Plenum OK LM8 Celje - O mladini in kulturi Kar je slabo za mlade. tudi za starejše ni dobro Pred dnevi je bil v Narod nem domu plenum okrajnega ko­ miteja Ljudske mladine Celje. Tokrat so se plenuma, ki je razpravljal o problemih, ki n astajajo ob kulturnem oblikova­ nju mlađega človeka, udeležili tudi predstavniki političnih organizacij celjske občine, predstavniki okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, zavoda za prosvetno pedago­ ško službo in drugi. »Prese neča me visok nivo vaše raz­ prave,« je dejal na plenumu predsednik okrajnega sveta Svo­ bod tovariš Andrej Svetek. In res je bilo tako! Razprava na plenumu je bila izredno živahna, pestra ter tehtna. Izpusti­ mo torej referat, ki bi izgubil na pomenu, če bi ga želeli objaviti v skrajšani obliki in poglejmo, kaj so mladi ljudje povedali v razpravi. Jože Volfand: NE POZABIMO NA ŠOLO >Cas, ko mlad človek hodi v Solo, je najprimernejši in tudi eajpomembnejši čas njegovega Tsestranskega oblikovanja. Sola pa, ki naj bi dijaka estetsko, mo­ ralno, umsko in telesno razvija­ la, vsega tega marsikdaj še ne daje. Svobodne akHvnosti v šoli — •številni krožki in različne in­ teresne skupine — so še vedno ponekod le same sebi namen in r mladem človeku ne znajo vzbu­ diti interesa. In vedno, kadar to agotavljamo, kritiziramo učite­ lje. Pravimo celo, da so mlajši za to plat vzgoje svojih učencev še bolj nezainteresirani, togi in oesodobni kot njihovi starejši tovariši. Toda — kdor hoče vzga­ jati, mora biti sam vzgojen — pravi pregovor.« je dejal mladi dijak učiteljišča. >Poglejmo, pa, kakšne роготе za učenje imajo uaši uciteljiščniki. Stiskajo se v tesnih prostorih, učni program jim skoraj ne dovoljuje proste­ ga časa, razredi so prepolni itd. Učitelji, ki bodo zrasli iz teh raz­ mer, prav gotovo ne bodo izpol­ nili naših pričakovanj.« Janez Terček: FTMSKA VZGOJO MLADINE >Sestdeset do petinšestdeset odstotkov vseh filmskih obisko­ valcev je mladih ljudi. Dan za dnem se zbirajo v celjskih ki- oematografih, si sami ustvarjajo svojo sodbo o filmih, ki jih gle­ dajo in včasih občudujejo tisto, kar tega ni vredno in grajajo to, kar bi morali hvaliti. Na reper­ toar celjskih kinematografov ne moremo vplivati, lahko pa bi vplJTali na njihove ahi^ovalce,. — Ljudska mladina bi se morala bolj zanimati tudi za filmsko vzgojo. V Celju — pa tudi v oko­ lici bi lahko imeli mnogo film­ skih klubov, aktivi v podjetjih pa bi mlade ljudi lahko opozar­ jali na kvalitetne filmske pred­ stave in podobno. Predvsem pa si veliko obetamo od filmskega gle­ dališča. Ker pa je to prvo film­ sko gledališče v celjskem okraju, menim, da bi bilo prav, če bi v filmskem gledališču pripravili kdaj pa kdaj razgovore posebej za tisti del mladine, ki ne živi v celjski občini.« Darko Bizjak: TUDI V VASI VEC KULTURE >Ce govorimo o vplivu kulture na mladega človeka, ne bi smeli pozabiti na mlade kmetijske pro­ izvajalce,« je dejal predsednik občinskega komiteja Ljudske mladine Šmarje pri Jelšah. >Pra- vimo, da je kmetijstvo še vedno najbolj zaostala panoga našega gospodarstva. Zaostalo pa je za­ to, ker ga vodijo marsikje še vedno stari, nerazgledani gospo­ darji. Toda kmetijstvo potrebuje prav tako kot industrija dobre strokovnjake, izobražene proiz­ vajalce — kultura pa je sestavni del človekove razgledanosti. Ce bi rekli, da se mladi ljudje na vasi ne zanimajo za kulturna vprašanja, bi jim storili krivico. Mladina se zavzema za amateri­ zem in se na vaseh včasih že kar preveč bavi z dramsko dejavno­ stjo. V naši občini imamo veliko takih dramskih skupin. 