cirajo. S tem je avtomatično delo mehanizirano, bo mogoče izdelati zvezdni katalog za vse ve-soljstvo na enem mestu. To delo bo trajalo samo dve ali tri leta. Prejšnje kataloge nebesnih teles je izdelovalo več strokovnjakov po 50 do 60 let. Nekatere ugotovitve, do katerih so prišli med graditvijo "zvezdne tovarne," bodo lahko uporabili za avtomatično obratovanje nekaterih strojev.
NOVA GIMNAZIJA V SPOMIN PADLIM
Nova gimnazija v Ravnah na Koroškem — najlepša gimnazija Slovenije, sredi čudovitega miru zelenih gozdov, je obhajala 10. oktobra, svojo slovesno otvoritev. To gimnazijo je postavilo delovno ljudstvo slovenj egra-škega okraja za spomin padlim za svobodo. Zgradil jo je "Gra-dis-Ravne" po načrtih inž. arh. Otona Gasparija. V njenih temeljih je udarni polet fužinar-jev in prve gimnazijske mladine. Fužinarji so dali zanjo 48,-000 prostovoljnih ur, gimnazijci 71,000, gradisovci 7,000 brezplačnih ur, rudarji, drugi delovni kolektivi, sindikati, množične organizacije, JLA in miličniki okrog 15,000 ur. Okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec pa je dal za izgradnjo okrog 150,000,000 dinarjev, od tega za dosedanjo opremo notranjih prostorov okrog 35,000,000 dinarjev. Zato je bil 10. oktobra kulturni praznik vsega sloven jegraškega okraja.
MI IMA ŠVICA NAJVEČJO PODZEMEIJSKO JAMO?
Švicarski speleolog prof. Alfred Begli se je z desetimi sodelavci napotil v Helle v dolini Muota, da bi raziskal jamo, o kateri pravijo, da je največja v Evropi. Baje je dolga 47 km. Odprava se je v jami razdelila v več skupin. Najdlje je prodrl Bsgli s tehničnim vodjo odprave Ninlichtom. V jami sta ostala dva dni in eno noč in prišla do njenega konca. Raziskovanje je bilo zelo naporno, ker je v jami mrzlo, temno in zelo vlažno. Na koncu je znašala temperatura šest stopinj in je stalna. Odprava je jamo natanko preiskala in delno tudi kartografsko posnela,
V to jamo hodijo samo pozimi, ker so poleti hodniki polni vode. Ko se je Begli predlanskim s tremi spremljevalci spustil vanje, ga je presenetil vdor podzemske vode, da raziskovalci niso mogli nazaj. V jami so morali ostati deset dni. Šele ko je prišla pomoč, so se rešili iz nje.
Kaj naj jedo slabokrvni
Slabokrvnosti poznamo več vrst. Ena najpogostejših in najbolj razširjenih je tista, ki nastane zaradi nezadostne in nepravilne hrane, ko v organizem ne pride dovolj beljakovin in železa. Slabokrvnost je bolezen vseh časov in obeh spolov. Pogostejša pa je pri mladini in ženskah, zlasti nosečih. Slabokrven človek je bled, utrujen, apatičen, brez poleta, njegova delovna sposobnost je majhna.
Če hočemo preprečiti slabokrvnost, ki nastane zaradi nepravilne prehrane, morajo biti vsakdanji obroki raznovrstni, v njih mora biti dovolj z železom bogatih živil, ker normalna in raznovrstna hrana navadno zadosti človekovi potrebi po železu. V človeškem organizmu je 3 do 5 gramov železa. Od te količine so štiri petine v krvi, ena petina pa je za rezervo. Človek potrebuje dnevno kakih 10 mili-gramov železa, noseče in doječe žene ter rekonvalescenti pa 15 do 20 ali še več miligramov. Ženske potrebujejo v hrani več železa, ker ga izgube ob meni 15 do 25 miligramov, noseča žena pa ga porabi v devetih mesecih nad 600 miligramov za otroka. Pri lahkih anemijah se stanje hitro zboljša, če je človek malo več mesa, zlasti drobovja, pa tudi sadja, lešnikov, orehov in mandeljnov, seveda če ni drugih ovir, ki otežkočajo nastajanje rdečih krvnih telesc. Pri hujših anemijah mora dobiti organizem več praženih jeter (najmanj dva-do trikrat tedensko), in sicer 400 do 500 gramov v 5 obrokih. Jetra lahko tudi surova zemljemo in pripravimo iz njih toplo juho ali razne vrste pire je oziroma paštete, s katero namažemo kruh in jemo jetra s slaščicami, medom ali maslom.
Dieta z večjimi količinami be-jakovin (nad pol kilograma čistega mesa brez kosti dnevno, kar da kakih 100 gr beljakovin) je zlasti priporočljiva za slabo-krvne rekonvalescente in za ljudi, ki okrevajo po nevarnih nalezljivih boleznih in tuberkulozi.
V mleku je zelo malo železa in zato so dojenčki, ki dolgo uživajo izključno materino mleko, bledi in slabokrvni. Dojenčku je treba dajati tudi nekaj druge hrane. Že od petega do šestega meseca mu moramo dajati včasi tudi mesni sok, rumenjak, špinačo v pireju in druga z železom bogata živila. Organizem najbolje uporablja železo neposredno iz hrane, manj pa, če ga dobiva v obliki zdravila. Zato jemljemo zdravila, v katerih je železo, skupaj z jedjo.
Z železom bogata živila so: jetra (11 do 13 miligramov), možgani (7.5), rumenjak (9), meso (5), leča (8.6), fižol (7), grah. Črn kruh, lešniki, mandeljni, špinača (3.6) in sir. Malo železa, manj od 1 miligrama na 100 gramov, je v beli moki, koruzi, rižu, kostanju, breskvah, češnjah, grozdju, paradižnikih, zelju, čebuli, pesi, krompirju, mleku in maslu.
