SLOVENSKO-AMERIKANSKI Kotedar za 1,1900 je dobiti po 25 centov komad. GLAS f \ List slovenskih delavcev v Ameriki. USTo^at- ITorfc;, 17. jaii-a-varija 1900. Parnik zgorel. Blizu 120 ljudi žrtvovalo svoje življenje. St. J oh u s, N. F., 12. jau. Vkljub vsemu trudu se do sedaj še ni posrečilo zvedeti imena v S. Mary zalivu ponesrečenega parnika. Henry Johnson iz bližnjega sela Holy-wood je v sredo po noči videl luči parnika v St. Mary zalivu. Pozneje Be je moralo nekaj pripetiti, kajti v četrtek zjutraj ga je zbudilo piskanje parnika. Zapazil je velik ogenj in takoj vedel, da se je parnikii pripetila nesreča- Zbudil je sosed«, kteri so z vrvmi in drugim orodjmi po zamrznjenem močvirju se napotili proti zalivu in ob 9. uri zjutraj dospeli do četrt milje od kraja nesreče. Parnik je tičal na skali, bil nagnjen na stran zudrtim prednjim koncem Ljudi v tem delu parnika je gotovo zmečkalo ali pa so utonili. Zadnji del parnika je bil v plamenu. Tovor je bil iz potroleja, kar so pričali okolu plavajoči sodi. Na krovu smo zamogli videti samo tri može. Rešilni čolni so bili zdrobljeni izvzemši jednega, kteri je bil videti nepoškodovan. Moštvo Be je najbrže rešilo v čolne, kteri so ae v viharju razbili, ljudje pa vsi utonili. Na ladijnem mostu sta bila privezana dva moža, tretji pa na jamboru. Dajali so znamenja, toda pomoči jim ni bilo mogoče, ker niso mogli spustiti čolua v vodo, ne vreči vrvi tako daleč. Popoludne ae je ladija globokeje potopila, valovi bo odnesli most in na njemu stoječa moža ni bilo več videti. Uro pozneje seje mož ua jamboru oprostil in plaval okolu ladije, toda okolu skale ni mogel, akoravno je dvakrat poskušal. Povrnol se je zopet na jambor in vstraja vkljub velikanskim valovom. Ko seje zmračilo, je bržkone umrl vsled mraza, lakote in onemoglosti, ker se ni več gibal. Najbrže se od ponesrečene ladije ni nihče rešil. Ta nesreča je jedna najstrašnejših kar ee jih je pripetilo ob obrežju Novo-An-glije. St. Johns, N. F., 13. jan. Ko seje zmračilo je sila viharja toliko polegla, da se bode morda rano zjutraj posrečilo priti do v St. Marys zalivu ponesrečenega parnika. Neprestano opazujejo ljudje grozen prizor neusmiljenih elementov. Med razvalinami plavajo trupla nepoznanih žrtev. Ako so bili potniki ua krovu ni znano. To sklepajo iz okolnoBti, ker je med drugimi razvalinami in ostanki ladije pri plavilo na obrežje zaboj z žensko obleko. Toliko je sedaj gotovo, da ni nihče ostal pri življeuju. Več trupel je priplavilo na obrežje, toda iz števila istih se ne da sklepati koliko ljudi je ponesrečilo. Mislijo, da je pouesrečena ladija parnik ,,Francois Arago" od francoske telegraf in kabel družbe. Omenjena ladija je nedavno popravljala kabel pri Cape Race ne daleč od kraja nesreče. Na krovu je bilo 120 mož. St. Johna, N. F., 14. jan. Se vedno imajo samo upanje zvedeti ime v St. Marys zalivu ponesrečene ladije. Našli bo sliko mornarja s podpisom „S. M. S. Falke," na kar so mislili, da je ime parnika. Se-vero-nemški ,,Lloyd" ima parnik tega imena, toda isti vozi v osrednjem morju in ima rumen dimnik, ne pa rdeče-belo-modrega, kakor razbiti parnik, kteri je tudi večji nego oni ,Falke' v osrednjem morji. Potem je tudi nemški vojni ladiji ime ,,Falke". Mogoče, da je mornar, čigar sliko so sedaj našli, en krat služil na vojni ladiji, ali pa je •lika jednega tam službujočega prijatelja. Edino upanje izvedeti ime ponesrečenega parnika stavijo sedaj le na ostali čoln, kterega bodo dobili, kakor hitro se morje pomiri. Dosedaj so našteli deset trupel, ktera plavajo na vodi, toda ponesrečilo se jih je gotovo veliko večje število. Ponesrečeni parnik se je še globokeje potopil. Ne daleč proč stanujejo ribiči, toda blizu ne more nihče, ker poleg nemirnega morja, divja še hud snežen vihar. Grozen prizor za stariše. V Bellevue bolnišnici v New Yor-ku je umrl dveletni Leo Harris. Ko so očetu sporočili smrt otroka, je najel pogrebnika, da oskrbi pogreb. Pogrebnik je prišel z vozom pred bolnišnico, položil truplo v krsto in slednjo potem v voz. Ko je ravno hotel odpeljati na Washington mirodvor, sosesplašili konji. Krsta s truplom je padla iz voza med kolesa, df* se je zdrobila. Stariši pre-ubogi, da bi si najeli drugi voz in peljali za pogrebom, so stali poleg, da bi bili saj navzoči, ko odpeljejo njihovo dete v hladni grob, so morali gledati grozen prizor. Ko so oskrbeli drugo krsto, odpeljali so malo truplo na mirodvor. Hudi so na Russel Saga. Ravnateljstvo StandartGas Light Co. je razkačeno radi izdaje, ktero je po mnenju ravnateljev zakrivil njihov predsednik Russel, ko je pri ugodni priliki prodal svoje delnice in pri tem naredil 81,000.000. V slednji seji ravnateljev so od Saga zahtevali, naj se predsedništvu odpove, kar pa ni storil, češ, veaj ga niso izvolili predsednikom pod pogojem, da ne sme svojih delnic prodati- Ostal bode torej v službi do prihodnjega aprila, akoravno so mu povedali, da je zgubil zaupanje ravnateljstva in ga smatrajo izdajicem. 0 nesreči požara v Coroni. Coroner je te dni dovršil svojo preiskavo o uzroku požara na Pine cesti v Coroni, pri kterem so bili usmrteni gospa Campbell, njena hči Jennie in njen sin Archie. Mnogo se uzrok požara ni pojasnil. Kakor dvajsetletni Marvin Turner pripoveduje, je sedel on z gospodi-čino Grace Campbell v parlorju, med tem ko so drugi Člani družine, izvzemši goBpe Campbell že šli k počitku. Nukrat je zapazil, da gori steua. Stena hiše je bila zvunaj iz desk, znotraj pa je papir. Ogenj se je že zelo razširil in na mah izbruhnil ua več krajih. Gospa Campbell je hitela po stopnjicah navzgor, da bi rešila zgoraj speče otroke, med tem ko je njen mož z lestvico skušal priti v drugo nadstropje, toda plameu gaje pognal nazaj. Potem so dospeti gasilci in ogenj kmalu pogasili. Ko so zamogli blizu, našli so truplo matere in njenih otrok. Nista dospela v domovino. Johu Woessner in George Leh-mann, dva nemška farmerja iz Eck-ley, Iowa, sta prišla v soboto z sosedom Goorge Southwel lom v New York. Namenila sta se v staro domovino obiskat sorodnike in znance. Dobre volje in z denarjem dobro založena prišla sta v ,,True Blue" hotel. Drugi dan sta hotela odriniti b parnikom „Trave" v Bremen, popreje pa Bi New-York še enkrat dobro ogledati. Obiskala sta mnogo pivnic in se precej na-trkana po noči vrnila v hotel. Drugo jutro ju je nameraval sosed Southwell poklicati, toda našel je od znotraj vrata zaprta in na njegovo trkanje nikakega odgovora. Ko so vlomili vrata, našli so sobo b plinom napolnjeno. Woessner je ležal mrtev v postelji, njegov tovariš Lehman pa je še dihal. Odvedli so ga v bolnišnico, ker je kmalu potem umrl, ne da bi bil prišel zopet k zavesti. Najbrže sta farmerja iz nevednosti upihnila plin, namesto zaprla s petelinom Mora na električni stol. Prizivno sodišče v Albany je določilo, da se ima smrtna kazen nad Antonio Ferrarom izvršiti isti teden kteri se prične s 26. februvarijem. Ferraro je bil v Brooklynu radi umora prve vrste k smrti obsojen in to obsodbo je zgoraj omenjeno sodišče minoli teden potrdilo. Obsojenec je meseca septembra 1898 prerezal vrat svojemu rojaku Luciano Musanhiju. Cela vrsta hiš v plamenu. V Bloomfieldu je 13. jau. ob 3. uri zjutraj pri Kitajcu Lee Wiugu na Washington cesti izbruhnil požar, kteri se je tako hitro širil, da je bilo v pol ure šest družin brez strehe. Og^nj se je prijel sosednjih hiš in v kratkem času je bila cela vrsta poslopij v plamenu. Prebivalci niso skoraj nič drugega rešili, nego golo življenje. Človekoljubni sosedje so vzeli pod streho družine pogorelcev. Na poslopjih provzro-čena škoda znaša kakih $10 000. Družba mora plačati $10.000. V county sodišču v Mays Lauding, N. J., je bila včeraj Reading železnica obsojena za 810.000 odškodnine. Tožniki in posestniki Estella zapuščine so zahtevali $40.000 odškodnine za poškodovanje njihovega posestva vsled gozdnih požarov, ktere so provzročile iskre iz Irko motiv železnice. Soduijska obravnava je trajala ves teden. Nečejo biti skabi. Providence, N. J., 15 jan. Straj kujoči m tkalcem v Louisdale Co. Be je posrečilo pregovoriti 22 iz juga pripeljanih skabov, da niso sprejeli dela v tovarni. Tkalcem, kteri tukaj ne dobijo dela, dajo štrajkarji denar, da se zamorejo povrniti nazaj v svojo domovino. Zvišali so jim plačo. Harrisburg, Pa., 16. jan. S 1. januvarijem stopi v veljavo zvišanje plače služabnikov Pennsylvania železnice in sicer : Za strojevodje od 25 centov ua 27 centov za uro, za kurjače od 15 centov na 17 centov ; za