Cena ednoga drobca 30 fil.
4. Jan. 1920. Leto VII.
List za Prekmurske Slovence. Prihaja vsako nedelo.
Urednik i izdajatelj
Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Cena na mesec 1 K.
   Novo leto!
Novo leto, stare nevole, stare grehote. Pa bi ponovljenje moglo biti povsod: v düši najobprvim i zatem po njej v drüžini, v državi. Če se düša ne ponovi, vse po starom ostane. Lehko si mi na stotine drüštev osnovimo, lehko njim damo najlepša krsčanska pa še katoličanska imena, če ne bo v njih prenovljene krščanske düše, krepkoga Kristusovoga düha, neso za nikoj. Življenja dati ne morejo, ar so sama mrtva.
Düšo ožive i prenovi delavna vera. „Moj pravičen z vere žive,“ (Hebr. X. 38.) pravi vse oživljajoči Düh sveti po sv. Pavli, apostoli poganskoga sveta. Vera, štera je delavna, štera nema zapovedi samo spisane, nego je tüdi spunjava, vera, štera ne nosi samo na čobah »ljübi bližnjega«, nego tüdi po istini pokaže v toj sikešini, ka siromaki vošči živeti, žepov si ne napunjava ž njegovim znojom, ne da si plačati vsako stopnjo, ne da se podküpiti, nego kaj sebi vošči, vošči tüdi bližnjemi, kaj sebi spravi, spravi tüdi bližnjemi. To vero mora meti svet.
Je mogoče te neverni, samo zemljo vrajoči svet zdramiti, da vujškar pogledne po rečeh sv. Pisma „Iščite, štera so ozgoraj i želite sve, štera so na zemlji!“ (Kol. III. 1, 2.)
 Če bi to mogoče bilo? Ve milijoni verjejo zdaj še, te pa samo ništerna düšica, kda se je svetlost nad Bethlehemom prikazala i pozdravila nebeskoga kralja rojenoga v človečoj podobi, pa li se je ta vera razširila. Meč, ogenj, vešala, sekire, grmade, tezalnice so njej na pot devali, pa li je dale šla, vsikdar dale i vsikdar po večih poteh. Zakaj? Odgovori cerkveni pisatelj: Krv Krščenikov je semen krščanstva.
Maticerkev se moro preganjati, to njej spravi zmago. Jakost rane rodijopravi latinski krščanski izrek (Virtus vulnere crescit).
K tomi preganjanji pa mora Še nekaj prihajao: stanovina, goreča moiitev. Kristus, vse mogoči Vladar je obljübo »Prosite i dobite* (Mat. VII. 8) On, koga »kraljestvi ne bo konca» (Luk. I. 33.) je apostolom dao navuk, kda so hüdoga düha ne mogli z Človeka zgoniti, »ko se to pokolenje ne da nail vöspraviti, samo po molitvi i posti* (Marka IX. 28.) to je po zatajüvanje trpljenji. Sama molitev ne zadostüje, podpirati jo mora neko zatajüvanje. To so delali vsikdar goreči krščeniki, pa vsikdar so tüdi zmagali. Sama politika, če je stokrat krsčanska, ne pridobi zmage Materecerkvi, č-t nega v njej düš, Štere molijo i trpijo za njo.
Té düše iščem jaz. Močne düše, štere se ne bojijo slaboga prsta, nego to. nu,-ntiško molíle dosta i svoje Vsakdenešnje nevole prenašali mirno še veselo v te pameti, naj zmaga Maticerkev, naj se njeni nasprotniki povrnejo i naj postanejo goreči kristjani vsi pod vodstvom svetih, gorečih dühovnikov. To je zmaga Materecerkvi.
