p LUI m korUti M«Tikc|i ljudstva. DflUvci »o oprt« vicani do VMf«, kar producirá jo. Tki« p«par U d««ot«4 t« tka iatarMli of t k« work-log clau. Workers ar« •ntitlod to oil who I ikoy pro4wco. Entered a« i*(ond-rltii matter. D«c. 1»07, at th« post of fie« •t Chtca«o. 11!.. under th« Act of Coa«r««B of Marek Ir d. U7». offlei: 4008 W. 31. St., Chicago, III. Delavci vteh dežela, združite te!" PAZITE no itevilko v oklapoju, ki •o »obojo poleg voiogo naslov«, prilopljo-m|> »podaj oli «o ovitku. Ako jo (531) i lovili» ........ todo j vam • prihodnjo 4to-vilko našaga listo potoéo naročnina. Prosimo, ponovilo jo tokoj. ŠTEV. (NO.) 530. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •t- CHICAGO, ILL., DNE 6. NOVEMBRA, (NOVEMBER 6.) 1917. LETO (VOL.) XII. Ni a l oga oletariata. V značaju razrednega boja naše dobe je, da tuora postati internacionalen. V to silo pred vsem očitna koncentracija kapitala, ki se ne ustavi ob nobeni državni meji, temveč ima nagon, da napravi eno kapitalistično enoto iz vsega sveta. Kapitalna moč «ne dežele presega v drugo in stremi za tem, da poseže se v tretjo, četrto in vse dalje. Da prihajajo pri tem kapitalisti saini med seboj v najostrejše boje, se razume samo ob sebi. Moč tiči seveda v kapitalu. Toda kapital je v rokah oseb. Če se pravi, da je aoeialiatični sve-tovni nazor materialističen, se to ne sme razlagati tako, kakor da bi preziral osebe ali pa jih smatral kot popolnoma mehanične igračke. Saj bi bilo smešno, če bi socializem apeliral na delavce, torej na ljudi, pa obenem trdil, da so le lutke, s katerimi se mehanične sile tako igrajo, da ne zaleže njih lastna v >lja nič. Takega fatalizma ni socializem nikoli izrekel. Postavil je le moč in vpliv materijalnih razmer na ajih pravo mesto, oziroma pokazal je mesto, na katerem prihaja materijalna moč do veljave. Pokazal je, kako velika je ta moč in kakšno prevladujočo vlogo igra v razvoju človeške družbe. Ali gospodarski faktorji ne učinkujejo kakor blisk in grom, veter in *>otres, z uporabo elementarnih sil. Njih poglavitno sredstvo je človek. Tudi kapitalisti so faktorji gospodarskih razmer, iz katerih so izšli in v katerih žive. Podvrženi so Vplivu teh razmer in po njih zakonih ravnajo. Kdor je najsposobnejši, da se prilagodi razmeram in da uporablja njih zakone, ima največji Uspeh. Kdor tarna zaradi okrutnosti kapitalistov, kdor priklinja njih brezobzirnost in trdosrčnost v najglobokejši pekel a)i pa vzdihuje zaradi njih neusmiljenosti in agresivnosti, uganja nepotrebho in neplodno potrato časa. In popolnoma nezmi-selno je slikati delavcem kapitaliste kot črne pošasti in satanove namestnike; sovraštvo zatiranega napram zatiralcu je pač človeško razumljivo, toda koristi ne prinaša nobene in pravemu spoznanju je na poti. Sistematična gojitev takega sovraštva bi le. odvračala delavstvo od njegove prave naloge, od razrednega boja, ki se ne more voditi od osebe do osebe, ampak od razreda do razreda. i * Kapitalisti imajo lastnosti, ki so s stališča delavskega razreda gotovo slabe. Toda če bi bilo mogoče s kakšno skrivnostno metodo spraviti vse kapitaliste v eni noči s sveta, ne bi bil ta cilj vreden truda, ker ne bi prav nič zalegcl. Na mesto odpravljenih kapitalistov bi stopili drugi in njih lastnosti bi bile bivstveno enake z onimi sedanjih gospodarjev. Pravi kapitalist mora biti brezobziren in brez-grčen; če nima teh lastnosti, je slab kapitalist; čim manj jih ima, tem manje se more prilagoditi razmeram. Sicer je osebno lahko prav dobra duša ; v krogu svoje družine, v svojem klubu, med znanci je lahko veseljak in protektor, radodaren in ljubezniv; toda v svojih podjetjih se mora rešiti vseh takih čednosti, pa imeti izključno svoje k opcijske interese pred očmi. Svetovni kapital v privatnih rokah, v različnih rokah. Njegova očitna teudencu je pa koncentracija, združitev. Pri tem je vprašanje: lz katerih rok gre in v katere roke prihaja! Bogati ljudje, ki smatrajo svoje iuiljone le za sredstvo udobnosti in žive od obresti svopega .kapitala, pa jim morda ni mnogo na tem ležeče, ako načno tudi sani kapital, ne štejejo kaj posebnega v gospodarskem procesu. Njih vloga je enaka oni kakšnega penzijonista, ki uživa svojo pokojnino in je zadovoljen, da mu je zajamčena do smrti. Tako imetje je neplodno za lastnika in prehaja polagoma, toda zanesljivo v druge roke. Ozirati se nam je le na prave kapitaliste, to se pravi na take, ki rabijo'svoj kapital v modernem ekonomičnem proceso zavedno za njega povečanje in ga v ta namen Vlagajo v gospodarska podjetja. Pot, po kateri se tak investirani kapital povečava, je dvojna. Po eni strani se množe vrednosti s tem, da se producirá jo nove. Če ne bi bil sistem kapitalističen, bi morale take nove vrednosti postajati last onih, ki jih ustvarjajo, torej delavcev. V kapitalističnem gospodarstvu je kapitalist ova naloga, da si prilašča te produkte. Jemati jih mora delavcem. Čiin spretnejšr je v tem ozi-ru, tem večji bo njegov uspeh. Ta se pravi: Njij-brezobzirnejši izkoriščevalec je najboljši kapitalist. Dobro srce je tu slabost. Drugi način je ta, da se vzame drugim kapitalistom, kar so oni vzeli delavcem; da se jim polagoma vzame moč izkoriščevanja in da se ta iuoč osvoji. Izkoriščanju proletariata se pridružuje medkapitalistovska konkurenca. Tudi ta more biti le tedaj uspešna, če je brezobzirna. Trdosrčnost je prava kapitalistična čednost. To je nujen zakon kapitalističnega sistema. Komur to ni všeč, ne sme tožiti posameznih kapitalistov osebno, ampak sistem. ' Konkurenca je napad in obramba. Izrazi, katerih se zastopniki in besedniki vladajočega gospodarskega sistema poslužujejo, niso tako brutalni; boji, ki jih zakrivajo lepe besede, so brutalni kakor med zverinami. Na borzi, ki predstavlja bojno polje kapitalizma, ni nič nenavadnega, da prehajajo cela premoženje iz rok v roke. Včeraj miljonar, danes pogorclec. V konkurenčnem boju bogate posamezniki, drugi propadajo. Neizprosni proseč jih meče iz vrst samostojnih podjetnikov v armado uslužbencev. Tudi če postane propadli tovarnar ravnatelj ali generalni ravnatelj pri trustu, ki je pogoltnil njegovo podjetje, vendar ni več sam svoj gospodar; in tudi če ostane po imenu tovarnar, je vendar njegova samostojnost splavala po vodi, kajti trust mu določa, kaj sme in mora fabrici-rati, kako mora producirati itd. Čimbolj se krč» število neodvisnih podjetnikov, tembolj raste moč tistih, ki ostajajo. Skrajna posledica tega neutajivega procesa bi bilu ta, da bi uaptikled eu sam človek ekonomično gospodoval po vsem svetu. Seveda je to le teoretično mogoče, zakaj praktično postane kapitalizem ne-vzdržljiv davno, preden pride njegov razvoj do te skrajne točke. Toda kakor so v časi posamezni miiitaristični vladarji stremili po svetovnem gospodstvu, tako se v sedanjih razmerah popolnoma naravno poraja hrepenenje po vesoljnem ekonomičnem gospodstvu. Spraviti vse industrije, vso agrikulturo in vsa pomožna sredstva,.promet, finance itd, pod svojo kontrolo, to je pravi cilj "najboljšega" kapitalista. Očitno je, da bi bila to najkrutejša e-konomična tiranija; enako ov\tno je pa tudi to, da bi bil tak gospodarski obenem največji, naj ahaolutnejši polit ¡čini avtokrat. Četudi ne bo ta skrajni cilj nikdar dosežen, gre vendar kapitalistični razvoj v tej smeri. Moč posameznih kapitalističnih skupin se razširja preko mestnih, državnih, nacionalnih meja, in postaja boljinbolj internacionalna. Delavci dveh, štirih, petih držav mora postati skupnost njih interesov prejalislej očitna. Od tega spoznanja je pa le kratka pot do drugega, tla so interesi delavstva sploh enaki. Danes je delavstvo v resnici še zelo daleč 0*1 tega spoznanja. Zelo slabo uslugo bi storili prolc-tariatu, če bi to tajili. Tisfi slavospevi, ki jih delavci včasi lahko poslušajo od navdušenih agitatorjev in kj jim pri po ved nje jo, kako so dobri, plemeniti, sposobni in kdove kaj še, niso vredni piškavega oreha; nič ne koristijo, škodujejo pa veliko. Sposobno Im> delavstvo šele takrat, kadar bo lahko brez jeze poslušalo resnica o sebi in iz nje črpalo potrebne nauke. Da pa sedaj še ni tako daleč, se lahko prepričamo vsak dan. Odkod bi kapitalisti ob štrajkih dobivali cele ?>olke stavkokazcv, ki so naposled vendar tudi delavci, če bi bilo delavstvo res že zrelo? Kako bi mogle v kapitalističnih deželah pri vsakih volitvah zmagovati kapitalistične stranke, če bi delavci razumeli :»voje interese t Kako bi se mogli voditi divji plemenski boji, če bi črni delavci vedeli, da potrebujejo solidarnost , belimi in narobe? Tisoč takih znakov lahko najdemo, ki vsi izpričuje jp, da je vse premalo razredne zavednosti med proletariatom in tla je tistih, ki so se prerili do prave zavednosti, le manjšina, telo precej majhna manjšina. To resnico je treba priznati in tudi povedati delavstvu. Naposled je to dejstvo popolnoma naravno. Kapitalizem je ustvaril za proletariat način življenja, ki st» označuje za mezdno Mižen-stvo. Izraz je tlober, ker ima položaj modernega proletariata v resnici mnogo znakov suženstva na sebi; vendar se prt razlikuje od nekdanje osebne sužnosti v važnih točkah. Na vsak način je vrglo izkoriščanje delavske množice v tako mize- rijo, da je morala tudi duševno slabo vplivati nanje. Ponižanje normalno ne obuja ponosa, hrabrosti in podobnih lastnosti. Dokler so bile mase v takem položaju, da je briga za vsakdanji kruh pogoltnila vse misli in strah za delo žugal s po« ginom, je mogel vstajati pogum le v posameznih srcih, na masti pa so morale bedne gospodarske razmere tudi duševno slabo vplivati; dramile so ponižnost, klečeplazenje, zavist, sebičnost itd. Treba je bilo vsaj relativnega zboljšanja, da so se mogli večji deli proletariata otresti teh grehov. In povzdiga delavstva napreduje, četudi še ni doseglo take višine, da bi mogli mezdni sužnji že izvršiti svojo nalogo. Da se delavstvo razvija navzgor, je pa tudi posledica gospodarskih razmer. Razredni boji so se morali pojaviti takoj, ko so se razredna nasprotja toliko poostrila, tla je postajal položaj za zatirani razred neznosen. Prvi taki boji v kapitalistični dobi so bili surovi, brez prevdarka in načrta, celo brez jasnega eilja. Kajti porajal jih je obup, ki nima nikdar jasnega vida. Toda če je bil tak boj uspešen, to se pravi, če je kaj zboljšal položaj dotične delavske ftkupine, je bilo prizadetim proletarcem že nekoliko lože bolj globoko misliti in ost reje. presojat i, če so se vrstili neuspehi, je moralo nastati vprašanja, kako da je vsak boj zaman in kako bi se morda vendar na drug način kaj doseglo. Množilo se je število spoznava-jočih posameznikov in oni so se potem lotili dela, da so tovarišem odpirali oči. Nadaljevani razvoj kapitalizma mora vplivati tudi na razvoj delavstva Nekaj, časa je mogoče proletariat u prikrivati resnico. Nekaj časa ga lepe besede lahko premotijo, da prezre grda dejstva, da smatra izkoriščevalca za prijatelja; toda dejanja sama skrbe za to, da se odpirajo mižoče oči in draanijo zaspanci. Kolikorkoli je proletariat še oddaljen od svojega cilja, je vendar ogromna razlika med njegovo prvotno stopnjo v začetku kapitalistične dobe in sedanjo; Ta razlika označuje napredek, in sicer velih napredek. Bil je nujen, moral je priti, ker so razmere tako hotele. In razmere morajo tudi nadalje vplivati v enakem zmislu. Pod večjim kapitalističnim pritiskom mora spoznavanje pritiska in njegovih vzrokov rasti. Vpričo zatiranja vsega delavstva enaki; vpričo intemacionalisiranja kapitalistične sile se mora tudi razredni boj boljinbolj internacionalizirati. Raz v oji zakoni nam torej kažejo, da je proletariat tisti faktor, ko je poklican, da zlomi razredno gospodst v o in ustvari novo družbo brez razredov. Isti zakoni nam v rezultatih razvoja tudi kažejo, da dozoreva proletariat za to nalogo. In vsa zgradba družbe kaže še to, da ima proletariat tudi moč za izvršitev svoje naloge; le popolnoma obuditi, zbirati in organizirati jo mora in naučiti se mora, da jo porabi prav. Njegova končna zmaga je tedaj neizogibna. Individualistične misli. Med nasprotniki socializma nahajamo neko posebno vrsto ljudi, ki so raztreseni po različnih »trankah ali pa stoje izven vsake stranke, in nimajo pogostoma nobene hudobije v svojem srcu. Pod njihovo zastavo se zbirajo pač pogostoma tudi povsem nizkotni sebičneži, ki ne marajo priznati pravih razlogov svojega sovraštva, pa si zato radi izposojajo druge argumente, v resnici ali pa dozdevno bolj plemenite od njihovih, in jih tedaj izrekajo kot svoje. S takimi nasprotniki se tukaj ne mislimo baviti, temveč le z onimi, ki stoje pošteno na individualističnem stališču. Tudi tukaj se moramo zelo omejiti, zakaj in-dividualizem ima toliko različnih nazorov, da jrh nikakor ni mogoče spraviti pod en klobuk. Indi-Tidualizem se lahko razlaga na najraznovrstnej-še načine; in vse, kar se more različno razlagati, »e tudi res od raznih ljudi različno razlaga. To dejstvo lahko opazuje vsakdo, če obrne »vojo pa/njo na primer na krščanstvo, na to škofij dvatisoč let staro gibanje, ki je razširjeno po vsej obljudeni zemlji in daje vsakemu razum- • nemu človeku dovolj prilike za opazovanje. Pravijo, da je krščanstvo utemeljil Jezus Kristus. To mnenje sicer pobijajo raziskave m* derne znanosti, ki boljinbolj utrjujejo sklep, da ni nikdar živela oseba, ki jo evangeliji imenujejo Jezus Kristus. Med protestantovskimi teologi jih je mnogo, ki smatrajo Pavla za pravega ustanovitelja krščanstva. Ali tudi zgodovinska eksistenca Pavla je dvomljiva in nekateri raziskovalci jo odločno porekajo. Toda vse to je postransko in naš namen nI, ^ bi se tukaj bavili z vprašanjem, kako je nastalo krščanstvo. Zadostuje nani dejstvo, da ima be-*da "krščanstvo" gotov pomen; ta izraz označuj« gotovo filozofijo, ki jo skuša v svojih naukih utemeljiti Morali bi pač nedvomno misliti, • da mora biti pomen krščanstva le eden; le ena filozofija more biti jedro krščanstvo, le en nauk »e more izvajati iz njega. Vsaka drugačna filo-Infija, vsak drugačni nauk mora (jiti nekrščan- Ali je v praksi res tako? • Kdor dobi danes nalogo, da naj pove, kaj je krščanstvo, pride v največjo zadrego. Tisoč ljudi razlaga krščanstvo na tisoč načinov. Razni nazori in razne razlage so napravile iz krščanstva dolgo dolgo vrsto sekt — v Zedinjenih državah jih štejejo okrog dvesto, rajši več kakor manj — in kdor misli, da vsaj člani posamezne sekte soglašajo, se zopet moti. Nekdo veruje, da je bil Kristus Bog — pa se imenuje kristjana. iNekdo veruje, da je bil Kristus le človek, brez božanske nature — pa se imenuje kristjana. iNekdo veruje, da ni bilo Kristusa, da je krščanstvo nastalo kot plod raznih razmer, o katerih se tudi razhajajo mnenja — pa se imenuje kristjana. Nekdo veruje, da je Kristus obljubil pravičnim nebesa po smrti — pa se imenuje kristjana. (Nekdo veruje, da je Kristus, govoreč o nebesih, mislil le na blaženo življenje na tem svet tipa se imenuje kristjana. 'Katoliško krščanstvo rešuje taka vprašanja na svoj način, s svojimi dogmami. Pa vendar nimajo katoličani enakih nazorov, temveč najdemo med njimi od najbolj ortodoksnih vernikov, pri-segajočlh na vsako besedo v papeževih bulah in enclklikalh do popolnih skeptikov vse mogoče odseve. Katoličanstvo uči papeževo nezmotljivost; cele legije katoličanov se posmehujejo temu nauku; kattfličanstvo uči "brezmadežno" spočetje; gotovo ni pohiviee katoličanov, Iti bi verjeli v to dogmo. Kdor ima časa, lahko naštejc na tisoče nasprotij v nazorih in razlagah. In kakor je z besedo "krščanstvo", "katoličanstvo", tako je z neštetni izrazi, s katerimi se je prvotno hotelo označiti nekaj popolnoma določenega, ki pa v krajšem ali daljšem času izgube svoj precizni pomen.