Jedilni list slabokrvnih ljudi mora obsegati naslednja živila: za zajtrk mleko, polčrn kruh, jajca in sadje, za kosilo jetra, prikuho iz zrnatega sočivja, špinačo, gobe, korenje, sir, orehe, lešnike ali mandeljne, za večerjo isto kakor za kosilo, samo da lahko meso zamenjamo z jajci.
—Dr. M. V. M.
K Emanuelu Kantu, slavnemu filozofu, ki" se ni nikdar oženil, je prišel eden njegovih učencev po nasvet, ali naj se poroči.
"Oženite se," mu je odgovoril filozof. "Cc boste izbrali dobl-0 ženo, boste vsekakor zelo srečni."
"A če naletim na slabo."
"Potem boste morda postali dober filozof."
®®®®®®®®®®<ГХб®®ахЈ)®®®®(ГХЈХг^^
ŠMARJEŠKE TOPLICE KOT LETOVIŠČE
Med našimi rojaki, ki prihajajo na obisk v Slovenijo, je vsako leto več takih, ki preživijo dva ali tri tedne tudi v slovenskih zdravilnih toplicah, kot v Rega-žki Slatini, Dolenjskih toplicah, šmarjeških toplicah in drugod, 1'jer si rojaki z zdravilnimi slatinami in s toplimi kopelmi lajšajo svoje bolečine in krepije zdravje.
Danes nekaj besed o Šmarjeških toplicah. Središče dolenjskih gričev je Šmarjeta, prijeten kraj v lepi dolini ob cesti Novo mesto — Mokronog. Sadovnjaki in vinske gorice, ki so znane po "dolenjskem cvičku," lepi travniki in polja, dajejo vasi prijetno okolje. Zdravilno moč ima v sebi potok Toplica, ki ima tri tople izvire.
Že stari kranjski domoljub "Fr. Ant. Brecker lastnik Starega gradu na Dolenjskem, omenja v nekem spisu z dne 22. junija 1792, da leže Jezerske Toplice— tako se glasi staro ime za sedanje šmarješke toplice—v lepi pokrajini: na jugu jih obdaja gozd Grlek, na severu pa se širijo pisani travniki, po katerih se vije potok. In Breckerfeldov sodobnik Baltazar Hacquet, ki je v letih 1766—1787 prepotoval vso Kranjsko in raziskal dežele kot prirodoslovec, piše nekje, da je na znožju gore, kjer stoji Stari grad, našel toplo vodo.
Stari kranjski zgodovinopisec Valvasor piše v svoji znameniti knjigi "Slava Vojvodine Kranjske" (1689), da je na Dolenjskem dvoje toplic, ena teh leži med Otočem in Belo cerkvijo. V prvih početkih, ko so začeli izkoriščati šmarješke toplice, je bila ob toplem potoku le lesena stavba. Kopalci so si dali v kopeli pu-ščs.ti kri, ko jim je kopališki strežnik stavil na prsi in hrbet režiče, da se je kri ostudno mešala z vodo. Poslej so ta preprosti način zdravljenja opustili in je zdaj v tem kopališču vse higi-jenično urejeno. Sodobni topliški gostje imajo tu udobno urejeno zdravilišče, za kopanje dva zaprta bazena in enega na prostem, kjer si lahko po mili volji kopljejo, plavajo in sonči je ter tele-vadijo. Bivališče pa jim daje udobno opremljen in oskrbovan hotel, postavljen na prisojnem bregu.
Okolica šmarjeških toplic je nadvse zanimiva tudi v pokrajinskem in zgodovinskem pogledu. Za zdraviliiške goste niso zgolj termalno zdravilišče, ampak tudi letovišče, saj imajo lepo priložnost tudi za sprehode in za izlete v bližnje zanimive kraje. Najbližja jim je lepa vas Šmarjeta, nedaleč pa je tudi vas Bela cerkev s starinsko cerkvijo, eno najstarejših kranjskih far, že iz 11. stoletja.
Marsikoga bo zanimala bližnja dolina ob Krki z gradovoma Struge in Otočem, v katerem je Ivan Tavčar zasnoval dejanje svoje romantične povesti "Otok in Struga." Grad Otečec sedaj popravljajo in bodo v njem uredili primerne gostišče s pen-zionom. Tudi bližnji Stari grad, stoječ na obronku vinorednega Grčevja namerava ljudska oblast obnoviti za občgkoristne namene.
Kdor pa je trden v nogah se povzpne še na višje razgledne točke v šmarješki okolici. Mikavna gorica je Koglo (413 m) s cerkvice Sv. Lenarta, še mikav-nejši pa je Vin ji vrh (389 m) nad Belo cerkvijo. Od tu izletnik lahko pregleda vso Krško polje, katerega središče jo Šentjernej in pa Gorjance—domovino Trdinovih "Bajk in povesti." Na drugi strani se mu širi pogled prav tja do poglavarja dolenjskega hribovja kuma.
Prav v tej pokrajini so se v davni prazgodovini naselili pra-stanovalci, ki so imeli na Vin jem vrhu svoja selišča in utrdbe. O
njih pričajo mnogoštevilne starine, ki so jih v šmarješki okolici izgrebli arheologi in so sedaj sliranjeni v ljubljanskem narodnem muzeju, nekatere pa tudi v dunajskem dvornem muzeju.
Tako vidimo, da je okolica Šmarjeških toplic tudi v turističnem pogledu zanimiva za vsakega gosta, ki si poleg mirnega udobja v Toplicah lahko razgleda in razgiblje v blagodejnem dolenjskem okolju! Ko bo dograjena avtocesta Ljubljana —- Zagreb, ki so jo začeli graditi letos in ki bo tekla le en kilometer in pol od šmarjeških Toplic, bo to zdravilišče deležno še večjega števila obiskovalcev in turistov!