2al, pa se le-te zelo slabo povezujejo s Svobodami in ostalimi društvi na vaseh, ki marsikdaj celo odkla­ njajo sodelovanje z mladino. Me­ nim, da je to napak. Društva bi morala vključevati kar največ mladih ljudi, Ljudska mladina pa bi morala z njimi tesno sode­ lovati. Zakaj bi imeli na vasi na primer dve dramski skupini, če pa je v društvu dovolj pro­ stora za vse?!« Rado Jonak: NARODNI OBIČAJI IZUMIRAJO »Običaji, ki so dolga stoletja spremljali slovensko ljudstvo vse bolj tonejo v pozabo. Jurje- vanje. folklorne skupine, pevce narodnih pesmi in podobno sre­ čamo le še redkokje. Pa vendar je vse to nekoč vzpodbujalo in plemenitilo našo nacionalnost. Zato naj bi mladi ljudje ob vseh novih oblikah kulturnega udej- stvovanja, ne pozabili tudi na tradicionalne običaje, ki dajo slo­ venskemu ljudstvu svojstven pe­ čat.« Nuša Fležar: LJUDSKO GLEDALIŠČE NAJ BO LJUDSKO »Prav je, da danes povemo ne­ kaj besed tudi o celjskem gleda­ lišču in njegovem repertoarju. Mnogokrat smo že ugotavljali, da je med obiskovalci gledališča po navadi vedno le šolska mladina, mladina iz proizvodnje pa vanj ne zahaja. Toda, če to stanje primerjamo s celjskim gledali­ škim sporedom, vidimo, da ne more biti drugače. Včasih se mi zdi, kot da je repertoar sestav­ ljen za ozek krog »sladokuscev«, za ljudi, ki o gledališču in nje­ govi umetnosti že veliko, veliko vedo, na tiste pa, ki jim je prav­ zaprav namenjeno — na delovne ljudi — pa le preradi pozablja­ jo. Zakaj ne bi bila tudi mla­ dina v gledališkem svetu? In za­ kaj so v Celju opustili razgovo­ re z občinstvom? Ce ni bilo obi­ skovalcev, bi se bili lahko po­ vezali z mladino. Zanje pa so razgovori v gledališču — če že ne pred vsako predstavo, pa vsaj pred premierami — potrebni.« Zvone Dragan: POTREBUJEMO RAZGLEDANE LJUDI >Za samoupravo, ki prav zad­ nje čase v resnici utrjuje svoje temelje, potrebujemo široko raz­ gledane ljudi. Kultura pa je se­ stavni del človekove izobrazbe. Prodre naj zatorej do slehernega posameznika in naj ne bo privi­ legij le ozkih krogov ljudi. Za­ vedati bi se morali tega, da se hkrati s tem, ko se borimo za čim višji kulturni nivo naših ob­ čanov, borimo tudi proti najraz­ ličnejšim deformacijam, ki mar­ sikdaj nastajajo prav zaradi po­ manjkanja kulture v ljudeh. So­ cialistična kultura mora biti ple­ menitejša, polnejša kot je kultu­ ra v državah z drugačno druž­ beno ureditvijo. Imeti mora moč­ no idejno vsebino. Kulturna pri­ zadevanja so pač sestavni del naše politike in življenja na sploh. Mladi ljudje pa bi se mo­ rali prizadevati, da bi bil ta del čim večji. Razbremenijo naj se neznanja, zakaj to je edino, kar jih obremenjuje. Ljudska mla­ dina naj razvija torej niz notra­ njih delovnih oblik, ki bodo po­ skušale zadovoljevati interese njenega članstva. To pa naj ne bo edina oblika izgrajevanja mladega človeka — njihovo me­ sto je tudi v društvih, v klubih in drugod.