^ Oe se govori o individualizmu ali o indivi-dualistih, se torej tudi s temi l>esedami ne pove nič natančnega, namreč nič tako natančnega, da bi bilo v vseh svojih delih, v vsdi posameznostih jasno določeno, nedvoniljivo. Sto individualistov ftc lahko razlikuje v stoterih rečeh. Kajzer Viljem veruje v svoj osebni |H>klic, v svojo osebno vzvišenost ; veruje, da ga je Bog izmeti miljonov izbral za vidnega gospodarja sveta, medtem ko so miljoni le «čreda. Kajzer Viljem je individualist. Mister Maloglav «i misli: Brigaj se zase, glej, da boš dobro jedel in pil, vse drugo Je od muh. Mister Maloglav je individualist. Generalni poštar Burleson misli, tla ima vsak človek v Zdinjenih državah enako možnost, da postane prezident ali da nabere miljone, ampak nekateri dosežejo to, ker imajo v glavi možgane, drugi pa ne, ker imajo slamo pod lobanjo. Generalni poštar .Burleson je individualist. Roparski morilc.e uvažuje: Tisti, ki ga napadeni, je slabejši ml mene; to je njegova krivda; jaz sem močnejši od njega, to je moja prednost; čisto prav je, tla ga dTopam in eventualno ubijem. Ta roparski morilec je individualist. Zopet bi lahko našteli tisoč takih raznoterosti, ki se pa lahko vse uvrste pod zaglavje 44 In-dividnalizem". Roparski morilce je tudi nasprotnik socializma ; toda on nas tukaj ne zagima. Njegova despera* na teorija nima pratktičnega pomena v bojih, ki se votli jo za obliko človeške družbe, dasi bi se tudi on lahko skliceval na individualističnega teoretičarja Marksa Stirnerja. Ne moremo se baviti s posameznimi inansami individualizóla, temveč moramo vzeti v prrštev le tiste njegove splošne znake, ki se rabijo kot argumenti v boju zoper socializem. Kaj je individualizem ? V navadni jezikovni rabi je individuum posamezni človek. Kar je samo v sebi celota, kar se ne more deliti (dlvidirati), to je individnum — nekaj nedeljivega. Tako kakor človek je seveda tudi pos/rmezen zajec, posamezen lev, posamezen grm, posamezna cvetlica individnum. • Izraz je natančen in ni natančen. Če se človek sČcira, se lahko razdeli v posamezne lide, ali iL nobeden teh udov ni tedaj organična celota kakor človek sam. Toda človekovo telo je sestavljeno iz miljonov celic; posamezna celica (staniea) je organična celota in razne živalice so sestavljene iz ene same celice. Človek je organizacija, organizirana skupina celic. Teoretično je mogoče to skupino razdeliti v njene posamezne dele, celice, in teoretično je vsaka taka celica individuum zase. \ V praksi, kakor jo uveljavlja življenje, se moramo seveda zadovoljiti s tem, da vzamemo človeka kot individtnim. Celota posameznega človeka in njegova posebnost je predpostavka in-dividualizma. Tiste lastnosti, ki se najbolj drže človeka in ga razlikujejo od drugih ljudi, so njegova individualnost. Pot individualistične filozofije je približno ta: Jaz sem jaz; nihče ne nrore hiti to, kar sem jaz. Vsi Ijiulje rfe v tem ali onem razlikujejo od mene; jaz se v tem ali onem razlikujem od vseh. S svojo individualnostjo sem bil rojen jaz, zase. Namen moje eksistence je moj jaz; moja naloga je razvoj moje individualnosti. S tem, da sem rojen kot jaz, kot posebno bitje, kateremu ni enakega, sem prinesel s seboj na svet pravico, da se r poslu zim vsega, kar more koristiti moji individualnosti. Ves svet lahko smatram za svojo lastnino; meja moje pravice je tam, kjer je meja moje moči. %Česar ne moreni doseči, do tega nimam pravice; kar si morčm prilastjti, si vzamem po pravici. Iz tega se lahko izvaja pravica do vsakega t, zločina, tlt) vsakega zatiranja, do vsake samo. volje. Teoretično so res razni individualistični filozofi naglasaii tako neomejeno pravico posa -mejnika. Da se praksa ne vjema s to teorijo, se razlaga z dvojnim dejstvom. Z individualističnega stališča ima posameznik le do samega sebe obzire. Napram vsemu ostalemu svetu je brezobziren. Ali obzirnost do samega sebe ga sili, da postopa v mnogib rečeh navidezno tako, kakor da se ozira na interese dru-' (Konec na 2. strani). Slovensko republičansko 1 združenje. t r- 1 i i - SEDEŽ V CHICAGI, ILL IZVRfiEVALNI ODBOR: Frank Boatič, Filip Godina, Martin V. Konda, Ktbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovieh, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR. Anton Zlogar, Malt Fogorele, Anton Mots, Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank fiavs, Frank Udovich, Joseph Steblaj, Ijeo Zakrajšek, John Er-mene, John Uezel. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej 4e niso priglasili, poslane jo člani cen-traluega odbora, čim se pravilno prijavijo in «javijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. H. Z. — Naslov za pisma in denarne posiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. Box No. 1, Cicero, 111.) Podjetniki hočejo biti gospodarji v "svoji" hiši. Ali dvomiti je nekoliko o tem, če je tovarna, plavž ali rudnik res absolutno njihova hiša. Tako brezpogojno lastnino bi jim še kakrkoli lahko priznali, če bi bila fabrika enaka gozdu, kjer bi rastlo drevje samo od sebe, in bi gospedar ne imel«v njem druzega opravka, kakor da Ui se tam izprehajal. Toda tovarna je sama ob sebi mrtva. Niti kapital je ne oiivi. To, kar pričakuje kapitalist od nje, zanese vanjo šele delo. In za delo so potrebni delavci. Oni ustvarjajo vrednosti, ki nosijo kapitalu dobiček. Tako so vsaj idealno iglavci solastniki podjetja. Ta lastnina ni priznana v nobeni bančni knjigi in v nobenem zakonu. To vemo. Ali štrajk dokazuje, da faktično obstoja, kajti če delavci za-puste stroje, se hipoma ustavi vsa tovarna in ne more služiti svojemu namenu. Delavstvo je torej popolnoma opravičeno, če zahteva v podjetjih gotove konstitucionalne pravice, kakor so jih narodi zahtevali v državah. ! Individualistične' misli. (Konec s 1. strani.) gib. Dovolj je močan, da bi lahko umoril soseda in mu vzel njegovo imetje. Vendar ne stori tega, ker bi se lahko sosedovi sorodniki združili in ubili njega. «Ne zaradi soseda, temveč zaradi <*ebe, za-radi svoje varnosti pusti soseda pri miru. Poleg enega "jaz" je mnogo drugih "jaz" na svetu. Vsak drugi iudividuum ima enaae absolutne pravice kakor jaz. Vsled tega so interesi vsakega posameznika v konfliktu z interesi vseh •drugih posameznikov. To je boj vseh proti vsem. V tem boju je moj jaz v tisočerih nevarnostih, ki jih lahko zmanjšam, če se o gotovih rečeh pogodim z drugimi. Pravico imam do vsega sveta in do vsega, kar je na njeui; toda moja potreba nI tako velika, zato lahko prepustim nekaj svoje neomejene pravice drugim, z namenom, da pospešim s tem tfvoje interese. Tako nastane družba. Individualnostim je "jaz" prvo, družba, naj bo že kakršnakoli, pa sekundarno. Pri takem razlaganju je družba kajpada orodje močnih. Če je individualna pravica tako ute-meljena, kakor smo videli, ostanejo seveda tudi v družbi individualni interesi glavno. Tisti, ki so sposobnejši, imajo že pri pogodbi, pri ustanovitvi družbe popolno pravico, da mislijo na svoje interese in da jih podpro, čiuibolje morejo. Ako je to na škodo drugih, so ti drugi sami krivi; zakaj pa so slabejši? V družbi, ki je že ustanovljena, ima iudividuum pravico, da se zopet razvija, kolikor dopušča svojo ¿noč. Ako nasprotuje pisana pogodba njegovim interesom, ni dolžan, da jo spoštuje; vprašanje je le v tem, če je dovolj močan, da jo prekrši brez škode zase. Ce je, tedaj jc zopet njegova moč njegova pravica. Zakonu mora biti pokoren, kdor se ne zna in ne more odtegniti njegovim šibam j kdor j»- dovolj sposoben, ga pa . pogazi in si napravi svoj zakon sam. ♦ S temi načeli se lahko opravičuje Kajnofo ubojstvo, zasufnenje llelotov, podložno s t žensk, iztrebljenje "divjih" plen*en, monarhistična av-tokracija, kapitalistično izkoriščanje i. t. d. Na očitairje brutalnosti in surovosti odgo- vavja individualizem, da je njegova teorija ari-atokratična. Kani bi prišel svet, če bi se slabotnim in nespoNobnim prepustilo gospodstvof .Močni so ustvarjeni, da rabijo svojo moč. H tem, da jim je natura dala ruoč, jih je določila za gospodarje; slabotnejši ne morejo biti po naravi nič druzega kakor hlapci. Konj ne more biti nad človekam; ne more biti, ker ni sposoben, da bi se postavil nadenj. Človek bi bil blazen, če bi se podal pod konjsko gospodstvo ali če bi ctul konjem enake pravice; prav tako bi bilo absurdno, če bi močni in sposobni dovolili slabim in nesposobnim, da vladajo, ali pa če bi jim priznali enuke pravice. Najmočnejši — to so najboljši; svet je najboljši, če vladajo na njem najboljši, tisti, ki so aristokrati po naturi. Oni so posebno pleme, vzvišeno nad plebejci; in v tem aristokratičneni plemenu iinaju zopet posamezniki svojo vrsto. Tseli odločuje, u«|>eh opravičuje vse. i e. je-mogel posameznik sto drugih upogniti v svojo službo, je to doka/, da je on sposoben, onih sto pa nesposobnih. Torej je popolnoma prav, da gospoduje in oni hlnpčujejo, kajti na -ravno je. Če se iznaed takih gos|>odujočiii eden povzpne nadnjc, če uniči nekatere izmed njih, če prisili drugo v svojo službo, je zopet dokazal svojo boljšo sposobnost; preprečil je s teru vpliv nesposobnosti; njegov rezultat kaže, da je njegovo delo oplemenjevulno. Ne vpraša se, na kakšen način so prišli Ro-ekcfellerjevi milj oni v njegovo roke; prišli so. On jih je mogel pridobiti, drugi niso mogli tega preprečiti; torej je njegovo bogastvo popolnoma opravičeno, brez obzira na sredstva, s katerimi je bilo znešeno na kup. Kockefeller je velrk ari-stokrat, tisti, ki so delali in delajo zanj, so plc-bejci, neplemenite nature in njih naravni poklic .je, da hlapčujejo aristokratu. To so logične posledic» imlividualizma, do kakršnih je n. pr. prihajal Nietzsche. Seveda je na tisoče individualistov, ki ne gredo tako daleč, to se pravi, ki niso tako^dosledni. Ogledali si bomo še nekoliko nje, potem bomo pa vprašali, kaj pravi na to socializem. Podlaga družabnega življenja je gospodar, ska. Vse prve potrebe človeka so gospodarskega značaja-Njegov organizem zahteva hrane,varstva zoper klimatičnc in vremenske vplive., torej perila, obleke, stauovanja, image itd. Sele kadar je zadoščeno tem potrebam, je mogoče misliti na druge in. delati za drugačne, bol j'duševne cilje. Seveda je življenje nekaj višjega kakor kruh, ali kruh j« neizogibno sredstvo življenja in zanj je treba skr. beti pod pretnjo smrtne kazni. Vzajemna pomoč je duša človeške družbe. A-ko hočemo, da bo družba dobro urejena in da bo v njej vladala največja mogoča pravičnost, moramo skrbeti, da se vzajemna pomoč čim popolneje in na čim boljši podlagi uredi. Od delavca zahtevati, da se odreče svoji or-ganizaciji, ni nič druzega kakor brutalnost, ki se more utemeljevati le z večjo močjo kapitalizma, nikakor pa ne s kakšno pravico. Ce bi se mogla podjetniku priznati pravica, da predpisuje svojim delavcem, katerim druntvom smejo pripadati, katerim pa ne, bi se jim morala priznati tudi pravica, da ukaže jo "svojim" delavcem, kaj smejo jesti in piti, kaj pa ne, kakšne knjige in časopise smejo čitati in kakšnih ne. Saj poizkušajo itak tudi to kapitalisti v takih krajih, v katerih imajo dovolj moči za to. Delavstvo se pa mora braniti, kadar je napadeno, ker sicer lahko izgubi vse svoje pravice. Potreb ne določa le množina živil, ki jih zahteva telo, da ostane živo, zdravo in krepko, am« puk višina sočasne kulture. Človek ima pravico do vseli užitkov, ki so v njegovi družbi mogoči. Ako se je razvil^ znanost in umetnost, mora biti tudi to dostopno vsakomur. Človek je lahko sit in oblečen in pod streho, pa je vendar nesrečen, ker si ne more nabaviti knjig, ki bi jih rad čital, ali pa ker ne more študirati, za kar čuti V sebi. nagnenje iu poklic. Od kapitalistov bi se delavci lahko marsičesa naučili. Tudi vztrajnost v boju je taka reč, ki jo denarni mogotci prav dobro razumejo, in če bi jih delavci posnemali, bi tudi pogostoma lahko dosegli večje uspehe. - ' • ' 0 gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. Načrtal dr. H. Dolenec. Vidite, po takih tleh je prehajal gobar; kajti po lepi ravnini in prostih tleh je prehajal vsak, ki je nabiral gobo, in tam ni bilo kaj najti. In te potlešne mučue težave, to še ni bilo najhujše, kar je moral gobar prestati. Kar je bilo gobe pri tleh in po kladah, ta se je kar odsekala in je bila hitro v vreči. Ali do gobe, ki je bila od tal in .na visokih gladkih šibah, do te je bilo pa teže priti. S črevlji se težko pleza, torej črevlje z nog! Ta šiba je predebela, ni je moči objeti, treba je torej druge pomoči. Odsekati je treba dolg drog, napraviti po njem stopinje in ga prisloniti k drevesu, da prideš do vej ali do tanjšega debla. In ko si prišel do gobe, si objel deblo z eno roko, z drugo si držal sekiro in odsekaval trdo .prisalo gobo, pa tako, da nisi ranil debla, kajti s teni bi bil izpridil tudi eeltove korenike. Kar je padk», se je valilo veasi daleč doli po strmini in tudi zaine-ialo v listje. Taziti si moral torej tudi, kje da poberež tako težko prkluženo gobo. Zato sem pa ie prej omenil, da gobar je moral biti pravi strokovnjak za rabo sekirice. Debla ni smel preveč raniti, mesa pa tudi ne presekati, kajti kosi gobe so morali biti kolikor mogoče veliki in celi. Ko je bil zopet na trdih tleh in je svoj plen «pravil v vrečo, je moral tudi drog skiiti, da ne bi vwak drug nabiralec že od daleč zapazil giiboroducga drevesa. Vsak gobar jc imel kolikor toliko takih dreve«, za katera je vedel on sam, in ko je zapazil, da jih je tudi kdo drug zasledil, je bil to zaalj vselej majhen udarec. Tudi s skale na drevo «i je gobar napravil pot, ako ni bilo drugače mogoče priti do gobe. In čim dalje je šel, več je nosil, vesel pa je bil tem bolj, čim teže je nosil. To je vsak gobar pristavil, ko ti je pripovedoval, in meni nasproti je navadno še rekel: "Saj ste lovec in veste, da fovec ni nikoli bolj truden nego takrat, ko gre prazen domov." Okoli poldne si je privoščil gobar nekoliko počitka. To pa največkrat, ako je bilo nebo jasno, na kakem vzvišenem kraju, od koder je videl in gledal v daljavo. Človek bi dvomil, da je utrujeni in za vsakdanji kruh boreči se gobar gojil tudi take misli in gledal z višine velikanske gozdove in motril daljavo. Toda resnico govorim, ako pravim, da domalega vsak gobar se mi je razodel kot velik čestilec narave in da nisem poznal nobenega, ki se mi ni pohvalil, da je bil že veli- kokrat na vrh Snežnika, dasi po goljavi, ki obdaja Snežnik za več nego poldrugo uro hoda, ni imel kaj iskati. Ob počitku si je privoščil tudi ostanek zajutreka — mrzle žganee. Kaj ne, to ni bilo nič posebnegu in še tega ni bilo dosti, da ni moka prehitro pošla. Cro je vsak gobar nosil s seboj, toda ne v žepu, ampak v glavi. To sem moral večkrat slikati s pristavkom, da take ure ni treba navijati in da se nikoli ne ustavi; da pri lepem vremenu kaže prav natanko, pri slabem pa da pade tudi v želodec in celo v noge; da potem ni več tako zanesljiva kakor takrat, ko glava in oči povedo, na kateri skali Snežnika stoje kazalci v podobi solnčnih žarkov. (Pa ne samo uro, tudi vremfnjak je nosil gobar s seboj. Tega je baje še bolj potreboval, kajti ob slabem vremenu ni bilo za gobarja nič ali pa le malo užitka. Najhuje ga je zadel v po-mladnjeni ali jesenskem času sneg in že ime dokazuje, da se okrog Snežnika rad prikaže ta gost. Ni kazalo druzega, ko oprtati si vrečq in iti domov. Jeseni je romala ob taki priliki še kuhinjska posoda na svoje staro domače mesto, da se ni toliko obrabila, kakor če bi ostala v gozdu lisicam in volkovom. Za vremenjak pa ni služil samo Snežnik in meglica ali oblak nad njim. Sapica, ki je pihala po tej dolini gori in doli, je še prej povedala, je li pričakovati solnea ali slabega vremena. Ptiči, posebno stržek, taščica, zlasti pa črna žolna, to so bili izvrstni vremenski proroki. Najbolj nevešča v tem oziru je kukavica. Še pol ure, predno je jelo mesti, je letala in kukala po gozdu, kakor bi imela zidan grad in v njem vse polno živeža. "Veste gospod," mi je rekel stari Pirec, ki mi je pravil te reči, "ko bi tega ptiča ne gnalo še v poletnem času doli v gorke kraje, bi ga ne bilo žc več na svetu, kajti pomlad in sneg jih ugonobita na tisoče. Na vreme se prav nič ne spozna in si tudi ne zna nič pomagati. Noč jo vzame, ako je huda." (Dalje.) Splošno volilno pravico, pridobljeno od nekdanjega delavstva ima sedanje delavstvo v A-meriki. Velikanska množica tega delavstva pa niti ne premisli, koliko bi bila at pravica vredna, če bi se je prav poslužilo. Ktbin Kristan. Savičev pesimizem. Konec. X. Savič je bil zopet izpremenjen. Ali tako hitro se ni udal. Hal se je nove zmote in sam sebi ni hotel verjeti. iNiovo razpoloženje svojega duha je boječe skrival pred Tonko. — To je bila ena noč. Kdo ve, ali ni bila tudi to sama domišljija