sprevodnike od 20 centov na 22 ceutoy, in za one kteri delajo po noči od 21 centov na 23 ceutov; za zavirače od 15 centov na 16 centov in od 17 na 18 centov za uro. Bojazen demokratov. Philadelphia, 13. jau. Ka kor videti, niso republikanci nič prav sigurni svoje prosperitete. Danes je rekel Mark Hauua, predsednik republikanskega narodnega odbora, da imajo demokratje več agitatorjev pri delu, da spodbujajo k štrajkom vsled česar se ustavljajo obrtuijeka podjetja. Agitacija svojo delavnost vedoo bolj razširja. Republikanci naj bi toraj ustanovili izdaten zaklad za borbo, h kteremu uaj bi Philadelphia prispevala sto-tisoč dolarjev. Nasprotna agitacija naj bi se takoj pričela in sicer bi se morale ljudstvu pojasniti Medeče točke: ,,Prosperiteta delavnega ljudstva, in obdržanje Filipin. Le najvišja inteligenca in največja delavnost zamoreti vzdržati pravo pro-speriteto v Zjed. državah. Vsak trgovec, tovarnar in bankar naj bi toraj sedaj prispeval k zakladu. Prihodnja borba bode jedna najhujših kar smo jih do sedaj imeli." Prosperiteta, ktero hočejo še le ljudstvu vcepiti z neprestano agitacijo je zelo dvomljiva, naj reče Mark Hanna kar hoče. Velik štrajk. Cleveland, O., 15. jan. V tovarnah American Steel & Wire Co. je izbruhnil velik štrajk, kterega ae bode skupno udeležilo kakih 4000 delavcev. Kakor pravijo se bode razširil štrajk na vbo tovarne omenjene družbe, kakor tndi na droga mesta. „Rod Workers" so prvi oatavili delo. Včeraj večer so imeli zborovanje, ktero je trajalo do danes zjutraj in malo popreje predno so otvorili tovarne, napovedali bo štrajk. Chicago, 15. jan. Uradniki pri American Steel & Wire Co., še ne vedo nič o štrajku v Clevelaudu. Ne brigajo se za postavo. Washington, 15. jan. Danes so predložili kongresu 13. letno poročilo meddržavne trgovske komisije. V poročilu toži komisija, da se niso odpravile v zadnjem poročilu omenjene pomanjkljivosti, in zato komisija svoje priporočilo obnavlja. Meddržavna trgovinska postava je zato nezadostna ker železnične družbe delajo svoje lastne cene in v istini zamorejo zahtevati kolikor se jim poljubi, to pa tembolj ker se čedalje bolj centralizirajo. Proti temu se na podlagi obstoječih postav absolutno ne da nič storiti. Promet železnic postaja od dne do dne obsežueji. Poročila od 691 železnic, ktere pokrivajo 185.245 milj dolgo črto, kažejo izdatno zvišanje dohodkov proti prejšnjemu letu. Zato so delile tudi prav mastne di-videude. Komisija opisuje nadalje obširno o varnostnih napravah "na železnicah. Ako bode nova zavira ua vlakih splošno vpeljana, potem se bode število človeških žrtev zelo zmanjšalo. Vlak bi bil pod kontrolo strojevodje in osobje bi ne bilo več pri-morano hoditi po strehah vozov in od tam zavirati. Vstaši dvakrat_tepeni. Colon, Columbia, 10. jan. General Casabianca naznanja, da je 4. t. m. pri Bucaramauga premagal vstaše pod general Uribe. Istočasno je general Luyau razpršil vstaše pri Ciriti pod poveljuištvom generala Mortina. General Velez se je z 3000 možmi napotil proti glavnemu mestu Bogota. Vkljub zvišanju plače štrajkajo. Clinton, Mass., 12. jan. V Clinton Worsted Mill so za delo od komada zvišali plačo za 11 odstotkov, toda vkljub temu štrajkajo tkalci. Predsednik tovarne je danes rekel, ako tkalci ne pridejo jutri na delo, bodo tovarno popolnoma zaprli. Tkalci zahtevajo namreč bonus $2 kakor popreje, za vse kteri v štirih tednih zaslužijo 840 in več kakor so plečevali popreje. Predsednik Be z odborom delavcev ni hotel v drugič pogajati, rekel je, da so 1. januvarija zvišali plačo za 11 odstotkov. To je največja plača, kakoršno so 1.1892 p.ačevsli in na-daljnega zvišanja nikakor ne bodo dovolili. Drakoničen predlog. C h i ca g o, 111., 16. jan. Alderman Ailing je včeraj zvečer v mestnem zboru predlagal, da se dovoli vsakemu $200 nagrade, kdor bi ustrelil tatu ali cestnega roparja pri izvrševanju zločina. Predlog so odredili pravnemu odboru. Mnogo številne tatvine in cestni ropi, kteri so se pripetili v poslednjem času, so dali povod predlogu. Minolo noč so z revolverji oboroženi tolovaji vlomili v prodajaluico gospe Frances Collins. Med tem ko so nekteri stražili gospodinjo in njeno, služkinjo Klaro Smith, plenili so drugi prodajaluico. Konečno bo ženski zvezali, njih obleko raztrgali in jima odvzeli vse vrednostne stvari. Zastrupljena ženitovanjska pojedina. Chicago, 15. jan. Pri ž« ni to-vanski pojedini Morris Polacka z Anie Schwan hišna štev. 569 Canal St. je zbolelo blizo 100 osob in vsi pod simptoni zastrupi jenja. Najbrže je zastrupljen je nastalo vsled i užite jedi pripravljene v bakrenem kotlu. Umrl še ni nihče, vendar jih je več zelo hudo bolnih, med temi tudi ženin in nevesta. Narodno zborovanje premogarjev. Indianapolis, Ind., 15. jan. Na narodnem zborovanju ,,United Mine Workers", ktero bo daneB otvorili, bo bile danes najbolj zastopane osrednje države. Illinois je odposlal 160 delegatov, Ohio 80, Indiana 60, West Virginia 15, Pennsylvania 15 in Iowa 10. Čudna je le slaba udeležba iz Pennsylvanije glede na tovelikanBko obrtnijo. Vodje zveze so sprevideli, da imajo še obilo opraviti, ker še 300 000 premogarjev ni pri Uuiji. Pri tem narodnem zborovanju je zastopanih 27 držav. Vsi poslanci so dobili navodilo o zvišanju zaslužka. Poslaniki izlndiane zahtevajo 15 centov od tone. Razlika med ročnim in strojevnim delom naj bode 7 ceutov. Poslaniki iz Pennsylvanije so zahtevali zviša-uje zaslužka 10 za ročno delo, 12^ centov pa za delo ZBtrojem. Samuel Gompers, predsednik „Americau Federation of Labor" je bil pri današnjem zborovanju glavni govornik. Banko oropali. Princeton, Ind., 12. jan. Roparji so minolo noč v Owensvillf razstrelili denarno omaro McGin-nis banke, pri tem pa razdjali vse poslopje. Uradniki banke nočejo dati nikakega pojasnila, vendar mislijo, da so roparji uplenili S15.000, s kterimi se jim je posrečilo uiti. Predrzen rop. * * Kansas City, Mo., 14. jan. Na pravi zapadni način je danes zjutraj ropar, našemljen in oborožen pri svitu električnih svetilnic oropal dva restavrauta v sredini mesta. V restavraciji Lewisa, 1210 Walnut St., je blagajniku pomolil revolver pod ncs in oropal blagaj nico. Potem Be je podal čez ulico v Robert McClintockov restavrant in z napetim revolverjem strahova! blagajnika, dva natakarja in tri goste teropleuil blagajuico. S plenom $146 je potem ubežal. Dva zločina pravice. St. Lois, 12. jau. Včeraj so pomilostili Jakob Henza in Henry Kaiserja, ktera sta bila umora prve vrste krivim spoznana in obsojena v dosmrtno ječo. V noči 2. marca 1893 bo trije možje na cesti napadli bogatega trgovca Edwin E. Brawna, ga pobili na tla, da je nezavesten obležal in mu vzeli zlato uro. Brown je živel samo pol ure in izpovedal, da so ga trije mladi možje napadli Razpisali so tri tisoč dolarjev nagrade onemu, kteri t>i ovadil zločince. Kmalu nato je policija zaprla zamorko Ano Boghines, ktero so prisilili k izpovedi, da je bila priča napada in videla Henza in Kaiserja pobijati trgovca. Tako velika je bila takrat razburjenost, da sta obdolžena komaj ušla linčanju. Na spričevalo zamorke so ju hitro krivim spoznali in k smrti obsodili, toda kasneje spremenili kazen v dosmrtno ječo. Pozneje se je zvedelo, da je zamorka po krivim pričala, bodisi, ker se je polakomnila razpisane nagrade, ali pa bila^,v to od policije prisiljena. Po zastavljeni uri umorjenega so tudi prišli ua sled pravim zločir\cem, kterih pa ni več med živimi. Kadi tega so včeraj oprostili skoraj sedem let po uedol-uem zaprta moža. Vojne potrebščine za Anglijo. Minneapolis, Minn., 15.jan. Agent ,,Colt Company", kteri se je danes tukaj bavil, je povedal, da družba pusti delati noč in dan, da zamore zadostiti velikemu naročilu Coltovih Btrojevnih topov. ,,Union Metalic Cartridge Comp." je dobila naročilo za več milijonov nabojev. Rusija oborožuje. Pošlje 250.000 mož na indijsko mejo. Petrograd, 13. jan. Tukajšnji diplomatje smatrajo razpor med Francosko, Nemčijo in Anglijo bolj kritičnim, nego je videti na prvi pogled in mislijo, da nevarnost vojske vsaki dan narašča. Da bi v takem položaju Rusija ne bila neobo-rožena, je car na tihem oborožil 75.000 mož, kteri so na potu iz Ti-fliea v Berku ob zapaduem obrežju kaspišktga morja. Armada je namenjena v Kuschko ob meji Afgha-nistana ter bode zasedla Herat kakor hitro se pričuejo sovražuosti med Rusijo in Anglijo. General Yonoff je višji poveljnik v Kuschki. Razun tega pomnežujejo vsaki dan rusko brodovje v Port Arthuru. Vse to je menda v zvezi