Njej jo voščite ? Kotrige sv. Drüžine, Jezus, Marija, Jožef so bile prve kotriga Materecerkve pa tüdi te najsvetejše. Začetek Materecerkvi je Nazaret, je Betlehem. Tü se dobi orožje za njeno zmago. To novo leto zaistino samo te bo veselo, če se dosta daš najde, štere do motne na čast sv. Drüžini za zmago Materecerkvi i v te na-meli mirno prenašali, svoje vsakdanešnje krive. Dobre düše zbcritc se. Vči/iite to vsaki den!
Naročnikom na znanje!
Pripetilo se nam je v Jugoslaviji, kaj na Vogrskom zvün boljševiški!! časov nikdar ne, Novine so nam zaplenili. Osem velikih strani smo dali natiskati i razposlao kak zadnjo Številko 1. 1919. za zamüjene. Zavoljo Štrajka smo prle ne mogli Novin pošiljali, níšče ne delao. Lendavska Policija nam je dozdáj ne naznanila zrok zaplenile. Nešteri so dobili Novine zato do rok, večina pa ne, najdejo se pri policiji, idite g. komisari ali na policijo, naj vam je dajo, prosite je, vaše so. Jaz sem svoje včino.
Stari dug (10 K. na leto 1919.) poravnajte, ka moremo M. Liste, šteri so že gotovi vörešiti. Brez poštnine samo v tiskarni moramo plačati 10,800 K za nje. Brez té šume je ne dobimo vő.
„Novine" krščanske si naročite Slovenci; Štele do^ztígüvái^dítí naše verske i narodne pravice.' Koštajo na mesec 1 K-Marijin List i kolendár se sledkar vcenita. Ne odstopite Slovenci, narod Marijin, od glasitelja Kristušovih pravic.
Črensovci, Prekmurje.
Klekl Jožef, vp. pleb.
Od dekline, ka je nej bila od matere rojena.
Narodna.
Ednok je živo eden kralič, pa bi rad meo takšo ženo, ka nebi bila .od matere rojena. Tri dele sveta je že obhodo, ka jo [je iskao, pa je je nej mogeo najti. 'Vesi je ;pa etak mislo: Da sam je v treh delah Sveta nej najšeo, je v Štrtom tüdi ne najdem.
. šo je zato Žalosten domo, pa gda je v svojega očé log prišeo, je najšeo eden s velki hrast. -Na tom hrasti je bila edna mala : gnjezdo, poleg gnjezde je pa edna ftica spevala tak lepo, ka je on v svojem živlenji nigdar nej čüo tak lepe pesmi. Te si je pa etak pogučao:
— Jaz sam kraleski sin, pa morem žalosten hoditi okoli po sveti, ti si pa mala • ftica, pa tak veselo spevleá. jaz tebi nekaj Pol**' ka boš tüdi žalostna.
j/. ‘ "i nr na hrast, pa je
v gnjezdi najšeo tri male belice. Te belice si je on v žep zdevao, pa je je neseo dol, ka bi rad vido, ka v njih je.
Oda je dol prišeo, je potro edno jajce, pa se je vö ž njega skotnola tak lepa deklička, ka je šče on tak lepe nigdar nej vido, pa njemi je pravila:
Hitro me namoči z mrzlov vodov, ka bom ovači včasik mrtva!
Kralič je pa nej meo mrzle vode, zato njemi je ta deklička mrtva gratala.
Potro je zatém drügo jajce, pa se je s toga jajca pá skotnola edna deklička, ešče lepša kak prva, pa njemi je pravila:
Vodo prinesi, pa me hitro žmeči ž njov, o\ačibom včasik mrtva!
Kralič je pa pá nej meo vode, .zato njemi je ta deklička tüdi mrla.
Tretje jajce si je te v robček zvezao, pa je Šo k ednomi stüdenci. Tam je z
vedrom vodo zajao, pa je te vzeo jajce, pa je je potro. S toga jajca se je pa šče lepša delila na svet narodna, kak prle ovivi, pa njemi je pravila:
Hitro me namoči z mrzlo;- Vodov ovači bom ti včasik mrtva.