M. ŠenK.
tz življenja naših ljudi po Ameriki
LA SALLE, 111.—Tu je dne 10. oktobra umrl George Bizjak, star 71 let, doma iz Doberna nad Škof j o Loko, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1901 in sicer v državo Pennsylvanijo. V La Sallu je živel 41 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, tri sinove, hčer Mrs. Frank Videgar, sedem vnukov in več drugih sorodnikov. Pokojnik je bil v SNPJ> od kar je živel tukaj in bil je delničar Slovenskega narodnega doma ter domovega gospodarskega kluba. Bil je priljubljen med vsemi, ki so ga poznali.
MILWAUKEE, Wis—Dne 20. oktobra ob 4. uri zjutraj je umr v bolnišnici v Burlingtonu, Wis-, poznani Albert Schweiger, k&' teri je živel v Genoa City, Wis-Rojen je bil leta 1877 v Trbovljah. Mnogo let je živel v Liv-ingstonu. 111., potem pa se рг^' selil v Wisconsin. Zapušča soprogo Josephine, v Milw^auk®®' ju pa sina Leota, dva vnuka pravnukinjo. Ob smrti je bi član društva Badger 584 SNPJ-
FOREST CITY, Pa.—Tu je
umrl Josip Lavriha. Star je
bil
75 let. Ugonobila ga je rudarska naduha ali azma. Doma je bil vasi Dole pri Temenci v SloV^ niji. V Ameriki je živel 49^ le ■ Zapušča tri sinove in tri hčere. Žena mu je umrla 1. 1951. Njeno prejšnje ime je bilo Katarm^ Kovačič, doma iz Makota.
JOHNSTOWN, Pa.—Dne oktobra je po partedenski bole^ ni umrl Frank Gačnik,
SNPJ in tukajšnjega Slovens e ga samostojnega podpornega društva. Star je bil 80 let, don^ iz Mokronoga na Dolenjskem- ^ Ameriko je prišel leta I902j mladih letih seje pečal s ceV Ijarsko obrtjo. V Ameriki je ^ vposlen pri National Radia ° kompaniji do 1. 1940. Tu zapuso tri sinove, dve hčeri, deset vn^ kov, dva pravnuka in sestro ^ Evropi. Žena mu je umrla ^ 1943, sin Adolph 1. 1950 in bra Albin Gačnik 1. 1947.
LA SALLE, 111.—Tu je 31. oktobra umrl pionirski " seljenec Joseph Simončic, s 71 let, član SNPJ 41 let. Tu pušča žalujočo soprogo Ther in pastorka Louisa Kosi. V f orni j i pa zapušča pasto Thereso Cusky.
PRIJATELJA MED SEBOJ
V pogovoru o kakovosti ga umetnega gnojila sta se ^ kiel Brown, star 84 let, in Harper, star 78 let, oba iz rado Springsa, hudo Brown je z velikim samokr^^^^ petkrat ustrelil in odstrelil ^
perju desno uho. Ko se
polnjenje zataknilo, je skočil nanj, ga zgrabil za vr& ga ugriznil v nos. Brown J® policiji rekel:	. џ
"Vid mi je opešal, drugac^ ga bil zadel."
Harper pa je izjavil na P kol:	j-ji
"Umetno zobovje sem doma, sicer bi bil lahko moJ sprotnik svoj nos iskal."
oroto'
i Ф'
ENAEOPRAVNOSU
STRANS
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1954
Ameriško jugoslovans;.! cenler" na Recher Ave.
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Joe Susnik; tajnik An-4rew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., 1-1107; blagajnik Theodore ^ircher ml., zapisnikarica Augusta ^'Чко, nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, John Barkovich in рГапк Derdich, gospodarski odbor: j^i'ank Rupert, predsednik, John foresee in Louis Godec; ostali di-pKtorji; Frank Segulin, Frances yorjanc, Josephine Henikman in oseph Trebec; poslovodja John Ž'gttian, KE 1-9309 in oskrbnica '•■ances Julylia KE 1-0325
beje se vršijo vsako tretjo sredo
Biesecu ob 7:30 uri.
*
'Carniola Hive" it. 493 L TM
Sivša predsednica Mary Bolta, J^'.^^^^dnica Josephine Stwan, podpredsednica Pauline Stampfel, du-"ovna voditeljica Mary Tekaučič, jPremljevalka Mary Mahne, vra-iS^'ica Pauline Zigman, stražnica
Mi
■агу Vesel, zapisnikarica in tajni-p® bolniškega oddelka Christine y'avan, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, 'Папбпа tajnica Pauline Debevec, E. 169 St., IV 1-2048, nadzor-^<^6. Frances Tavčar, Mary Kole-in Ursula UnetiC; zastopnici za društev SDZ Frances Tavčar ° Josephine Stwan.
г>еје se vrše vsako prvo sredo v p®secu v dvorani št. 1 SND na St.
Mair Ave., ob 7.30 uri.
♦
'Carniola Tenl" šl. 1288 T. M.
(kastni predsednik Thomas Mli-predsednik Joseph Babnik, Podpredsednik Joseph Sušnik, taj-John Tavčar, blagajnik Louis ,/Ke, zapisnikar Ivan Babnik, nad-J^rni odbor: Joseph Skuk, Anton ^^Pan in Joseph Drobnich bolniški -^bor: John Grbec, Thomas. Mlinar ? Joseph Sušnik, spremljevalec, ^nton Debelak, straža Jack Subel, . ''ank Meserko, čuvaj vratar An-Smith; Sentinel Frank Meserko. J. Seje se vršijo vsako četrto nede-JO v mesecu v Slov. nar. domu na Clair Ave., dvorana št. 1, ob • 4rl dopoldne.
