Leto IX., št. 35. Polfntria platana v gotovini. V Uiibljani, 4. novembra 1922 V organizaciji je mo?, kolikor moti — toliko pravico j Glasilo Strokovne komisije za Sjovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Razredni boj. Strokovne organizacije so orodje razrednega boja. Ves razredni boi se kaže v sledečem stavku: Podjetnikov interes zahteva dolg delavni čas in majhne mezde — delavski interes oa zahteva kratek delavni čas :n dobre mezde. To živo nasprotstvo .ie zrcalo razrednega boja med delom in kapitalom. Kdor ta razredni boi priznava je lahko član naših strokovnih organizacij. Po vsem tem bo lahko vsak razumel, da ne igra v razrednem boiu narodnostno ali versko vprašanje nobene vloge. V vsakem narodu najdemo dva razreda: na eni strani delavski in na drugi strani kapitalistični razred. Kapitalisti vseh narodov imaio enotne Interese zato so med seboj mednarodno zvezani. Delavci vseh narodov imajo istotako skupne interese, zato ie njihova dolžnost, da se medsebojno podpirajo. Nemogoče je. da bi si delavci v posameznih državah zboljšali svoje stanje. Kakor hitro zahtevajo delavoi v napred-neiših državah te ali one priboljške že prihaia kapitalist z ugovori, da ni konkurenčno zmožen s podjetniki iz onih držav, kjer delavci teh ugodnosti nimajo. Iz tega dejstva ie razvidno, da se delavski položaj zbol:ša lahko le na celi črti — po vseh državah naenkrat. Zato je pa mednarodna zveza delavstva nujen predpogoj osvobofenia. Tudi versko vprašanje moramo tolmačiti na enak način. Tudi verniki vseh ver se dele v razred kapitalistov in razred delavcev. Kapitalisti raznih ver imaio enotni interes in delavci istotako. Zato ie vsako združevanje delavstva na verski podlagi razrednemu boju škodljivo. V debati za upostavitev enotne fronte delavnega ljudstva so nekateri zaslepljenci zagovarjali stališče da bi morale naše organizaclte sodelovati tudi s narodnimi socialci in krščanskimi socialisti. Pri tem navajajo nekateri demagogi celo klic Marksa: »Proletarci vseh dežel združite se!« kot opravičilo za svoje stremljenje. Res ie. da je Marks te besede zapisal, ali on je napisal tudi program na katerem nal se proletariat združuje. In ta program ie razredni boi. če bi se naše organizacije spozabile in bi se vezale z narodnimi ali verskimi organizacijami, bi ideji razrednega boja neizmerno škodovale. Vsako združevanje, ki ne temelji na ideji razrednega boja tej ideji škoduje, ter s tem onemogočava, da ta ideja med delavstvom prodre. In če pomislimo dalje, da je vsaka rešitev proletariata brez razrednega bo:a nemogoča, potem bomo vedeli da oni. ki zagovaria kake take malomeščanske kompromise le zavlačuje ko-nečno osvoboditev proletariata. Zato je treba take elemente iz naših organizacij nemudoma odstraniti. Strokovne organizacije morajo poznati le eno ravno pot to jc pot razrednega boia. Zato se ne smejo nikoli družiti z nikomur, ki razrednega boja ne priznava. če se v stavki pridružijo tudi člani drugih organizacij jih seveda ni zavračati, ker so s tem razredni boj priznali nehote In nevede. Treba jim je pa Idejo razrednega boia raztolmačiti in v stavki je za to najboljša prilika. Sicer pa moramo vsako drugačno sodelovanje odklaniati. in moramo jasno povedati, da kdor le proti razrednemu boiu. ni z nami. In kdor ni z nami ie proti nam! Držvmo se tega gesla dosledno pa bo proletariat kmalu pričel razmišljati o razrednem boiu, ter se bo odločil zanj takoj, ko bo spoznal, da ie to njegova rešitev. Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/IL Stane posamezna š*. 75 p, mesečno 3 Din. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p, Oglasi: prostor 1X55 mm 1'50 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. 1 M———H————M čiščevanja kadar se je ohlajal vroči boj in je bilo treba urediti vse razmere na podlagi novih vidikov, se je žena neopa-žena. tiho vrnila med štiri stene. Živo vr-< venje io ie odbijalo; za svoie sodelova-nje ni zahtevala plačila, brez deleža Je odhajala v svoj tesni delokrog. Vso dolgo dobo do francoske revolucije je bilo v ča-sih mirnega razvoja življenje žene enako. V vsak zgodovinski preobrat je stopil brez prave notranje zveze, njenega bi-stva ni preustroiila evolucija, zato je bil njen nastop le udarec v vodo. Šele v dobi francoske revolucije je polagoma v njej zorelo spoznanje, da ni samo spolno bitje, ampak da ie organizem človeške družbe. Nastop francoskih žen v onih burnih časih ie pospešil notranji razvoj ženstva, tudi izven francoskih mej. Takrat prvič so zahtevale žene za svoje sodelovanje tudi plačilo in Olimpija de Gouges je zaklicala tedai v imenu svojih sester: »Če ima žena pravico da gre na morišče, mora imeti pravico, da stopi na tribuno!« Kolikor ni dozorelo spoznanje v tej dobL ie dozorelo, ko ie zavladal kapitalizem, ki je ženo zasužnjil in osvobodil. Ni je le priklenil s težkimi verigami k stroju, odprl ii je dušo socializem, In jo tako osvobodil. Žena se ie začela motati iz onega omrežja, v katerem je nezavedna prebila tako dolgo. Nezadovoljna ie postala z življenjem. ki ie bilo pravzaprav le odsev življenja. Preden je mogla stopiti v živ-lienski boi je morala podreti kitajski zid predsodkov, ki so vladali v družbi o njeni nalogi, o njenem življenskem namenu. NI hotela biti samo roditeljica, hotela ie. da pripozna družba vpliv njenega mišljenja in delovanja na razvoi človeštva. Vsaka žena ki je imela nekoliko pravega razumevanja o svoji nalogi, katera ni zapo-oadena samo v tem. da je roditeljica, ampak ie hotela tudi sodelovati pri pre-ustroju družbe ie spoznala, da so ji pri nienem delovanju največja ovira oni nauki, ki jih ie tako dolgo narekoval Rim vsemu svetu in katerim se ie velika množica brez premisleka, sugestivno pokorila. Pokvarjena vera. ki ni dopuščala nobene svobode ki se ie krepko upirala modernim nazorom ker so ti ogrožali nieno nadvlado, ie bila naivečja zapreka njenemu nastopu. In ko je spoznala, kje tiči pravi vzrok njene zaostalosti, ie z nervozno naglico hitela da se otrese jarma, v katerega io ie oklepal Rim In njegova Črna armada, ki je skovala iz vere in politike klerikalizem. Klerikalizem ne priklepa ženstva nase s tem. da bi mu podajal neskaljeno resnico temveč s tem. da kliče ženstvu z bobnečimi frazami, da je on edini zaščitnik družinskega življenja, v katerem Razvoj Najvažnejše vprašanje v današnjih časih ie odstraniti strašni bič, ki tepe vse človeštvo. Ta bič je pa spletla nezavednost mož in žena zato ga ne morejo odstraniti sami možje, pa če so še tako zavedni. Ženstvo bo moralo pomagati, drugače se te