To dekličko je te kralič v vedrLxnofn v vodo namočo, pa njemi je ta živa o':wa Gda jo je pa vö z vedra vzeo, pa koin dobro pog'edno, je že ona vred njefi velka postala, pa ga je pitala :
Što si, pa ka želeš od mene ?
— Nikaj se ne boj! Jaz sam kraleski sin, pa bi rad meo takšo ženo, ka nebi bila od matere rojena. Tebe zaistino znam, ka si nej od matere rojena, zato ka sam te vö z jajca vzeo. Tebe bi rad meo za ženo.
Nadaljevanje.
Dom i svet.
Na Koroškom za dva meseca odloči ljüdstvo, kam šče pripadali -. v Jugoslavijo ali v Nemško Austrijo. Glasüvali bodo moški i ženske nad 21. letom starosti. Jugoslovansko vojašto zato zapüsti te del Koroška i obrnejo samo Orožniki lani. D’Annunzio je povrgo Reko (Fiume) prišle so redne italijanske Čete sem. Angleži i Francozi so zavezo naredili v Londoni proti Nemcom. Nemci so dozdáj ne spunili vse, kaj antanta zahteva od njih, naime da bi njej ladje izročili
NOVINE
i popravili z lastnimi delavci škodo napravljeno na Francozkom. Zato pa nemške rgrabljence (ujetnike) domo ne püstijo. Ladje, štere bi mogli izročiti, so je potopili. Čehi, ki so se bojüvao v Sibiriji proti boljševikom, se vračajo na An-gleško-Amcrikanskih ladjah domo. Angleži so pregnali tiste Irce, šteri so se potegüvali z pomočjov Nemčije, .h bi se Irska odslobodi^ Angležkoga jarma. To so tak zvani Sinfajttovči. Se ve, da so samo rodile odegnali, sto no stojezer! so naime slišili v to drüžbo. Angleška bo dala Irskoj zdaj samoupravo (autonomijo). Nemške Austrije dežele se ščejo vse od Beča odtrgati i priklopiti Bavarskoj, Švici. Namen vsega gibanja je, da bi radi prišli Austriji! v Nemčijo, kaj se za par let gotovo zgodi, če se ne posreči iznajti kakši drugi način rešitve. Austrija je tak slaba, siromaška država, ka sama ne more obstati Zato je poscbnoga poslanika morala poslati v Pariz prosit pomoč, da ovak do vsi 'od glada vkraj i od dugov. Neko pomoč dobijo z Argentinije pa z Jugoslavije.
Bolševiki so premagali vojsko generala Deojikina 400 jezero vojakov so raztepli i zavzeli mesta Kijev, Kupijansk, Perejaslav i Bogu-čar. V Sibiriji tüdi tak napredüjejo, ka se Japonska mora bojati, da ne vderejo v njo. Zrok zmág je to, da so se njim kmetje pridrüžili, zato ka so prvejše grozoto popüstili i delajo na hasek ljüdem. V dvema letoma so več fabrik odprli t Železnic napravili, kak carske vlade petdeset Iet.
v Francozi se oborožüjejo ; bojijo se nemških napadov. Gospodarska zveza se dela med Čehoslovaškov, Nemškov Austrijov i Jugoslavijov proti AngleŠko-madjarskoj gospodarsko] zvezi. V Nemčiji (Preusosko) tak slabo stojijo v gospodarskom pogledi, ka se bojijo, da se ljüdstvo ne bo moglo ne hraniti, ne oblačiti. Zato pritiskajo poslanci na vlado, naj dela nikši red, naj se cene znižajo.
Na Španjolskom so štrajka nemiri. Bombe so metali edni na drüge. Več oseb je ranjenih i mrtvih. Klemansó, predsednik mirovne konference je Madjarom pismo poslao, da zapadne nemške županije (Vaš, Šopron, MoŠon) morajo püstiti N. Austriji. Med Madjari je za volo toga ravnanja velika razburjenost. — V Albaniji so se Albanci oprti proti Italijanom, V" Mezopotamiji pa Arabci proti Angležom.