T Debate s Tonko so postajale jako stvarne. — Kakšni so bili prvi ljudje, ki so se skrivali po skalnatih votlinah in po visokem drevju, ki niso imeli ne orožja ne orodja, ki niso poznali ne ognja ne soli? Kako živi danes človeški rod! A-li je ta razvoj argument za pesimizem t Savič je molčal. — Najsiromašnejši delaves ima sedaj več pripomočkov za življenje, nego jih je imel nekdaj glavar celega plemena. A V Savič jo je nemo pogledal. — Koliko razlike je bilo med divjaki prvih dni in med nemo živalijo? In koliko znanosti, koliko umetnosti je danes na razpolago človeškemu duhu? Kako velikanska literatura priča za duševno delo človeškega rodu? ... Ali ne odgovarjate ničesar? — In kako velikanska je še duševna in gmotna beda zatiranih razredov današnje družbe? Ali ni to gorje teni večje spričo ogromnega duševnega in materialnega bogastva osrečenih Članov te družbe? . . . N«, ne, ne. Narodi se sovražijo, ljudje se ubijajo v gozdovih in mestih, posamično in na tisoče, v dvobojih in vojnah. To je pesimizem. — Ali pa mora biti tako? — Ali — mora biti tako?? ... O razumem Vas. Vi mislite, kakor sem mislil nekdaj jaz. Tedaj sem navduševal trpine, oni pa so se mi roga-11, češ, tako je bilo vedno. — Torej jim je treba dokazati, da nimajo prav. — Da, da. Tako sem mislil nekdaj. — In potem ste zaprli oči, da ne bi videli, kaj se godi okrog Vaa. In tako niste opazili, da se nevedni zavedajo, da se sovražniki sprijate- l'ïittAli "r in tbmbiÊtÊÎL ljujejo, da se zatirani dvigajo. Potapljali ste svojega duha v nirvano in tako niste očutili živega duha, ki objema človeški svet . . . Ali, kaj po-vorini? Prepričajte se sami! — Kako? — Pojdite zvečer z menoj. — Kam? , — Videli boste. — Dobre. Zvečer ga je peljala na shod ženskega društva. Dvorana je bila polna šivilj, modistic, delavk iz tovarn. Mlada, priprosta delavka je govorila o ženskem in delavskem gibanju. Savič je pazno poslušal; govor ni bil učen, a jako stvaren. Oziral se je po dvorani. Iz stoterih oči je sijalo živtt zanimanje in umevanje. Govornica je poročala, da jc združenje doseglo IVp uspeh gle-' de skrajšanja delavnega časa za ženske delavne moči. — To naj nas vzpodbuja na neumorno delovanje. V naših rokah je naša bodočnost. Naš največji 'sovražnik je malodušnost. Zato pogum, to-varišice! Ako hočemo, moramo zmagati! S u rs um corda! Tako jc zaključila govor. Savič je bil osupnjen. Tonka mu jc povedala, da so se vse te ženske začetkoma rogale tistim tovarišieam, ki so jih hotele zdramiti iz duševnega spanja. Sedaj imajo svoje društvo, svoj časopis, in očividno napredujejo. — Pa ženske! je Savič vzkliknil. — Da, ženske, je Tonka odgovorila. In razsodni ljudje pravijo, da je prav to veselo znamenje. Neko nedeljo sta šla oba na deželo. Tonkn je poznala vaškega učiteljska katerim je seznanila Savica. Govorili so o raznih rečeh. Med drugimi ga je Savič vprašal: — Kako si pa poganjate čas tu zunaj? Ali Vam ni dolgčas? — Začetkoma mi je bilo. Sedaj, j** drugače. Večkrat imam zvečer šolo za odrasle. Stari kmetje sivih las prihajajo učit se pisanja in čitanja. Postali smo prav dobri prijatelji. Sedaj imamo tudi malo pevsko društvo. Udje so sami kmetje, pa jaz. Kmetje, ki se uče citati in pisati? — Pa s kakšnim veseljem! In to nam mnogo koristi. Ljudje spoznavajo, koliko jc vredno, ako človek kaj zna, pa podpirajo šolstvo, kjer le morejo. Seveda, nekdaj je bilo vse drugače. A z ljudmi se mora prav ravnati. Vem, da je končno malenkost, ker menim, da to vendar nekajw (iV ! mnlekost, kar storim. Pa vendar sem jako zadovoljen, ker menim, da to vendar nekaj pomenja. . Izobraženi narodi ne poginejo! .... Ženske, ki se bojujejo za boljši položaj in za pravice, kmetje, ki se uče čitati in pisati t In vse to je on prespal! Savičev pesimizem se je začel nevarno majati. A še vedno se je bal nove zmote. Pa Tonka je, že opazila, da se v njegovi duši nekaj spreminja in vsako priliko je porabila, da mu pokaže nova dejstva. Nagovorila ga je, da sta šla skupaj v gledališče, ko so igrali nov izviren komad iz domačega življenja. Pokazala mu je, kako so polne galerije in stajališča, kjer se zbira prosti narod. Vodila ga je v društva, na shode. Povsod jc bilo življenje, bujno življenje in plodovi. — In kako dolga je še večnost! Koliko časa ima človeštvo še, da se razvije, da napreduje, da doseže vrhunec, katerega ne moremo danes niti sanjati? . . . Končno jc moral sam sebi pripoznati, da ima to dekle prav. — In kaj giblje ysc to? Kaj ustvarja ves napredek in izpreminja vse razmere? — Delo. . . • —(A ideal mojega življenja je bil vsa ta dolga leta — nedelavnost . . . Šolsko leto je že »lavno minilo. Savtč ni niti opazil, kako. Tonka je bila gotovo s šolo. Prišel je zopet čas vpisovanja in Savič se je spomnil, da Tonka ne bo več njegova učenka. — TVenka! Knktffla ironija! Jaz sem bil njen učenec. . . , In sedaj jc ne bo več v šolo . . . Tat rašil se je, kakor bi se bil domislil nečesa groznega. Ne bo je več v solo — iiiorda je sploh ne bo več. To — bi bilo strašno. Ali bi mo- gel tedaj živeti? Brez Tonke? Kako daleč sega ta misel .'. . Brez Tonke — jc dejal. Kaj je to? Tako ne misli profesor o učenki, ne učenec o učiteljici. Ali mu ni ona že več? Tovarišiea? Prijateljica? In brez nje naj bi ostal? .... Razni občutki, o katerih je menil, da so že povsem zanirli v njegovem srcu, so se tekom zadnjega leta zopet povrnili. A to ... to je kakor povsem novo Čuvstvo. Ali je morda to ljubezen? Knkrat je ljubil! — Olga! Ljubil sem Te! A v zvezdah sem vzel slovo od Tebe. In sedaj — ne vem, kaj je to. Ako je to ljubezen je vse drugačna, nego je bila ona do Tebe, Olga! Ali bi bilo mogoče, da bi prišel konec sedaj? . . . Oh, ne, ne. Sedaj ne, ta konec bi bil grozen, to bi bila poguba. A kdo pravi, da bi moglo biti drugače?.Ali sme upati ... Ali je le enkrat čital v njenih očeh — ljubezen? Da, ljubezen, ljubezen. Sedaj ve, da je to ljubezen. — Tonka! Brez Tebe! Pa še enkrat tisto grozno življenje . . . Bilo je že pozno zvečer. Ta ljubezen ga je prizla v glavi kakor nkorpijon. V spomin so se mu povrnile vse peklenske muke iz tistih časov. In izgubil je vso moč nad selioj.Ta hip ni mislil, da je pozna ura, sploh ni mislil ničesar nego to, da ne more niti uro več živeti v tej grozni negotovosti. Bal se je noči, ki je spuščala svoje sence na zemljo, bal se je, da bi legla noč tudi v njegovo dušo, tista črna noč, katero pozna saniri on. In kakor vihar je pohitel tja . . . Tonka je stala na pragu. Bila je sama. . Tonka! Ali bi bilo mogoče? Tonka? . . . ( udno! Ona je vedela, kaj hoče vprašati. Odkod? Kako? Kdo ji je povedal? — Ne, ne, to ne bi bilo mogoče, ne meni, ne Tebi! — Ali me ljubiš? — Zakaj sem Te hotela privabiti v življenje, iz katerega si bežal? Zakaj sem ti hotela dvigniti srce? — Moja Tonka! Moja ljub* žena! Moje sree je s Tvojim v višavahl In to je bilo res . , . ¿i liti. 'ùLa* À . Naša zemlja ni imela vedno take oblike, kakršno kaže dandanes. Po plutoničnem in neptunijem vplivu se je spremiivjala in razvijala v tisočletnih ,ali celo miljonletnih dobah, ki so pa imele svoje krajše podobe. Skoraj vse glavne dobe se dele po svojih vremenskih premeujavah in manjših geologičnih prevratih v vroče, deževne, leden* poddobe. In glavne razvojne dobe so po vrsti od prvotnih do Ncdanjosti sledeče: katubri-ška, devonska, premogovna, trias, jura in tercijar-na doba. Od kod ta imena in kako se določa starost in zapovrstnost razuih dob? Ta imena so od dežel in krajev, kjer so se našle geologične tvorbe iste dobe najprej ter so olniržale imena svojih prvih jnajdeni&č. Njihova starost se določa po trdosti, sestavini in zlasti po legi, katero zavzemajo v ne-maknjeni zemeljski skorji. Čim globočje leži taka geologična tvorba, tem starejša je. Ako greš od Kamnika proti Kamniški koči, že lahko vidiš, kako globoko se je Bistrica zajedla tuintaui v zemeljsko skorjo. Ti stojiš na brvi in strmiš v ozko zarezo, na katere dnu šumi in se peni brhka hči planin. Stene te razpoke se vidijo, kakor zemeljska rebra, plast na plasti. Ali so vse te plasti istega značaja? Če so istega značaja, iste kakovosti, tedaj so iz iste dobe. Še globočje — do 2000 met rov — se pa je zagrizla v zemsko lupino reka Colorado v Arizoni v Severni Ameriki. Ker leže skladi v tej 60 milj dtylgi izdolbini vodoravno, tedaj jih gotovo še ni premaknil noben potres, noliena poplavina. IV daj je pa tukaj tudi založeno geologično blago od najstarejše do najnovejše dobe, ako računimo od spodaj navzgor. Ta prirodni čudež nam kaže plasti od pradavnosti do zadnje razvojne dobe, cd kambriške do tereijarne dobe. Ta prirodni čudež je tedaj merilo za starost' kakega geologiskega predmeta. Ako na primer geolog primerja kamen iz Evrope s kamnom iz kambriške plasti ob reki Colorado ter se oba vjemata v kakovosti, tedaj je najdenišče v Evropi tudi iz kambirške dobe. Ker je suha zemlja skoraj vsa in morje po večini že geološko preiskano, so se po tej primerjalni metodi sestavili zemljevidi ža glavne razvojne dobe naše zendje. Čudni so ti zemljevidi. Seveda je v vseh teh ' dobah prevladovalo morje, kakor v današnjih dneh. Toda suha zemlja je imela veliko večjo obsežnost. Celine so se vezale v tako ogromne in masivne svetovne dele, da ni bilo nič otokov. V kambriški dobi bi ua primer dober globe-trotter prišel peš iz Severne Amerike v Avatrulijo. V de-vonski dobi bi celo iz Groenlanda, tam od blizu severnega tečaja, lahko ie prišel po ovinku skozi. Severno in Južno Ameriko neprestano po suhem še na onkraj Avstralije. Nasprotno bi v premogovni dobi kak predzgodovinski Odisej lahko plul od Tihega oceana v mehikanski zaliv; od ted po zdaj širšem, zdaj ožjem morskem rokavu v sedanje Sredozemsko morje; od tod nad Palestino približno do Samarkanda. Tukaj bi lahko naprej broda ril po krajih današnjega Himalaja, ki sc je v poznejši dobi rodil iz morja, naprej, naprej proti vzhodu zopet v Tihi ocean. Ali pa bi tam nekje pri Samarkandu obrnil svoj splav proti severu, ter brodaril ob Obskein prelivu nad Novajo zemljo, ki je takrat še globoko spala T morju, naprej, naprej v Belo morje, proti severnemu tečaju. Ako se celine iz starejših dob opazujejo natančneje, se takoj spozna, da tedanja suha zemlja izraža določno dva kontinenta, severnega in južnega. Severni obsega severno Ameriko, Evropo in Azijo, a med Evropo in Ameriko leži prostrana dežela Atlantida. Južni del obsega južno Ameriko, Afriko in Avstralijo, a med južno Ameriko! in Afriko na eni strani in med Afriko in Avstra-lijo na drugi strani leži velikanska dežela, Gond-vana-dežela. Atlantide in Gondvanadežele ni več. ob strani katastrofe sta izginile. ]*e otoki Azori, Angleško, Irsko, Islandsko, Medagaskar, Celjon nas spominjajo na pogreznjen je ali drugače izginile svetovne dežele. Stare egipčanske pravljice se pripovedujejo o rajsko lepi deželi v *At lanskem oceanu in grške pravljice nas vabijo na onkraj Herkulcjevih stebrov, v deželo bajnih Hesperid. Kaj je povzročilo strašen sodni dan za Atlantido na severnem kontinentu in kaj za Uondvana-deželo na južnem! Gotovo Pluton in Neptun, ta d\a \ladarja ognja in vode. In kaj; ko bi si bila razdelila delo, da bi Neptun bil porušit Atlantido, Pluton (Vulkan) pa Gondvana-deželo? Kako bi sc to prilegalo strastnim, pokončajočim ina-likom!-' Na zemljevidih starejših dob se še zapazijo razvojne črte. Naše Srednjezemsko morje sega cd Tihega oceana zopet do Tihega oceana, kakor je povedala zgoraj opisana plovba predzgodovinske-ga Odiseja. To Sredozemsko morje z imenom Te-tida jc prava zagozda med severnim in južnim kontinentom, in gre sponeduo z ravnikom. Ta zagozda je zdaj ožja, zdaj širša; zdaj se veže s Ornim in Hvalinskim morjem, zdaj zopet se poriva skozi Kdeče morje, zdaj skozi sprednjo Indijo. Navpično na to zagozdo se delajo tri morske razpoke: pri reki Ob v Sibiriji, Atlantska ožina in Baffiuski zaliv. Te tvorne sile ločijo in združujejo severni kontinent, kakor se jim poljubi. Pri tem igranju največ trpi Evropa. Enkrat je Švedska, Norveška in severna Nemška pod vodo, druge dežele Kvrope so polotok Azije. Zopet drugikrat je Evropa priklopi jena celotno in masivno Atlantidi, da tam za Uralom divja od Tetide do Bajkal-skega jezera odprto morje. Zopet jc Evropa izraziti polotok Atlantide, zopet je Evropa na sredi precepi jena, da od Hamburga do Carigrada tečejo morski valovi, tako, da je en del Evrope pri Atlantidi, a drugi del pri Aziji. V jura-dobi je Evropa otok zase, ločen od kopnine, razcepljen na jugu v otočje. V starejši tercijarni dobi je severni del Evrope združen z Atlantido,.južni del jc za otočje. Neptun s svojim trikljunskim cepinom hoče tukaj pri Evropi nekaj narediti. Naredil je, razbil je Atlantido in prizanesel še Evropi ter jo poročil z Azijo. A še hujše je gospodaril Pluton na južnem kontinentu. Pognal je v zrak * Gondvauadeželo med Afriko in južno Ameriko ter med Afriko in Avstralijo. Kos te Gondvana-deželc najhrS kroži zdaj kot luna okoli naše zemlje, drugi kos je razpršen v meteore, v svetovtie vagabunde. Seveda je to bolj domneva, kakor znanstveni rezultat. Opira se na to okolnost, da je mesečna pokrajina s svojimi kraterji najbolj podobna vukanični de-.\ želi ob rtu dobre nade, odkoder se je moral zemeljski bledolični spremljevalec — mesec -— odtrgati. Opira se tudi ua dejstvo, da ' je največ ognjenikov na južni poluti, tam okoli pradavne Oondvana-dfežele. Opira se tudi na stereotipne trikote, ki jih delajo južna Amerika, Afrika in srednja Indija, ker vse končajo v trikotni obliki. Samo morje jiii ni moglo tako ošpičiti, ampak bi jih bilo razdrobilo v otočje. Zlasti pa se opira ta podmena, da je mesec vsled strahovitega vukaniČ-nega stiska odletel od desnega ali levega roba Afrike na to, ker se na ta način lažje razume, zakaj je Atlantida utonila v morju. Ker se je teža na jugu znižala, se je na drugi strani zemlja vgrezidla. Ni bilo več ravnotežja; zato se je nasprotna skodelica z Atlantido vdrla globoko, ko je prva skodelica na zemeljski tehtnici bila oproščena Oondvana-dežele. In res izgine na zemljevidih prej Gondvana-dežela, potem še le z Atlantida. Gondvana v zrak, Atlantida v morje. Ta simetrija med severnim in južnim pradsv-irim kontinentom se pa kaže tudi v stalnosti. Nnj-stanovitnejša dela sta na severu severna Amerika, na jugu srednja Afrika. Najbolj nemirna svetovna dela sta Evropa in južna Ameriks. Črta največje stalnosti od severne Amerike do srednje Afrike in črta največje nestalnosti od severne Evrope do južne Amerike dela križ nekje tam, kjer je zdaj Atlantida pokopana ,da tudi ona počiva pod križem. Seveda sedanje obličje naše zemlje tudi še ni tvorba za večnost. Čakajo jo še silne spremembe. Tihi ocean, ki je geološko najmanj preiskan, ker vsled prevelika vodnega pritiska ne morejo iz strašnih globočin dobiti niti blata, še manj pa trdih geoloških tvorb, ta Tihi ocean hrani v sebi mnogo skrivnosti in bi mu po domače rekli, da je prikrita "rihta". Ne vemo, kaj bomo cd njega še dobili za večerjo. Saj je šla dni po časnikih vest, da so po njem tulili veliki viharji, ki so za-divjali v severne ledene pokrajine in od tam pritisnili k nam ter povzročili pogubonosen mraz po celi Evropi. Že zopet trpi Evropa od Tihega oceana, ki je tudi v pradobah vabil Srednjezemsko.. morje pri repu in pri gobcu'k sebi. Če ni "hotelo ' priti, pa je poslal svoje valovje čez Kitajsko in Sibirijo v Obski preliv, v atlantsko ožino, ali skozi Panama-ožino in Baffinski preliv, da je zbudil spečo pošast, ki je potem s svojimi kremplji trgala Evropo. Kaj hudega še čaka našo Evropo * od Tihega oceana, njenega antipoda?!? Naj se kje vzdigne njegovo dno in Evropa pade kakor stara Atlantida. Neptun je že v atarih dobah vedno srečkal in žrebal med usodo Atlantide in Evrope. Privoščil si jlp najprej Atlantido in zdaj? . . . Odkritje Paname Odkritje Amerike spada med tiste slučaje, v' katerih človek nekaj išče, pa najde nekaj druze-ga. Krištof Kolumb ni imel niti oddaleč nikdi, da bi šel razkrivat nov kontinent. Kar jc iskal, je bila pot v Indijo. Njegovo za tedanji čas veliko prepričanje je bilo to, da je zemlja okrogla. Če se more priti iz Evrope v Indijo, vozeč se proti vzhodu, mora biti to tudi v nasprotni .siiierl