razmere ne spremene. V »Proletarcu« le bil v ten vprašanju priobčen članek, katerega nai bi upoštevale vse naše žene in možje. Glasi se: Kadarkoli se je zgodilo v zgodovini človeštva kaj velikega, preobrat. Čigar in žena? posledice so za vse čase neizbrisne, ker ie imel v sebi kal neomejenega razvoja, ie bilo treba, da le nova misel, ki je povzročila preobrat prežela oba spola, preden se je dvignila in uveljavila, preden se je preobrazila v živo življenje. V antiki in krščanstvu, reformaciji in renesan-ci. v francoski revoluciji, povsod je stala poleg moža tudi žena. da je rušila in gradila. Ali čudno! Žena je stala le toliko časa v novem boiu, dokler le žarko plamtel, dokler ie še vse vrelo in koelo kadar pa se ie pričel za burnimi časi proces iz- more žena živeti življenje brez neposrednega trdega boia za obstanek ... Prikriva ženi neoporočeno resnico, da gre smer današnjega življenskega razvoja za tein, da mora žena stopati v vrsto pridobivajočih. Če ji oa da kakšne koncesije v lavnem življenju, tedai jih ne da iz nesebičnih namenov, ne zato. da bi priznal njeno vrednost, temveč zato ker vidi. kako se pripravlja njegov pogin, da se bliža konec njegove nadvlade. S hinavskim, podlim zavijanjem resnice skuša prepričati ženstvo da hočejo socialisti namesto zakona svobodno ljubezen. Ali kadar izrekajo klerikalci ti dve besedi, jih izgovarjajo z naglasom, da čuti vsakdo, da se skriva v teh besedah nekaj gnusnega, nekaj kar ponižuje ženo brezmejno. Zakaj, če slišijo nekateri ljudje besedo svoboda, tedaj so iz uma, tedaj si predstavljajo razmere v katerih bo delal vsak to. kar koristi njemu brez ozira na prid celokupnosti, če pa slišijo to besedo v zvezi z besedo ljubezen, tedaj mislijo na divje orgije, na pohotnost in razuzdanost. Socializem ne misli rušiti zakona. hoče ga pa dvigniti z onega kužnega ozračja, iz nezdravih razmer, ki ubijajo osebnost, hoče vzgojiti moža in ženo tako. da jima bo zakon idealna zveza, ne Že v dveh člankih smo povedali, zakaj obsoljamo separatistične korake osrednjega odbora lesnih delavcev v Ljubljani. Naše uredništvo je prejelo dosedaj že od raznih podružnic dopise, ki sporočajo, da se enodušno strinjajo z nami in energično obsojajo separatistične namere nekaterih komunistično razpoloženih posameznikov. Podružnica lesnih delavcev v Slov. Bistrici nam je poslala n. pr. dopis, v katerem prav energično obsoja izdajanje posebnega lista. Ta dopis bomo v eni prihodnjih številk objavili. Istotako nam piše podružnica lesnih delavcev v črni (Koroško). da se povsem strinja z nami in da ne bo dopustila, da bi organizacijo lesnega delavstva izrabljali razni komunistični in Kocmurjevski intrigantje. Podružnica nam poroča, da naj še naprej pošiljamo »Delavca«, plačala ga bo pa iz prispevkov. Poseben odposlanec iz Ptuja nam je sporočil, da tudi ondotna podružnica ne bo trpela, da bi se sklepale tako važne stvari brez kongresa in brez sporazuma s Strokovno komisijo. Tudi članstvo podružnice les. delavstva v Tržiču se izjavlja v tem smislu. Šele prva številka separatističnega »Lesnega delavca« ie izšla, pa imamo že toliko izjav, ki kažejo, da imaio lesni delavci mnogo več smisla za skupnost, kakor pa njihovo vodstvo. Kakor je to razveseljivo, vendar nas ni presenetilo, ker smo to