Reka (Fiuma) bi poleg želenja Wilsono-Voga mogla postati samostojna država. -- Hindenburg, nemški general zahteva, naj Nemčija sama odloči, žele li casarstvo nazaj ali pa ostane ljüdovlada. Če bi se ljüdstvo izreklo za casarstvo, bi Viljemov sin, prestolonasladnik postal casar. V Angliji namenijo sklenili postavo, poleg štere bi bila stalna vojska tam. Pred bojom je naime samo tisti šo k vojakom, ki je Šteo j malo takših bilo.
Ruski poslanci, boljševiki j ne boljševiki so prišli v Beč, da bi se pogajali z socialdemokra-tičnov vladov N. Austrije. — Irskoga podkralja, lorda Ferencha so v Dublini napadnoti, strelali i bombe so metali na njega. Napad se nej posrečo. — Na Portugalskom se punta ljüdstvo. Enver paša türk, je proglašen za kralja v Kurdistanu. —- V Ilirskoj Bistrici je bio krvavi spopad med Slovencih t Italijanih. Teh zadnjih je 8 mrtvih i 24 ranjenih. Naša država je prosila posojilo od angleške, a ta je prošnjo odklonila i posojila ne da, zato ka v Jugoslaviji láda socialno-demokratíčna vlada, štera brez parlamenta to je brez poslancov ljüdstva ravna orság i zato zaslombe pri ljüdstvi nema.
Stališče vlade se maja i kak „Slovenec“  javlja Pašič prevzeme vlado, šteri je srbski radikalec i v zvezi z slovenskimi i hrvackimi krščanskimi poslanci. ltalija je pozvala v Rim dva jugoslovanskiva poslanca z Dalmacije, da si ž pogovori, reško (fiumansko) pitanje, kak bi se rešilo. To je najlepša pot, pot mira. — Madžari so zaprli meje proti Čehoslovaškoj ljüdovladi i nabirajo pa pošiljajo veliko vojsko na to mejo. Tüdi z Zalaegerszega je odišlo vojaštvo gor. Angleži vozijo dosta strliva (municije) na Vogrsko. Socialdemokratična, Matercerkev preganjajoča češka vlada je v velkih skrbeh.
Glasi.
Odskočo je financ. Dnes tjeden smo pomotoma javili, ka je íinuuc z 200 jezeri !\. odskočo z Dobrovnika. Ta vest ne odgovarja resniči. Dotični gospod je ne šo prek meje. peneze je pa po Predpisi izročo svojoj vlad’. Žalüjemo, ka smo neresnični glas zvedili i prosimo svoje do-pisatclje, naj vsikdar samo resnico javijo.
!. akota. V Galiciji je takši glad, ka na den 300 ljüdi vmerje od tifusa, 200, jezero ljüdi je v nevarnosti, da je glad vmori.
Deca z Beča pridejov okolico Rima, naj se malo zredijo. 15 jezero jih bo italijanski Rdeči Križ oskrbljavali.
Cena pene :. V Zagrebi na borzi je ta cena bila okoli božiča: 100 dolarov je 10 jezero naših kron, austrijskih 100 K 65 naših, 100 bolgarskih levov 210 K , carskih 100 rublov 165 K., IDO dinarov 413 K., 20 K zlat 355 K., 100 angleških funtov 400 K. (blágo se mora dati); IDO francoskih frankov 1025 kron (blago); 100 nemških mark 252 K., IDO italijanskih lir 805 K , (blago), 100 nemških ledov 300 K.
Ne bičajte vkraj potrdil štere ste pri štempljanji penez dobili. Shranite si je, z temi lehko plačate sledkar dačo, ali pa se v račun vzemejo, kda do krone v dinare preminjavane. Že zdaj več davajo agenti za ta potrdila, kak so vam penez odračunal. Če so njim več vredna, ki pa vendar na dobičke delajo, so vam tüdi vredna toliko da je shranite.