« Teh šest razprav smo torej iz­ brali, jih skrajšali in objavili. Pa ne bi mogli reči, da so bile samo te najboljše. Tehtne pri­ spevke so prispevali tudi gostje, iz njihovih besed pa je izzvenel zaključek, da bo pri obravnava­ nju kulturnih vprašanj treba več sodelovati z mladimi ljudmi. Se­ znaniti bi jih morali z vsem, kar je dobro in jim povedati tudi to, kar je slabo. Kar lahko vedo sta­ rejši, naj tudi za mlade ne bo skrivnost! -i j Pomlad v Narodnem domu v sredo pred osmim marcem je velika dvorana Narodnega do­ ma doživela pravo, pravcato po­ mlad. Napolnili so jo namreč ci­ cibani celjskih varstveno vzgoj­ nih ustanov, ki so pripravili pro­ slavo ob osmem marcu. Prika­ zali pa so le del tistega, kar zna­ jo. Peli so, plesali in telovadili. Poslušalce je najbolj navdušil ta-le orkester, ki je pod vod­ stvom mladega dirigenta korajž- no zaigral nekaj poskočnih skladbic. Štiri odprta vprašania Občinski dodhor Socialistične zveze v Šmarju pri Jelšah dnevno rešuje celo vrsto vprašanj. Zad­ nje čase so največ razpravljali o trgovini, družbeni prehrani, var­ stvu otrok in o prosvetnih delav­ cih. Smarsko območje je dokaj široko in ni vseeno, kako se raz­ vija trgovina. Doslej so prodajali ponekod v zelo klavrnih lokalih, izbira blaga je bila sorazmerno ozka in kakšen vrednejši artikel je bilo težko najti. V trgovino na Smarskem je potrebno vložiti precej investi­ cij, posebej pa še okrepiti obrat­ na sredstva. Pravkar modernizi­ rajo trgovine v Rogaški Slatini, Rogatcu iin Šmarju pri Jelšah. Povečali so tudi izbiro in potroš­ nik lahko kupi celo televizijske sprejemnike. Trgovsko podjetje »•Izbira-" v Rogaški Slatini posku­ ša posredovati blago preko nepo­ srednih potrošniških kreditov. S tem bodo občanom omogočili, da bodo na območju občine lahko na­ kupovali tudi dražje predmete. Nikakor pa ne smejo pozabiti na odnose do potrošnikov: trgovina naj bo založena, kot to terjajo po­ trebe in želje občanoo! Potrošniki sami bi morali bolj živo sodelo­ vati s trgovino, oživeti potroš­ niške svete in tako vplivati na njen razvoj. Precej negodovanja je povzro­ čilo v Rogaški Slatini to, da so se abonentske cene za prehrano ob­ čutno dvignile. Edino gostinsko podjetje, ki nudi prehrano v Ro­ gaški Slatini, je »Bohor«. Povišali so cene glede na lastno ekonom­ sko računico skoraj na 200 din, kar je pri njih popolnoma upra­ vičeno. Ce bi hoteli nuditi cenej­ šo prehrano, bi morali poseči v lastne sklade, tega pa nedvomno ne bodo storili. Razumljivo pa јг, da so v največji zadregi delovni ljudje. Socialistična zveza je o tem veliko razpravljala, toda za­ enkrat rešitve še ni. Pravijo, da bi se gospodarska podjetja v Ro- graški Slatini morala bol} '/.umisli­ ti, kako se preživljajo njihovi de­ lovni ljudje in prispevati določe­ na sredstva za osnovanje novega obrata za družbeno prehrano ali pa se odločiti za nekakšno obliko posebne dotacije >^Bohorju*< in »Pošti*<, kjer bi potem lahko abo­ nentom ugodneje nudili prehrano. To je eno najbolj bolečih vpra- šanj v Rogaški Slatini, ki ga bodo morali čimprej rešiti. V Šmarju pri Jelšah že nekaj let razmišljajo, kako bi osnovali vzgojno-varstveno ustanovo, kjer bi otroci lahko na varnem preži­ veli čas, ko so starši v službi. Tre­ nutno je v kraju že 35 otrok, ki bi nujno potrebovali otroški vr­ tec. Letos so si zamislili, da bi osnovali vrtec, toda prispevki za otroke so predvidoma zelo visoki in se je zanje odločilo samo 15 staršev. Ostali menijo, da bi bilo primernejše, če bi ustanovili var­ stveno ustanovo, kjer otrokom ne bi nudili popolne prehrane, tem* več samo nekajurno vzgojno nad- zorstvo. Prav zamotane pa so bile raz­ prave o nagrajevanju prosvet­ nih delavcev. O tem zadnje čase govorijo povsod. Na Smarskem pripravljajo pravilnike in bodo predvidoma