vedeli že v naprej. Prva številka »Lesnega delavca« pa kaže kam silijo ti ljudje Sicer se tam še ne upajo povedati jasno kaj hočejo, ker se zaenkrat svojega zavednega članstva še boje. Skušali bodo polagoma zastrupiti razmerje do drugih strok. Vendar so pa že v prvi številki priobčili vabilo na shod. ki nai se vrši v komunističnem Delavskem domu na Turjaškem trgu. V tem domu sedi štab onih ljudi, ki razbijajo naše organizacije in ustanavljajo trerovska pogodba. Za tak zakon ie res treba predvsem svobode, da ne visi žena na možu, ali mož na ženi kakor jeklena spona da se ne more razvijati neomejeno osebnost ne enega, ne drugega. Zato zahteva da bodi žena ekonomično neodvisna od moža. da ne postane ženi zakon le mirno, neplodno zavetje ampak vir novega obsežnejšega dela. In tiste svobodne ljubezni, kakor io razume klerikalizem. je največ v onih visokih krogih, ki so niegovi naizvestejši zavezniki, ne pa v delavskih slojih. Žena pridobljena socializmu, pome-nia za razvoj človeštva neizmerno veliko. Socializem ji odpira oči da vidi življenje takšno, kakršno je. ne Pa takšno, kakršno ji daje hinavski klerikalizem. Zbuja njeno socialno vest, pridobiva jo za nesebično delo. Socialistične žene so tisti element, ki bo z novimi, svežimi močmi prerodil družbo, ker so nastopile pot iz teme okamenelih dogem ter stopajo ponosno v svetlobo spoznanja in resnice. Kakor se ne da ustaviti plaz z gore. ki v svojem teku podre vse kar se mu zoperstavlja. tako se ne da ustaviti razvoj, ki ga ie započel socializem. Delavstvu in ženi gre bodočnost. svoje »neodvisne«, zato naj naše lesno delavstvo pazi, da se tudi z njimi ne zgodi tako kakor se je z železničarji, rudarji in drugimi ki ieče pod pritiskom reakcije, pomagati si pa ne morejo, ker so iim razbili organizacijo. Mi borno zastavljali vse svoje sile. da ohranimo lesno organizacijo enotno, če pa to ne bo mogoče, naj pa razdiralci vedo, da jih čaka silna odgovornost. V prvi številki svojega lista tudi pišejo. da ie »Delavec« premajhen za vse stroke. Mi jim pa odgovarjamo, da še tega niso hoteli plačati, in da so plačevali v kljub sklenu Str. komisije le polovično ceno in nam še danes dolgujejo lepih tisočakov. Če bi pa hoteli lesni delavci žrtvovati toliko za »Delavca« kakor jih stane sedaj njihov list. in če bi še druge organizacije tudi za toliko zvišale naročnino bi pa »Delavec« izhajal lahko na 12 ali pa še celo na 16 straneh. Kakšna prednost bi bila v tem bo vsakdo uvidel. Ker pa verno, da se tem ljudem ne gre za list. temveč le za komunistične manevre zato je seveda vsako prepriča-vanje odveč. Mi mrrno pričakujemo odločitve v temu bo:u. kajti mi zaupamo razsodnosti lesnega delavstva. Poročilo o mednarodnem radarskem kongresu, (Konec.) Socializacija rudnikov. Sedanji kapitalistični sitem si je ob nezavednosti delavnega ljudstva pridobil vse koncesije za izkoriščanje svetovne produkcije *v lastno korist. Zato ta mednarodni rudarski kongres vnovič potrjuje sklep mednarodnega rudarskega kongresa, ki se je vršil 2 avgusta 1920 v Genevi in ki se je bavil s socializacijo rudnikov. Kongres ugotavlja, da bo z napredujočim razvojem privatno kapitalistične produkcije monopoliziralo nekoliko premogovnih trustov vso premogovno produkcijo. S to monopolizacijo rudnikov pa