Stran 174 VRTEC Leto 48 Dr. Rud. pl. Andrejka: Nekaj narodnih pripovedk iz kamniške okolice. (Povedal Čehov oče na Kolovcu.) 13. O rojenicah. V neki hiši, kjer je prenočeval star berač, so dobili dete. Ponoči L0 pa prišle v sobo tri visoke, čisto belc ženc. Vsedle so se kraj zibelke ter sodile, da ko bo otrok dorastel, da se bo obesil; če se bo pa rešil, bo našel ogromen zaklad. Preden odide drugo jutro berač dalje, svetuje star-šem, naj otroka navadijo, da bo začel vsakcrdelo z besedami: To storim z božjo pomočjo. Nekoč je kosil oče tega otroka na travniku trdino. Mati je pa po-slala sinčka z zajtrkom k njemu. Sin vzame v košarico zajtrk in vrv ter gre na travnik. Pot ga pelje mimo samotne breze. Pod tisto brezo se ustavi, pa dene košarico na tla, priveže vrv na brezo in se hoče obesiti. Vendar pa še poprej reče po svoji navadi: To storim z božjo pomočjo. Tedaj se pa utrga vrv, na katero se je obesil, fant pade z breze na tla in mirao zaspi. Oče je dolgo čakal na travniku na zajtrk. Ker pa le ni bilo sina, odide nevoljen domov. Doma pokara svojo ženo, zakaj mu ni poslala zaj-trka. Žena mu pa pove, da je že davno poslala sina k njemu. Oče in mati takoj slutita nesrečo ter gresta iskat sina. Kmalu ga najdeta spe-čega pod brezo. Vesela ga zbudita in mu rečeta, naj gre z njima domov. Tam pove sin, da se mu je prikazal v spanju star mož, napravljen v železo, in mu je povedal, da je zakopan pod brezo velik zaklad. On — železni mož — da ga je pridobil na nepošten način, da ga je tu zakopal, a da ga mora zato stražiti po smrti. Vsi trijc začno zdaj odmetavati prst in res sc prikopljejo do -aklada. Bile so ga tri zvrhane kadi, samega zlatega denarja. Na mestu, kjer so našli zaklad, je pustil potem kmet sezidati veliko in lepo cerkev ter ji podaril eno kad denarja. Na bližnjem hribu pa je dal sezidati mogočen grad ter je v njem živel do smrti kot mogočen gospod. 14. Grešnico reši post. Popotnik sreča šepastega vraga, ki mu priteče ves potan nasproti. Popotnik ga vpraša, kam da tako teče. Šepavec mu odgovori, da gre po neko veliko grešnico, ki ravno umira. Kmalu nato pa sreča popotnik zopet šepastega vraga in ga vpraša, je-li dobil tisto dušo. Vrag mu od-govori: »Nisem je dobil, ker se je enkrat postila v adventu na čast Materi božji prečistega spočetja.« Leto 48____ VRTEC , Stran 175 Modrost v pregovorih doma- v mrtev kuP prodati. «h in tujih. i:TJi:P»i«. Kup (kopica). ~~ Majhen kup zvrne tudi velik voz. LJrODlZ. Na kup nosi, kdor mnogo prosi. Nojevo jajce jc veliko za 36 kokošjih Kup se manjša z vsakim gobcem. jajc/ Kjer je kup, tam je hrup. Bakterije in bakcili, to so najmanjša Reki: Vse leti na kup, živa bitja na svetu. V kubičen centime- Vse leži na kupu. ter vode gre ena milijarda bakterij. Cel kup otrok. Plodovitost domačih zajcev. Znano Denarja na kupe. jc, kako hitro se razmnožujejo domači zajci. Ko bi ne bilo nobene nesreče in Kupčevati. Kupiti, Kup. Kupec. nobenih bolezni, katerim so pa kunci zelo podvrženi, bi od enega samega para Pri kupčevanju ni bratovščine. priš]i v desetih Ietih na 60 milijonov Kdor pošteno kupčuje, se Iuči ne zaicev. p , , . . „ , , ,.., V Afriki sta samo dve samostoini Kupcuj, kakor znas, ne, kakor hoces ! j . . , ,. . ,,.,., , v i ' » . , . i_-i drzavi: kraljestvo Abesimia m zamorska Ko kupcuies, pamet rabi r j i j t -u •¦ ,T , X ¦ 1 . , ljudovlada Libenia. H kupcevanju spadata dva. i Kar sem kupil, to prodajam. , Polet, kro^le lz moderne infantcrij- Nikoli ne kupuj, česar ne potrebuješ. ske Puške znaša v najboljšem slučaju Ki prodaja, ima eno oko dosti ; ki ku- kroŽ 4 km- V tem slu6aiu je treba dvig" puje, treba, da ima dva. niti Puško v kotu 45 stoPin'- Kdor ceno kupi, ne kupi vedno naj- Cvetlične barve. V najbolj severnih boljše. mrzlih krajih raste lc malo cvetja. In še Boljše enkrat kupiti kot desetkrat iz- to cvetje ima samo trojno barvo: rume- posoditi. no« belo in škrlatasto, Ne kupuje vsak, kdor izprašujc. Japonska. Beseda Japan je kitajske- Kupovati je lažje ko plačevati. ga izvora in bi se morala glasiti Nip- Ne kupuj konja brez uzde! pon. Po slovensko se to pravi: solnčni Kupuj, dokler semenj trpi! vzhod. Zato imenujemo Japonsko »državo Ko kupuješ, mošnjo vprašaj! solnčnega vzhoda«, Vse lahko kupiš — časa ne. Denar. Norveški pisatelj Arnc Gar- Kar si kupil, to pa imaš. — borg pravi fino in modro: Denar sam- Kupce in prešiče mrtve tehtajo. nasebi nima nobene vrednosti, a je zelo Vsaka reč ima svojega kupca. dobro sredstvo tistemu, ki ga prav rabi. Prvi kupec je najboljši. Za denar se vse dobi — pravijo. Pa to Je več norih kupovalcev ko proda- ni res. Kupiš si lahko jestvin (oprostite, jalcev. mož je pisal pred svetovno vojsko!), pa Obilo kupccv blago podraži. ne feka; zdravil, pa ne zdravja; mehko Reki. Na debelo kupčevati, na za- zglavje, pa ne spanja; učenosti, pa ne menjo —. dovtipnosti; sijaja, pa ne zadovoljnosti; Pameti si kupiti. ¦ razvedrila, pa ne veselja; znancev, pa ne Mačko v žaklju kupiti. prijateljstva; služabnikov, pa ne zvcsto- Leta kupiti. be; dobrovoljnih dni, pa ne miru. Odelo Oči mi je kupilo. i vseh teh dobrot lahko kupiš za denar, Dober kup biti. jedra pa ne. Tega za denar ni dobiti. Stran 176 VRTEC • Leto 48 Rebus. _-. JiŽ^ T y|tf^^^^^y^L Skakalnica. (Priobčil Silvester.) ti to- sve- ka ko pot- nam la- noč kriv- skoz se ma- po- va meg- na ni- lah- ži no se lu- spet že- za- je braz med da od- le o- li hlev- mi no va ši ji zvez- mu kri- se Pri kraj- po- da- ____ __________._________ jaz- sme- čas je Popravi! V Ksaver Meškovi pesmi »Se- Blažkom kaj. Potrpite! — F-ek: Bomo po- stram bolestim« (glej zadnji zvezek, str. 1381) rabilL A ravno za sedanji letni čas ni no- naj se glasi 2. kitica takole: beno. Priporočamo se. — C, P., Pičan: Hvala Premnog se vas z vso silo brani, brani, Vam za skrb & ljubeznive nasvetel Bolj kot pustiti hoče daleč vas na strani, pesmice bo proza porabna. Zdravstvujte! — ker misli: »Sestre niso, le neznanke, F. T, v L.: Glede a. se nam zdi premalo de- še Bogu mrzke, iz nebes pregnanke.« centno; drugo bi bilo, a je potem prekratko. Priporočamo se za kaj boljšega. "~~~ Reševalcem: Nekateri naročniki in pri- Listnica uredni8tya. 'at,elii lista ?T.?/$rZno ^lW°. rcšit^e uu.to. rebusov, ugank ltd. Ne zamenjo naj nam, če Strmiški: Pesmice prejeli, toda miselno ni mogoče prepozno došlih imen prijaviti. se nam zd6 prevcč raztrgane. Radi bi Vam List mora zdaj mnogo prej v tisk kakor v ustregli, če bi bilo le mogoče. Znabiti bo z rednih razmerah.