dvignili osebne do­ hodke prosvetnim delovcem pov­ prečno za 15 odstotkov. Ob tem pa bodo skušali zožiti razpon med prejemki mlajših in starejših uči­ teljev. Mlajšim bodo verjetno porasli osebni dohodki kar za 40 odstotkov. Sredstva za materialne izdatke na šolah povečujejo pri­ bližno za 30 % , kar pa nikakor ne obeta bistvenih sprememb, ker so materialne potrebe velike in so stroški materialu prav tako dvig­ nili. Občini primanjkuje sredstev za investicije v šolstvu. Samo za tržiško osnovno šolo bi potrebo­ vali kakih 200 milijonov, ki pa jih ne morejo zbrati, četudi bi upoštevali vse pogoje in krajevne možnosti. To so štiri odprta vprašanja na Smarskem, ki bi jih radi čim­ prej rešili. Nekaj bodo vsekakor napravili in prav je, da o tem temeljito razpravljajo organizaci­ je SZDL. Nedeljska sličica če ob nedeljskem popol­ dnevu zaidemo pred kino Me­ tropol ali Union, nas naj ni­ kar ne presenetijo prizori, ki po svoji nekulturni plati pre­ kašajo prizore iz najbolj bru­ talnih rvesternnv. Živa mno­ žica se pred drugo uro dre- nja pred vrati in trdovratno vztraja na svoiih >pnložajih<. Tam nekje iz sredine lahko zaslišimo stok otrok, ki love sapo med nogami >velikihi. Človek bi skorajda pomislil, da delijo denar — vztrnjneži so tu namreč včasih že od zgodnjih jutranjih ur. Toda ne — čakajo na vstopnice in mislijo, da imajo pravico po- mendrati vsakogar, ki jim je napoti. Kolikšna potrata ča­ sa! In kolikšna potrata ener­ gije, bi rekel drugi ob pri­ zoru, ko blagajničarka odpre vrata — ne ravno z lahkoto. Množica pritisne in hudour­ nik se zlije k blagajni. Pričakovali bi, da se bo zdaj vse umirilo. Toda ne! Dolga vrsta se vztrajno krči, zdaj razteza. Marsikdo pade iz nje in zaman se trudi, da bi se ponovno priključil. Po­ tem ie pritisk z leve in des­ ne. *Kupi mi dve!* Te besede to vse bolj pogoste — v ve­ liko veselje onih. ki stojijo na koncu, se penijo in bor­ beno vzklikajo. Na vso srečo gneča ne traja predolgo, kaj­ ti blagajničarka kmalu iz­ obesi tablico: Razprodano! Torej na kratko — nič kaj lepi prizori so to. Kaj res ni nobene pomoči, se zdaj vpra­ šujemo? V kinopodjetju ven­ dar vedo, za kakšne filme b» tak naval. Kljub temu. da je to žalostno, pa bi bilo morda vendarle prav, če bi kdaj pa kdaj v vežo pogle­ dal kakšen miličnik! Eden tistih, ki ne čaka v vrsti S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŠOŠTANJ Investicijske naEožbe in proračun (Nadaljevanje s 1. strani) V investicijski pwlitiki predvi­ devajo v občini Šoštanj čimprejš­ njo dovršitev že začetih rekon­ strukcij in začetek gradnje Ener- go-kemičnega kombinata. Inve­ sticije v industrijo se bodo za­ radi izgradnje Energo-kemične- ga kombinata zelo povečale, med­ tem ko se bodo investicije za obrt, trgovino in gostinstvo zmanjšale, ker so v lanskem letu bila vložena v te ponoge znatna sredstva. Za ureditev in nadalj­ njo izgradnjo Kmetijskega go­ spodarstva Šalek in Kmetijske zadruge v Šoštanju bodo tudi v letošnjem letu vložena precejš­ na sredstva. Investicije v negospodarske panoge se bodo tudi letos pove­ čale na vseh področjih razen za stanovanjsko izgradnjo, kjer je predvidena dovršitev predvsem že začetih stanovanjskih zgradb. Čeprav je v letošnjem letu zmanjšana udeležba občinskega ljudskega odbora pri deljivih do­ hodkih (od 36 % na 31 %), so se povečala srodstva občinskega proračuna od 288 milijonov v le­ tu 1961 na 417 milijonov v letoš­ njem