niso ogroženi samo rudarji, ampak celokupno prebivalstvo dotičnih držav. To nevarnost za delavno ljudstvo, ki preti od strani premogovnih trustov, je mogoče odstranili samo potom socializacije rudnikov. Kot predhodna sredstva za praktično izvedbo socializacije rudnikov, smatra kongres —1 povzdigo vpliva rudarjev na obratovodstvo in upravo rudnikov, kakor tudi na organizacijo premogovnega prometa. Mednarodna i^zdelltev premoga. Sedanja produkcija premoga, ki leži izključno samo v rokah zasebnega kapitala, je ustvarila največje zlo v sedanji človeški družbi, kar je posebno razvidno iz Versajieske in Špajske mirovne pogodbe. Po poročilu sodr. Kastropa (Nemčija) je prišlo nemško gospodarstvo v tako obupen položaj zato, ker mora Nemčija večino svoje premogovne produkcije uvažati o zapadne države, medtem ko mora ona (Nemčija) premog sama za drag denar uvažati, če hoče vzdržati svojo industrijo. Nemško delavstvo se priganja k nadurnemu delu, delavstvo zapadnih držav pa trpi na brezposelnosti. Med. rudarski kongres sklene, da mora delavstvo vseh dežel, pripadajočih k mednarodni rudarski zvezi, delati za ustanovitev mednarodnega urada za razdelitev premoga, kajti s tem bo storjen prvi korak k socializaciji rudnikov. Mednarodna akcija. Razvoj tega stoletja je pokazal, da se trg. veleindustrija — in to velja posebno za povojno dobo, vedno bolj internacionalizira. To velja za vso tekstilno, kovinarsko, posebno pa za rudarsko industrijo. Kapitalizem še vedno stremi za tem, da obvlada mednarodni trg, posebno v nekaterih državah pa hoče delavstvu iztrgati še te pravice, ki si jih je priborilo potom svojih strokovnih organizacij v predvojni in povojni dobi. Vreči ga hoče zopet nazaj v predvojno dobo izkoriščanja. Radr tega je potrebno, da se začne mednarodna akcija, ki se pa mora tudi izvršiti. Ta mednarodna akcija mora delati na tem, da bo delavski pokret vseh držav enoten, enotni morajo biti tudi cilji. Enotna mora biti tudi obramba delavstva proti kapitalu in vse boje moramo mednarodno podpirati. Najodločnejše se mora delavstvo upreti vsakemu poskusu kapitalizma, ki bi hotel pognati človeštvo zopet v medsebojno klanje, kakor se je to zgodilo v minuli svetovni vojni. Z ozirom na to se sprejme sledeča resolucija: Mednarodni rudarski kongres v Frankfurtu am Main potrjuje: 1. Sklep genovskega kongresa glede generalne stavke v vseh državah za slučaj nove vojne. Naproša mednarodno strokovno zvezo v Amsterdamu, da pripravi in ukrene vse potrebno, da je potem pripravljena za vsak slučaj. 2. Sklene se naročiti vodstvu mednarodne rudarske zveze kot točko dnevnega reda za prihodnji kongres vseh med. rudarski zvezi priklopljenih organizacij sledeče; da prouči sredstva za mednarodno akcijo in naznani podvzeti korake mednarodnemu tainištvu. 3. Takoj brezpogojno stopiti v zvezo, z vsemi državami, kjer se nahaja rudarska industrija; njih strokovne organizacije pripraviti do tega, da se priklopijo k med. rudarski zvezi ter da delajo na podlagi njenega programa in njenih direktiv. 