*
"Cleveland" št. 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, pod >f®<Jsednik Andrew Curry (Koren-tajnik Blaž Novak, 869 E. St., HE 1-4706, blagajnik Yakcvac mL, zapisnikar SHdolph Abramovich, reditelj John Špu , nadzorniki: Joseph Gabrov-> Victor Gruden, Anthony Yure-Mladinski ravnatelj Joseph abrovšek in Rudolph Abramovich, ђј Clevelandsko federacijo SNpj Novak in Joe Galjrovšek, „^Pj farmo B. Novak in F. Jafco-klub SND: A. Smith in John ЈГ9' zdravniki vsi slovenski zdrav-stv ^ Clevelandu in okolici. Dru-da° ^^di kampanjo skozi celo leto $2.00 nagrade za nove člane v jPaslem oddelku in $1.00 za nove v mladinskem oddelku, se vrše vsako tretjo nedeljo Cj^.oldne ob 9. uri v SND na St.
'Collinwoodske Slovenke" št. 22 SDZ
b ^''edseđnica Fannie Brezovar, hi"Predsedmca Stefi Koncilja, taj-' Rose Mickovic, 19612 Chero-ta®)	tel. IV 1-6500, blagajni-
St "
^	[livd wLcii XvUlldiJcti toj
Rose Mickovic, 19612 Chero-^ve., tel. IV 1-6500, blagajni-g,~Ka Filomena Sedej, 713 E. 160
Д Zapisnikarica Rose Šimenc, v se vršijo vsako drugo sredo д/nesecu v Slov. domu na Holmes ob 7.30 uri zvečer.
'Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ

redsednik Frank Podboršek,
Ameriško jugoslo-centru na Recher Ave.
Gospodinjski klub "Na Jutrovem"
Predsednica Angela Magovec; podpredsednica Rose Vatovec; tajnica Stella Mahnič; blagajničarka in zapisnikarica Mary Taucher; nadzornice: Rose Vatovec, Antonia Rolih in Anna Kresevič.
Seje se vršijo v Slov. del. dvorani na Prince Ave.
'Klub društev AJC" Ave.
na Recher
v,:„ Predsednik Joseph MaCarol, taj frfa Mary Dodič, 977 E. 239 St. o., tel. RE 1-4099, blagajnik Martinčič, zapisnikar John jjfjPančič, nadzorni odbor: Frank Andrew Yerman, Fred "П; zastopniki: za Cleveland-federacijo In farmo SNPJ Habič, za Klub društev AJC Am Martin, Frances Gorjanc in
ion Adam.
'jo se vršijo vsako drugo nede mesecu v ' '	-
Јч	*
»atnski zbor "Anton Verovšek"
^»^'■edsednik Joseph Godec, pod-bla ?dnik Louis Smrdel, tajnica in k ^ajnifarka Mary Bozich, 19161 iy'Jterey Ave., Euclid 19, Ohio, tel. ђ., *-7074, zapisnikarica Anna Vad-Jq/ nadzorni odbor: Anna Vadnal, Vort? Koss in Mary Starman, igro-Joseph Godcc.
se vršijo vsak prvi petek v Wat u v Slov. del. domu na ^^rloo Rd.
^®^eracija Clev. društev S.N.P.J."
Po^^^dsednik Camilus Zarnick, prvi pQfjP^'edsednik John Krebel, drugi 1дј ^''edsednik Anthony Gerchman, боћ ^ Josephine Tratnik, 6505 Ww A.ve., EN 1-0991, blagajnik Mramor, zapisnikar Carl feuj^nich, nadzorniki: John Kikol,
g'.Novak in John Strancar ml. V efic Se vršijo vsako Četrto soboto
nar. domu na St. Clair Ave. *
"Glasbena Matica"
ISafia'^^^'^nik Frank Bradach, Arcade Ave., podpredsednik ''d Kenik, korespondenčna Ave Mollie Frank, 5919 Prosser blagajničarka Carolyn Budan, Oflk St. Clair Ave., posredovalni ' Edward Kenik, Josephine dan Ann Safred, Carolyn Bu ZatjL .""ank Bradach, Emil Safred; iornju'.'^arica Josephine Misič, nad-In j/T ,i'- Alice Somrak, June Price Josp^ Frank; publicijski odbor: Misič, Emil Safred, Jo-Pevr\. ^ersol in Valentine Mersol.
Tone šubelj.
% ijJ® se vršijo vsak četrtek ob uoftig Zvečer v sobi št. 2 Slov. nar.
Predsednik Andy Ogrin, podpredsednik Frank Rupert, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., Euclid, O., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Fred Martin, predsednik, Frances Julylia in Angela Ogrin.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanske ga centra na Recher Ave ob 8. uri zvečer.
"Kras" it. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Maumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, pred sednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov.
domu na Holmes Ave.
*
"Lipa" it. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebec, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Dru; štveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1.30 uri popoldne.
*
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: Mary Japel, John Ludvik, Frank Fox; zastopnika za Klub društev AJC George Julylia, Frances Zajec, teta Frances Rupert, stric George Nagode, maršal Louis Stai-man, kuharica Josephine Ska-
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
*
"Lunder-Adamič" St. 23 SNP J
Predsednik Krist Stokel, pod predsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
-K
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik r ranK. Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9183, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine St., Willough-by, Ohio, nadzorniki; John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek. za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, .zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
♦
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, pod-nredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej rekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom. Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
-K
"France Prešeren" št. 17 SDZ
Predsednik J. Centa, tajnik J. Zalar, 1038 E. 70 St., HE 1-7364, blagajnik E. J. Zalar.
Seje se vršijo vsako drugo ne-delju v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v dvorani št. 3 SND, St. Clair Ave.