mogoče. Vzhodno pot v Indijo je našel leta 1489 Portugalec Vasco de Gaina. Seveda se je morala v ta namen objadrati vsa Afrika, zakaj sueškega prekopa še ni bilo takrat. Toda bila je vendar pot v Vzhodno Indijo. Kako konkurirati s Portugalci? To je bilo vprašanje, ki je vodilo Kolumba do tega, da jc treba najti zapadno pot. Z mističnim prepričanjem, da ima v tem slučaju na svoji strani božjo pomoč, je odplul Kolumb s svojimi majhnimi štirimi ladjami preko Atlantika, zavil južno od Kube proti zapadu ter dospel dne 30. julija 1502 do nove dežele, obali današnje Honduras. Če bi bil plul od onega kraja, sledeč nasvetom ondotnih Indijancev, proti severu, bi bil razkril bogati in kulturno visoko razviti deželi Jukatan in Mehiko in njegova usoda bi scAbila morda vsled tega obrnila na boljšo stran. Njegova fiksna ideja pa ga je napotila, da je iskal v nasprotni smeri, kjer je hotel najti Iztočno Indijo. V velikanskih vihar-jih in neprestaneni deževju je plul ob obali Centralne Amerike ter zbolel, kakor večina njegove posadke, na mrzlici. V pričetku oktobra so prišle ladje do zavarovanega zaliva Chiriqul, v indijanski pokrajini Veragua. Na tem kraju je dobil Kolumb od domačinov sporočilo, da se nahaja onstran gora drugo, vcli-# ko morje. To jc bilo prvo sporočilo o eksistenci Pacifiškega oceana ter je Vsebovalo obenem prvo spoznanje o morski ožini pri Panami. Kolumb p/i je videl v tem nadaljni dokaz, da se nahaja na obali Zapadne Indije. Ono drugo morje ni moglo biti po tijcgovem prepričanju niš drugega kot Bon glaski zaliv, in kos zemlje, ki ga je ločil od tega morja, jc bil seveda mali polotok, katerega imenujemo danes Malako in ki je bil znan Kolumbu samemu pod imenom Zlatega Kersoneza. &c bolj utrjen v svoji misli je bil vsled tega, ker je bilo opaziti v pokrajini Veragua v rekah zlato in ker so nosili Indijanci ^at nakit. Le par dni potovanja ga je moglo vsled tega ločiti od južnega dela polotoka, ki mu je zapiral pot v Bengalski zaliv in v Indijo. Nje- gov neumorno delujoči duh je žc sanjal v dosegi reke Ganges in o prvi obplovitvl sveta. Raditcga jc zavozil nadalje južno o?» obali današnjega panamskega Istma. Sila elementov pa ga jc zasledovala vso pot. Neprestani viharji »o ga zopet in zopet silili, da je iskal zavetja v nezadostnih in nevarnih pristaniščih. Bolezni in napori so privedli posadko ladij naravnost do obupa. Nekako v krajih sedanjega Panamskega prekopa je neurje prisilo vso e k špedicijo, da «e je o-brnila proti Veragui, kamor je d<*ipel Kolumb v najhujšem stanju izčrpanja. Šele v aprilu 1. 1503. je mogel s svojim brodovjem odpluti iz pristanišča Chiriqui. Že takrat pa jc moral misliti na to, da se vrne v Sanijo, namesto da nadaljuje potovanje proti iztoku, kajti njegove ladje so bile vse preluknjane od črvov. Strastni in svoj cilj zasledujoči mož pa jc še enkrat zasledoval svojo pot, v nadi, da končno najde prehod do Indije. Eno svojih ladij je moral takoj v pričet ku pustiti v Veragui. Drugo, ki sc ni mogla več držati nad vodo, je moral zapustiti v bližini Pucrtobello. Z dvema o-stalim« ladjama, ki so bile napol razbite, jc končno dospel v okolico Darijskcga' zaliva. Treba bi mu bilo iti le še korak naprej in spoznal bi bil, da jc zabredel v zagato in da se je obrnila obal zopet proti iztoku. Sledeč tej o-bali bi bil dospel do iztoka Orinoko in takrat bi sc mu bilo izjasnilo v glavi, da je našel nov svet in ne Indijo, kakor si jc domišljal. Takrat pa se je odločil, da se vrne proti domu, s tragičnim prepričanjem, da se nahaja na p^agu Indije. Kot popolnoma pogorel človek je dospel v svojo domovino. * Scle deset let pozneje se je prvemu Evropejcu posrečilo prekoračiti prag Centralne Amerike in videti ono drugo morje, o katerem je bil slišal Krištof Kolumb. To pa sc jc zgodilo nedaleč, od one okolice, kjer sc nahaja danes Panamski prekop. Sloves tega dejanja jc spojen z Imenom Vasco Nunez Balboa. Spanci so takoj po razkritjih Koluml>a pričeli s kolonizacijo zapadno-indijske obali. V eni teli kolonij, Santa Maria del Antigun, se jc dolgo časa vzdržal Balboa ter uvedel strog red med precej mešano družbo, ki je živela v tej koloniji. Pri nekem pohodu v okolici jc izvedel od nekega indijanskega glavarja, da se nahaja na drugi strani južno morje, do katerega je mogoče dospeti v devetih dneh, katero pa je mogoče že prej videti z višin gora. V teh gorah «c nahajajo tu- di bajni zakladi zlata, po katerem so ti beli ljudje vedno izpraševali. Ker je imel Balboa marsikaj na *esti, kar bi mu bilo lahko povzročilo sitnosti, je sklenil, da popravi svoje grehe z razkritjem nepoznanih dežela za špan.sko krono. Dne 1. septembra 1523. sc je napotil s 150 Španci in f>00 indijanskimi no-sači na raziskavanje ter dospel do vasi, v kateri je poveljeval indijanski glavar Careta. Od tega je dobil potikaze ter pričel z njih pomočjo prodirati naravnost v južno-zapadni smeri, v notranjost dežele. Pot je bik dobro izbrana, kajti ožina ni presegala na tem mestu 70 kilometrov in višine Kordiljer so znašale le nekako 700 metrov. Izredne pa so bile naravne težkoče, ki so se stavile prodiranju na pot. Ob bregovih so se nahajali močvirja in bolj v notranjost so segali pnagozdi, v katerih ni bilo niti podnevi zapaziti solčnc luči. Poleg tega so še sovražna indijanska plemena korak za korakom ogrožala ekspedicijsko četo. Kljub temu pa si jc izvojeval Balboa pot naprej. Dne 15. septembra 1513 — toliko časa je namreč potreboval za to kratko pot — so mu sporočili Indijanski voditelji, da je videti z bližnjega griča ono drugo, bajno morje. Tedaj se je razvila v njem vsa romantika, ki je živela v vseh ljudeh one pustolovske in fantastične dobe. Balboa je ukazal svojim ljudem, naj se ustavijo. On sani jc hotel prvi videti novo morje. Splezal je na grič in pred njim se je raztezala aladka morska površina. V pogledu na to morje je padel na svoja kolena ter sc zahvalil Bogu in vsem svetnikom, da jc bila njemu, navadnemu človeku, dodeljena sreča takega razkritja. Nato je pozval svoj« spremljevalce, naj pridejo bliže ter jim pokaza! morsko ravan, ki jim je obetala neizmerne zaklade. Vsi so prišli in tudi pokleknili ter se zahvalili Bogu za veliko srečo, ki jim je bila dodeljena. V drevesa, ki so se nahajala v bližini, so vre-zali imena vseh, predvsem španskega kralja. Neki navzoči notar je sestavil pismo, ki so ga podpisali vsi navzoči Španci. Treba pa je bilo še premagati sovražno indijansko pleme, preden je bilo mogoče dospeti do obrežja. Dne 29. septembra 1513 je stal Balboa na bregu onega zaliva, katerega jc imenoval po imenu svetnika zaliv San Miguela. Vpričo zbrane družbe je stopil v polni vojni opravi do kolen v morje, noseč-v eni roki zastavo z Marijino sliko, v drugi pa gol meč. slovesen način se jc nato polastil vse zemlje, "od severnega do južnega tečaja." Novo morje, ki ga je našel na jugu dežele, je imenoval "Južno morje," katera označitev se j** ohranila do današnjega dne, kljub vsej neresničnosti. Potem, ko je zavojevai več indijanskih glavarjev v dotični okolici, je na-stopil koncem novembra potovanje nazaj proti Maria del Antigua. Med tem časom pa je Izvedel prvič, da se nahajajo bolj proti jugu sijajne države Inkov v sedanji republiki Peru. Razkritja Balboe so vzbudila v domovini največjo senzacijo. Utrdila so mnenja, ki je postajalo med tem časom Vedno bolj splošno, da pripadajo namreč vse obali, ki so sc našle od leta 1492 naprej, popolnoma novemu svetovnemu delu. Vsled tega je nanovo vsplamtela strast, da se končno dospe do zlatih dežel, o katerih so sanjali takrat vsi narodi. V kratkem se je tudi porodila želja, da se premagajo vse ovire, ki se stavijo na p*t med o-bema morjema za promet z ladjami. Nnjprvo se je pričelo z iskanjem naravne vodne poti, in s tem iskanjem se je razkrila v teku pnr let vsa iztočna obal Južne Amerike. Leta 1520. se je končno , razkrila vsa cesta Magalens, ki se je bila nahajala preveč na jugu, da bi ugodila vsem praktičnem potrebam in zahtevam. Sočasno se je pa porodila drzna misel, da se odstrani naravna zapreka ter zgradi umeten prekop preko najožjega pasu Centralne Amerike. Ohranilo se je pismo Ferdinanda Cortesa, velikega razkritelja Mehike, španskemu kralju Ka-rolu V., v katerem se govori o morski zvezi med Panamo in Tehuantepekom. V teku prihodnjih desetletij se je porodilo Se veliko število drugih načrtov, tičočih se različnih mcat Centralne A-merike. Vse te načrte pa so skovali v popolnem nepoznanju in nevpoštevanju velikanskih zaprek, ki so še bile takratnemu človeštvu na poti in ki so premagale vse, kar jc bil človek mogel storiti v tedanjem času. V resnici ni prišlo niti do poskusov, da se izvode slično podjetje. Vse tozadevne načrte pa je pokopal Filip II. s svojo izjavo, da ne sme ločiti človek, kar je bil zvezal Bog. Skozi stoletja je nato spala ideja medocean-skega prekopa ter zveze med Atlantikom ln Tihim morjem. Ko pa se je v resnici izvedla ideja, katero so bili prej zasledovali številni rodovi brez vsakega uspeha, je hotela usoda, da je padla obletnica ravno na dan, ko je dospel Balboa na o-bal Tihega oceana. V F»ETROGRADU. Kdor je prišel na svojih potovanjih v Petro-grad ter sc nastanil v enem izmed hotelov na Ncvskem prospektu, se jc gotovo hitro očistil in "mil, da gre brez vsake zamude opazovat življenje in vrvenje po cestah najmlajšega izmed mi-. ljonskih mest. Prvo presenečenje povzroča tišina v mestu, vladujoča kljub živahnemu prometu, ki se da primerjati le z onim l^ondona, Pariza ali današnjega Berlina. Tlak iz lesenih kock ne dovoljuje nikakršnega ropota, kar veliko pripomore k ugodnostim Petrograda. Vsak človek se takoj napoti ns najlepši trg, katerega so zgradili V Petrogradu — na palaški trg, ki se razteza v polukrogn okrog Neve med Zimsko palačo ter poslopjem general-Ipg» štaba, _ _ ..... fcT" Triumfator na poslopju generalnega štaba s svojim zmagoslavnim vozom, v katerega je vpre- . lenih šest konj, vzbuja junaške spomine. Tani sc nahaja tudi 42 metrov visoka soba Aleksandra, katere podstavek je vlit iz turških topov. To pa je tudi pozorišče, na katerem so sc odigrali v zadnjih časih znani nemiri. Da se pride do Tavriške palače, katero jc zgradila cesarica .Katarina za Potemkina in ki jc od onega časa doživela najrazličnejše igre usode, ponižanja in ponosa, je morala velika ljudska množica prekoračiti ves ta velikanski trg. Mimo katedrale Izaka, ki je obdaijf ob Veli-kinoči od pobožne ljudske množice, so se gnetli revolucionarji k velikanskemu spomeniku carja Petra Velikega, katerega je zgradil leta 1782 Francoz Falconet. Ponosni reformator se dviga na iskrem konju po skali navzgor ter izteza svojo carsko desnico proti Nevi in Petropavlovsku. Dolga rokoko-fronta Zimske palače, ki je obrnjena proti Nevi, je prekinjena od krasnih stopnic, po katerih je prihajal car peš ob velikih slovesnostih, obdan od vsega svečeniškega pompa. Tej palači nasproti leži temna in skrivnostna trdnjava Petropavlovsk na nekeni otoku v Nevi. Okrog krasnega trga se vrsti še več drugih palač. Marinski palači nasproti se dviga spomenik Nikolaja I. in v krasnem parku stoji kip cesarice Katarine, obdane od svojih generalov. Trije mostovi vežejo ta trg z mestnimi deli, ki leže na drugi strsni Ne ve. Zimska palača jo s pokrito galerijo zvezana z Eremitažo, v kateri je shranjeval car svoje umetniške zbirke. Ves mestni del pa nadvladuje katedrala sv. Izaka, katero nosi 48 doričnih stebrov iz granita. S 102 metra visoke galerije se lahko uživa razgled po vsem mestu in sosednem morju. Nikdar ni človekova nezadovoljnost popolnoma zaspale. Vsak uspeh ga je sicer navdal z za-dovoljnostjo, in to je bilo potrebno, ker bi bilo drugače njegovo življenje kratkomalo neznosno. Ali vsakemu uspehu je sledilo spoznanje, ds še ni dovolj dosegel. Uspehi so bili potrebni, da ni obupal; oni pa so bili tudi nsuk, da m lahko pri-bori še vedno ksj boljšega, če se ne vda topi ta-dovoljnosti. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREIL_ - Lastnik in UdajaUlJ ; Jageslevaaska delavska tiskovni dražba v Chicago, llllaols. Naročnina: Za Ameriko $2.00 xa celo Uto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo 92.60 sa celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovora. Pri spremembi bivališča je poleg novega na/naniti tudi ¿tari naslov. Gluilo ilavMik* organizacij« J'igoai. — MckIUSiu ivtu v AmrihL — Vse pritožbe glede nerednega pošilja nja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe F r. UdoTich, 1S44 So. Rac is« A v«., Ckicago, 111. PROLETARIAN Own*a mmé publi»h«d a vary Tuasday by Seal k Slavic Wtrkneas Pub. Ce., Chicago, Illinois. J Jack London: Kako sem postal socialist. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.26 for half year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC* «OOS W. SI. STREET, CHICAGO. ILLINOIS NAJSTAREJŠE MESTO. . Goro Ararat v Armeniji imajo tisti, ki smatrajo sveto pismo /.a zgodovinsko knjigo, splošno za mesto, kjer je zapustil Noe svojo barko. Bilo jm je šele leta 1821), da je neki izurjen angleški turist prvič splezal na goro» To odlično m delo je pripisovati dr. Parrotu Stoletja se je gora upirala naporom turistov in drugih drznih raziskovalcev, yi krščanski duhovniki v Armeniji so • oznanjali kot versko resnico, da je vrhunce te gore dom Jehovc in da ne more nobeno človeško bitje dospeti na vrh, na da bi pri tem zapadlo božji jezi. Ko je dr. Parrot izjavil, da se je mudil na vrhuncu gore, mu tega duhovniki niso hoteli verjeti in* te svoje vere se drže še dines , ki juh dejstvu, da je bilo od tcdjij na gori že večje* število raziskovalcev, ki so zrli z Ararata, po Armeniji iz 17,000 višine čevljev. James Bryce, prejšnji angleški poslanik i Združenih državah, jc splezal na vrhunec Ararata v septembru 1870, in sieer sam. Ku&ku • * . , ■ vlada mu je dala na razpolago spremstvo, a že v višini 5000 čevljev se je polastil ljudi tak strah, da niso hoteli iti naprej. Brycc popisuje vrhunec gore kot majhno ravnino, pokrito s snegom, fiho in zapuščeno, s svetlozelenim nebom nad seboj. Nakičevan v Armeniji, ob obronku gore Ararata, zahteva zase čast, da je najstarejše mesto na svetu. Ime tega majhnega mesta pomeni: 4'Tukaj je izstopil." Domačini izjavljajo na popolnoma določen način, da je bilo na tem mestu, kjer je stopil Noe iz barke s svojo družino in živalmi, ustanovil dom, zasadil trto,ter se ko-neeno tudi opil. Ob vznožju gor<^ sc-uahaja grob Noetove boljše polovice, in sicer predstavlja le še razvalino v no-trajnosti nekega armenskega samostana. Noe sam pa ni bil pokopan v ''najstarejšem meytu sveta', temveč v bližini Damaska. Bil je zelo velik človek in v dokaz kažejo domačini njegov domnevani grob, ki je dolg petdeset čevljev. Armenci tudi 1 rdijo, da se je nahajal paradiž v bližini gore Ara rata. * V resnici so bila v Aziji mesta, ki so propadla in jih šele v sedanjih časih odkopavajo, kakor Babilon, Asur in še starejši Akad davno preden je bil ustanovljen Nakičevan. Kar se tiče Noelove barke in vesoljnega potopa^pa tudi že veni o, da je to le lepa stara pravljiea. Itgube konj v vojni. Koliko konj pad«* v vojni, to je Jako težko dognali, vendar pa *♦» mors nkle pati približno po ir.gnbah v prejšnji ^rojni. Zadnje lete anterikansk« dr/.av Ijanako vojne je irm-lrt armada Unije okoli 200,000 konj. Od t^h jili jo padlo dnevno okoli 000. Hknpna izguba znan;» torej prrko 20,000 konj. V bnrnki vojni je zgubila Anglija nnd 15.000 konj in mey.gov. '4 Animal World" pi*e: V a žen faktor za isgnbe konj no rane, ki jih povzročajo srnpnrli. Nobena žival ne pogine par tako nfglo kakor ravno konj. Tako inficirani konji sgabe mno go mori in jih morajo ubiti. Hlabo vreme in neredna hrana povr.ro«-nta rnz ne bolezni pri konjih. Oni ne, da ni preveč, ako se' rakuna, ds postane vsak dan v sedanji vojni okoli ."i000 konj no sposobnih /.a vojne namene. Povsem primerno je, če se pravi, da sem postal aocialist na podoben način, kakor ao nemški poguni poslali kristjani — vteplo ac mi je to v glavo. Ne le da se nisem oziral na socializem v času svojega preobrata, ampak celo pobijal sem gu. Bil sem zelo mlad, komaj fantaiiir; o ničemer niaem mnogo vedel, in četudi niacin nikdar kaj slišal o t a koz vaiii šoli 