4. Mednarodni zvezi se naroča, da podvza-me vse možne korake radi uspešnejšega delovanja z amerikanskimi organizacijami. Poročevalnl urad. Ta urad je velevažen, kajti le potom njega je mogoče pravilno obveščati centralno tainištvo o položaju delavstva posameznih držav. Zato je konsres mnenja, da se morejo rudarji uspešnejše bojevati in napade kapitala odbijati, če poznajo gospodarski položaj rudarske industrije in rudarsko zakonodajo drugih držav. V to svrho predlaga kongres vsem med. rudarski zvez: pripadajočim organizacijam, da poročajo o gospodarskem položaju in stanju rudarjev redno vsako četrletje med. rud. zvezi. Med rudarskemu tainištvu pa naročamo, da ta poročila v vseh jezikih objavi. Iz organizacij. DRŽAVNI KONGRES KOVINARJEV JUGOSLAVIJE. II. redni kongres Saveza metalskih (kovinarskih) delavcev Jugoslavije, čigar sestavni del ie tudi Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani, se bo vršil v dneh 25., 26. in 27. decembra t. L v Zagrebu. Lesnemu delavstvu. Z aČa s ni dnevni red Kongresa: 1. Otvoritev kongresa. 2. Volitev verifikacijskega odbora. 3. Konstituiranje kongresa. 4. Poročilo uprave. 5. Stavkovna in tarifna politika. 6. Predlog za zvišanje vpisnine na Din 5. 7. Zvezno glasilo. 8. Zedinjenje kovinarjev. 9. Volitev upravnega odbora in finan-cijske kontrole. 10. Volitev delegatov za splošni strokovni kongres. Ta začasni dnevni red se bo dopolnil v toliko v kolikor bodo podružnice doprinesle svoie predloge in sicer one podružnice učlanjene pri Osrednjem društvu kovinarjev moraio svoje predloge uposlati do 25. novembra t. 1. na podpisano tajništvo. Delegacije podružnic se bo razvrstilo naslednje: do 250 članov 1 delegat in za vsakih nadaljnih 500 članov po enega delegata. Pravico do udeležbe na kongresu bodo imeli samo delegati onih podružnic, ki so centrali obračunali, kakor je s pravilnikom oredDisano. Opozarjamo predsednike podružnic, da takoi skličeio odborove seje na katerih naj razmotrivaio navedeni dnevni red in zbiraio gradivo za predloge. Centralno tajništvo O. D. K. * Stavka kovinarjev v Ljubljani je z uspehom končana. Natančnejše poročilo priobčimo prihodnjič. Izjava. Jesenice. Podpisani izvrševalni odbor izjavlja na izjavo s. Ravnika v »Delavskih Novicah« štev. 39 sledeče: izvrševalni odbor je na seji dne 12. oktobra t. 1. razpravljal o s. Jerami!, o njegovem egoizmu. Ker čuti izvrševalni oJbor dolžnost, povedati javno, da stoji delo glavnega zaupnika vedno pod kontrolo izvrše-valnega odbora in odbora strokovne organizacije je izjava s. Ravnika samo osebno blatenje političnega nasprotnika Vsemu delavstvu, zaposlenemu pri K. J D., je na razpolago pri tačasnem glavnem zaupniku v pregled vse delo s. Jerama Tudi s. Ravniku, ako ima kake pomisleke. Izvrševalni odbor ni spoznal kakega egoističnega delovanja v delu s. Jerama. Ako pa ima s. Ravnik stvarne dokaze, ga prosimo kot tajnika kov. organizacije, da nam jili predloži še pred mezdno razpravo. Za izvrševalni odbor: Ant. Žnidar, t. č. zaupnik. * Članski sestanek sekcije livarjev se bo vršil v nedeljo 5. novembra t. 1. ob pol 9. uri pri »Novem svetu« (Prešernova soba) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o stavki v strojnih tovarnah. 2. Zvišanje prispevkov. 3. Volitev novih zaupnikov (po zakonu o zaščiti delavcev). 