★
Krožek št. I Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Theresa Gorjanc, 16118 Huntmere Avenue, KE 1-7197, zapisnikarica Eva Coff, nadzornice: Frances Francel, preased-nica; Rose Paulin in Jennie Kapel, prosvetni odbor: Mary Pičman, Josephine Levstik in Jennie Godec, poročevalki; Eva Coff in Mary Vidrich.
Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle, Frances Henikman in Josephine Vesel; za AJC: Mary Furlan; za SDD: Anna Zaic.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Zastopnice za farmo SNPJ: Mary Bozic, Rose Jurman, Milka Slabe; za čitalnico: Rose Retar; za Klub društev SND: Katie Bradach. Prosvetni odbor: Frances Juietič, Ivanka Shiffror. Mary Božič, Anna Azman in Mary Somrak.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko. 330 E. 260 St., RE 1-4588, zapisnikarica Gusti Slej ko, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Angela Ogrin in Josephine Henikman, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"Na Jutrovem" št. 477 S.N.P.J.
Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Baša, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Ave., tel. VUloan 3-8415, . blagajnik Joseph Bartol, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika; John Lavrenčič in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin.
Sejo SĆ vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
*
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko st., 19600 Arrowhead Ave., podpred-nik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Wil-loughby. O., tel. Wlloughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, Antonia Tanko in Mary Smrtnik, zastopnik za Klub društev A.J.C., Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen' in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade
ŠE JE ČAS,
da si naročite knjigo "Slovenski pionir." Tiskalo se bo le toliko izvodov, kolikor bo naročil.
Pošljite $1.00 na
Frank J. Turk
1112 EAST 174th STREET
Cleveland, Ohio
25. na sobota ali nedeljo, se pobira na ponedeljek.
-K
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk in Violet Vogrin, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za iTederačijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Mary Batis in Rose Jurman, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
■K
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Frank Urbančič, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 Rudolph Ivancic, pevovodja Anton Schubel.
Vaje se vršijo vsak torek ob 8.
uri zv. v A. J. C. na Recher Ave.
*
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Joseph Ponikvar, tajnik in E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar blagajnik Tony Krampel, 1003 E. f56 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Math Velikonje, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, John Straus in Math Velikonje, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. ob 3. uri zvečer.
-K
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Virant, John Komatar in Louis šile, za S. N. čitalnico Louis Mrhar, športni komisar Eddy Herbst.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom dejavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
-K
"Slov, nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles. Vrtovšnik, podpredsednik Frank iplut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrič, nadzorni odbor; Josephine Zakrajšek, predsednica, John Pollock, Anton Wavpotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski in finančni odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Frank Virant, Janko N. Rogelj, Stanley Dolenec, Anthony Zakrajšek in Andrew Turkman; Namestniki: Joseph Flfolt, podpred.; Josephine Stwan, taj.; Frank Mack, blag.; John Lekan, zap.;častni direktor Andrej Tekauc.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju. Seje Gospodarskega odbora se vršijo po potrebi.
"Sv. Ane" St. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Er%te in Rose Hoffert, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, podpred. Anna Vadnal, tajnica in blagajničarka Jpsephine Vesel, 15317 Daniel Ave., KE 1-7492, zapisni-Matko, predsednik, Mary Segulin karica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in Rose Slej ko. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Antonia Tomle, Theresa Gorjanc In Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Leopoldine Vozel in Theresa Gorjanc.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" žt. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; za čitalnico S.N.D. Mary Somrak; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu V Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
■¥
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek V mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
Podr. it. 14 Slov. ženska zveza
Predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Gollor Ave., tel. IV 1-6791, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija šu-štar, nadzornice Frances Globokar, Molly Legat in Frances Gerchman, zastopnici za Klub društev AJC. Urška Trtnik in Mary Blatnik.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"'Slovenski dom" St. 6 SDZ
Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: Leo Bostjan-čič. Frank Sešek in Jean Marie Cecelič, zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer.
•K
"Slovenske Sokolice" it. 442 SNPJ
Predsednica fiances Legat, pod-
predsednica Mary Somrak, tajnica Cecila Subel, 1107 E. 68 St., blagajničarka Antoinette Wichich, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalokar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu
na St. Clair Ave.
*
"Waterloo Camp" St. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz .Godina, spremljevalec John Rozance, bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugI Četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji, razen če pade na soboto, nedeljo ali praznik.
"Waterloo Grove" it. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
*
"Washington" it.'32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Zavedni sosedje" it. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Charles Wick, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor; Frank in Frank Mišič.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
♦
"Združeni bratje" it. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 200a E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki; John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Eva Coff, tajnica in blagajničarka Frances Heinkman, 442 E. 156 St., IV 1-0015, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Anna Ogrin, Jennie Leskovec in Mary Zaman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
AMERIŠKA Ш EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11,
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3*37 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15^; 41 je 16; 42 je 16 in pol ih- 43 je 17.
QUALITY to A PRICED ЕД^У "TERMS,
FURNITURE CO.
lAMES D. STAKICH, Prop.
IVanhee 1-8288	16305 Waterloo Road
"	'	V. •
STORE RbURS;, Monday, Thursday, Friday,—9 A.M. to 9 P.m. Tuesday-Saturday 9 a.m., to 6 P.M. —- Wednesday 9 a.M. to 12 Noon
POMOČ JE NUJNO POTREBNA!
Slaba letina in povodnji so našo staro domovino spet hudo prizadele. Pomanjkanje žita je tolikšno, da je vlada prepovedala peko belega kruha in imajo sedaj v Jugoslaviji samo enofen črn kruh. S tem so posebno prizadeti starejši ljudje in bolniki. Ti težko čakajo pomoči. Ne pozabite jih v stiski! Naročite jim vrečo moke ali darilni paket. Paket lahko tudi samo sestavite in ga prineste k nam.