'individualiziua', sem vendar pel himno močnih iz vsega srca. To je bilo zato, ker sem bil močan. Z besedo močan mislim reči, da sem bil dobrega zdravja in krepkih mišic, in to dvoje darov je bilo lahko razložiti. Živel sem v svojih otroških letih ua kalifornijskih renčah, potem kot prodajalce časopisov po ulicah zdravega zapadnega mesta, svoje mlade-niške čase sem pa preživel v ozona polnem ozračju ob zalivu San Francisco in na obrežju Paeifič-nega oceana. Ljubil sem življenje pod milini nebom in opravljal sem pod milim nebom najtežja, dela. Ker se nisem bil naučil nobenega rokodelstva, ampak sem prehajal od dela do dela, sem gledal na svet in sem ga imenoval dobrega, vsak košček sveta. Ponavljam, da je prihajal ta optimizem od t cd, ker sem bil zdrav in močan, ker me niso nadlegovale ne bolezni ne slabosti, ker me ni nikdar odbil kakšen bos, ker bi se mu bil zdel nesposoben, ampak sem vedno lahko dobil posla pri nakladanju premoga, pri spravljanju ali pa pri kakšnem ročnem delu. In zaradi vsega tega, kijSoi* od mladega živ-# Ijenja, sposoben, da vztrajam pri delu ali pa v boju, sem bil velik individualist. To je bilo popolnoma naravno. Vedno sem bil zmagovalec. Imenoval sem namreč igro, kakor sem jo videl igrati ali pa kakor se mi je zdelo, da jo vidim igrati, zelo primerno za moža. Biti mož je pomenilo zame» pisati besedo mož z velikim črkami v svojem srcu. Spuščati se v pustolovščine kakor mož, bojevati se kakor mol, delati kakor mož — četudi za otroško plačo — to so bile reči, ki so me d°*egale in prijemale kakor tilČ druzega ne. Iti gledal sem predse v daljne prespektive zastrte in neskončne bodočnosti, po kateri bom, igrajoč to, kar sem smatral za igro moža, korakal dalje z neporuilji-vim zdravjem, brez nezgod, z vedno krepkimi mi-čieami. Kakor pravim, ta bodočnost je bila neskončna. Mogel sem se videti le, kako vladam življenje kakor kakšna .»vetla Nietsehejeva bestija, zmagujoč a samo povišanostjo in močjo. Kar se tiče nesrečnih bolnikov in hiralcev, starih in pohabljenih, moram priznati, da sem se sploh komaj spomnil nanje,razun da sem nedoločno čutil, da bi bili ne glede na nezgode lahko prav tako dobri kakor jaz, če bi v resnici močno hoteli in bi mogli delati prav tallo dobro. Nezgode? No, te i*) predstavljale usodo, ki :fc piše tudi z velikimi ČF^auii; in usccfi ni mogoče uiti. Napoleon je i-mel nezgodo pri Waterloo, ali to ni ohladilo mojega hrepenenja, da postanem drugi Napoleon, poznejši. Nadalje mi optimizem, porojen v želodcu, ki bi bil prebavil staro železo, in iz telesa, kateremu se jc dobro godilo ob naporih, ni dovolil, da bi bil smatral nezgode le od daleč za sorodne z mojo slavno osebnostjo. rpam, da sem pojasnil, kako sem bil ponosen na to, da sem bil eden izmed olenienitašcv priro-de s krepkimi rokami. Dostojanstvo dela mi jc bila ena izmed tistih reči, ki so delale name najmočnejši vtisk izmed vseh na svetu. Dasi niaetu bil čital ne Carlyla ne Kiplinga, sem si vendar formuliral evangelij dela, ki je njuno postavilo v seneo. Delo je bilo vse. Bilo mi je posvečenje in odrešenje. Ponos, ki sem ga čutil ob dobro opravljenem težkem dnevnem delu, bi Vam bil nerazumljiv. Nerazumljiv mi je skoraj samemu, če se oziram nazaj. Bil sem tak zvest mezdni suženj, kakor ga je le kdaj izkoriščal kapitalist. Varati ali razočarati moža, ki mi je plačeval mezdo, to je bil grel», predvsem zoper mene, drugič pa zoper njega. Smatral sem to za zločin, ki prihaja takoj za izdajstvom in ki jc enako grd. Skratka, moj radoNtni individualizem je obvladovala pravoverna kapitalistična etika, ('¡tal sem kapitalistične liste, poslušal sem kapitalistične pridigarje in glasno sem hvalil površnost kapitalističnih političarjev. In nič ne dvoniim, da bi se bil, če ne bi bili drugi dogodki izpretnenili moje kariere, razvil v slavkokaza po poklicu, e-nega izmed ameriških junakov prezidenta Kliota, in glava in'sposobnost za zaslužek bi mi bila neizogibno razbita s palico v roki kakšnega bojevitega unionist a. Prav ob istem času, ko sem se vrnil z osemmesečnega potovanja kot pomorščak in ko mi je bilo ravno osemnajst let, sem si vtepel v glavo, da pojdem trenipat. Po strojih in zavorih in kot slep tovor sem se prebil z odprtega zapnda, kjer so se ljudje /deli veliki in kjer je delo iskalo moža, v prenapolnjena delavska sredinca na vzhodu, kjer so ljudje malo plačali in so se delavci pehali za delom -sa vsako ceno. In na tem pustolovskem peti ovan ju svetle best i je sem začel gledati na življenje z drugega in povsem različnega stališča. Padel sem iz proletariata med tisto, kar imenujejo sociologi "izgubljeno desetino' in bil sem presenečen, ko sem spoznal način, kako se izgubljena desetina rekrutira. • Našel sem tukaj vse" vrste ljudi, med katerimi jih je bilo mnogo prav tako dobrih kakor jaz, in prav tako svetle bestije, pomorščake, vojake, delavce, vse. zmečkane, skažene in izobličene od dela in strasti in nez^td in odvržene od svojih gospodarjev v štrlijo, knkor da bi bili stari konji. Potepal sem r.c t njimi po cestah in pripiral sem zadnja vrata, ali p4 sem z njimi zmrzaval na tovornih vozovih in po mestnih parkih, poslušajoč medtem življenske istorije, ki so se pričenjale ob upih tako lepih kakor moji in z životi tako ravnimi in boljšimi od mojega, ki-pa so se končevale tu pred mojimi očuii v cunjah na dnu družabne jaiue. • ln kakor sem poslušal, so začeli moji možgani delati. Žena z ulice in mož iz jarka sta se mi zelo približala. Videl sem sliko družabnega prepuda tako živo, kakor da je atvar resnična, iu ua dnu prepada aem videl sebe, sel>e nad njimi, ne visoko, visečega na polzkcm zidu, držečega se le z veliko silo in v potu. lil priznavam, da me je pretresla groza. Kaj, če bi me zapuatila moč? Ce ne bi bil sposoben, da bi delal ob atraui močnih ljudi, ki ao bili doslej nerojeni.otroci? ln takrat sem prisegel slovesno prisego. Glasila se je približno tako: Vse svoje dni sem težko telesno dolal, in kolikor dni sem dolal, toliko sem bliže prepada. Iz-kopal sc bom iz prepada, ali ne izkopljem se z mišicami svojega teleaa. Ne boiu več opravljal težkega dela in Bog naj me ubije, če bom opravljal težko deh> cu dan več kakor absolutno moram. ln od te dobe sem bil stalno zaposlen s tem, da sem izbegaval težko delo. Mimogrede omenjam, da sem medtem, ko sem trem pa 1 kjfkšnih deaettisoč milj po Zedinjenih državah in Kanadi, zablodil v Niagara Falls in me je pobral konstabcl, ki se je gnal za zaslužkom; bila mi je odrečena pravica, da ae izrečem krivega ali nekrivega, in bil sem na mestu obsojen na trideset dni, ker nisem imel stalnega bivališča in vidnih življcnskih sredstev; uklenili so me in x verigo spojili s skupino mož v podobnih okoliščinah; odpeljan sem bil v Buffalo, registriran v kaznilnico okraja Kric, imel sem glavo do golega ostriženo, brsteče brke so mi obrili, oblekli so me v progasto obleko kaznjencev, šiloma mi je cepil koze dijak medicine, ki je prakticiral na ljudeh, kakršen sem bil jaz, prisiljen sem bil korakati v vrsti iu delati pod nadzorstvom stražnikov, oboroženih z uiuehestrovkami vse to le zato, ker sein se bil podal na pustolovsko potovanje po vzoru svetlih bestij. l)a se vrnem k svojemu preobratu. Mislim, da je jasno, da je bil moj bujni individualizem zete učinkovito izbit iz mene, nekaj druzega pa ravno tako učinkovito v te peno v mene. Air prav.tako, kakor sem bil individualist, ne da bi bil o tem kaj vedel, sem bil sedaj socialist, ne da bi se bil zavedal tega; bil sem neznanstven socialist. Rodil sem se vnovič, ali novega imena nisem dobil, in tekal sem okrog, da bi izvedel, kaj da sem. Bežal seui nazaj v Kalifornijo ia odprl sem knjige. Ne spominjam se, katero aem odprl najprej. Sploh jo to podrobnost, na kateri ni nič ležeče. Bil sem že nekaj, naj je to bilo karkoli, in s pomočjo knjig sem razkril, da jc bil to socializem. Od tega časa sem odpiral mnogo knjig, ali noben gospodarski argument, nobena jasna demonstracija logike in neizogibnoati socializma sc me ne dotakne tako globoko in prepričevalno, kakor se me je dotaknilo tisti dan, ko sem prvič videl, da so se odpirali družabni prepadi okrog mene in sem čutil, kako padam dol, dol, med izgubljene, na dno. Bodoča država. Polna mošnja zlata ne pomeni polne glave pameti. Socializem ni nauk potrpljenja, temveč nauk boja. Pšenica in koruza, krompir in fižol raste v božji nrirodi. Ali Bog je izgubil oblast nad svojo naturo in njenimi darovi. Kapitalistična družba je reformirala te reči in napravila red. Za življenje, ne za smrtno pokoro je nastala zemlja, in človek je poklican, da na njej živi in uživa življenje. Priroda nit» je dala moč, da obriše solze in zamaši njih vire. Dala mu je oči, da lahko najde novo pot, in dala mu jc razum, da lahko spozna novo leto. Svet se jc pač civiliziral in kultiviral in človeštvo stoji danes više, kakor pred deset tisoč in s to tisoč leti. Ali če ni kultura Je nekaj relativnega, kar označuje razliko med davno minolimi dobami in sedanjo, če sc smatra kultura za tisto stopnjo, na kateri se človek otrese živalstva in bestialnoRti, tedaj nimamo pravice trditi, da smo vstopili v stoletje kulture. Organizacija: Agitirajte zanjo, ustanavljajte socialistične klube. To je potrebno, to je neizogibno. Kajti socializem je boj. In njegov sovražnik je močah. Za boj jc treba armade; naše armada pa je socialistična stranka. Posmezmki so lahko izvrstni sodrugi; li če se ne bojujejo po skupnem načrtu, morajo priti do tega, tudi kapitalistični sistem moral umakniti. In treba je spoznati, komu se bo umaknil. Zato je treba prodreti v bivatvo kapitalizma parnega, da se spozna njegova konstitucija, njegova moč In njegova slabost in sila, ki ga» raz-dene. KONKURENCA. Poglavitno sredstvo kapitalizma je industrija, ki prodUcira v njegovih rokah za profit. Za privatni kapitalizem ni prvo vprašanje: "Koliko potrebujejo ljudje mojega blaga? Koliko ga moram produeirati, da ne bodo čutili pomanjkanja?" Njegov problem je ta: "Kako dosežem s svojim blagem največji dobiček?" Delati profit je kapitalistov poklic. Toda ne le eden, temveč vsak kapitalist ima In poklic in pri tem si morajo hočeš ali nočeš prihajati nav-skriž. Vsakdo hoče prodajati več, čim več mogoče, ker prinaša to toliko več dobička. Čim bolj doseže kdo ta cilj, tem bolj odškoduje svoje tekmece. Ti gledajo, kako bi se brnnrji, prvi pa sku-šn povečati svojo napadalno moč in si čim bolje zavarovati uspehe. Ta boj S*e tako jasno odigrava pod našimi očmi, da ga slepec ne more prezreti. Vsak trgovski plakat, vsak oglas, vsak potujoči agent, vsak nte^v aranžma v izložbenem oknu jc konkurenčno sredstvo. Na tisoč glav najemajo kapitalisti, da porabijo delovno moč njih možganov za uspešnejšo konkurenco. Ta tekma je boj. Včasi je odkrit, včasi zahrbten, včasi pošten, včasi nepošten, vedno pa gre za tem, da uniči tekmeca, tudi če ne priznava nobena stranka tega namena, celo če se gn ne zaveda. Drugačen niti ne more biti cilj, zakaj vsak konkurent hoče doseči čim večji uspeh; ta jc pa šele tedaj popoln, če jc vsa konkurcnen sploh t/.-podbita. A tudi če ne bi bil ta ali oni tekmec tako pohlepen, da bi hotel zaradi povečanja svojega dobička uničiti druge, mora iti po taki poti zaradi svoje varnosti. Ako ne postane sam njočncjši na račun druzega, se lahko zgodi, da se ta drugi okrepča in mu postane nevaren. Torej mora preprečiti njegovo ojačanje in sebi nridobiti večjo moč. A ker je tekmecev več, bo v obrambi svojih interesov tem bolje obstal, čim več »noči združi v svojih rokah. Tudi zanj velja geslo, da jc ofenziva najboljša defenziva. Tak boj ne more biti drugačen, kakor brezobziren. In v resnici jc tak. Veliki uničuje manjšega, velikega pa še večji, in da bi se obvaroval te usode, bi vsakdo rad postal največji. . ČEZ DOMAČI TRO. Nevarnost kapitnlizmn se povečava, kndar postane njegova industrija premočim za lastno deželo. To se zgodi iz različnih vzrokov. Industrija je odvisna od mnogih faktorjev, poglavitno od surovin, od gonilnih sil, vode, premoga, od zadostnih in sposobnih delovnih moči, fizičnih in intelektualnih, od prometnih sredstev. Kjer ni surovin, se pač lahko nabavljajo iz drugih krajev; toda ob sicer enakih pogojih bo industrija bolje cvetela tam, kjer ima niaterijal pred nosom, kakor v deželi, ki ga mora importi-rati. Seveda so lahko kraji brez zadostnih lastnih surovin sposobnejši za kakšno industrijo, čc ji prihajajo drugi faktorji v prid. Ako jc na primer V deželi znana dobra metoda produkcije, ki j« drugod ne poznajo, se s tem lahko bogato izravnajo večji stroški transporta. £ia vsak način se razvija industrija tem ugodneje, čim boljši so pogoji. Da jih kapitalizem izrablja, kolikor bolje jih more, se razume sam« po sebi. V svojem razvoju pride ta ali ona industrija do točke, kjer ji postane domači trg pretesen. Kadar se tako razvije, da pride večina prebivalstva v službo industrije, se mora to neizogibno zgoditf. Olavna moaa konsumentov v industrijski deželi jc delavska. Ta živi od svoje plače. Ona bi morala pokupiti večino industrijskih, to se pravi svAjih lastnih produktov, da bi se mogli spe-čati na domačem trgu.. To jc pa nemogoča reč. Dclav ci dobivajo plačo, ki pn od daleč tie dosega tržne vrednosti njihovih produktov. Delavec ne more kupiti svojega izdelka s tistim dcnnrjem, ki ga je aam dobil zanj. Torej no more delavstvo i>okupiti svojih produktov, tudi Čc bi jfti potrebovalo. Domuči trg jc prenapolnjen. Blago se pa vendar mora prodati, ker se drugače ne izprenteni v denar in ne prinese profit a. Eeliiu izhod je ta, d« se poiščejo tuji trgi. Dokler hodi le eden (v/, mejo na semenj, je vse zlo le v tem, da se tuji odjcmnlci tem bolj izkoriščajo, čim bolj so oddaljeni < d moderne civilizacije, od središč velike industrije. Afriški zamorci so plačevali z dragoceno slonovo kostjo ničvredne steklene kroglice in cenene pisane trakove. Z moralnega stališča jc bila to zanikrna goljufija. K tistim zamorcem so prihajali tudi krščanski misionarji, učitelji najvišje morale. Toda nič se jim ne more zameriti; saj so hodil! v črne kraje učit morale in božjih zapovedi in pogojev izve-ličanja le zamorce, ne pa navihane bele agente. In ker niso zamorci goljufali belili, no misionarji lahko molčali o takih kupčijah. Tako temeljito so navadno molčali, dn so jih satirično nt/položeni' ljudje imenovali agente kupčijakih agentov. KOLONIJALNA POLITIKA. Vsa stvar postane silnejša, kaviar se pojavi na svetovnem trgu to, kar velja na domačem: Konkurenca. Nobena dežela n^ma po naturi privilegija, d4j bi le ona izvažala blago. Do te stopnje pride časoma vsaka industrijska eleŽtla, ker se z razvojem v vsaki množi industrijsko prebivalstvo napram agrarnemu, ker se v vsnki kupičijo izdelki tako, da jih ni mogoče porabiti na domačem trgu. Za produkcijo zmožnost moderne industrije postaja polagoma Hidi svetovni trg pretesan. Začetkoma si je še misliti, da se veletrgovina kolikor mogoče izogibljc konfliktom in se kupčuje po neizrečenem dogovoru. Ti delaš profite tukaj, jaz jih bom tam. Ampak kakor v manjšem obdtgu »svoje dežele, tako bi tudi na širokem svetovnem trgu tisti, ki spravlja dobičke tukaj, rad posegel še po onih, ki so tam. To postaja zanj tem bolj potrebno, čim uspešnejša postaja njegova produkcija. Ako more izdelav at i blaga za deset dežel, bi ga rad tudi v vseli desetih prodajal. Vsak, kdor dela tam kupčije, mu jc na poti. Doma jc trgovska umetnost v tem, da sc iz> podrinc tekmec; prav to velja tudi na svetovnem trgu. To stremi jen je,po profilu jc porodilo koloni jalno politiko. Lahko sc navajajo zanjo še drugi razlogi. Na primer: Prebivalstvo se množi tako, da ga domača dežela vse teže hrani. Dn se prepreči knta-strofa, se mora del ljudstva izseliti. Za to jc treba dobiti primernega izšeljcvališča. Država kot dobra mati — četudi ne vedno priznana — mora skrbeti, da sc bo njenim sinovom v tujini dobro godilo — dasi douia včasi nima takih skrbi. Torej gleda, da jim napravi iz tujine novo domovino. S tako patriotiČuo frazo se prav lepo zakrije to, kar se imenuje v navadnem življenju tatvina ali rop. Kajti če sc odstrani ves žlahtni nakit, ostane kot gola resnica res* le rop. Afriški črnci niso nikdar klicali Evropejcev, da