z jugoafrikansko vojsko. Vsega skupaj se sedaj v Sibiriji nahaja pod orožjem 250.000 in sicer tako blizu indijske meje kakor bi bila že napovedana vojska. Se-ved a je gibanje te ogromne armade stroga tajnost, zato mislijo, da so Rueje prišli bržkone že bližje indij-ke meje kakor do Herata. Razun tega se poroča, da tudi Francoska zbira svoje vojaštvo ob meji, da bi bila pripravljena, ako bi se Nemčija Veliko Britanijo obrnila proti Rusiji in Francoski. Nove šine za sibirsko železnico. Norfolk, Va., 14. jan. Briti-ški paruik ,Howick Hali' je danes odpljul v Kabe in Yokahoma na Japonskem. Imel je na krovu^OtxT ton jeklenih šin, namenjene ^a rusko vlado, ktere bodo v Port Arthuru izložili. Sine bo namenjene za prekosibirsko železnico, pri kteri se je pokazalo, da bo stare šine vsled prevažanja težkega tovora prešibke. Parnik je naložil tudi v Galvestonu tovor bombaža namenjen za japonske tovarne. Oddelek mornarice dela tukaj poskus s torpedovkami, ua kterih vadijo kurjače za velike paruike. Kurjačem na torpedovkah je treba takošne spretnosti, da kdor je ua teh ladijah sposoben, ga lahko rabijo tudi na velikih pamikih. Kuga. San Francisco, 15. jan. Parnik ,,China" je danes iz juga čez Honolulu sem dospel. V Honolulu še ni zasidral v navadnem pristanu, temveč ostal zunaj na morju in vzel ua krov pošto, ktero so mu pripeljali vlačilni paruiki. Do 8. jan. je bilo zazuameuovati 19 novih slučajev. V obče mislijo, da imajo zdravstvene oblasti kugo pod kontrolo. Seveda. .. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi I Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš, da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE . Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN, - - - HI0H. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH, U / Entered as second claa matter at sredstva skoraj absolutne varnosti the New York, October 2. 1893 N. Y. Post office ,,GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. / Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol lete..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, n „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ čstrt leta . . . „ 1-75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. ,GLAS NARODA" („Voice of the People4') Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic Be plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoBti B& ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati p« Mon ny Order. Pi i spremembi kraja naročnikov nrosiino, da se nam tudi prejšnj<-bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika. Dopisom in pošiljatvam naredit* naslovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York Citv Napredek in delo. Bližujoči konec stoletja daje me, ščanBkemu časnikarstvu povod-opozarati na napredek človeške omike v temu stoletju in s polnim prepričanjem poudarjati kako neznansko viBoko smo prospevali. Res je, nobeno sto'etje, ktero je doaedaj zatonilo v večnost, ni prineslo človeštvu toliko vednosti, tolikega pomnoženja bogastva kakor devetnajsto. Toda je bilo li to po-množenje omike, to pomnoženje bogastva tudi spojeno s pomnoženjem človeške sreče; so te blaženosti napredne omike tudi VBem hasuile?! Res je, da je v temu stoletju omikani svet odpravil suženjstvo in tlačanstvo, toda je li navadno delo za plačo, pri kt^rem je delavec pri-moran prodati svojo delavno moč, kaj druzega nego k večjemu bolj fina oblika suženjstva?! Res je, da nam je minolo stoletje podalo obilico krasnih stavb in brez števila palač. Toda vrsta delavcev, ktera je vstvarila te stavbe, sedi še vedno kakor popreje v zaduhlih in temnih prostorih. Orjaški napredek našega stoletja ni v tem oziru prinesel nikake spremembe. t Delavec koplje za druge črne de-mante, sam pa mora zmrzovati. Ljudstvo dela, prede in tka naj-krasnejše tkanine, toda ne nosijo jih njih žene, ne njih otroci, ampak žene in ctroci hogatašev; on sam in njegova družina ima komaj toliko, da si za silo pokrije svojo nagoto in varuje pred mrzlimi zimskimi viharji. Skladišča bogatih trgovcev so napolnjena z vsakovrstnim blagom, razkošnimi stvarmi in dragoceno-Btimi, v stanovanjih onih, kteri te dragocenosti izdelujejo, je brezupna pustota in praznota. Pridelek zeml je je postal bogatejši in večji, nego je bil pred jednim stoletjem, in vendar ni pomanjkanje in Biromaštvo manj razširjeno, nego takrat. Svet se skoraj zaduši v bogastvu svojih izdelkov, kterega bo vstvarile pridne roke napornega dela, toda ta preobilica bogastva je kriva, da glad trpi milijone ljudi Umetnost in znanatvo je v temu stoletju napredovalo z orjaškimi koraki. Toda ta so le za Bina bogataša, ne za množico ubozih. Sin ubozega naj bode še tako nadarjen, mora propasti, njegov razum ostane nerazvit, ker nima sredstev za.nadaljno izobražbo. In naša tehnika, kak ogromen iftzvitek v temu stoletju 1 Daje nam življenja in zdravja delavcev. Toda v rudnikih postajajo vsled strelnih plinov in podiraj očega kamenja od leta do leta hekatombe rudarjev, žrtve skoposti kapitala in po bolnišnicah se razlegajo bolestni kriki od Btrojev pohabljenih mladostnih delavcev in starčekov. Znanatvo zdravništva, otrok našega Btoletja, nas uči, kako zabra-niti bolezni, toda kjer vsled pomanj kanja, bede, predolgega delavnega časa, ne kali jetika, potem išče in najde svoje žrtve v nesnažnih, prašnih s škodljivim Boparom vsake vrste napojenih delavnicah. Kako bi pogosta kopel pospešila zdravje delavca, toda zato nima uiti časa, niti denarja. Taka potrata je le za premožne. Mnogo kulturnih naprav je še treba rešiti. Stanovanja, šolska poslopja zavodi za stare ljudi, ceste, prekope in železnice bi bilo treba graditi. Delavskih moči nikakor ne manjka, ampak veliko več ae jih drenja k delu, nego pred jednim stoletjem. Stotisoče čaka na priliko, kaj zaslužiti, drugi zopet iščejo dela od kraja do kraja. Tako vidimo tedaj, da je stoletje prineslo velikanek napredek v človeškem znanstvu in materijelnem bogastvu. Poleg tega pa se je s pomnoženjem znanstva, pomnožila tudi cdvisnost množice. Delavsko ljudstvo ima od vsega napredka malo ali pa nič. Prepad med boga stvom in revščino, med posestvom in delom, med ožemalci in ož«ma-nimi ni samo isti ostal, ampak se je še mnogo povečal. Napredek stoletja torej ni hasnil razredu dela, ampak v Bplošnem le razredu bogastva. Bode mar vedno tako ostalo? Upamo, da ne! Novo napočeno stoletje bode glede napredka presegalo tudi sedanje stoletje, na čigar konec dospemo s tekočim letom. Toda ta napredek ne bode omejen le za nektere tisoče bogatašev, marveč deležni bodo istega milijoni nepremožuega ljudstva. To izvršiti bode naloga delavskega gibanja. Kdor pošteno misli elavskim ljudstvom, naj stopi pod njihovo zastavo, to je pod zastavo neodvisnosti in osobne slobode, enakopravnosti ia enakoveljavnoBti! ima o zdravništvu toliko pojma kakor zajec o bobnu, bi tudi njega zadela huda kazen, a moj business ni igrati detektiva in ovaduha. Tukaj in v naši okolici je obilo Slovencev, dobro delamo in tudi še precej zaslužimo ker so i pri naa minolo leto zaslužka zvišali, žal pa, da v preobilo hišaa pogrešamo naše slovenske liste, posebno ,,Glas Naroda" bi morali imeti in podpirati, ker je zagovornik interesov delavskega naroda. Cleveland, 0., 12. jan. Gospod urednik, prosim Vas, na- Dopisi. Allegheny, Pa., 10. jan Gospod urednik, blagovolite sprejeti moj dopis v predale lista. Ne bodem iskal velicih okoliščin ter kar naravnost povedal kako slabe razmere vladajo med nami Tukaj je nekov Avgust Dolar de-nanciral rojaka Dominik Sternišo radi prodajanje pive, kar je žal tukaj sploh v navadi, da gospodarji prodajajo pivo svojim ljudem, ktere imajo na stanovanju; to je sicer proti postavi, in je celo pod veliko kaznijo, ali kaj se hoče, godi Be le ker se vse peha za mogočnim dolarjem. Marsikomu poznani mazač ali kurfušer ,,dr." Rudolf Kovačič (bivši trgovaki pomočnik in dela-boječ človek) in njegova Misses, sta pa pričala, da je to istina. Toda ker niBO nič opravili pri Škvajerju, je tem denuncijantom pristopil na pomoč gospod, kteremu nikakor ne pristoja avojega bližnjega zasledovati in se nad njim maščevati, ker ne vem kje potem ostane oni toli-krat zlorabljen rek : ,,Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", ter zahteval od Skvajerja, da mora to zadevo oddati sodišču, da on založi $400. Toda škvajer tega ni hotel storiti, ker je mož sprevidel, za kterim grmom zaje tiči. Dominik Sterniša ima pa to v zahvalo ker je kurfušerja in njegovo