Obesili so v Pešti dr. Lászlója j 4 tovariše kommuniste.
Zižkovski Orli so igrali božične svetke „Pod Marijinov obrambov“ pobožno igro v štirah djanjih. Ganljiva zgodba je je živo predstavljala delovanje milosti božje v zablojeno) düši i potrdila izrek sv, Bernarda ..Marijin sluga se ne pogübi." To je prvič v jezero letih, kaso kmečki dečki v Prekmurji slovensko predstavo igrali. 1 zaistino igrali so jo dobro, vsaki je pošteno zvršo svojo vlogo, za prvi nastop več ne mogoče 'želeti. Vdeležba je bila punoštevilna.
Zavoljo pomenjkanja premoga so bile stavljene železnice ali konči promet je bio poménjšao božične svetke na Češkom, Madjarskom, v N. Austriji i v Jugoslaviji. Pač celi svet trpi. Vožnja je nindri ne tak vpelana kak pred bojom.
Francoski t italijanski penez, frank j lira vsaki den gibita ceno; pazite, pri preminjávanja. Carina (mauta, vama) je ednoga dneva v Jugoslaviji znesla 53 milijone. Ali redki so takši dnevi.
Vdrli so v cerkev v Vdikojdolini roparje, sv. hoštije raztrosili, posode odnesli. Gospod, usmili se nas!
Doberslovenski listza deco je „Angelček".* Dobi se v ,,Opravništvo Angelčka“. Ljubljana, Sv. Petra cesta 80.
Boljševizem na D. Bistrici. Nešteri Dolnjebistričartci so si tak razlagali nove odredbe o razdelitvi veleposestev, da ka je grofovsko bilo, to je zdaj njihovo i so zato gospocki log začeli dolsekati i domo voziti, če pravočasno oblast ne bi vmes segnola,bi log ščista vničili.Prišlo je pa delo na vüha orožnikom, šteri so prepovedali nadaljno sekanja loga, od tistih pa, ki so si drva že domo zvozili, so pobrali ceno teh.
Kmečka zveza je ustanovljena v Črensovcih. V pisalo se je dozdáj 320 kotrig. Načelnik zveze je Plej Jožef, namestnik Bojšič Jürij, blagajnik Hanc Štefan, tajnik Károlyi Ivan, odbornika Bohnec Štefan i Horvat Jožef.
Članarina kmečke zveze. Članarina se pravi penezom, štere člani (kotrige) zveze Plačüjejo. Na leto se plača 1 K., siromaki je pa zadosta če plača 20 fil. Teh penez polovica ostane doma, polovica se pošlje na tajništvo zveze v Maribor, Koroška ulica 5. Te penezi še obrnejo na potrebščine zveze, na iisteke, spise, pisarno, nadalje na pot tistim, ki v imeni občine ido kam na shod i jo tam zastopajo. Pred vsemi kotrigami pa mora blagajnik vsako leto račun dati od penez. Po nepotrebnom šene smejo zapraviti.
Kak dragi je tisk. Na Vogrskom koštajo edne novine 300 - 400 koron Mali kalendarček dühovniški, šteroga smo zdaj do rok dobili, košta petnajset koron. Povsod je drágoča, še vekša kak Prinas.
„Jugoslovanska provincija usmiljenih sester“ je v Parizi pri glávnom vodstvi usmiljenih sester nastavljena. Ta provincija ma v Ljubljani svoj sedež. Dekle, štere čütijo v sebi pozvanje na samostani življenje, se naj sem glasijo. Več je ne potrebno v Gradec iti v materno hišo, materna hiša za Slovenke je zdaj v Ljubljani, kje se vči vse samo po slovenskom. Usmiljenke, štere so od boljševikov domo pregnane bile, poleg predpisovao dužne kak najhitrej nazaj stopiti v red ali na staro mesto ali v Ljubljano. Zglasite ze pri g. Antoni Zdešar ravnatelji usmiljenih sester, Ljubljana, Tobor trg 12.