napravijo i t njihovih krajev svoje kolonije. Evropejci so prišli in so jih vzeli, edino po pravici močnejšega. Tudi kultura in civilizacija sta v tesni zvezi s kolonijalno politiko. Divji narodi seveda nimajo kulture. Tisti, ki jo imajo, pa čutijo vzvišeno dolžnost, da jo razširijo iu da osrečijo z njo divjake in barbare. Uotentoti in Kafri ne razumejo tega plemenitega namena; v evropskih jezikih jiui ga ni mogoče dojniveduti, ker govore le svoje dialekte; torej ni druge, kakor du govori puška, s Za silo.služi tudi sveta vera. Kutoliški iu pro-testantovski misionarji sc tako žrtvujejo, da nosijo nesrečnim divjakom — ki se te nesreče ne zavedajo in je ne čutijo — luč pravega isveličanja. Nesporazumi nastajajo tukaj prav tako kakor pri raznašalcih kulture. Divjaki so tako nevedni, da smatrajo svojo vero za pravo in popolnoma zadostno. Ce je bila dobra za očetu, in sturega očeta, zakaj ne bi bila dobra zu sina — si mislijo, kakor misli o drugih rečeh marsikdo v Evropi in Ameriki. Posledica takih nesporazumov- je bila včasi slavnost divjakov, na kateri je misionar i-gral neprostovoljno in. napačno vlogo. Namesto da bi ga bili črnci sprejeli v svoja srca, so ga spravili v svoje želodce, ker so sc bili gostoma spravilo človeka v dvom, ali so črnci ali belci pravi divjaki in kdo izmed njih jc bolj potreben kulture. Temeljno uvaževnnjc, ki je povzročilo kolonijalno politiko, je bilo veliko bolj prozaično. "Ako imam deželo politično pod svojo oblastjo, tedaj je tudi gospodarsko moja" — to je l)ila zelo enostavna, a zelo dragocena modrost, zaradi katere sc je "kultivirul črni kontinent" in Men-lunezija in Polinezija itd. _ Kdor vlada v deželi, ima dostop do njenih naravnih zakladov. Njemu služijo njene žive, človeške moči; iz njcitcgn prebivalstva, sedanjega in bodoče gn,. se ustvarjajo konsumeuti za industrijo "matere" dežele. So li Kitajci res taka nekulturna masa ignorantov, da bi morala Evropa s tako "požrtvovalnostjo" nositi svojo bakljo tja? Čc ima kultura nn Kitajskem drugačne oblike, knkor na zapadu, jc vendar le v vseh teh oblikah kultura, slarcj-ša od evropske in Kitajcem nič manj draga, kakor Evropejcem njihova. Marsikaj so znali prebivalci "nebeške države" davno, preden sc jc dotično znanje zasvetilo prevzetnim znpndnjakom; vrhu-tegn je Kitajska dežela, v kateri bi se nekatere resnične prednosti evropske kulture lahko popolnoma mirnim potoni vpeljale, če ne hipoma, pa stopnjema. V ta namen ni bilo treba pod smešnim naslovom dc veti ndevet desetletnega najema trgati celih kosov zemlje z lukauii iz Kitajske in tam vzdrža- vati cele garnizije. Za to ni bilo treba delati načrtov za razdelitev Kitajske. S stališča kapitalistično gospodarskih interesov je pa vse to popolnoma razumljivo. KOLONIJALNI PROBLEM. Osvojevalni kapitalizem ni nevaren le tujini nandutn, ki jih podjarmlja. Ako bi se vse vprašanje sukalo le^pkrog zamorcev, Maorijev in drugih v divjaštvu zaostalih plemen, bi se lahko uav-ževalo, če ni kulturni napredek, ki se jim odpira, vendar več vreden od njihove svobode, v kateri niso le etično barbari, ampak v marsikaterem ozi-ru tudi veliki reveži, pogostoina izpostavljeni bedi in stradanju, podvrženi boleznim, katerih ne znajo uspešno zdraviti, in s svojimi šegami in tradicijami med seboj drug drugemu nevarni. Mnenje, da je treba barbarična plemena prepustiti sama sebi, češ da nima nihče pravice posegati v njihovo življenje in se mešati v njihove olričaje, je le na vidVz lepo. Nikakor pa ni rucio-nalno. Ako vzamemo vse človeštvo kot ide>ologieno enotno družin), tedaj bi ta družba gotovo morala skrbeti za vse svoje dele, tudi za najbolj zaostale. V svojem interesu bi morala gledat i "na to, da pronikne zdrava kultura ves svet. Nekoliko sile bi bilo pri tem gotovo potrebne; t ca a bila bi opravičena. Razun največjih na-zadnjakov bo gotovo vsakdo odobraval zakone o prisilnem ljudskem šolstvu. Otrok ima pravico do take izobrazbe, ki mu v bodočem življenju omogoči pošteno eksistenc? in premagovanje zaprek, na katere naleti. Ali otrok ne razume te pravice in pogostomn jo smatra za neprijetno breme, za trpinčenje. Tudi starši bi v mnogih slučajih nikdar nc prišli na misel, dn bi poslali otroke v šolo, če nc bi bili prisiljeni na to.. ftolska obveznost je sila. Todu tn sila je enako neizogibna v interesu družbe same kakor njenega naraščaja. Torej je opravičena. V zelo podobnem položaju so v mnogih ozi-rih: tudi divjaki; Oni so otroci človeškimi plemeni. Ker koraka duševni razvoj vzpored s splošnim uiatcrijulmm razvojem, je naravno, da so duševno zaostali. .Treba jc torej z njimi tudi ravnati kakor z otroci. Mnoge šege med njimi so ne lc primitivne, ampak resnično divjaške, bestiulnc. Uboj in u-mor sta tupntnin vsakdanja dogodka. Strašno trpinčenje žrtev, klanje žensk in otrok premaganega sovražniku, tupatam še ohranjeni kanibalizein so gotovo reči, za katere bi sc prava kultura morala potruditi, da jih odpravi. Pa tudi iz gospodarskih vzrokov ima vprašanje, ki se dandanes rešuje s kolonijalno politiko, svoje opravičenje. V mnogih krajih, zlasti kjer se množi indu-strijalno prebivalstvo, postaja vprašanje pridelovanja živeža akutno. Zemlje za pomnoženo ljudstvo primankuje. Toda drugod, pri divjakih, kjer so kraji zelo redko obljudeni, je zemlje dovolj, ki pa nikomur nič ne koristi. Obdelati to zemlje), česar ne store divjaki, bi biLo v interesu družbe, ker bi se s tem odpravilo pomanjkniijc živeža. ,Zu kulturno človeštvo je važno, da pride "tudi v kraje, ki so sedaj sterilni; pravica splošne'družbe do oploditve takih krajev je višja od imaginarne posestne pravice sedanjih gospodarjev. KONFLIKTI NA SVETOVNEM TRGU. Kapitalizem pa ustvarja s svojim reševanjem tega problemu sume nevarnosti. Njegova kolonijalna politika ima izkoriščanje in profit za namen. Kapitalizem ene dežele si hoče napraviti monopol za dobiček na svetovnem trgu. Dn sc v tem prizadevanju reši neprijetne tuje konkurence, zahteva suvercnitcto nad krajem, ki ga doseže. Kapitalistični značaj sodobne kolonijulnc politike osvetljuje zlasti dejstvo, dn so dolgo časa podjetniške družbe snovale kolonije in gospodarile v njih, medtem ko so jim njihove države dajale protekeijo. Čimbolj je postajala država sama kapitalistična, tembolj je jemala tudi.kolonije sama v svoje roke in nadalje jih je san/ snovala. Pri tem je na eni strani sama nastopila kot kapitalistično podjetje, na drugi pn je skrbela za čim večjo zaščito interesov svojih privatnih kapitalistov v vsakem oziru. F* o s ve t u Kapitalistični sistem sloni na privatni lastni-, ni. In apostoli harmonije hočejo v tem sistemu ustanoviti slogo, sporazum, prijateljstvo med delom in kapitalom. Jasno je, da bi moral biti to sporazum med roparjem in oropanim. Entuziasti harmonije nc premišljujejo mnogo o tem; čc bi premišljevali, bi morali snoznati, da zahtevajo od delavccv, nj sc sporazumejo s kapitalistom, za koliko jih sine oropati. Človeška družba smatra za svojo dolžnost, da pomaga ob elementarnih nezgodah. Le nnpram delavstvu nc čuti kapitalistična družba te dolžnosti. Kar zadene hudega sužnje kapitalizma, je vedno "nesrečen slučaj." Brezposelnost množic je obžalovanja vredna kriza, lakota jc iienadana katastrofa, poboj proletarcev, njih žena in otrok je tragična epizoda; in v takih slučajih nc morejo ljudje iindomcstovati Bogr.. Moralna policija ni odpravila prostitucije, pa j* tudi v bodoče nc bo. Lahko bo tupatam vjela kakšno žensko, ubogo žrtev razmer, ki jc že S svojim nesrečnim življenjem dovolj kaznovana, in jo dala zapreti. Prostitucija pa bo kljub temu «vetela dalje. Ženske sc ji bodo vdajale in moški jo bodo iskali — od obeli strani bo vzdržavana. Kajti prostitucije ne odprnvi nobena ordinanca in nobena policija, pn naj se stokrat imenuje "moralna." Stvar je namreč ta, da ne more nobena ordinanca in nobena policija izpremeniti — družabnih razmer. Advokati kapitalizma mislijo, da dokažejo kdovekaj, če navedejo pur imen izumiteljev, profesorjev, tenoristov in pnjattev, ki imajo knežev--ske dohodke. Nič so pa ne ozirajo na brezštevilne talente, ki morajo ob svojem poklicu stradat! ali pa robotati v popolnoma tujem delu, ker jih njihove prave sposobnosti nc morejo rediti. Z nobeno besedo 110 omenijo učenjakov, ki n< morejo dobiti primernega mesta, če sc nc podvržejo brezpogojno kak,or sužnji kapitalističnim ukazom. Ničesar nc vedo o prezgodnjem umiranju umetnikov, ki nc morejo doseči priznanja in — zaslužka. Nič jim ni znano o samomorih ljudi, katerim sc po smrti vijo^o venci slave, v življenju se pa prepuščajo umiranju. Priroda nima mehkih občutkov fn ne ve nič o usmiljenju. V svojih učinkih jc sama za človeške pojme kruta. Svojemu uajplemenitejšemu bitju na zemlji ni duln nc paradiža ne brezskrbnega življenja, temveč gn sili, dn se muči in trudi za svoj obstanek in za vsako pridobitev bolj kakor marsikatera žival. Dala mu ni debelega kožuha kakor severnemu medvedu, da bi ga varoval mraza, zgradila mu ni varne strehe nad glavo, postlula mu ni mehke postelje. Delo morn služiti človeštvu. Mora se torej organizirati, da se more doseči ta namen. Zato se, mora odpraviti sedanja razdelitev družbe v gospodujoči in hlapčujoči razred, celotna družba pa mora postati lastnica sredstev, ki so potrebna za delo in za organizacijo delo. To je namen socializma. To je edina pot, da se doseže ne absolutna, utopističtia, ampak tista največja relativna svoboda, ki jc med ljudmi splnfh mogoča. To jc edina pot, da pospeši človeštvo svoj razvoj in napredek. Socialistična stranka hoče svobodo in so bojuje zanjo. To trdijo (udi razne druge stranke in organizacije. Ali sama beseda "Hoj za svobodo'i ne pove ničesar in ne obsega ničesar. Treba je vedeti, kaj ie svoboda, kakšna svoboda je sfrloh mogoča in od česa jc svoboda odvisna. w Sedanji družabni red smatra delo za privatno zadevo posameznih ljudi. Delo v tej družbi ne služi svojemu naravnemu namenu: Pridobivanju sredstev za pokrivanje potrebščin. Ne dela se za to, da sC člani družbe nasitijo, napoje, oblečejo, da imajo streho nad glavo, da dobe udobnosti, ki 1 jih omogoča napredek tehnike, pa dn pridejo potem do kulturnih užitkov, ki dvigajo človeka. Delo služi dandanes le privatnim interesom onih, ki so sc znali postaviti za gospodarje dela. Zato se dela, da sc izdelano blngo prodaja in da prinaša dobiček onim posameznikom, ki ruzpolugajo z njim. » Ta organizacija dela na privatni podlagi, ki se pogostoma nc lc približuje gospodarski anarhiji, ampak se dostikrat naravnost preliva vanjo, jc razdelila človeško družbo; napravila je iz nj« dve družbi: Eno, ki jjpspoduje, drugo, ki hlap-čuje. Nihče drugi ne more dati svetu nove, boljše oblike, kakor delavski razred, ki čuti v sedanji družabni organizaciji vse strašno breme gospodarsko sužnoatL in z njo spojene politične in kulturne nesvobode. PROIiRT AREC advkrttshment SLOV. DELAVSKA 4mm U. a PODPORNA ZVEZA tek«r»«tNM M »»rila 190S v drtari ~~ Sedet: Conemaugh, Pa. OXJkVNI URADNIKI: PREDSEDNIK: Ivin Prostor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: Josip Zorko, R. F. D. 2, kox 113 West Newton, Pa. TAJNIK: Blaa Novak, *U Main Bt., Conemaugh, Pa. POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrieh, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Pa. BLAGAJNIK: Josip žela, 6502 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOtNI BLAGAJNIK: Frank Pavlo^id, b. 047, Forest City, Pa. HADZOKNIKI: I. nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wia. I. nadiornik: Nikolaj Povia, 1 Craib St., Numray Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. 3. nadsornik: Frank Kauiii. b. 73. Dniilo, Pa. POROTNIKI: 1. porotnik: Anton Lavrii, bo* 8, Yukon, Pa, t. porotnik: Frank Bavdek, 6303 Glas«Ave., Cleveland, Ohio. t. porotnik: Anton Welly, box 63, Superior, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: r. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: Martin Jnger, Conemaugh, Pa. Ivan Gračuer, 546 Koasel Ave., Johnstown, Pa. St elan Zabrie. Conemaugh, Pa. Ivan Suhadilnik, Box 253, South Fork, Pa. Ignac IVfjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Fa. Franc Pristave, Couemaugh, Pa. GLAVNI URAD v hiii it. 20 Main St., Conemaugh, Pa. r Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st Ht., Chieago, 111. Cenjena druAtva, oairouiu njil» uradniki, so uljudno protoni, pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se poiilja edino potoui Poštnih, Expresnih. ali Bantnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne Ktom privatnih čekov. Nakaznice naj s«' naslovljajo: Klas Novak, Coneinaugh >posit Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene pošiljajo z mesečni m poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, 1,3:18.65, kar naj se vzame v blagohotno na znanje. Andrew Vidrieh, zapisnikar. bi, združeni so močni. Delavci ae morajo združiti. Kot delavci ae morajo združiti. Najmočnejši, nepremagljivi bodo tedaj, če bodo zedinjeni po vseiu svetu. Torej morajo zasledovati tako najpopolnejše aedinjenje. Ako ga ne dosežejo, ostanejo slabi, izkoriščevalci bodo močnejši, jih bodo premagovali in nadalje izkorišča-li. Pa prihajajo duhovniki te in o-lie in tretje vere in odvračajo svoje sovernike od združitve z drugimi verniki. Ali sine socializem tedaj molčati! Kdor zamolči resnico, sc laže kakor tisti,' ki govori laž. Sociali-sti vedo, da je za delavcc le v združitvi rešitev. Lagali bi se, če ne bi belavcem povedali tega. Kadar pa pride kdorkoli, da prepreči združitev delavcev v imenu česar koli, so socialisti dolžni v imenu resnice, da nastofrijo proti njegovemu škodljivemu nauku. Socializem ne uči: V Boga ne sme* verjeti! Veruj ali ne veruj! To je stvar tvojega prepričanja, tvoje vesti Ampak vera in brez verstvo ninia-ta nič opraviti'z našim gospodarskim in političnim bojem, Tukaj potrebujemo strokovno organizacijo, včasi štrajk, potrebujemo volitve. V to pač ni treba mešati Boga. Prihajajo pa duhovniki in ga mešajo tudi v take reči. Oni so krivi, če nastane tedaj boj in če pride beseda na vero. Zakaj zloraba vere ni vera; zloraba vere torej tudi ni privatna reč. Nihče med socialisti ne bo zameril duhovniku, če bo izkušal prepričati svoje vernike, da jc po smrti večno življenje. O tem i-mamo lahko raznovrstne nazore. Meni ne škoduje, če veruje« ti v življenje onkraj groba, . tebi ne __| more škoditi, če verujem jaz. Še vedno jih jc cela armada, ki da bo priroda snovi mojega tele-sovražijo socializem v imenu ve-1 *a porabila za novo stvarjanje, in re Opomba: . Društva brez navedene svote vplačila niso uposlala prispevke za mesec oktober do koncem meseca. •Navedena svota uplačila znači v mesecu oktobru prijete prispevke za mesec september. "Navedena vsota uplačila znači v mesecu oktobru prejete prispevke za mesec september in oktober. BLAS NOVAK, tajnik. VERA IN SOCIALIZEM. p, največ v imenu krščanstva. E- obema ne Škoduje, če pride tretji, i pravijo, da krisfjan ne more pa pravi: Energija je večna; kaj MESEČNO POROČILO S. D. P. Z. m mesec oktober 1917. o finančnem poslovanju med gl. uradom in krajevnimi društvi. biti socialist, drugi trdijo, da socialist ne more biti kristjan. je ene rži ja, pa ne vemo. Zakaj se lic bi mogli vsi trije In vendar stoji v socialističnem združiti za gospodarski in politic Druitvo it. I...... . * 2....... *....... 4____... 5....... 6..« _____ 7....... 8....... 9....... 10....... 11....... 12....... 1 3....... 1 4....... 1 5....... 1 6..... 17....... ♦MTB....... 1 9....... 2 0....... 21....... •22....... 2 3....... 2 4....... ••25....... 26....... •H7....... 28....... 2 9....... 3 0....... 31....... 3 2....... 3 3....... 3 4....... 3 5....... 3 6....... 3 7....... 38. ..____ 3 9....... 4 0....... 4 1....... 4 2....... 4 3____ 4 4....... 45._______ 46....... 47. ...... 4 8....... 4 9....... 60....... 61....... 52....... »8....... 64....... 65(....... 5 6....... 5 7....... 68....... at..... 60....... et....... ••62....... 6 3....... 6 4....... 6 9....... 66....... 67....... ••66...... 7 0....... 7 1....... 71....... 76....... 74....... 76....... 7 6....... 7 7....... 7 8....... 79....... 80....... 81....... 82....... 83.,;..., *4....... 8 5....... 8 6....... 