Če ste se odločili za obisk stare domovine drugo leto, se javite čimpreje, da boste dobili prostor na ladji ali letalu v času, ki bo Vam po volji.
Se spominjate, kako je bilo, ko še za sol niste imeli? Sorodniki v starem kraju Vam bodo resnično hvaležni, če jim pošljete od časa do časa kak denar!
AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVENUE	HE 1-4148
Išče se priletno dvojico
že na pokojnini, ali pa samo moškega ali samo žensko, da bi oskrbovala okoli doma. Dobi prosto najemnino, elektriko in klet. Za naslov se poizve v uradu Enakopravnosti.
HE 1-5^1_____
HIŠE NAPRODAJ
Pasnow Ave.., od E. 185 St.
Lepa hiša za eno družino. 5 sob, klet pod vso hišo. Gorkota na plin, beneški zastori in preproge. Garaža za dva avta in dovoz. Cena $1 5,900.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
na St. Clair AVfe.
Dva pogrebna lavođa
zanesljivo izkušeno simpatično pogebniško postrežbo
po
CENAH. KI ЈШ
VI
DOLOČITE pokličU#
AjGRDINAfersONS PuNERAi Directors
179 years old this month— and still ready for a scrap!
Since 1775f the U. S. Marine Corps has guarded our most valuable legacy—freedom.
It was at tun's tavern in Philadelphia on November 10, 1775, that the first Marines were recruited in America—and an important link in our chain of security was forged. The world-famous leathernecks have had a colorful and eventful history in just 179 years. In every war we've fought, Marines have helped prove to our enemies that freedom is the most effective weapon against aggression.
Master of the swift amphibious assault, today's Marine Corps has a specialized role in safeguarding freedom—just as every one of us has a specialized function in keeping our country sound and strong. For us, the job begins in our own homes... the job of individual security. For the strength of America is primarily that of one secure home linked with many others.
There's a simple plan that helps provide that kind of security for you —the Payroll Savings Plan. Here's how it works:
Just tell the people in your pay office how much you'd like to save each payday. They'll put that amount aside for you. When enough accumulates, they buy and turn over to you a U. S. Series E Savings Bond. Each Bond earns an average 3% annual interest, compounded every six months—and goes on earning it for as long as 19 years and 8 months! That means a return of up to 80% more than you originally paid!
Sign up for security today on the Payroll Savings Plan!
If you want your interest as current income, ask your banker about 3% Series H Bonds that pay interest semiannually by Treasury check.
The U.S. Government doei not pay for this advertising. Tii£ Treasury Department thank*, for thair patriotic ^nation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
France Magajna
Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih
(Nadaljevanje)
Na dan opasila je bilo na Škofijah tudi polno Tržačanov. Nekateri so bili sorodniki, drugi prijatelji in tretji morda le izletniki. Vse je obšla kurja polt, ko so culi o tem ogromnem raku in vsak ga je seveda hotel videti. Brezvestni Škofeljci so vsakemu ustregli. Vodili so jih v temno klet, kjer je v velikanski kadi počival ujeti rak. In v kadi je res bil rak, toda ponarejen—čisto navaden škofeljc je to bil—veste! Čepel je na dnu kadi ob škafu vode in imel v roki brizgalko iz bezgovine. Ko je radovedni Tr-žačan pomolil glavo čez rob kadi, mu je "rak" nemudoma brizgnil curek vode v obraz. Eden od mu je padel klobuk v kad. Slepar njih je tako naglo odskočil, da ski rak se je hitro znašel: z žepnim nožem je razrezal klobuk v trakove in jih vrgel čez rob. Splo-?na sodba je bila, da je to naredil razkačeni rak s svojimi škarjami.
Ta rak je povzročil v tistih časih toliko govoric in smeha, da je postal vaški emblem. Ko bodo Škofeljci dobili lastno zastavo, bodo njihova zala dekleta brez dvoma uvezla vanjo rakovo podobo.
Zadnje čase se o škofeljcih le malo čuje, včasih so pa bili tako nagajivi, da ni bilo njim podobnih na svetu. Kaj so napravili vaški pobalini nekoč? Ni zaman rekel stari Peterk: "Sam vrag se jim da tako umisliti!" V tihih nočnih urah so ukradli v nekem hlevu ponižnega osliča in ga privedli pred cerkvena vrata. Nekdo je prinesel tja naročaj sena. Po-
hlevnega sivčka so privezali za vrv zvona tako, da je vselej pozvonil, ko se je sklonil, da bi jedel. Po izvršenem zlobnem delu so izginili. Pošteni sivček je pa celo noč pozvanjal in budil ljudi iz sna. Okna po hišah so se odpirala in zaskrbljeni zaspanci so stegovali vratove, da bi videli, kje pravzaprav gori. Niti orožnikom se ni posrečilo pozneje, da bi dognali, kdo so bili zlikovci.
*
Ko je bil moj oče sedem let star, je dobil«pri vremskem župniku službo pastirja z letno plačo treh goldinarjev. To je bila zanj izredna čast. Kdor se je smel tedaj sukati v župnikov! bližini in to vsak dan, je bil nekaj več kot navaden smrtnik. Umevno je, da je postal prevzeten. Moj oče namreč. Začel je sanjati, kako bi se povzpel še više. In je poprosil gospoda, da bi mu omogočil vstop v ljubljanske šole. Gospod župnik je pa bil ljubljanski plemič in zato zagrizen demokrat, kot so, kakor veste, vsi plemiči po svetu. Ob prošnji mojega očeta se je hudo zgrozil.