letu. Povečanje gre pred­ vsem na račun virov dohodkov, ki se formirajo s politiko obdav­ čitve v občini. Na občino pa so bile prenesene nove naloge, in sicer je potrebno kriti iz prora­ čuna sodstvo in katastrsko upra­ vo ter novo osnovani zavod za pedagoško službo pri skupnosti komun. Od skupnih proračunskih sred­ stev je namenjeno za šolstvo 38.7 odstotka, s čemer se sredstva za šolstvo povečajo za 38 odstotkov. Ta sredstva bodo prenesena v sklad za šolstvo, kateri bo moral v bodoče poleg osnovne dejavno­ sti šol skrbeti tudi za plačevanje anuitet, za izgradnjo šol in za stanovanja prosvetnih delavcev. Zaradi tega smemo pričakovati, da se bo letos družbeno uprav­ ljanje tudi na področju šolstva znatno uveljavilo. Proračun predvideva tudi iz- l)oljšanje osebnih dohodkov ob­ činskih uslužbencev. Precej več sredstev kot zadnja leta je pred­ videnih za komunalno dejavnost. Povečale se bodo tudi dotacija družbenim organizacijam in dru­ štvom, vendar pa še zdaleč ne bodo mogle kriti njihovih po­ treb, -ik Šolsko središče v Velenju. Razen Rudarske šole (na posnetku v sredini) in sodobno urejenega internata (na desni), gradijo na tem mestu še novo osnovno sodobno šolo (na levi). Tako bo ta del Velenja, ki je v neposredni bližini kulturnega centra, dobil obeležje šolskega središča. Plenum sindikalnega sveta v Konjicah Pred dnevi je zasedal tudi ple­ num občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah. Osrednja razprava je bila namenjena le­ tošnjim gospodarskim nalogam in pripravam za volitve novih delavskih svetov, istočasno pa tudi občnim zborom sindikalnih organizacij. Težišče letošnjih go­ spodarskih nalog bo vsekakor v izpolnjevanju proizvodnih pla­ nov, v nadaljnem razvijanju de­ lavskega upravljanja, predvsem pa v utrditvi dela obratnih de­ lavskih svetov, ki so bili izvolje­ ni v nekaterih večjih podjetjih v lanskem letu. Tudi upravlja­ nje v manjših podjetjih bodo morale sindikalne podružnice posvečati večjo skrb. L. V. Priprave na zbore volivcev Na skupni seji občinskega ko­ miteja ZKS in občinskega odbo­ ra SZDL v Slovenskih Konjicah so člani obeh forumov obravna­ vali osnutek letošnjega družbe­ nega plana in proračuna občine. Razprava je imela predvsem cilj, seznaniti politične delavce z na­ logami v zvezi z bližnjimi zbori volivcev. Člani obeh organov iz Loč so opozorili na nekatere »eksperimente«, na njihovem po­ dročju, ki sedaj povzročajo po­ litične težave. Tako so lansko le­ to v Petelinjcku v okviru prido­ bivanja zemljišč za obdelovalno zemljo posekali več hektarov gozda, vendar sedaj še ni jasno, za kaj bodo te površine uporab- liali. Menili so, da bi odgovorni strokovnjaki, ko delajo določene načrte in analize, morali stvari pravočasno urediti, ne pa šele takrat, ko se že dela škoda. Zato so sprejeli predlog, da se bodo 6 strokovnjaki o tem pogovorili. Vsekakor je tak način pravilen, ker bodo le tako povečali druž­ beno odgovornost za naloge, ki lahko na terenu povzročijo ško­ do. Na seji so obravnavali tudi nekatere druge politične naloge in probleme, ki se pojavljajo na posameznih področjih ter jih bo potrebno urediti. Svet za urbanizem tudi v Šoštanju Zaradi nujne potrebe po urba­ nistični ureditvi Šaleške doline, je Občinski ljudski odbor v Šo­ štanju sklenil, da ustanovi Svet za urbanizem. Obenem pa je sklenil, da posebni komisiji po­ veri sestavo dolgoročnega pro­ grama za stanovanjsko izgradnjo. -ik