8 7....... 8 8...... 89...... 91...... vplačano $ 183.25 47.75 83.37 88.94 101.80 12.14 59.01 20.05 43.14 100.95 82.05 31.41 98.12 67.22 102.02 25.85 10.94 80.20 8.28 32.90 ' 104.92 173.67 30.15 197.72 70.05 74.30 44.08 62.10 94.82 9.39 21.00 20.03 65.33 114.64 71.52 49.70 95.33 43.9 i 89.18 64.89 ' ' 31.81 * 30.14 13.70 32.79 Izplačano $ 110.50 66.00 31.00 90.00 570.00 22.00 6.00 43.00 174.00 25.00 ' 21.00 43.00 79.02 57.70 116.00 7.16 26.78 14.31 12.73 136.77 23.56 26.45 60.62 69.75 45.32 187.06 15.98 61.17 16.06 41.26 45.42 82.05 51.35 63.87 57.42 ''32.13 34.48 20.41 ' 12.27' . 77.66 26.75 49.70 24.56 28.66 11.90 28 04 18 90 13.58 88.47 297.00 23.00 2.00 123.00 116.00 76.00 39.00 56.00 99.00 52.00 11.00 10.00 79.00 54.00 78.00 30.00 !) 00 53.00 114.00 28.00 10.00 75.00 51.60 26.00 30.00 18.00 91.00 74.00 64.00 Skupaj. ..I $4,589.37 | $2,984.60 programu, da je vera zasebna zadeva. 'Ni li to resnično! Je li to morda le kakšna zvijača socialistične stranke? Na svetu je toliko hi-navščine! * Kamor stopiš, se spotakneš obnjo. Torej jc nemara tudi pri socialistih taka past? Ne! Vera je resnično privatna zadeva. Kdor hoče postati član socialistične stranke, ne bo nikdar vprašan, ali jc katoličan ali pravoslaven, žid ali mohamedanec, budist ali ateist. Veruj, kar misliš, da je prav. Nihče te v stranki ne bo silil, da opustiš svojo vero, če ti je ljuba; in zaradi verske razlike ne boš manje vreden član. Kot presbite-rianee b<*š užival v stranki enake pravica, kakor če si baptist, šiit, lamaist, ali pa če veruješ v Chri-stian seienee. Toda -t- to ni moguče! Zakaj i-majo socialisti toliko preipirov in bojev z duhovniki? Res! Takih prepirov in bojev i-majo precej. Kljub teiuu jc vera privatna zadeva. Nič se ne izpre-nieni na tem. Boje imajo socialisti s tistimi duhovniki, ki napadajo socializem. Kdor je napaden, ima pravico, da sc brani. Ce pa zmagujejo v takih bojih socialisti, jc to le dokaz, da imajo duhovniki slabše argumente. Glavno v stvari pa je to: Socializem je vprašanje tega sveta. On sc bavi s človeško družbo ne tem svetu. Vera pravi, da jc njeno kraljevstvo "od drugega sveta!" C'e bi vsak ostal na svojem, ne bi bilo nobenih karambo-lov in bojev, kajti če si dvoje ljudi ne gre nasproti, se ne bosta nikdar zadela. »• L Toda zastopniki ver sicer pravijo, da se brigajo za duše in da jim pripravlja ju posmrtno življenje; v resnici se pa vedno bavi jo z zemljo in hočejo ravnati vse življenje na njej. Tako izzivajo sami spopade." ¡Socializem skrbi za ljudi. Nje gov cilj je najbolj človeiko življenje za človeka na tem svetu. Zaradi tega ne «nie in ne more delati nobenih verskih razlik. Protestant je človek kakor pogan, 11-iiiat kakor sunit. Boljša družba se more ustanoviti le, če se odstra ni izkoriščanje. Air izkoriščani so ljudje najraznovrstnejših ver. Rešiti se morejo iztooriščanja delovni ljudi le sami. Bojevati se morajo proti izkoriščanju. V koju odločuje moČ. Razdruženi so sla- ni boj? V stavki smo lahko složni; pri volitvah lahko enako glasujemo. Vero si pa lahko obrani vsak svojo. Ali če pridejo, pa pravijo, da se zaradi večnega ževljenja ne smemo bojevati za boljše življenje na tem svetu, so Škodljivci delavstva in odločno jih moramo zavrniti. Socialisti niso začeli boja z vero, ali zastopniki ver se zaganjajo v socializem in povzrokujejo boj. Zato pa nimajo pravice, da se pri tožujejo, če dobivajo primerne odgovore na večinoma neprimerna vprašanja. Sekta Niairena je zanimiva ter uči, "da je bil le en resnični Buda, luna v popolnih nebesih, — dočiut so drugi Bude le njega odsevi kakor odsev lune v vodi." Druge budistične sekte uče, da se je Buda mnogokrat vtelesil in živel v človečki podobi na zemlji, dasi je Buda dotama pravi uto meljitelj vere. Budizem ima precejšnje število pristašev tudi zapadjiih deželah, zlasti po Nemčiji,,kjer se ga je oklenilo mnogo takozvanih tc-ozofov. Prevedli so razne budistične knjige in izdajajo tudi par časopisov. čega malika ao poatavili na njegovo mesto. f C t je K ris V w res umrl na križu, jc umrl zastonj. * OBLETNICA 8MOTKE. Nedavno se je raznesla vest, da slavi letos smotka ali cigara svojo stoto obletnico. Resnica pa je, da je smotka pred sto ieti priftla dilci. A končno je smotka zmagala ter je danes glavni užitek du-ševno delavnih ljudi. Državam do-naša tobak miljardo dohodkov in daje dela miljonom ljudi . PODGANE ČLOVEKOVE JATELJICE. PEL Al a britje se bo našel kraj, kjer bi ljudje imeli ugodno sodbo o bakrenih v modo, je pa mnogo starejša, podganah; a v bakrenih rovih Prvo vest o njej imamo že v 16. Michigana uživaj* ti glodalci, ki veku. Kolumb je videl Indijance, NOVO MALIKOVALSTVO. moške in ženske, ki so držali v ustih tleče zvito listje, katerega dim so vdihavali, ftpanski zgodovinar Oonzalo Fernandez . de so sicer tako splošno zaničevani in ki delajo imetju drugod toliko ¿kode, naravnost velik ugled. V bakrenih rovih, več sto čevljev pod zemljo, živi ntfka vrsta pod- Ovicdo y Valdez omenja smotko, gan, ki ne zagleda nikdar dnev-leta 1555 in poroča, da kade In- ne luči in katero imajo rudarji dijanei pri svečanih sestunkih «iviaoko v čislih. Ti podzemski glo-palcev dolge in prst debele sno- dalci so namreč zelo koristni za . __ j)jIU vlačijo v higieno ter nr#nwW.iii» bol**..! Stari narodi, ki so ustvarjali bogove, kjerkoli je bil za katerega r_____ „ . prostorček, v zraku jn v vodi, na piče nekega lista. Dim vlačijo v, higieno ter preprečijo bolezni, vrhovih gora in v globočinah pre- Lata in ga ispuhajo skozi nosnice medtem ko jih podgane drugod padov, v gozdovih in puščavah, ali usta. V Hamburgu je nastala razširjajo, kakor n. pr. črno ku-sredi zemlje in v oblakih, so ime- prodajalntca in tvornica smotk li tudi za vojno posebnega boga, leta 1H40. V Hamburgu je bilo ne glede na to, da ao se sploh vsi i leta 1855. prepovedano na šetali-nesmrtniki veča lini an j vtikali v j |čih pušiti, zaradi dam, ki niso vojno. In za zmago so imeli celo žensko boginjo. To je bilo v starih časih, ko še ni Jehova ustvaril človeka po svoji podobi, ampak so bogovi nosili človeško obliko. Bilo je v di vi jih go. (&kode na imetju ne povzročajo te podgane nikakršne, kajti te živali žive sredi skalovja in ne morejo uničiti ničesar. Te podgane so pravi čistilci rovov.. 0-hranjajo jih čiste in raditega jih rudarji varujejo ter celo rede z mogle prenašati dima . Zlasti dečkom je bilo prepovedano, kazati se javno s pipicami ali s smotko. Kant omenja smotko že v J. 1798 V svoji antropologiji, ter jo ostanki jedil. Podgane so se tako obsoja, češ, da tobak draži živce,1 privadile rudarjem, da pridejo v časih, nad ^teriiui smo dandanes I pa |)0iiiHi da ga kadiš iz pipe ali neposredno bližino ljudi, kajti vzvišeni kakor oblaki nad meglo Ljuhafi ali po načiriu španskih | apoznale so, da jrh ljudje ne pre-Danes ne ipoznaino nobenega bo- dam pušiš v obliki smotke. No, do ganjajo kot drugod, temveč, di več, ki bi se imenoval Ares, jcta jmfl je t»ila smotka na Nem-j postopajo ž njimi nekako kot z P Mars, Tlior ali podobno. ftkeni še dokaj neznana, a menda zavezniki. Danes imamo veliko civilizacijo, J je j)()8ta|a bas tega leta modna, i Seveda se ne »me pri tem previsoko kulturo, najpopolnejšo, od ,»rišla pa jc tudi moda pusenja iz zreti, da je pted podgano iu pod-samega boga razodeto, z božjo I prancije. fi. 1908. je baje Napo- gano sploh velika razlika. Tako smrtjo ustanovljeno, z božjim vne- |e(m |^a<||) na ioyu Napoleonovi na primer spada v družino pod- bohodom potrjeno vero. Danes imamo boga ljubezni. Vsi maliki so odpravljeni; samo enega edinega boga imamo; samo boga ljubezni. Samo boga ljubezni?.... španski vojaki so zanesli tobak v Francijo iz Španije. Najbolj so javno pušili francoski gospodiči. Alfred de Musset, francoski pesnik, ki je bil vzornik elegantov, je seveda tudi pušil. Madame de Ali se vam ni zdelo, da sc je j Girard piše I. 1823. da ae gospodje razlegel porogljiv smeh kakor or-; fm resti UMtav]jaj0 in prosijo dru-kan po vseoiirju? Nemara *ata-iRC drugega 0^nja> Vsak gcntle-nov ameb T mj|n mora prošnji ustreči. Samo «nega adjtaga boga imajo jKaraikje je bila smotka prepove-« ivilizirani, kulturni, kr.v aii>ki kvv so M ^ (ja zaneti po- BUDISTOVSKI ROKOPIS. Po vzhodu je pre vladajoča ve ra budizem kakor po zapadu krščanstvo. Budizem, čigar domovina je Indija, je premagal bra-manizem približno tako, kakor je krščanstvo premagalo Mojzesovo vero. Od krščanstva je mnogo starejši, obsega pa različne nauke, ki se popolnoma vjemajo s krščanskimi. Kakor vsaka vera, ki je količkaj razširjena, se je tudi budi/eni tekom časa razcepil v celo vrsto sekt, ki se med sabo zelo razliku-jejo; vsaka pa trdi o sebi, da uči le ona pravi budizem, prav kakor trdi tudi vsaka krščanska sekta o sebi glede na krščanstvo. Tudi na Japonskem je budizem poleg stare domače vere zelo razširjen in tudi Japonci trdijo, da je ta njih budizem 44pravi", medtem ko se v resnici izmed vseh sekt najbolj razlikuje od prvotnega budizma in je najbolj pomešan s tujimi verskimi elementi. V japonskem mestu Matsue, v provinci Isumo, je živel priden izdelovalec opank, po imenu Jfsirke Nišitani. Njegova družina je imela tekom mnogih generacij neki rokopis, katerega izvor je bil ne-«znan. Zgodilo pa se je, da jc pri narodi, ki nosijo njegovo lice. Toda kakšen bog je tot Bog ljubezni! Tako uče svoje o-troke, tako pišejo v svojih verskih knjigah. Sam bog Zebaot živi; Mars jc mrtev, in Pcrun iu vsi drugi. Ma-¡ikovalstva ni več. Tako pravijo. Ali če je stari bog vojne resnično odstranjen, ni odpravljeno njegovo rokodelstvo, in tudi bog ni odvzet poklicu umora in uboja. Le i/rprenienili so ga. Božanske naloge so koncentrirali in dodelili so vse enemu same- i mu bogu. Krščanski bog ni nič manj bog vojne kakor stari asirski, perzij-j ski, egiptovski, grški, rimski germanski in slovanski bogovi. Le c|a j «o bili takrat odseki razdeljeni j kakor v kakšnemu ministrstvu, sedaj pa upravlja eden vse. Tako naš uče kristjani sami. O-ni molijo svojega boga, naj izpolni njih vojaške želje, naj jim blagoslovi puške in bajonete, topove in torpede, kakor jih v njegovem imenu na zemlji blagoslavljajo! kaplani in kurati in škofje. Oni molijo, naj jim nakloni uspeh na j bojišču, naj jim pomaga pohiti mnogo, mnogo sovražnikov, raz-1 dejati mnogo mest, popaliti mno-j go vasi, potopiti mnogo ladij. Oni zahtevajo, naj uniči armade nasprotnikov, ki so njegovi otroci kakor tisti, ki tako prosijo. Vse to zahtevajo od boga ljubezni. v Vidi se, da verujejo res v vsemogočnost svojega boga, ker so prepričani, da druži lahko vsa nasprotja v sebi: Neskončno do broto z neskončno okrutnostjo, neskončno ljubezen z neskončnim sovraštvom. Ustvarili so si sicer h vse, kar je slabega na s\? kakor pozabijo včasi na boga, so pozabili na satana. Sicer bi bili sedanjo vojno menda pripisali Lu-cifcrju. Toda zdaj mu je nc morejo vež vpisati na rovaš, ker so s svojimi molitvami pokazali, da jo smatra- šar. Tudi kaznovani so bili gan tudi znani kenguru, s svojim dolgim in močnim repom in s smešno kratkimi prednjimi > ogn-mi, ki mn onemogočajo pametno hojo in ga silijo, da sc pomika s sami skoki naprej. 'Po zologičkih vrtovih dela gledalcem veliko zabave, kar se gotovo ne more reči o naših domačih podganah. Kako more slovenaki delavec mialiti, da je socialist, če ne čita Proletarca? Ameriški Družinski Koledar za leto 1918. «je: dotiskan. ^Končnim iiJ^^Sui šel sedanji lastnik rokopisa na jo za delo svojega boga. niiael, da bi bil morda res kaj Tudi mesto lepe Nike, grško bo- vreden. Najprej ga je predložil ginje zmage, ni ostalo izpraznjc- cesarski univerzi v Tokiju, ki je no: nanj so postuvili Marijo, de- izjavila, da je to«pfisvečen budi- viško mater božjo, in njo prosijo|| .atieni spis iz trinajstega stoletja, sedaj za svojo zmago in za poraz Jisuketu so naročili, naj ponese nasprotnika. ^ rokopis v zavod Niširen Seet, kje To vero imenujejo krščansko, so gaJ poučili, da je to originalen najlnpšo, najidealnejšo, naj po po 1- manuskript NKirina, ustanovite, nejšo. Sebe imenujejo kristjane, lja sekte Hokke,'ki je »pisal to li- 4 Pa so malikovalci,nič drugačni stino v starosti 36 let, namreč le- kakor tisti, katerim so porušili ta 1260. Proglasili so ga za ta- stare liialike. Ne novega, velike-ko dragocenega, da so takoj ob ljubili zanj *50,0t>0. ga, božanskega boga, ampak novega, vse druge v sebi obsegajo- Sedaj je v vezbi in v najkrajšem času se začne z razpošiljanjem. / Letošnja izdaja ima sledečo vsebino: Kaj se glasi iz daljave? (Slika) — Pred novim letom (Slika). — Etbin Kristan: V novoletni noči (peseni) — Zmaj kapitalizem (slika). — Mesečni kalendarij. — Vojaški golob. — Revolucija (slika) — Etbin Kristan. Ko jc raj bil izgubljen t pesem). —> Pogreb žrtev ruske revolucije (slika) — V. J. Dimitrijev: Eden (črta) — Oton Zupančič: Klic noči (pesem). — Kovač (slika) — Etbin Kristan: Kuj želelo! (pesem). — Lakota (slika). — Ivan Molek: Otroci vojne (z ilustracijami). — Vedeževalno steklo (slika). — E. K.: Kri (pesem). — Ruska komisija v Ameriki (slika). — Zvezdna palača (študija iz prcdrcvolucijske Rusije — z ilustracijami). — Jože Zavertnik: Demokracija (članek). — Fcan Valen-čič: Mctamorfoza (pesem). — Rinard Jakopič (slika). — Izidor Oakar: Riliard Jakopič (študija). — Delo (slika) — Vojanov: Luč (pesem). — Na preži (slika). — Slanyszlaw Przybysze\vski: Satanovi sinagoga. — Kongresni preiskovalni odbor (slika). E. Kristan: O božiču (povest). — Megleno morje (slika). — Frank Šavs: Zaplota (krajepisna črtica). — Frank Pctrič: Nekaj o zadružništvu (z iluatracijami). — Ivan Molek: Obrnjen svet ftragikomedija). — Zakon človeškega dela (študija). — Tipični prizor v stavki (slika). — Svatopluk Oech: Zastavljeni značaj (črtica). — Dr. Kari Slane: Nekaj o sociologiji (študija). — Volilna pravica (članek). "Navedene sliko obsegajo vsaka po celo stran. Razun tega ima koledar slike raznih socialističnih klubov in mnogo manjših ilustracij. KOLEDAR JE TRDO VEZAN. Znano je, da so se zadnje leto vse tiskarsko in založniške potrebščine od papirja/io vezave zelo podražile. Delavska tiskovna družba pa vendar ne mara obremeniti odjemalccv in j« ostala pri prejšnji ceni. Koledar velja torej BO CENTOV. Pač pa moramo biti previdni, da ne zabredemo v izguba in zato smo dali tiskati le določeno naklado. To pravi: Kdor ^c prepozno oglasi, najbrže ne bo več nrogel dobiti koledarja, Ker kaže, da bo kmalu razprodan. Prepričani smo, da bo ugajal vsem, ki si ga naroče. Storili smo, kar je bilo v naših močeh, da zadovoljimo odjemalce. Seveda, če bi bilo Slovencev v Ameriki, kolikor je Angležev, da bi lahko priredili pol miljon« naklade, bi gotovo storili še mnogo več* toda naši čilatelji morajo pač v pošte vati slovenske razmere, in gotovo bodo priznali da se naš koledar lahko meri z izdajami mnogih večjih narodov. Naročila sprejema UPRAVNIftTVO /1 PROLETARCA'\ 4008 W. 31. Str., CIlK AdO, 1LU Naročila se opravljajo po vrsti, kakor prihajajo. ri iMifr Mtf TblSrfkl t >iiiiittt-------îîtîTim j Stran Ko, ! PII I IM M S» fAJNIKOM JUOOSL 800. KLU* BOV NA ZNANJE. VSI TAJNIKI jugosl. socialistični) i klubov so naprošeni, da u-vaiujejo sledeče: 1. V kratkem dobe vsi naši klubi od državnih ali okrajnih tajnikov dvoje glasovnic, o katerih vsebini ima članstvo glasovati. Prva glasovnica vsebuje resolucijo, ki jo je sprejela st. louiška konvencija a ozirom na strankino Hališče napram delavskim organizacijam ali uuijam. Prevod vsebine sc nahaja spodaj. Ta prevod naj tajniki prineso na sejo, kadar bo članstvo o ujej glasovalo, tako da bo vedelo, o čem glasuje. DrUga glasovnica imenuje 12 kandidatov, izmed katerih je glasovati za tri. Izvoljeni kandidat je bodo uradni zastopniki soc. stranke na vseh mednarodnih socialističnih zborih, ki bi se obdržali v teku sedanje vojne. Imena teh kandidatov so nuznačenu spodaj. Termin, do kdaj in kam je poslati rezultat glasovanja, je na-značen na glasovnici. V slučaju, da želi klub poslati rezultat glasovanja na svoje mesto po tajništvu J. S. Z., mora klubov tajnik to storiti najkasneje, do 1. decembra t. 1., tako da more tajništvo odposlati glasov- ni z i rani proletariat naglo raavija prosvetno in bojevno razredno zavednost. Resničnost tega napredka jtf razvidna is rastoče protiukcije, ki jo izvajajo organizirani kapitalisti v bojih proti unijam, /boljša nje gospodarskih organizacij pa ne sloni le na teoriji, ampak jo posledica izkustev, ki si jih je pridobilo mezdno delavstvo v vsak-daujeiu razrednem boju. Socialistična stranka upozarja može in žene v delavskih unijah na zelo važno nalogo organiziranja neorganiziranih, zlasti organiziranja priseljencev in neizurjenih delavcev brez ozira na pleme, ki se nahajajo v največji potrebi LISTU V PODPORO. Prank (lorene, Fort Sinit h, Ark. 50c. —t John Paulič Bellevus, Ari«. 