4 Raznoterosti. Ker je dnevni red zelo važen je udeležba vseh članov dolžnost. Odbor. Objave in zahvale. »Naših Zapiskov« sedma številka je izšla ter prinaša konec referata E. Kristana o temi »Ustava in socialisti«. Nadalje objavlja: —p —k: Konzumne in produktivne zadruge v srednji Evropi. — J- p-: Nekaj o gibanju proletarijata v Italiji. Diskusija: Zv. B.: Kritika: F. U. Pripombe urednika: I. Favaj: Kratek odgovor na pred-stoječo kritiko. — T.: Izza fronte. — Ničesar nismo dosegli? — Draginjske številke. * Podpisani, se najtopleje zahvaljujem vsem darova>cem iz Mežiškega svinčenega rudnika, kakor tudi sodrugu Aojzlju Wiirflerju za darovanih mi 927 K. — Praprotnik, Črna pri Prevaljah. Podpisana se iskreno zahvaljujem vsemu delavstvu (tovarne pohištva Vidmar) pri Bledu, za darovano ml vsoto, v znesku 017 K, kod podporo ob bolezni mojega moža. Enako IsTtrcno se zahvaljujem tudi vsem darovalcem lesne industrije »Furtuni« za darovano svoto v znesku 227 K. Margareta Mežek, Gorje pri Bedu. Dopisi. Litija. V tukajšnji topilnici se nahaja neki paznik, ki je znan pod imenom milostljivi Juvan. Omenjeni gospod se šopiri po topilnici kot nekaki stari avstrijski »feldvebel«. Domišljuje si. da je paznik in vrag si vedi kaj vse. Znano ie. ko je prišel ta človek v topilnico sploh ni ved';) ali ie v tovarni ali v mlinu ali celo na kakšnem »holeplaeu«, z eno besedo bil je človek, ki ni imel pojma o topilnici. Toda sčasoma se ie naučil nekaj, kar pa nikakor ne zadostuie. da bi opravljal posel paznika, in ne še samo to. niegova predrznost gre tako daleč da ie postal ta človek nekaki priganjač tamošnjega delavstva. Samo en slučaj hočemo navesti, ki pokazuie pravo sliko tega človeka. Predrlo ie še milostljivi gosDod Juvan sploh imel kai poinia o topilnici, je bil tamkaj za preddelavca neki kvalificiran delavec, od isteera preddelavca ie meni nič tebi nič ta dični gospod Juvan, zahteval neko neopravičeno delo ter se pri tem izrazil »iaz vam bom že pomagal«. Omenjeni je bil kmalu potem odstavljen kot preddelavec. Topilničarji svetujemo g. Juvanu, naj pom a era rajši sam sebi. kar je pri njemu gotovo potrebno, nadalje sra opozarjamo, da se ne meša v stvari za katere ni zmožen. Ne zadostujejo samo visoke šole. potrebno je tudi da ima človek topilniško prakso. Takih in enakih slučajev lahko gospodu Juvanu naštejemo celo vrsto. Mislimo pa. da za enkrat zadostuje, da se javnost ne preseneti o njegovi zmožnosti. Topiln Jčarli. Jcsenice. Resnica v oči bode! To se je izkazalo na sestanku podružnice kovinarjev dne 30. okt. na Jesenicah. Nekateri zaupniki so pričeli zadnje čase trositi vest da so nekateri člani nezadovoljni s pisavo »Delavca«. Da se stvar pojasni je odredil predsednik podružnice naj zaupniki zberejo tozadevne pritožbe. Nekateri zaupniki so pa zvršili ta nalog tako, kakor oni policaji, ki so dobili od nekega kralja nalog, nai pazijo na siep-ce. da ne bodo povoženi. Ti policaji tega oovelja niso prav razumeli, temveč so kratkomalo zgrabili vsakega slepca in so ga utaknili v — ječo. Tudi nekateri zaupniki niso svoie naloge vršili po dobljen'h naročilili. temveč so popisali kar vse vprek, tudi tiste, ki niso imeli nobenega protesta proti pisavi, temveč so se le pritoževali, da »Delavca« redno ne dobivajo. Obenem so Pa nekateri zaupniki pri tern izpraševanju pridno agitirali proti »Delavcu« in priporočali komunistično »Strokovno Borbo«. Žalostno je, da nekateri člani nimajo na zborovanjih poguma Dovedati. kaj jim ni všeč. Tudi tisti, ki