„Slovenski Gospodar“, dober krščanski politični list, šteri prihaja vsaki teden ednok, se naroči v Maribori, Koroška ulica 5. Lani je koštao 6 K. na leto, v novom leti 1920. de meo zavoljo^ povekšane plače delavcov 24 K, cene na Iető.
Vkradnoli so v Satahovce pri Žöks Matjaši oboroženi tatje prasico breho. Blek so njoj vöpüstili, z mesom pa odišli. V vničili, na Bistrici Dolnjoj i drügih neštetih mestah pa goske, küre. Krav Konjov roparje tüdi ne zavržejo.
Za prehrano v Jugoslaviji je imenüvan poseben odbor, šteroga dužnost je skrbeti, da vsaki državljan dobi zadosta živeža i da se toga nedovoljen izvoz prepreči.
Zakaj so dragše Novine? Kilo papira naših Novin brez štampa i brez foringe košta 5 K. Črkostavec, šteri je štampa slüži na tjeden 500 koron. Poštnina na jezere pride celo leto. Zdaj te računajte!
Komisija v D. Lendavi.
Dosta se je gučalo, kaj je delala vojaška komisija dec. 18. v D. Lendavi. Iz pravoga vira smo sledeče zvedeli.
Komisijo je poslala mirovna konferenca z Pariza na prošnjo jugoslovanske vlade zavoljo vogrskoga napada na D. Lendavo. Komisija se je pripelala z posebnim vlakom z Budapešta v Lendavo. Zastopani so bili v njej en angleški generalštabni major kak predsednik komisije, en jugoslovanski major, en francozki kapetan, en italijanski kapetan, en vogrski generalštabni kapetan i eden vogrski poročnik.
Pri toj priliki je vodo dr. Kočar Jožef, pod komisar odposlanstvo Slovencov iz D. Lendave i okolice pred komosijo, šteroj se je zahvalo Sever Sigdar župan i trgovec z D. Lendave za priklopitev Prekmurja k Jugoslaviji i proso, naj ta priklopitev stalna ostane. Navzočih 300 Slovencov je glasno „živio Jugoslavija“ kričalo na to. Pri tom sprejemi je navzoči bio tüdi dr. Berbuč, civ, komisar z M. Sobote.
Predsednik komisije, angleški major je vzeo na znanje Zahvalnost i želo slovenskoga ljüdstva lendavskoga okraja i je pravo, da po sklepi vrhovnoga sveta v Parizi pripada stalno k Jugoslaviji i da je zdajšnja meja v Prekmurji proti Vogrskomi končna i stalna. Zednim je tüdi povdaro, da vrhovni svet v Parizi žele, da se njegovi odloki poštüjejo.
Pred komisijo je stopila zatem deputacija D. lendavčarov, v šteroj so bili zastopani Straus Florian, č. kanonik, dr. Brünner i dr. Józsa, zdravnika, Karabélycs, odvetnik, Vermes i Raffensbergen česneka kneza Eszterházija. Deputacija je izjavila, da se lendavčarje ne meli-nikaj sküpnoga z madjarskim napadom, ga obsodijo, ar znajo, da je jedino vrhovni svet v Parizi pooblaščen rešiti pitanje mej.
Dr. Józsa je zdaj predsedniki naznano ka prej 20 čisto madjarskih občin žele nazaj se prikapčiti k Vogrskoj. Predsednik komisije, angleški major je nato vogrskoj deputaciji naznano. ka je to politično pitanje, za štero se komisija ne briga i ka je to pitanje v Parizi itak že določeno. Zatem je komisija zaslišala svedoke madjarskiva napada i se odpelala drügi den nazaj v Budapest. Na prošnjo je župan d. lendavski komisiji preskrbio melo, belice i drüge reči, štere se niti za drage peneze ne dobijo v Pešti.
Tisk: Ernest Balkanji D. Lendava.