Misses več nego mesec dni preživel; pozabil jo mazač kako se mu je godilo, ko ni hotel prijeti za resno delo, ampak hotel le gospoda igrati in bil brez centa in mi za njega kolektirali ali pobirali novce, sedaj je pa iz same ,,hvaležnosti" hotel rojaku nakopati večmesečni zapor in več sto dolarjev škode. Ali ni to grdo za dobro žeti slabo? Ako bi se hotel kdo naB maščevati nad mazačem ,,doktor" (???) Kovačičem ker ljudi zdravi, ali bolje slepari, ko tisnite moj dopis v cenjenem nam listu. Rojakom po Zjed. državah in v starej domovini naznanim, da gre tukaj v našem meBtu z delom prav dobro, ker vse tovarne poBlu-jejo, poleg tega so pa napravili v minolem letu več novih tovarn. Delo je lahko dobiti in tudi zaslužek so skoraj po vseh tovarnah zboljšali, posebno v tovarnah bč žico, v teh so zboljšali zaslužek za 7 centov pri dolarju, po nekterih tovarnah pa celo po 10 centov. Res gre sedaj primeroma še precej dobro našim rojakom, ali že v teh časih bi morali misliti na slabe čase kakor smo jih iinuli ob času krize. S^daj bi bilo na uiebtu, da -lelamo nato, da ako bi slabi časi nastopili, da bi te tem laglje prestali in prenašali. Kako bi se temu v okom prišlo? Po mojem mnenju bi bilo najboljše, ako bi si v boljših časih ustanovili društvo, bodisi imenom kakoršnim koli, marljivo nabirali doneske in hranili, ter obreBtonos no naložili,' v slabih časih pa vspeš-no rabili. Kako dobro bi se prilegla podpora v slabih časih vedo le oni, kteri so jih že kdaj prestali v tej deželi, ako ni dela, ni denarjev za hrano in stanovanje; vem še kako veliko ljudi je naslu prenočišče v železničmn vozovih ; vse to moramo vpoštevati. To novo društvo ne bi tekmovalo, niti bilo na poti sedaj-nim bolnišnim podpornim društvom, pač pa y slabih časih marsikomu v pomoč. Slovenci v Cleve-iandu bi kaj lahko sami Uftanovili tako društvo, po druzih krajih pa tudi; v slabih časih bi pa lahko podpirali oženjene in samce; v slabih časih se dolar desetkrat bolj prileže nego v dobrih deset. Rojake prosim, da bi se o tem mojem predlogu razgovarjali in preudarjali, in vem, da bode marsikdo priznal in odobral moje mnenje, potem pa na delo! Dalje imam tudi naznaniti, da imamo tukaj v Clevelanduže n^kaj dni slabo vreme, vedno dežuje. Zdravniki imajo dosti dola, ker je veliko ljudi bolnih, žalibog da je tudi precej naših rojakov bolnih, in tem so v pomoč naša izvrstna podporna društva, ker te podpirajo in za nje skrbe v bolezni kakor matere za svoje lastne otroke. K sklepu vošim VBem rojakom v tej deželi in stari domovini veselo srečno novo leto, „Glas Narodu" pa želim dober vspeh in obilo novih naročnikov; pozdravclevelandskim rojakom in društvom, ter še jeden-krat priporočam, da bi se o nameri mojega dopisa razgovarjali. Josip Perko. rojakov zapustilo svoje ognjišče, ter se ločili od žene in otrok v zaupanju da zaslužijo tako lepe novce, ker vsakdo jih je potreboval in s tem so se tolažili. Toda kakor hitro so sem prišli se je pričel nemir, takoj so jim drugi očitali: ,,H.... pokaj si ti sem prišel, da meni kruh odjedaš in nemorem več živeti 1" Ali kaj bi rekel dragi čitalec, ali ni tako govorjenje sramotno, ali nismo vsi na Bvetu in moramo VBi živeti, ne pa samo nekaj ljudi? Tukaj v tej deželi se še vedno zasluži po $2 na dan in kdor je prav dober delavec napravi tudi S3, ali si torej ne sme še kak drug siromak kaj prislužiti? Ali ni krivica siromaka zatirati, ali se iz njega norčevati? Kolikrat se mi pregrešimo nad rekom Krista, ko je odgovoril svojemu učencu vprašaje kaj mora narediti, da bode zveličan: ,,Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" kako malo spoštujemo ta vzvišeni rek. (Saj se celo med onimi, ki ta rek ozna-mujejo in razkladajo, nahajajo ljudje, Be premnogokrat zoper njega pregreše in bi najraje bližujega v žlici vode vtopili. Stavec.) Vsak človek si v božičnih praznikih privošči počituice, tako smo si jih tudi tukaj, kar je popolnoma prav. Puzabiti ali prezreti pa ne-smem ueprilike, ktera se je pripetila zadnji dan leta. Zvečer so prišli rojaki v Kernovem kempu, Isola, Miss., utrujen od dela in se hoteli lepo posloviti od starega leta, ter vzel vsak svojo galono in žal. da preveč marljivo zauživali opojno pijačo ; kmalu po večerji se je pričel prepir, vpitje, kletvine in celo streljanje s puškami kakor bi nastala pravcata bitka. Preplašeni rojaki ao bežali na vse straui; vse pogovarjanje delovodij in pisarjev ni nič pomagalo, pretepanje se je le širilo, vojni klic je bil Kraujc ali Kočevar. Ktk mladenič, kteri je delal ogenj jo je pa hudo skupil, nekdo je nad njim zakričal kaj si ti: Kranjc ali Kočevar? fant je molčal in v tem hipu je sprožil puško in kroglja mu predrla spodnji del života, siromak pa je umrl kmalu po polunoči. Mi Slovenci pa žalujemo za njim, ker je umrl take nenaravne smrti, dasiravno je bil Kočevar. Bog mu daj večni mir ! J. K. (Dostavek uredništva : Jako čudni ste v tem oziru, zakaj se sovražiti med seboj vsi iz jedne kronovine, vsi Be morate ukvarjati za uborni dolar in toliko sovraštva, da se celo pretepi vrše. Pamet rojaki, pa čemu narodno sovraštvo, ko se imamo vai delavci le proti enemu sovraž-uiku — kapitalizmu boriti, narodnega prepira bi pa ne smeli poznati, najmanj pa v tej deželi, ko vse zs dolarjem peha.) Vojna m Boerci in Anglijo. Leland, Miss., 13. jan. Dolgo časa sem bil tih in le molče gledal kako se razmere med nami vrše, čakal Bem, da kak drugi rojak poprime za pero in naznani o naših razmerah, ali zaman sem čakal. Tukaj v Mississippi, Arkansas, Tennesee in Louisiaui je nad kakih 1000 Slovencev, a nobeden ne^e nič naznaniti. Mi po navadi bivamo v šumah ali gojzdovih, v kampih, po 20 do 150 mož Bkupaj v enem kam pu in živimo kakor ravno prilika nanese. Leta 1893 Bmo pričeli tukaj delati doge in zaslužili smo po $4, 5, 6 in celo 7 na dan, ali takrat nas je bilo še malo delavcev tukaj; leta 1896 in 1897. nas ni bilo dosti nad 250 mož, največ je bilo Kočevcev. Ali miru in iloge ni bilo med nami, vedno so se nahajali ljudje, kterim je bil tudi ta zaslužek premajhen in tožili,da se malo zasluži.Naši trgovci bo pa šli in naznanili v stari domovini kako dober zaslužek je tukaj, in to je vplivalo, da so se pričeli pogostoma sem priseljevati, poseb no ker dandanes ni več tako daleč. Leta 1897. je zelo mnogo naših Modder River, 10. jan. Hudo streljanje topov je bilo slišati od Kimberleya zjutraj med 5. in 7. uro. Včeraj sta se vrnila dva vjet-nika, ktera sta z velikim naporom ušla iz ječe v Bloemfonteinu. Bila sta v cunje zavita. Lourenzo Marqr 12. jan. Kakor Boerci br.. ^javljajo je britiška posadka v Kimberley planila iz mesta proti Kamfersdamu. Po hudem topničarskem boju so se zopet umaknili nazaj v Kimberley. Kakor videti na nobeni strani ni bilo mnogo škode. L o n d o n, 12. jan. Vojni urad je dobil danes c\d generala Bullerja sledeči brzojav: ,,Danes zjutraj zasedel južno obrežje ob Tugeli v Potgieters Driftu in se polastil mosta. Reka je narastla. Sovražnik se nahaja močno vtrjen milje proti, severu." Brzojav došel iz Springfi^lda, 16 milj zapadno od Frere. Blizu Potgieters Drifta so Boerci postavili svoje topove.. Zasedanje mesta in mosta je toraj velicega pomena. Bul-ler je z Bvojim načrtom najbrže nameraval kreniti proti zapadu. Čudno je, da Boerci niso razdjali omenjenega mosta (pont) ko so se nedavno iz Springfielda umaknili. ,,Pont" ne pomeni navaden moBt, ampak le velik brod na železni vrvi kakoršne v južni Afriki navadno rabijo na derečih rekah. Ako Baller prekorači reko, pridejo njegovi vojaki naravnost pred sovražno pozicijo. Toča vse to bo le sum nje, natančnejša ni nič znanega. Iz Pretorije se brzojavno potrjuje poročilo, da ao Boerci (5. januvarija oavojili višine pri Ladvsmithu, potem pa morali iste zapustiti. Danes so oficijelnonaznanili zgu-be Angležev v bitki pri Ladysmithu minolo soboto, 13 častnikov in 2 ranjenih, med slednjimi podpolkovnik Di k Cunyngham poveljnik 2. bataljona Gordon Highlanderjev, kteri je pozneje vsi id zadobljenih ran umrl. Ren sb ur g, Kap kolonija, lo. jan. Močau oddelek britiške vojne se je danes zjutraj pomaknil naprej in se vtaboril pri Shingersfonteinu ob iztočnem krilu Boercev. Boerske patrulje so se umaknile, pozneje pa zopet poskušale osvojiti sovražno pozicijo ter bi bile kmalu pretrgale zvezo med britiškim taborom ii Rensburgom. Toda New Seelanderj bo to preprečili. Naskočili in zasedli so pozicijo in prisilili Boerce, da so se proti Colesbergu umaknili. Durban, 13. jan. (Zakasnjeno.) Sedaj