se ne strin >ajo s člankom »Morilci«, kažejo svoie živalske nagone. ki gredo za tem. da svoie politične nasprotnike more mesto da bi iih notom idejnega boja onemogočili, če mislijo, da nimajo prav. Ž nasiljem ne zmagujejo ideje, to kaže kapitalizem, ki zapira in ubija svoje nasprotnike, pa se pristaši razrednega boja vsak dan boli množe. Gotovo pa ie, c!a poštenjaki tudi v strokovnih organizacijah ne bodo trpeli takih prooalic. Čutil sem dolžnost, da kot član Strokovne komisije nastopim proti takim raz-diračem, ki se pri nas na Jesenicah pojavijo vedno takrat, ko stojimo v mezdnem gibanju. Na tem shodu sem povedal, da je amsterdamsko smer lista sklenil kongres, in da io ne sme noben posameznik sedai iz-preminjati. Kdor bo tore! delal proti tej smeri in kdor bo agitiral proti »Delavcu«, ali kdor ga bo odkloni!, se bo pregreši moti sklepu kongresa in se bo na ta načhi sam izkl juči! iz organizacije. Vsled tega mojega govora so pokazali nekateri vse svoje sovraštvo, ki ga imajo proti moji osebi. Zato je predsednik, ko je ugotovil, da je vse skupaj le osebno sovraštvo, zaključil omenjeni shod. Pri tem ie pa tudi predsednik podružnice ugotovil. da se porajajo pri vsakem mezdnem gibanju elementi, ki ravno takrat, ko bi bila enotnost najbolj potrebna, delaio take zdrahe. Ostro ie obsodil tako početje in izjavil, da ima sum. da so ti elementi plačani za to, da dela:o razdor. Predsedniku priporočam, da se strogo ravna po pravilniku in sklepih kongresov. kajti on kot predstavnik organizacije je moralno dolžan ščititi nedotakljivost pravil, pravilnika in kongresnih sklepov. Vsi mi pa ki čutimo potrebo po enotni borbeni organizaciji, mu bomo pa z vso svojo pridnostjo pomagali. Mojim osebnim sovražnikom pa zagotavljam. da me vse osebno blatenje in vse giožnie ne bodo spravile iz poti poštenja. Ker pa vem da vaši podivjanosti niste sami krivi, ker poznam vzroke, zato vam odpuščam \-----------. Zavedam se. da imam poleg mnogih sovražnikov tudi zelo mnogo sodrugov, ki poznajo moje delovanje, o katerem sem vsak čas pripravljen podati račune. Zavedam se da takrat, ko bomo merili moje delo z delom onih razdiračev, da bom dobil od vseh poštenih ljudi priznanje. Z resnico proti laži. s podvojenim delom proti razdira čem, to ie geslo socialistov in jaz sem ponosen, da sem med njimi. Vse sodružice in sodruge. ki se zavedajo važnosti organizacije, pa kličem: Na stražo! Proč s strahopetnimi zahrbtneži! Vsem razdiračem pa: Roke proč od naše organizacije!! _______________________________ J. Jera m Tedenski pregled. Ljubljana, 31. oktobra 1922. Vest, da so sklicalo Zedinjene države 5 ret publik Amerike k nekaki mirovni konferenci, je precej presenetila evropske velesile. Doslej se je Amerika izogibala vsem politikam, da bi sodet lovala pri upostavi svetovnega miru in je figiu tirala povsod le kot opazovalka, kar naenkrat pa je jela pozitivno delati, in to na svojo roko. Ka} tiči za vsem tem, si Evropa še ni prav na jasi nem, ker Amerika z isto odločnostjo kakor do sedaj zahteva od evropskih držav, naj ji vrnejo, kar ji dolgujejo. Tudi kar se tiče trgovine s sta« rim svetom, ni opažati sprememb. Pričakovati pa je, da stopi Amerika pred Evropo z zahtevo po miru, ko bo popolnoma pripravljena. Morda pa je njena »miroljubna