"Kaj!" je vzkliknil ogorčeno. "Ti da bi šel v šole, ti kmetavzar! Ali ne veš, da so visoke šole samo za meščane? Kramp in lopata sta za kmete!' '
Gospod je dobro vedel, kaj je pravica. Ni bil tak, kot so nekateri današnji ljudje, ki menijo, da smejo študirati tudi otroci siromakov.
In tako je ostalo. Moj oče je služil sedem let in si ni prislužil niti Rebeke. Zato je pa marsikatero pošteno navil.
S kravicami je pasel tudi mla-
ZAVAROVALNINO
/
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
SAYS
BE CAREFUL WITH OIL STOVES !
Oil stoves can be dangerous if not used correctly. They should always be kept clean. Don't wait-have them fixed immediately if they are not working properly. Make sure the stove is turned on and off according to the directions. Also follow the instructions when refilling with clean oil or kerosene. If you gamble with fire-the odds are against youl
DONT GIVE FIRE A PLACE TO START! ©
dega janjčka, s katerim sta kmalu postala kar najboljša prijatelja. Moj oče je bil njegov učitelj. Naučil ga je polno raznih umet-nij, predvsem , seveda trcanja. Treskal je s ti do bučo kamor koli mu je "učitelj" pokazal. Ni se zavedal, uboga para, da je ta umetnost bolj nevarna od kajenja opija. Z njo se lahko zameri vsaki višji oblasti in posledice utegnejo postati usodne.
Nekega dne, ko sta se tako "učila," je prišel sam gospod župnik pogledat, kako se razvija domača politika po Vidmu, kakor pravimo tod vsakemu farovške-mu zemljišču. Dal je nekoliko dobrohotnih nasvetov, puhnil je nekaj oblačkov iz porcelanaste pipe in se dostojanstveno obrnil, da se vrne v župnišče. Takrat je moj oče z roko napravil majhno kretnjo in janjček je takoj vedel, kaj mu je storiti. Pomaknil se je nekaj korakov nazaj in se nato spustil naprej, kakor da bi ga bili izstrelili iz katapulta. Zadetek je bil sijajen. Naravnost v piko župnikovega epiloga je zadel, niti za milimeter ni zgrešil. Zupnikova pipa se je razpočila v drobce, on sam pa je vtaknil glavo v bližnji jarek.
"Puf! je rekel župnik, ko se je sekundo pozneje pobral. "Puf!" in gospod župnik jo je ucvrl navzgor po rebri, da ga koštrunček in mogel več dohiteti. Deset minut pozneje je že tekel kurir v me-žnarjevi osebi k najbližnjemu mesarju in še tisti večer so bila koštrunja jetrca za večerjo. In to dokazuje staro resnico, da ni šola vsakemu v korist.
Kakor vsem normalnim frkoli-nom, je tudi mojemu očetu bilo v pravo slast vse, kar je dišalo po smodniku. V njegovih časih so to dobrino prodajali v vsaki prodajalni. Sntodnik ni namreč služil le kot razstreljivo, marveč tudi kot sijajno zdravilo zoper bradavice ter razne notranje bolezni.
Kadar se je mojemu očetu posrečilo, da je dobil krajcar, si je zanj brž kupil ščepec smodnika. Pasel je župnikove krave ob Reki in izrabljal ukradeni čas s tem, da je dolbel v skali luknje za mine. Pri tem delu sta mu vestno pomagala mlajši brat Tone, ki pije še danes črno kavo v Bra-
Meke Your j Now Fro^ ] Hi« DUHnguishe^f
I^EBSOIAL^ZE?^
CHRISTMAS CARDS
Call or Stop at
EQUALITY PRINTING
6231 ST. CLAIR AVE. HE 1-5311 - 1-5312
Cleveland 3. Ohio
ziliji, in nekaj starejši Frane Je-kolinov, ki je tudi bil s peklenskim salom namazan.
Nekoč je ta nesveta trojica napl avila kar tri mine. Vsaka je bila sedem ali osem centimetrov globoka. In kako so bili iznajdljivi ti potepini! Najprej so vsako mino namazali od znotraj z milom, da bo sicer močno zagrmelo, ne pa razrušilo skale. Luknje morajo biti še za naprej uporabne. Ko so nasuli smodnika vanje, se je pojavil velik problem: kako zažgati mine, ko pa zažigalne vrvice niso imeli! Ne bojte se za naše mlade Edisone!
"Že vem," je rekel France Je-kolinov in zdii'jal do najbližnjih žitnih njiv. Kmalu je prinesel šop rženih bilk. Odrezali so tri slam-mice in /jih napolnili z zdrobljenim smodnikom. Vsako so potem skrbno postavili pokonci v mino in to previdno zabili z mahom. Zdaj je bilo treba le naročaj listja naložiti na vrh in ga zažgati. Kar počasi in mirno so se potlej lahko umaknili v varno razdaljo.
Ko so neki dan vse tako naredili, je bilo videti, da bo šlo vse po določenem načrtu. Ampak iz načrtov je pa bil župnikov izpre-hod. Prav takrat, ko so listje zažgali in se poskrili, prinese sam zlomek župnika tja. Opazil je bil goreči kupček in se čudil, da nikogar ni v bližini. Dobrovoljno je kadil iz velike porcelanaste pipe in se približal. Gledal v kade-čo se gmoto in še nekaj pobezal s palico po njej. Trije poniglavci so izza zatišja vsi zaskrbljeni gle-dah, kaj bo. Niso se niti drznili, da bi gospoda posvarili.