se vrši iste časno pomikanje vse Bullerjeve armade. Kakor vohuni poročajo so Boerci svoje nasipne jarke v Goblers Kloef zapustili, najbrže, da se bodo dalje proti severu zopet zbrali. Pietermaritzburg, 13. jan. Iz Ladysmitha ae je danea heliogra-fičnim potom poročalo, da so Boerci odstranili svoje velike topove na jugu vojnega tabora. Tukajšnji trgovci so iz Ladysmitha dobili naročila za delikatese, iz česar sklepajo da je kmalu pričakovati odprtja prometa. London, 13. jan. Kakor pravijo, bode vlada tirjala 20,000.000 funtov šterlingov za vojne potrebščine kakor hitro se zopet snide parlament 30. januvarija. London, 15. jan. Današna in včerajšna brzojavna poročila iz bo jišča ao sicer nekoliko številnejša uego navadno, toda položaja nikakor ne pojasnujejo. Toliko je goto vo, da je Buller še vedno v sredini; kar se godi ob Tugeli. obrača sedaj v prvi vrsti nase splošno pozornost. Zelo razna so poročila : sedaj je La-dy?mith dobilo pomoč^malu potem bilo premagano, Bullerzmagnvalec: Buller zmagan, med tem ko je iz zadnjih poročil lord Robertsa razvidno, da se položaj ni spremenil, ali bolje rečeno, da ljudstvo o kaki spremembi nič ne zve. To velja posebno ob Tugeli, kjer se sedaj pozicija Boercev razteza 20 milj daleč. General Uuller je zasedel Potgieters Drift. Na treh krajih se vrši bitka. General Warren se je pomaknol z svojimi 11.000 možmi preko \Vee-nena iztočno od Frere in se zagotovil, da so Boerci Colenso zapustili. Ako se gode na desnem krilu važni dogodki, čaka Buller mirno na le_ vem. Ako se poročilo o treh bitkah uresniči, potem so najbrže Anglfži napadli Hiangwane Ilill, da si osvoje pozicijo, od ktere bi general Clery ali U'arren zamogla naravnost napasti sovražnika. London, 15. jau. Prišel je kritičen čas. Buller je še enkrat poskusil. Petintrideset tisoč mož bije sedaj odločilno bitko ob Tugeli na 25 milj obsegajočem prostoru. Mesec dni je minolo od prvega Buller-jevega poraza pri Colenso in o,d tistega časa imajo sedaj v prvič nekoliko upanja, da bodo prodrli vsaj boerski kordon ob Tugela r^ki. Kakor kabelogram iz Kapstadta poroča je general Warren nad We-neuem istočasno od Colenso prp-koračil Tugelo in na ta način prišel okolo levega krila Boercev. Položaj je ta: Buller je z glavnim oddelkom 15.000 mož, v Potgieters Driftu 20 milj zapadno od Colenso; Warren je z 10,000 možmi 20 milj iztočno od Colenso, onkraj Tugela reke; Clery je s 5000 možmi pred boer-skimi črtami v Colenso. Ako se bode angleška armada pomikovala v stran, potem bodo Boerci 7gubil prednost svojih dvajset milj daleč raztezajočih jarkov. Iz brzojava je razvidno, da je med Warrenovim oddelkom vsa kolonijalna konjiča, ktera bode imela nalogo pregnati Boerce iz njihove pozicije, na Hling wane hribu južno od Tugele. Vest, da se morda sedaj ob Tugeli bije trojna bitka, je ves London zelo razburila. Pri tej priliki tudi ne manjka raznih vesti. Na eni strani pravijo, daje Buller zmagal in prišel Ladysmithu napemoč, na drugi straui pa, da je bil v drugič tepen. Pri vojnem ministerstvu že živahno povprašujejo po izidu bitke toda do sedaj še ni oficijelnega po-' ročila. Za 25 centov bodo videli ustreljenje. E 1 Paso, Tex., 13. jan. Prihodnji teden bodo na dvorišču tukajšnje jetnišnice ustrelili hudodelca. Kdor hoče videti izvršitev smrtne kazni, mora plačati 25 centov vstopnine. Dohodki so namenjeni za vdovo obsojenega. Velika povodenj. T a com a, Wash., 14. jan. Tridnevno deževanje in sueženje^v za-padnih dolinah države Washington in Latah countyju, Idaho, je pro-uzročilo veliko povodenj. V Puyal-lup, Stuck in ob White riverju je na^ stoti ne farm pod vodo. Deroča voda je odnesla mostove in hiše, podkopala ž^leznične nasipe in od petka ni mogel v Tacomo dospeti nobeden vlak Northern Pacific železnice. V mestecu Kendrick, ktera šteje G00 duš, je voda porušila 30 hiš iu le s težavo so se rešili prebivalci. Selo Julietta, ob Portlatch reki je baje popolnoma razdejano. Telegra-fična zveza je pretrgana. Velika žit-nica se je podrla. Snake in Clearwater reki hitro naraščati in bati se je še večje škode. Škoda, ktero je prouzročilapovodenj v Idaho, cenijo najmanj 81,000.000. Umor na železnici. Pariz, 13. jau. Komaj 221etui Amerikanec Win. Martins je minolo noč v kupeju prvega razreda vlaka vozečega Pariz-Nizza ustrelil Paul Junjona, posestnika največje pivovarne na Francoskem in zelo priljubljenega moža. Razun omenjenih sta sedela v kupeju Janjona, soproga in Anglež. Pri odhodu iz Pariza je Martina zadremal iu se v Tonnere zbudil. Ko je vlak odrinil iz slednje poBtaje, je Martins obdolžil Angleža, da ga je hotel kloro;'or-mirati in oropati; postajal je vedno bolj razkačen in mahal okolu sebe z revolverjem. Anglež se je skliceval na gospoda in gospo Janjon kot priče. Slednji je mislil posredovati, akoravno ni razumel angleški in skušal Martinsu izviti revolver iz roke. Amerikanec je sprožil iu krogla je zadela Janjona v glavo. Mrtev se je zgrudil v naročje svoje žene. Osobje vlaka ni zamoglo brzdati besnega, dokler mu ni strojevodja izvil revolverja. Na rokah in nogah zvezanega ao zaprli v voz za prtljago in v Dijonu izročili policiji. Ako se ne posreči dokazati, da je Martine blazen, se laliKo zgodi, daje on prvi Amerikanec, kteri se bode seznanil z guilotino, akoravno ima denar. Kretanje parnikov. New V o r k dospeli: 13. jan. iz liremena z 290 pot- 14. jan. i/ Antwerpenx. 14." jan. iz Southampton* s 383 14. jan. Havre z 419 14. jan. iz Liverpoola z 234 pot- 16. jan. ,,\VilIehad niki. .. Aragonia ,,St. Paul' jxitniki. ..La G ase potniki. ..Etruria", niki. ,,Auguste Victoria 525 potniki. Amsterdam", 16. jan. iz Rotterdama potniki. Dospeti imajo: ,,Gera" iz liremena. ,,Friesland" i/. Antwerj>ena. ,,Oceanic" iz I.iverpoola. ,,I.ahn" iz Bremena. ..Pretoria" iz Hamburga. ,,New York" i/. Southamptona. ..Campagnia" iz I.iverpoola. „La Pretakne" iz Havre. O d p 1 j u 1 i: ,,Trave", 16. jan. v Bremen. ,,St. Paul". 17. jan. v Southampton. ..Astoria", 17. jan. v Glasgow. . ,, Aragonja", 17. jan. v Aniwerpen. Odpljuli bodo: .I.a Gascogne", 18. jan. v Havre. ,,\Yillehad", 18. jan. v Bremen. ,, Pennsylvania", 20. jan. v Hamburg. ,,Ems", 20. jan. v Genovo. ,.Amsterdam" 20. jan. v Rotterdam. ,,Lahn", 23. jan. v Bremen. ,,New York, 24. jan. v Southampton. „Friesland", 24. jan. v Antwerpen. ,.Gera", 25. jan. v Bremen. ,,La Bretagne", 25. jan. v Havre. Genove z z 325 Tarniški listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. m Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; IT. ,, John Globokak, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Bex 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- Pol Dawsona vpepeljeno. S ca tie, Wash., 16. jan. Parnik ,,Danube", kteri je dospel iz Ska-guny v Victoriji, B. C., prinaša vest, da je v noči minole srede pogorel velik del trgovinskega dela Dawson City. Pravzročeno škodo cenijo na pol milijona dolarjev. Časopis „Operator" v Skaguay piše, da bode požaru najbrže sledilo veliko pomanjkanje in beda med prebivalci, ker v Dawsonu kaže toplomer se-dnj 40 stopinj pod ničlo in brije mrzel veter. M^sto nima urejenega vodovoda. Plačaj dolgove. Carigrad, 13. jan. Kadar Rusija zahteva kako koncesijo od Turčije opomni isto na neplačano vojno odškodnino od 1. 