50c. — Frank Novak, IjOS Angeles, Cal. 50. — Jacob Ku-|>ert, South Fork, Pa. $1.00. Skupaj...............* 2.50 Zadnji izkaz.............286.53 Vsega skupaj.........*2«9.0;i KAKO 8B MNENJA MO&ALA. Kljub temu, (la se pred nažimi očmi neprenehoma odigravajo icpreiuembe, ki jili ne bi mogel niti slepee utspiti, so veudsr na svetu ljudje, ki trdno verujejo v nekakšno čarobno itslnost in ■i ne dajo te vere vzeti, tudi če jih sujejo nove reč l naravnost v nos. Tako vkoreninjeua je vera posebno v stalnost in noicprenieuljivost morale, organizirane obrambe, in ki bodo,] I^M4» kakor da je dauaftnja ako ostanejo neorganizirani, veli- ,Hor,llft uek,lj ,,rkai ie ■ ka ovira napredku in blagostanju delavskega razreda. Socialistična stranka je pripravljena vedno sodelovati z delavskimi unijami, da se neorganizirani organizirajo, in kliče vsem delavskim organizacijam, ki še niso tega izvršile, 'da odpro na stežaj svoja vrata delavcem svoje stroke in industrije z odpravo vseh napačnih razmer in potežkoč, katerim je članstvo izpostavljeno z namenom, da se' organizacije razvijejo eventuelno v industrijalne, kakor bojne, razredno zavedne in revolucionarne k Imeli bud kale» Is p«» kuslM smo res se sdravtla. tuls vm }• bilo sastooj. Ko smo p» kupUl Se-v trot Beliaai »» pljuis Je katolj sclDll po par po-pit kili." (Severov Balzam za pljuča). Ne reči te samo: "želim nekaj za moj kaielj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih B7 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kaftslj in prehlade in take bolezni. katerih prvi pojavi so kaielj, kot na pr. kaftelj pri influencl, vnetjtf sapnika, oslovskem kaliju, hripavoeti m vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke. Cena t6 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod. Severa's Cold ami Grip Tablets (Severov« Tablete »oper prehlade lu brtpo) so snane, da prstene jo prehlad v uajkrajleiii fiass. Severovs družinske zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severov»" ponji-boveni polnem imenu, öe jih ne morete do Uiti v domaČi lekarni, naročite jih naravnost od W. F. SEVERA CO.. Cedir Rapid«, Iowa 30E1BI irn Peročilo o razpečanih znamkah J. S. Z. v mesecu septembru 1917. Rszdeljeno 5 S Mesto Ark. Huntington Colo. Pueblo III. Sesser ....... Virdcn ...... Ziegler ...... Chicago, 6. ... Chicago, 60. . . Springfield . .. W. Frankfort . Staunton, 168. Staunton, 110 Johnston City . La Salle ------ NA ZNANJE. Fred Quast, tajnik "Pioneers Aid and Support Association" naznanja, da se vrši v nedeljo 11 novembra t. 1. velika spominska slavnost, namenjena obuditvi du ha med delavci za spomin na one ki so dali 1. 188(i za svoje prepri čanje življenje na vešalih. Začetek ob pol osmih zvečer v Bakery Workers dvorani, 220 W Oak St. Fred. Quast, tajnik " Witt ,..... Ind. Clinton ... " Gary...... Kans. Kansas City " Minerai . .. 44 Frontenac . 44 Franklin .. 44 Radley____ Mich. Détroit, 61 Mo. St. Louis .. Mont Red Lodge Minn. Chisholm . Ohio Glencoe . . NAROČNIKOM "DRUŽINSKIH KOLEDARJEV." REERENPDUH "F" 1917. Resolucija s ozirom na strankino staliiče napram gospodarskim organizacijam delavstva. Politična in gospodarska organizacija sta w-v boju za delavsko svobodo enako potrebni. Zato je nujno, da vlada med tema dvema «ilania delavskega gibanja — to je socialistično stranko in delavskimi unijami — največja harmonija. I>e1avsko gibanje v Zed. drža vah je naredilo v zadnjih letih na vse strani velikanski . napredek. Pomnožilo je svoje članstvo in organiziralo stroke in industrije, *i so bile še neorganizirane. X mnogih slučajih je združilo svojo nun» in .pojačalo svojo možnost **led zed i njen ja pod ročnih ali sorodnih strok v federativne in indu-«irijalne unije. Mnogo unij se je na svojih sestankih in v glasilih udeležilo razprav o važnih dru-'•ahnih in političnih problemih delavskega razreda in zavrglo demo-lalizujočo politiko, ki jo zastopa p narodna meščanska federacija, ■Monal Civic Federation. Orga Koledarji so dotiskani in sedaj so v knjigoveznici, kjer jih vežejo. Nekaj smo jih ie tudi naročnikom razposlali. Prosimo pa vse naročnike, naj nikar vedno ne po-prašujejo, kdaj jih bodo dobili Toliko koledarjev se ne more vezati v par dneh. In tudi potem ko so ie enkrat vezani se morajo pu stiti par dni, da se platnice neko liko posuie. Dobil ga bode vsak, kdor ga je dosedaj naročil, am pak seveda ie le tedaj, kadar pri de na vrsto. Nonarodenih 'Koledarjev" je samo ie 900. Toraj kdor ga h^če imeti naj se takoj naroči, da ne bo potem tarnal, zakaj da ga njemu nismo prihranili. Upravniitvo. Prank Besjakn, Springfield, IU. Urednika ni v Chicagu, in zato Vam odgovarja upravnik, da vašega dopisa ne bomo priobčili. Vkljub temu, da ste skrajno sitni, je še vseeno škoda či bi Vas za->rli'li*t pa ustavile poštne oblasti, e nečete voliti, pa nikar, saj vas nihče ne silit Pa. Euclid ....... Maynard ...... Piney Fork Collinwood Yorkville ..... Cleveland, 27.. Farrell ....... Wick Haven . .. Bishop ....... South View . .. McKees Rocks . Whitney...... Moon Run..... Canonsburg . .. Broughton S. S. Pitsburgh. Bentleyville . .. McKeesport ... Pitsburgh..... Burgetstown Primrose ...... Meadowlands f . Fitz Henry .... Herminie, 69. 44 I^rge ...... 44 Forest City . . 44 Homer City . 44 W. Newton . . 44 Ellsworth . .. 44 New Brighton 44 Ambridge W.Va.Milburn _____ Wash.Roslyn ..... 44 Seattle ..... Wis. Milwaukee .., 44 Kenosha _____ 44 W. All»«..... Wyo. Cumberland . . 44 Rock Springs . Org. N. 196....... Org. N. 71....... Org. N. 60....... Org. N. 114....... Org. N. 77....... Org. N. 16....... N. Flentek........ Sku j. • M « B * 3 "S 3 c S* t ® a •a I a 4> h "J? s 1—« C za ag JO ž CO 4) ► N . 24 8 $ 4.80 $ 1.20 $ 1.20 $ 2.40 . 20 4.00 , ..... -..... 2.00 . 25 5.00 2.25 2.25 2.50 . 28 e ê 7.05 ..... ..... 4.25 . 20 # è 4.00 ..... ..... 2.00 . . 75 15.00 . f... . ... . 7.50 . 100 20.00 . . • • • • .. • • 10.00 . 60 10.00 ..... ..... 5.00 . 34 6.80 ..... ..... 3.40 . 30 m 6.25 ..... ..... 3.25 . 10 m # 2.00 ..... • > ■ 1.00 . 27 5.40 ..... 2.70 . 17 # 3.40 .... • ..... 1.70 . 30 # # 9.25 » ..... ..... 6.25 39 12 7.80 .... . . •. •. 3.90 24 49.5 2.65 . 16 8 4 3.20 25.00 25.00 1.60 . 13 # # 2.60 ..... ..... 1.30 . 50 10.00 3.15 3.15 • 5.00 . 24 i # 4.80 ..... 2.40 13 4.75 3.30 35 \2 7.00 ::::/ 3.50 .. 10 'S 2.00 ? ..... 1.00 3 # # 1.85 e e • e e « 1.55 . 25 # i 5.00 e e e e • ..... 2.50 5 # # # 9 1.00 5.75 5.75 .50 . 100 20.00 5.00 6.00 10.00 . 50 10 10.00 2.50 2.50 5.00 . 12 . » 2.60 .60 .60 1.20 . 60 20 12.00 3.00 3.00 6.00 18 . m 3.78 esse* • • e e e 2.70 . 20 .. 4.20 esse* • e e e e 2.00 . 49 10.00 • • e e e e • s s • 4.90 8 1.60 .80 . 16 .. 3.36 ..... ..... 1.60 . 20 4.24 ..... e s e e • 2.00 . 48 11.25 ..... 6.05 16 .. 3.36 ..... s s s s s 1.60 . 80 20 16.80 13.75 16.50 8.00 . 200 15 40.00 e e e e e 20.00 . 40 10 14.25 e e e e • ..... 10.25 . 27 ., 6.15 esses • s s s s 3.45 . 24 .. 4.80 s e e e s 2.40 . 30 « 6.00 s s s s s 3.00 9 .. 1.80 • • s s s ..... .90 . 52 4 10.40 ..... 5.20 . 60 . . . . 17.00 s • s • s ..... 1 1.00 . 22 . . . . 4.40 s t p • e ..... 2.20 20 .. . . 10.25 e e s e e s e* s s s 8.25 18 . . « . 12.70 • • S s s ..... 10.90 . 20 . . . . 4.00 e • s • s ..... 2.00 . 20 10 4.00 e • e e e ..... 2.00 . 13 . . 2.60 e e e e • ..... 1.30 . , .. 1.60 e e • .80 . 17 . . .. 3.40 s s s s s ..... 1.70 . 20 4.00 2.00 1.50 1.80 15 10 3.00 13 9 2.60 18 . . 6 ^ 3.60 e • e e e 1.80 . 43 . . . . 15.10 e s s e e ..... 10.KO 24 4.80 2.40 1.90 2.00 19 3.80 . 20 . . , . 4.00 ..... . 21 . , 4 11.88 • • e e e 9.78 . 11 . , .. 2.20 Sees 1.10 . 36 . . 6 7.70 .... ! 4.10 40 . . 8.00 «•SS» s • e • e 4.00 . 35 . . .. 7.00 44.75 44.75 3.50 10 . . . . 2.00 .50 .50 1.00 . 15 .. .. 3.00 ..... ..... 1 .60 25 . . . . 5.00 2.00 2.66 2.50 87 . . 10 13.55 s • s e e 9.20 75 . • 15.00 s « e s s • s • • 7.50 40 . . . . 8.00 10.10 îo.io 4.00 7 . . . . 1.40 e s e e s .70 45 20 •. 9.00 2.60 2.60 4.50 s e • • .25 5.25 .50 1.25 3.00 3.75 ..... ..... .25 5.25 .50 1.25 3.00 3.75 5.00 ..... ..... 5.00 2443 58 110 $557.89 $122.15 $124.90 $310.82 i dne 1. septembra ....... 83 Na|več|a slovenska zlatarski trgovina Frank čehne 6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio 0 Ure, verižice, prstane, broike, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov In gramofonskih ploAč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. Pišite po cenik, kateri se Vam p*ilje bresplacno. Najboljše blage. , Najniijs cene. 1BI PAZITE IIM HRANITE Narodni izrek pravi: <4Pasite na vafi beli denar za. ?rno dne-ve. 1« pomenja toliko kakor prvo pasite in hranite dokler ste A« zdravi in mladi, da boste imeli nekaj ca stara in onemogla leta. Vsak človek mora pačiti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vn* vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nustran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja *a katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni iirek ki pravi: "Zrno do zrn« pogača: kumen na kamen palača". Najteije je poietek ali bre* poeetka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vafi denar ie danes, ampak pačite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobile vaio bančno knjižico. Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo no nofr obresti od njega. Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko. I'roda jemo prve posojilno mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale. Hprejemo upis« ca parobrodno potovanje v staro domovino po vojni. 1 KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Avenue, Chicago, I1L Kapital, vloge in prebitek cnola nad $6,000,000. Slepec ▼ kinematografu. Kak o priljubljen je kinematograf vsem slojem, da celo slepcem — profesioiii itom — nam spričuje mična dogodbica nekega ivnenfikega igralca.^el sem i* gle-disča, pripoveduje, iu naletel na vogalu slepca, ki je milo stegal roke molil in nudil svojo kapo mimoidočim. Vržem mu denar,toda /grefiil sem kapo in novec sc je i/trkljal po tlaku. Predno sem ga mogel pobrati, ujel ga je slepec s čudovito sumljivo spretnostjo. Pravim mu, ti pa nisi slep. Kavnodufino mi odgovori berač: Ne gospod, jaz res nisem slep, nadomestil jem pa svojega tovsriia. Ta je velik revež in že od rojstva Slep. Ker je bil že utrujen od celodnevnega se-denja, je šel počivat in jac prosim mesto njega. Kje pa počiva tvoj prijatelj slepec f Ah gosjK>d, pravi že malo prestrašen berač jeclja je, veste toliko je slišal od kinematografa in vzel si je revež nocoj dopust, da si ogleda en krat tudi to novost. Šel je v kinematograf, od koder pa se mora kmalo vrniti. krvnost, varčnost, in v neomajnem načelu." Lepi sveti! Ampak kdor nima nič, ¿e lahko ravna po njih do smrti, in tedaj doživi — smrt. ipa Zrn Razpečanih v septembru.................... Na roki dne 30. septembra.................. Izjemnih znamk na roki dne 1. sept............ Razpečanih v sept. ...................... Na roki dne 30. sept............ DuaJnih znamk na roki dne 1. sept. Dano klubom v sept............. #Na roki dne 30. septembra ....... 3,000 3,083 2,44.1 640 089 58 531 781 140 041 TajnUtvo J. S. Kako postane človok miljonar? Neki new vorfiki list je vprašal razne amerikanske večkratne miljanlerje, ka ko postane človek naglo in gntC/o mi Ijonar. Prvi je odgovoril Charles Rouss, kl ima nad fco miljonov: 44 Premoženje je odvisno le od osebe, ("'im večje je kupčijsko pol je, tem bogntejša je žetev. Delo, poštenost, varčnost iu točnost, vse to so sigurne podlage bogastva. Kupuj Iti prodajaj hitro in zadovolji se z malim dobičkom." Miljarder P. Callius Ifountington pravi: "Nikdar ne sme človek drugim po-vedeti svojih misli in načrtov. Pred vsem pa je treba, dr je človek nljuden z vsemi, s katerimi stoji v zvezi. Vsak posel treba najprej z vseh strani dobro pregledati, potem pa nnglo in krepko Izpeljati. To je sredstvo za uspeh." Bogataš Russel pravi: "I>a se dftseže uspeh, mora biti človek pofiten, dela ven, predvsem pa neizmerno varčen, kar mu mora biti najvišje načelo." Bogataš D. O. Willis, kl premore 400 miljonov, pravi: "Osem ur spsrtl, 12 ur delati, ostanek dneva pa porabiti za duševno zabavo in počitek. Plačati vse meslee in dolgove pred dospelostjo. Od zasluženih dolarjev vedno dati na stran vsaj enega: to je prava pot do boga-! stva." Kralj jekla, Carnegie, pa pravi: "Tajnost bogastva leži trdno v 5 temeljnih naelHi: točnost, nagla iavribs, hladno Polži, ki predejo. V tistem delu Atlantika, ki »n na. haja med Kanarskim otočjem ter Ze-padno Indijo in ki je man pod imenom čargosso, živi šest milimetrov dolg pctŽ, čigar znanstveno ime je Litiopa. Ta polž se rodi sredi morske trave ter ima zelo kratke in ozke noge. Vsled te ga bi bil v nevaraostl, da bi ga odne »la voda, Če bi ne iniel )»osebnc pripra ve, ki ga varuje. Kakor pajk Izpuha namreč ic nog neko lopilno snov, katero izprede v nit, ki mu služi nato v o poro. zmanjka na enem f»rostoni hrane, odtrga polž nit ter plava naprej do druge morske trave. Racven Litiope je malo polžev, ki bi predli na tak način. Tudi pri nns je najti v vodi neko vrsto majhnih pol *ev, kl ¿ločujejo slično snov, s pomočjo katere se obdrže na vodi in ki jim služi kot opora pri pregibanju. 4,MM»»MMMM»MMM< t^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastare, kape, re-£alije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. a MMMMMMMMMM^OMMM» Vse delo garuitirano. predsednik AMERIAKB DRŽAVNE BANKE Blue Island Ave., vogal Loom i s in IS. eeete. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA. Zaupno zdravilo dela čudeže Rkoro Te 30 let se Trinerjovn zdravila uspèftno rabijo t največjim zaupa njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in èislanje od strani itcvilnih odjemalcev. Malo povi-Aanje cen je sedanja potreba, da so ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zojwr draginjo nn vseh fttevilnih potrebAčinah nîiiih, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber iu morali smo cene nekoliko )h>vÎMati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez Ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ve# |*iaOati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar veè, ni bilo mogoče draginji v okoui priti. Zato pa bo vrednost Triuerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla čajo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKQ VINO torej ima tako zaupanje in vapeh med svetom, ker u<*ini, dn bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ftlodeu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi loki so prosti vsakovrstne nepotrebne m< ša-niče in vsebujejo le potrebne zdrav ilne grenke koreninice ter krnSno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavo bola, aervosnostl, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žit ja ali rudarje in druge delavce, ko dela je in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v nJem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV UNIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaja protina, ali revmntizma, nevralgije, lumbago, otrpolosti gležnjev in drugih, nnjhitrcj*a in gotova pomoč. .Inko je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in zn mazanje po kopanja nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je ¡»vrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno r.s izpiranje grla in ust; istotako zn čiščenje rnn, Izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila *a mednarodnih rnssta-vah: Oold Medal—San Franciaco 1915, Grand Prix—Panama 1916. k JOSEPH TRINER MA NUFACTU RING CHEMIST 1333-1343 South Ashland Ave. Chicago, IU.