Gospod župnik mirno puha iz pipe in globoko premišljuje. "Pumf!" zagrmi prva mina. Gospod župnik poskoči za kak meter od tal in prhne jezno enkrat ali dvakrat ter si obriše vznemirjeno čelo. Bil je že ija tem, da bi se dobrohotno nasmehnil, ko poči
Zđštopniki ^'Enakopravnosti"
Za St. clairsko okrožje; JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888'
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA; 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
druga mina. Takrat poskoči gospod mnogo više nad mursko gladino. Palica in pipa sta mu odleteli nekam tja dol proti Dujčevemu jezu. Komaj ujame potrebno ravno vesje, že trešči tretja mina. Gospod župnik se naveliča poskakovati, saj je bil za visoke skoke res nekoliko prekrogel in pre-težak. Po tretij eksploziji je že dokazoval, da je kar naenkrat postal odličen športnik v brzem teku. S tako naglico jo je odmlel proti farovžu, da je nastal za njegovim frakom velik vetrovni vrtinec. Ko bi bilo na svetu kaj pravice, bi gospod župnik moral dobiti v nagrado srebrni pokal za hitrost in za prisebnost.
V naši dolini se je dogodilo mnogo še bolj žalostnih zgodbic. Vseh ne bom našteval—prosim vas, ali naj do svoje starosti pišem! Poglejmo zaenkrat samo tale pretresljiv primer.
Pred davnimi leti, ko še ni bilo na svetu barskega godbenega krožka, so naši fantje radi najemali godce iz Slop. Teh je bilo vseh sedem in so bili resnično veliki umetniki. Tisto leto, o katerem hočem govoriti, so vremski fantje sklenili prirediti velik bal na prostem prav na dan vremske-ga opasila. Vse je odobravalo ta plemeniti sklep. Najeti sloparski
godci pridejo še predpoldne in počakajo pred farno cerkvijo, da bo maša minila. Fantje prireditelji hodijo okoli njih, kadijo viržinke in se obnašajo oblastno kakor sedemdeset Bismarkov skupaj. Maša mine in ljudje se vsujejo iz cerkve. Godci se brž postavijo v krog in jo urežejo tako, da so bila vremska dekleta kar na mez-gecih. Po prvi razoračnici krene glavni odbor prvi na pot in za njim se razvrstijo godci. Nato se gnete mladina, čisto poslednji pa marširajo stari in pametni. V strumnem koraku vžigajo godci tisto znano: "Ta dram, ta dram, ta tam—tiridiridi dom!" Ne na levo in ne na desno se ne ozrejo fantje prireditelji, tako so ponosni danes; niti nasmehne se ne nobeden. "Ta dram, ta tam, ta tam—tiridiridi dom!" "Bum! Bum! Bum-bum-bum!" nabija stari Miha iz Slop po bobnu in gleda zamaknjeno v nebo, kakor da bi občudoval repatico najnovejše izdaje.
Ves zbor pride do "balarjev." Preden se smejo godci okrepčati s prvimi požirki, morajo odigrati
"prvega"—to je prvih šest plesov, ki se jih udeležijo najbolj "sik" fantje z najizbranejšimi devojkami. Po "prvem" odidejo godci h kosilu in obilni pijači. Vsa vas se l azide po domovih, da si podpre rebra za popoldansko rajanje. Fantje se morajo okrepiti, da bodo zmožni truda, ki jih čaka, pa tudi dekleta ne smejo ostati brez moči in se morajo tudi še malce ogledati v zrcalu in si namazati podplate z lojem.
V prvih popoldanskih urah se začne pravi spored. S svečanim' obrazi zasedejo godci svoje prostore na "lojtrah." Prireditelji so si že razdelili službena mesta. Najmodrejši je pri "kasi."
Vse gleda samo godce. Ti im^' jo najprej bojni posvet. Šepetajo si skrivnostne reči in važno kimajo. Zdaj vstane dirigent s klarinetom in da znamenje. Zagf^i svečana cesarska pesem;
"Bolh se brani,
bolh se vari ..."
(Dalje prihodnjič)
TEKOM ČASA,
. ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clalr Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko % vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicoU 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
ZAHVALA!
Umrla je naša ljubljena soproga in mama
MARY ZIBERT
in sicer dne 14. oktobra 1954. Pogreb se je vršil dne 18. oktobra iz Bolton pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla in od tam na Calvary pokopališče.
Želimo se iskreno zahvaliti vsem za ktasne vence cvetja, ki so ga položili k njeni krsti; vsem, ki so darovali za sv. maše, in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so jo prišli kropit, in vsem, ki so jo spremili na pokopališče.
Tisočera hvala vsem za vse!
Žalujoči:
JOHN, soprog
JOHN, RUDOLPH, FRANK, . ALBERT, AUGUST, EDWARD, PETER in RUTH, otroci
Cleveland, Ohio, dne 8. novembra 1954.
America Needs Farmers in tlie Ground Observer Corps!
HERE S WHY...in the event of
World War III, we must assume that the Kremlin will strike first, fast . . . and without warning.
They can strike now, today, tonight, with about 1000 heavy bombing planes, which can reach any part of the United States.
Our Air Force, Anti-Aircraft and Radar units are alerted to this danger—but they need your help to do the job, because our Radar has maximum effectiveness only against high flying planes.
As farmers, our stake in National defense is just as big as that of people who live in the city. Consider the effect of large scale bombing attacks on your major market areas.
Your Ught, power and other utilities might also be destroyed, and transportation disrupted. Markets for your crops would be inaccessible. And suppose they polluted the water, what would happen to your crops, your cattle, and most of all, how would your family live?
Join the 300,000 patriotic citizens now serving in the Ground Observer Corps. Volunteer to serve 2 hours a week as a civilian plane spotter and earn the right to stay free! Wake Up! Sign Up! Look Up! America needs farmers in the Ground Observer Corps.
HERSCHEL D. NEWSOM
Master of the National Grange
Keep your eye on the sky in the
Ground observer corps
JOIN TODAY—Write or phone—Nome ond oddress of Civil Defense Director—Telephone No.
Contributed os o public service by
Wafce UP t
ENAKOPRAVNOST ZllZ'.