1878. Tudi sedaj je ruski poslanec zopet opomnil na 22 let obstoječo zaostalo malenkost. Sultanu Abdul Ilamidu ne pride ta opomba nič kaj po volji in sic^r tem manj, ker je včeraj tudi1 poslanec Zjed. držav vsl-id povelja državnega oddelka vprašal za onih $40.000 odškodnine, ktero dolguje turška vlada že več let za umorjenega Amerikauca Lentza. To pa sultana pač malo skrbi, kajti drži se svojega načela, da dolg nikdar ne uide. Poleg tega pa ima sedaj še nov izgovor. Nedavno je namreč odprl svojo zasebno denarnico za potrebne Armence. V očigled tega dobrodelnega čina upa, da ga ue bodo nadlegovali s takimi malenkostmi kakor je vojna ali kaka druga euaka odškodnina. Pol milijona zaigral. D u naj, 14. jau. Dunajska policija je prepovedala klubom igro „Poker". Ljudje so si glave belili, kaj je povod tej naredbi in zvedelo se je, da je baron Erlanger v klubu ,,obral" kneza Karola pl. Trautt-mansdorfa, člana gosposke zbornice, za malenkost pol milijona goldinarjev. Potres razdjal 14 vasi. Amsterdam, 12. jau. IIo-landsko pokrajino Palembang ua otoku Sumatra je 5. jauuvarija obiskal pogubonosen potreB. Štirinajst vasi je hilo razdejanih in devetnajst domačinov usmrtenih. V ttencoo-leuu na zapaduem obrežju Sumatre ste bili dve osobi usmrteui in pet poškodovanih. Dinamit zahteval žrtve. II i m, 1(5. jan. V tovarni za izdelovanje dinamita v Avigliani, 16 milj od Turina, seje pripetila danes razstrelba, pri kteri je bilo muc go delavcev usmrtenih. Dose-daj so deset trupel zvlekli izpod razvalin. Po razstrelbi je nastal ogenj, in postala velika navarnost še za druga skladišča napolnjena z dinamitom. Tlak razstrelbe so čutili v Turin. Evropejske in druge vesti. L o u d o n, 12. jan. Sibirska železnica še m dodelana in že se je pokazala potreba predrugačiti zgradbe, kar bode veljalo $25.000 -000, kakor se iz zanesljivega vira poroča. V naglici so gradili železnico in pri zgradbah napravili veliko napak in pogreškov. Šine so prešibke, lokomotive pretežke, ovinki prehudi in klanci prestrmi, da zamorejo le prav počasi voziti in tudi potem je še na posameznih krajih zelo nevarno. Sedaj zamore po železnici voziti le jeden osebni in dva tovorna vlaka na dan. Rim, 12. jan. Luigi Crispi pravi sin bivšega premirja, je bil danes kot sozatožeuec v porotui obravna vi radi tatvine dragocenostij grofi-uje Cellere, obsojeu v štiriletno ječo. Vreden Bin očeta! Pariz, 13. jan. Skupno število vstopnic, ktere so tiskali za letošnjo svetovno razstavo znaša baje 65,-000.000. Dunaj, 15. jan. Tukaj se je raznesla vest, da je odstopilo srbsko ministerstvo, ker je kralj Aleksander na vsak način nameraval pomiloetiti vse ,,zarotnike" napada na njegovega očeta. Avstrijska poslanca, nemškolibe-ralna kričača in prouzročilca mnogoterih škandalov v zbornici, Gregor Schouerer in Wolf, sta pristopila k protestantizmo. Pa se menda zato ne bode svet podrl I London, 15. jan. Vsled nasprotnega sporazum Ijenja so pred več mešetarji borze jamčili vsem služabnikom, kteri bi kot prostovoljci odrinili v vojsko, da jih pri njihovem povratku zopet nastanijo. Danes je nemška tvrdka naznanila svojemu klerku, ako gre prostovolj no k armadi, zgubi svojo službo. To se je takoj izvedelo po mestu in ko je danes član tvrdke prišel na borzo, pretepli so ga do nezavest-nosti. Ko se je zopet zavedel, pretepli so ga v drugič. Berlin, 15. jan. Prvo nemško bro-dovje je pripravljeno, da odpluje iz Wilhelmshavena. V 24 urah lahko odrine na visoko morje. Vsled za-p len i t ve jugoafrikauskih parnikov so razmere med Nemčijo in Anglijo zelo napete in bati se je, da nastanejo še mednarodne pletke evropskih velevlasti. Pariz, 15. jan. „Matin" objavlja danes pogovor z lord Charles Beresfordom. Imenovani admiral je rekel, ako bi transvalska vojska uaščuvala, Rusijo, Francosko in Nemčijo nad Veliko Britanijo, bi bila slednja v stanu zjedinjeno bro-dovje vseh treh velevlasti premagati, ali marveč vsako brodovje posebej, preduo bi se zjediuilo. Da od politikarjev in denarnih lju« i ustanovljena armada ua kopnem nj dosti vredna, to Bereslord sicer priznava, dostavlja pa, da bodo po vojski tudi v tem oziru marsikaj predrugačili. Dun a j, 15 jan. Rudarji v Kla-dun ua C-škem in Ostran na Mo-ravskem so pričeli štrajk. Delavci zahtevajo vpeljavo osem urnega delavnega časa in zvišanje plače. A I g i e r, 15. jan. Po poročilih iz uotrajnih krajev je razvidno, da s., domačini ;-8. dec. napadli francosko Flamant ekspedicijo in napad 5. jan. s 1500 možmi ponovili. Vkljub njihove moči so bili odločno tepeni; 150 je bilo usmrtenih, 200 ranjenih in 14 vjetih. Drobnosti. Župnik Dolenc na Ign je umrl po daljši bolezni. * * * Nakloni a nmrl je v Ljubljani 22. dec. bankir g. M. Veršec. Bolehal je že dalje časa, popoldne je bil še kakor običajno v kavarni. Ob pol uri je odšel v svojo banko, kjer se je nakrat, kakor bi ga strela zadela, brez zavesti zgrudil. Poklicani zdravniki mu niso mogli več pomagati. Umrl je kmalu, bržčas vsled otrpnjenja srca. Pokojnik jo znamenito sodeloval zlasti pri suova nju slovenskih denarnih zavodov. Kdo? Vas postreže tako ceno, za 100 gold, ali 200 kron avstr. velj. 840.80 in po-štarine 20 centov, kakor Fr. S a k-ser 109 Greenwich St., New York. Minolo leto je na Slovensko poslal nad $200.000 ali nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. Cena, brza in poštena postrežba velikansko pomnožuje promet. Morilec Blaž Ravnik. V zadnjem listu prinesli smo z vso rezervo vest, da je Blaž Ravnik baje pre-skovalnemu sodniku, de^elnosod-nemu svetniku dr. Travnerju priznal, da je umoril in orapal tudi agenta Vaclava Stedryja. Ta vest je neosuovana. Resuici in pravici na ljubav je treba konstatovati, daje Ravnik glede umora Stedryja popolnoma nedolžen. Preiskovalni sodnik g.deželnosodni svet. dr.Travuer nas je pooblastil „S1. Nar.", da to koustatujemo. Stedry je bil umorjen dne 5. januvarja 1892. 1. Ravnik je bil takrat še na Gorenjskem n je Šele dne 1. februvarja 1892 1. prišel k vojakom v Ljubljano. To so dognale uradne poizvedbe in je torej povsem izključeno, da bi bil lavnik v kakošui koli zvezi z umorom Stedrvja. * * * Samomor. V Studencu se je v ioči od dne 17. na dan 18. dec. obesil 451etni vdovec Jožef Pabor. Mož je bil vdan pijači. Obesil se je z svojim pasom. * * * Tifns. V Novem mestu sta se primerila dva slučaja tifusa in sicer je obolel tehniški vodja del zoper trtno uš, g. B. Skalicki iu neka dekla. * * * Iz Gornjih Ponikev pri Trebn jem se poroča : V gozdu od vasi Rodne 10 minut od laljeuo je našel gosp. Radelja hlapec mrtvega otroka, ko-jega je najbrž povila kaka nezakonska mati, in pustila v snegu. Otroku je bila glava najbrž od kake živali odj^dena, zavit je bil v modercu. Oblastvu in žendarmeriji se je obvestilo. * * * * I mor- 19. dec. opoldne je pri gospe j Mariji Korbar v Litiji službo-joči hlapec svojo ljubimko pahuil v Savo, kjer je utonila. Morilca so aretovali in ga izročili sodišču. * * * Vinska kupčija na Vipavskem je l^tos prav slaba. Dasiravno je letošnji vinski pridelek jako dober je vendar do sedaj še kaj malo vinskih kupcev prišlo v vipavsko dolino; vsled česar je močno padla vinska cena. * * * Tat v eerk vi. V farni cerkvi v Celju zasačili so pri jutranji maši človeka, ki je ukradel neki ženski iz žepa precejšnjo svoto denarja. Tatu so prijeli, a ko bo ga pripeljali iz cerkve, iztrgal seje ljudem iz rok in vsled jutranjega mraka srečno pobegnil. * * * Zaročenka ušla. Neki budimpe-štanski bogataš se je hotel na stare dni oženiti z bogato 171etuo de-vojko Ilouko Barath iz Šemnice. Te d ni bi morala biti poroka, a soboto je lepa llonka izginila, materi pa pustila pismo, da noče starca, nego da gre z mladeničem svojega srca, s katerim se v treh tednih vrne kot njegova žena. Policija naj ju nikar ne išče, sic^r se umorita oba 1 Zgorel je 34letni Henrik Zupane iz Podblice v svojem skladišču za oglje. * « * V plavž je padel v Mor. Ostre vici neki delavec. Pripeljal je rudo do ustja plavža ter padel vanj, v plamen. Našli niso v žrjavici niti sledu več. * * Svat je utonili. Nedavno seje vozil z sanmi iz slavonske občine Ilok ženiu Štefan Monojlovic z svojo nevesto in z desetorico sva-tjv na svoj dom v Vranik. Vozniki so bili že precej vinjeni, zato eo konje zelo podili. Nakrat je zadel prvi voznik v kup kamenja ter se zvrnil s saumi v Duuav, ki teče ob cesti. Tudi drugim, tretjim in četrtim sanem se je ista godila. Ženin, nevesta in deset svatov je tako utonilo v Duuavu. * * Ponesrečeni otroci. Na Dunaju se je dogodilo sedaj v kratkem času več nesreč, česar je večinoma kriva huda zima in pa malomarnost °ta-rišev. Tako je pustila nedavno ko-čijaževa žena, Neža Trimmel, svojo štiriletno hčtrko Marijo in dve in polletnega Ferdinanda sama v sobi: ko se je čez ,,pol ure" vrnila, je našla Marijo v kuhinji vso sežgano. Vnela seji je pri železni peči oblekica ter je zgorela, preduo je prišla pomoč. Ferdinandu pa se ni nič zgodilo. Tudi triletna Marija Musil se je v odsotnosti svoje tete Marije Waclavek igrala z vžigalicami. Zažgala si je obleko ter zadobila tako hude rane, da bo gotovo umrla. — Dva meseca starega Ivana Dobrava pa so našli zjutraj postelji svoje matere mrtvega. Sumi se, da ga je mati v spanju poležala. — Nadalje so umrli nagle smrti £e trije drugi majhni otroci. * * * Nesreče na južni železnici. Zani- kernoBt uprave na južni železnici, preobloženost osobja, zastarelost materiala.... to je krivo, da bo se 3ripetile božične dni na štirih krajih nesreče, ki bo požrle par milijonov goldinarjev ter nekaj ljudij. V Kalsdorfu sti se prip-itili kar dve nesreči zapored. Dne 23. dec. sta se zadela dva vlaka ; pri tem se je poškodilo nekaj vozov. 24 ur kasneje pa se je na istem kraju zaletel brzovlak v tovorni vlak. Škoda se je zgodila pri tem ogromna. Stroj seje do malega razbil, več vozov se je razbilo, poštni voz, v katerem se je prevrnila železna peč, pa se je vnel. In zgorelo je več denarnih pisem, mnogo zabojev, velikansko število pisem, dopisnic in časopisov. Poštnemu kondukterju Satkeju sti zgoreli nogi in morali So mu jih odrezati. Razni sprevodniki, strojevodja in potniki so se hudo pobili. Ker se je pripetila nezgoda ob polu 4. uri zjutraj, torej v temi in megli, je bila panika strašna. Proga je razdrta. Pod poštnim vozom so našli cele kepe zlata in srebra, ostanke stopljenega denarja in stopljenih nakitov. Rešili pa so dve vrečiči denarja s 500 000 gld. in 16 000 kronami. V isti noči in tudi ob polu 4. uri zjutraj se je zaletel pri Mariboru brzovlak v oudi stoječi poštni vlak. Stroj brzovlaka se je potrl iu razbilo 6 vozov poštnega vlaka. Poškodovanih ali razbitih je bilo vsega skupaj 15 vozov. Tudi tu je začel goreti poštni voz iu je škoda velika. Brzovlak se je mogel šele po štiri ure trajajoči zamudi odpeljati dalje proti Trstu. Tretja ali četrta nezgoda se je zgodila ua postaji Bia-Torbay, to je na četrti postaji proge Budapešta-Gra-dec-Dunaj. Tudi tu se je zaletel vlak v druzega. Pri tem je bil poštni oficial Egle ubit, poštni uradnik Kiikomczei in sluga Walter pa smrtno nevarno potolčeua in polomljena. Tudi štirje honvedski vojaki, ki so se peljali domov na dopust, so bili jako nevarno pobiti. Poleg teh je bilo ranjenih še 20 oseb. Nesreča seje zgodila malo po polnoči. Povsodfe bil strašen mraz, kar je nesrečo le še pohujšalo. Avstrijski iu ogrski ž;dje spravljajo le ogromue dobičke, a za svoje železnice se ne brigajo dovolj. Zato so se pripetile omenjene nesreče. Uslužbencev zato ne zadeva nobena krivda Listnica nredništva. R o j a k o m odpošljemo sedaj za 320.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20centovza poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Denarje najceneje in najhitreje pošiljaš v Bta-ro domovino, ako se obrneš ua F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20 38 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. Gosp. Jos. Panian. Toliet, 111. Dopis pre- sjn CH „ s«, on * jeli, toda žal natisniti ga nen.or.mo. ker Vas ^ SQ P' 'Št° 20 CQ"tPV javno ne omenja oni list z imenom, ako so ' f , Vas po drugih prostorih obrekovali pa jim od pustite saj smo v ,, svetem letu _ , ______H___, ako to drugi izrabljajo za opravljanje, obrekovanje in škodovanje jih pa dovolj zaznamenuje. Očitno pa povemo na vsa usta. da Vina m P'stve pisali o čemur se spod tik nje .»sposojeni Skoff." Nezamerite, ako ne natisnemo dopis, ker nemaramo zanetiti domači prepir, akoravno so baš oni že v i štev. rokave vihali in na korajžo kričali. Skoffu ne odgovarjamo druzega nego: Jolietski rojaki trudeči se pri težkem delu nam niso prav nič pa potu. verno pa iz več virov kaj se godi po javnih in zasebnih hišah, od strani nekterih napuhnežev. Naš list pustite kak or kamen na cesti, pravite v uvodu, a se vendar spod tikate, toda vedite, da nad kamnom se je že marsikdo tako spxl taknol, da si je nos razbil, ali celo tilnik zlomil. I)a pri nas rojakom za drag denar postrežemo, je laž. to vedno nekoga skeli tam pri Vas, ko mu ni nihče nič računal in se bahaško obnesel, radi mu to vrnemo / 5 odstotki obresti, ali vemo pa kako debelo se kaj druzega računa. Tako, sposojeni g. Šk.»ff. saj vsakdo ve, da od koprola do generala se precei manjka, ravno taka je z ikofom 111 s tem basta g. Skoff. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tadi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, "fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (1-jl.) MAT. MAUTZ, lastnik. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u rja štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačnje po starobti, od S1000 plača prtra vrsta 48 ct. na mesec, poslednja p\i 88 c. lani se sprejemajo od 18. d^45. leta, vsak Stovenec lahko priBtou ako je zdrav in podučen v katolišl _ veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od §500 do 83000. Za bolniško podporo se plača 81 na 3 me-spcp, podpora pa je najmanjša 85, največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak t^den enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj ee oglasi ~ pri predsedniku: Ant. Greeoriz, Pri našpm odhodu v staro d«mo- 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri vino kličeva vsem sorodnikom, tajniku: John S t e p h a L i ch , z n a n c e m in p r i j a 1 j e m 655 Throop St . Chicago. III. na svidanje! Janez Poje. Matija Lekan. Nmv Yokk, 14. jan. 1900. Naznanilo. K^r se nameravam spomladi podati v staro domovino, za toraj prosim vse one, kteri mi še kaj dolgujejo na hrani in stanovanju, da mi blagovolijo poslati, ker vsak ima rad svoje, veste pa tudi, da sem pogorele, ko so Toplice pogorele leta 1895 in bil hudo prizadet; , vse poprave me zelo veliko veljajo. Pri-. __ . I_____ poročam se onim rojakom, kteri so fiSF" K) najlepših in karakteristič- Sloveaci in Hrvatje v Chicagi pripravite se na Maskeradni ples kterega priredi Slov. podporno društvo ..SLOVENIJA" št. 44 Cesko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dn» 27. jannvarija 1900 V NARODNI DVORANI 11a vogalu Centre Ave. in 18. ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina z;i osobo ct_ mi kaj na dolgu ostali, saj pogorel-j-ih mask bode dobilo darila vredna cu vsakdo rad pomaga, jaz bi pa le S75, temu sledi tudi nekoliko skup- rnd imol Ur frrU , uih dari] Udeležnikom se p inuja živahna zabava in vabi k obilni udeležbi ODBOR. rad imel ker mi gre. IGNAC DERGANC, 11 Prospect St., Allegheny, Pa. Palace Meat Mel Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajene^a mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so kranjske klobase. T^s Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Naznanilo. Rojakom nazuanjam, da sem sa-časuo preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelauda, O., v Pittsburg, Pa., ter se priporočam za nadal j ua naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objeduem z naročilom. Cenik pošljem na zahte-vanje poštnine prosto. Ako me hoče kdoosobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa. MATH.^POGORELC, St. Marys Church 57 St., Pittsburg, fa. Na prodaj iz proste roke]posestvo"in,hiša pri metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec iu ua Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nj« lep vrt in se na njem lahko pridela vso ze- Francoska parobrodna družba ie Direktna črta do HAVRE - PARIS SVH'O - iiWSBRUK (Avatria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogne La Bretagne La Normandie L' Aquitaine La Gascogne La Touraine La Normandie La Bretagne L' Aquitaine La Champagne La Touraine La Gascogne L' Aquitaine La Champagne La Bretagne Prvi razred kajite, do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Cauado: 32 BROADWAY, NEW VORK Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj iepo na novo urejeni SA/vOOiV, 18. jau. 1900. 25. „ 1900. 1. febr. 1900. 8. „ 1900. 15. „ 1900. 22. „ 1900. 1. marca 1900. 8. ,, 1900. 15. „ 1900. 22. „ 1900. 29. „ 1900. 5. april 1900.^ 12. ,, 1900. 19. „ 1900. 26. „ 1900 kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno lenjavo, ktera se doma rabi skozi PIV0; fino DOMA vse leto; dalje je pri hiši velik hlev ^APRAVLJENO VINO: dober za 20 konj prostora, v e 1 i k a z i - U HISKEY in druge LIKERE, ter d a n i c a in veliko dvorišče, to vse PrLliaJal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich. DOLAR BAY, MICH. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski je obzidano s kamenjem ; okolu po sestva so dve velike njive. T< posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj iu imam tukaj vso družiuo. Cena in pogoji se zvedo pri Markotu Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia. selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria. KJE JE ? JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijanske župnij** ua Dolenjskem ; mespca maja lani je biluaCalume-tu, Mich., od tam šel v Sheboygan. Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Orešnik, Box 124, * Sheboygan, Wis., ali „Glas Naroda". 9 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči zdobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj ae le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDXRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neh* Beda. 8<3 Vf d; V Beli vrhovi Triglava bo kazali kakor bi se znižali iz njih nedosegljive visočine, ker Bnežna odeja, ktera tudi v poletju uje pokriva, ko so doline in robovi lepo zeleni in nižje doli z gozdovi obrobljeni, ti vrhovi se ponosno dvigajo proti sinjemu nebu kakor bi bili kralji, samo, d^/sedaj Bnežna odeja pokriva plan ija ravan. Le na strmih pečinah tli mogel sneg obstati, temveč se moral zadovoljiti, da je pustil le ak mali znak; drugače pa je bilo vse belo — belo v bližini, belo v daljavi, bele višine, bele doline. Velike množine snega bo se vlegle na divjo okolico, in so videti celo bolj nežne, nego spomladi, ko svojo grozo zopet pokažejo. Velika tišina.je vladala na Bvetu. Ljudje, kteri so sneg kidali okolu svojih hiš in vasij, da bo si napravili pot, zrak in svetlobo, bili so podobni nemo delujočemu mravljišču. Ko je hlapec stal na hodniku hifte kmeta gori visoko nad vasjo in doli zrl so se mu dozdevali odta-jani deli okoiu dimnikov na hišah in hodniki okolu njih kakor majhni pičice, železnični vlak, kteri se je počasi pomikal med dvema sneženima nasipoma, pa je bil podoben neznatni ka6i. Cas je že bil, da je nehalo snežiti, celo močnemu Canetu so že pričele roke utrujevati, ko je od jutra do večera sneg kidal; štirnajstletni pastir je hude ozebel na rokah. Polona, hči kmeta pa je morala oskrbovati hišo in živino, pri tem pa še streči staremu kmetu, kteri je bil na smrt bolan. Mnogo več Cene ni zamogel 6toriti, nego hodnik okolu hiše odkidati, snega odmetati raz malih okenj in napraviti ste^o, da so zamogli priti do lesa, kteri je bil naložen v bližnjej drvarnici. Zvezo napraviti z sosedno pristavo je bilo nemogoče, ker bila je pol ure oddaljena v dolini, in tam služila Cenetova ljubica. Roke uprte ob ograjo moBtovža, "jeHno nogo pa ob gorenjo stopujico, ktere se zunaj hiše vodile gori, z malo pipo v ustih, je zrl mož v dolino. Od one pristave ni bilo dru-zega videti, nego dimnik, iz kterega se je vzdigoval višnjev dim ; podoba poslopja pa je zginola v snegu pod strmino. Mož neustrašnega in temnega obraza se ni premaknol. Niti jedna črta na njegovem obrazu, ali s kakim delom života se ni ganol. In vendar je iz njegovih črnih oči žarela ljubosumnost. Tam doli se imajo dobro. Veronika se rada smeje in valpet — saj je sama priznala — jej bil le predober. V jeseni se je še zaradi nje s Cenetom pretepal. Tudi je bila domačija boljša iu premožnejša kakor tu gori pri ubožnem planinskem kmetu. Tri tedne je že trajalo jet-ništvo v snegu. Polona je kuhala sleherni dan manjše sklede jedil. Kruha že dolgo niso nič imeli, sira in špeha pa je bilo le še za nekaj dni. Cene je že zamogel zračunati od kedaj nadalje bodo ti štirje ljudje le še od Bamega mleka živeli. V toplem hlevu je stalo šeBtero dobro rejenih krav, ktere so bile poleg nekaj paše, slabe njive za poseja-nje žita in nekaj slabega gojzda, edino posestvo kmeta. Ako je premišljeval, da se Veroniki tam doli dobro godi, v večji hiši, kjer je več poslov, da ima valpet sedaj lepo priliko jo snubiti in nadlegovati — oh, temu močnemu možu se je kuhal srd v notranjščini. Hrepenenje po ženi, ktero ljubi, ga je trpinčilo. Klic mu je prihajal na uho. Počasi se je zravnal, akoravno je bil klic strahu, je vendar le počasi odprl duri. Sedaj mu je prišla nasproti Polona in zatisnila za kratek čas svoje višnjeve oči, ker je prišla iz bolj temne sobe, in jej je beli sneg hudo bleščal. ,,Gospodar bode umrl, mislim", zaklicala je, ,.pojdi brzo". „Takot" rekel je Cene, ter vtaknol mrzlo pipo v žep in šel za Žensko. Zoperna mu je bila Polona. Velike in široke postave, skoraj več je je bilo nego njega, toda poprijeti je snftla bolj, nego možki. Toda nje- ne rudeče lase ni mogel trpeti in ne njene svetle oči, ktere so iz pegastega obraza ljubeznivo za njim zrle. Vedel je tudi, da je ona mislila se ž njim poročiti, ako gospodar umrje. On pa je bil mnenja, da ne bi Bog ve kako dobro pogodil, ako postane goBpodar tukaj gori in mož Polone. Konečno bi imel kot valpet na bogatem posestvu boljše življenje, nego tukaj kot gospodar. V sobi je ležal gospodar in umrl. Slab zrak je bil v nizkej sobi, in stari je težavno hropel pod beloru-deče progasto odejo. Na klopi pri peči je sedel pat-tir in jokal, toda ne vsled žalosti za starim, temveč strah ga je bilo pred Bmrtjo, češ da ta pride v oaobi, kakor jo slikajo v bližnjej kapelici, ko je prišla po Judeža s koso v roci in koščenim obrazom. Cene mu je založil zaušnico in potem pogledal gospodarja. Da, ta nemore niti ure več živeti 1 Cene je žvižgal predse in premišljeval, kaj bodo potem pričeli. (Dalje prihodnjič.) Smešnice. Kakor stari, tako mladi ,,Mati, kupi mi veadar Ipuučikol1 — „Ne, moje dete, te ne dobiš". ,,Ako mi je ne kupiš, bodem takoj bolna!" Nesramno. Gospa : „Ta ščuka se mi ne dozdeva, da bi bila sveža — Ribič: „Kako to, da ni sveža! Vi pač zahtevate, da bi riba, ktero danes kupite, bila še le jutri vjeta" V vaški gostilni. Gost „He, gostilničar, ali nemate nič za jesti?" — Gostilničar: ,,Gotovo, kako bi bil drugače tako debel?" Tristu lejt še ni minilu Kar je Kr. . Mihca b?v, Ga v klejt je dol pehnilu, D' je cev kejden doma zdihvov. Natančen odgovor. Gospod : ,,Toraj tvoj mojster je nagle smrti umrl?" — Učenec: ,,Da, njegovo srce in njegova roka ste hkrati uehali tolči." Škodoželjnost je podedovalni grt h človeštva; od usmiljenosti do škodoželjnosti je le korak. Kako marsikaj ljudi sli-k a. Od strahu človek obledi, od jeze postane črn, od nevošljivoBti rumen, od bojazni zelen, od mraza višnjev, od jeze rudeč, od palice ru-jav, od starosti siv. Krilate besede. Ta 1' as voulu! pravi krvolok kadar nedolžno žrtev razkosa. Graditi ni nikaka umetuija, kadar se to dela na tuje stroške. Sedaj ti ni potreba več delati, reče isti, kateri bližnjemu odvzame dobro ime, zaupanje in ga vniči. Dober tek, pravi sit Človek svojemu bližnjemu, kteri je le tri pedi od ust. 9 ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako sr nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, $1. n „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, $1. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90 ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., $1.10 m ,, - „ v usnje vez.,90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. m „ v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. »• „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr,, 98ct. » ,, „ v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. $1.10 »» ,, „ v usnje80 ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali „ 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. KOLEDAR „Glas Naroda" prodajata v Clevelandu, O.: John Grdina, trgovec, 1751 St. Clair St. in Jacob Widmar 1196St. ClairSt. V Anaconda, Mont., M. J. Kra-kar, 501 E. 3th St. V Calumetu, Mich., je dobiti „Koledar" v grocerijski prodajalni-ci pri Grahek in Sunich. FRANC CUDEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA % Naročajte se na KOLEDAR „Glas Naroda ZA LETO 1900. Cena 25 centov. ^^ Priporočam rojakom svojo povsodi zDano, bogato $f zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih nr, J. verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- ip-tov po najnižjih cenah. šf -si Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. & "fs....................... .......... ..... ...... . ........................ ■ ^ rf »V U* ^tii • i' ^ i li*3 ' i-i ^1 *ii(«1» * * n j| i Ji 114* »l« i*1 »i^i^^^i^t^iM^ 1»»E »^tlj^H iM?^^^ KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposlnje in iiterjnje zapuščine in dolgove. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati poiovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se lamorejo uporabiti pri vsake j godbi na lice, trobente ali piščali. mZa-sreš iaa. StocHs:i Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah cdpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Oglasila in vprašanja odgovarjajoče v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. 1 M Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Bobs Ca«e) in so najboljši pokrovi se zlatom pre-tegnjeni (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo Dame, ktere žele uro kupiti se im 8eda-i P°uuja ^priložnost, Ta cena je je za nekaj caga 6 Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba J( in jamstvo za blago, je moje geslo. A; Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem I Jacob Stonich, f 89 East Madison Street, Chicago, III. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK * o O-O 'J_