štev. 199
TRST, soboto 17. julija 1909
IZHAJA VSAKI DAN fvsass
tad! ob nedeljah in prunikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj*
Pessmične štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih Sobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
/č M
Tečaj XXXIV
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorskoi
Je moč I
B9fX\VI
NAROČNINA ZNAŠA
f\\M
za vse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
laroenlnk na nedeljsko lzdanj* „EDINOSTI" stane : oelo-—— letno K 5-20, pol leta 2 60 ———
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti IB (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0DIXA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"4. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllnRnl ra?un It. 84V652. TELEFON li. 11-57.
Drž. posl. dr. O. Rybar
sklicuje za JUTBI
t. j. dne 18. julija 1909
ob lO. uri predp. javen
v veliko dvorano „Narodnega doma". Poročal bo:
0 položaju in Se posebej o vzrokih zaključenja drž. zbora.
Radi važnosti poročila, je pričakovati mnogobrojne udeležbe.
Brzojavne vesti-
Cesar Fran Josip odlikoval Biilowa.
DUNAJ 16. Cesar Fran Josip je poklonil knezu Biilowu povodom njegovega odstopa svojo »liko, ki jo je izdelal eden najboljih dunajskih umetnikov.
Nove driavnozborsko volitve na Ogrskem ?
BUDIMPEŠTA 16. - Tukaj se razširja vest, da se bodo na jeien vršile nove držav,-zborske voiitre. Ako se namreč roditeljem strank ne potreči, da na jesen izvedejo fuzijo h i novo koalicijo, ali da «ploh osnujejo vladajočo stranko, tedaj bo vladar imenoval vlado neod?isn h liberalcev, ki razpuste državni zbor in na temelju današnjega volilnega reda izvedejo nove volitve ter pojdejo na to-lišie z geslom splošne volilne pravice.
Tat. ki je na dunajski poŠti vkral 119.000, je odpotoval v Trst.
DUNAJ 16. — Policija je nt šla sledove tatu, ki je na poštnem uradu na Minoritskem trgu ukral 119 000 kron. Bival je v nekem hotelu v notranjem mestu, kjer »e je upis&l kakor Karol Herderson, trgovec v Sidoeyu. Takoj petem, ko je bila izvršen* tatfina je namišljeni trgovec iz Sido*ya cdpotoval v Trst.
Potres na Grškem.
ATENE 16. Potres je v Eiidski pokrajini razdejal več vasi. Ubitih je bilo tudi več oseb.
ATENE 16. — Potres je v vasi Ha^a-i razrušil 40 bi§, ubitih je bilo 30 oseb. TuJ: ▼ raznih drugih krajih ]e poginilo mnogo ljudi.
Zrakoplovstvo.
SARTROUVILLE 16. Vodljivi zrakoplov „Ville de Nancy" se je ob 4. nri 30 min. dvignil v zrak in letel proti Naocy-ju.
PARIZ 16. Vodljiv zrakoplov „Ville de Nancy" je moral blizu Coulomiersa vsled poškodbe prekiniti svojo vožnjo.
PODLISTEK
V imenu razmer...
(A. L-h.)
Lepa je nccojina noč, bela lunina, prijetne ; in bl&žiino pihlja lahen veter.
Tam po parku tara samotna postava in ž njo gre ser ca, jasno začrtana na poti, z belim peikom petu j.
Vse tiho in mirno; le koraki dslge, izmučene postave hreščijo po pesku in motijo •veti mir opojno-blažene noči.
Tam pod širokokešatim drevesom se je ustavila senca, ediev dolge, izmučene postave, Lahno viši v vrhu drevesa in zdi se. kaker bi se igrala dva zaljubljenca. Ped drevesom ktoji klop...
Postava je postala, oči obrnjene t klop ; nato te je zganila in iz prsi se jej je iziii žalosten glas.
„Pozdravljena moja postelja, mehka in dobro došia za moie izmučeno, do smrti iz-žeto telo, kakor gorka pernica-.. !"
Legel je Janez Krivec na klop... Udobno so se mu ulekniii trudni udje na leseni klopi. V vrhu drevesa je završelo močneje in po kratkih mislih obupa in udanosti je objel Janeza spanec...
Janez Krivec je bil delavec v veliki, žareče soparni fibriki železa. Postave je bil
Bndimpeita 16. »Ogr, biro" poroča iz Arada: Policija je radi goljufije in ponarejanja lifit n zaprla glavnega ravnatelja kreditne banke in hranilnice Izidorja Szanto in višega knjigovodjo Andreja Ujbary.
E1 Paso (Texas) 16. Glasom poročil iz Wasbingtona, se na jesen seitaneta tukaj prediednik Tafc in meksikanski predsednik.
New-Jork 16. Štrajk v premogovnikih Pittsbur&ke premogovne družbe je končan. Delo ima danes zopet pričeti.
Bolcan 16. Saežni vihar je v Alpah zalotil rektorja Karola Gaiilerja iz Barolina. Geinleria so našli zmerznenjega.
London 16. Republ. Bolivija je dala Argen-tiniji popolno zadoščenje, vsled česar se ima spor med republikama smatrati rešenim.
Kristijanija 16. Kralj Hakon se poda v ponedeljek v Berolin, kjer se aestane z nemškim cesarjem. _
TURČIJA.
SOLUN 16. Zadnje dni se je razširila vest, da izbruhne v Makedoniji punt in da proglasijo Albanci 23. t. m. svojo neodvisnost. Vsled tega so se nekateri albanski vo ditelji brzojavno obrnili na vlado z izjavo, da ostanejo zvesti Turčiji in da so pripravljeni braniti jo do zadnje kaplje krvi.
SOLUN 16. Vojna uprava je v solunskem in bitoljskčm vilajetu ukrenila obsežne odredbe, da bo zamogla takoj v začetku udu Šiti vsako grško gibanje.
Avstroogrska in Turčija.
CARIGRAD 16. „Jeni Gazeta" oporeka glasovom, da bi stopili v slučaju grško-turike vojne v akcijo Avstro-Ogrska in Bolgarija v prilog Grški. Omenjeni list povdarja da je držanje Bolgarije, Avstrc-Ogrska in Nemčije v vprašanju Krete Turčiji prijazno, ter izreka ugodno sedbo o aneksiji Bosna in Hercegovine Avstriji.
Abdul Hamidovi zakladi.
SOLUN 16. Odposlanci nemške banke in ravnatelj otomanske banke so izročili Abdul Hamidu zaklade, katere so prinesli seboj. — Vrednost nega znaša okoli sedem milijonov. Turška zbornica obsoja klanje v Adani. — Adresa na sultana.
CARIGRAD 16. — Zahvalna adresa na sultana, ki je bila po zboraici sprejeta dne 12. t. m. omenja preobrat, ki se je dovršil, ter proslavlja sultana Mohameda V. kot prvega ustavnega vladarja. Dalje povdarja adresa, da se cei narod pridružuje čutilom ogorčenja, katere je izrekel sultan radi klanja v Adani. Adreaa korčuje V času, ko se pripravlja Turčija za politične upravne reforme, potrebuje mir in edinost, kakor še ni-kedar,	_
Revolucija v Perziji.
Trst, dne 16. julija.
Kakor vie kaže. so dnevi vladanja seda-ir<gj perzijskega šaha že šteti. — Vsak hip la:.xj pride potrdilo, da Be je odpovedal sam, ali pa da je bil s silo odstavljen.
Seveda si ne smeno predstavljati perzijskih razmer po evropskem merilu. Cela šahova armada je Štela komaj par tisoč mož in od teh iih je nekai vrglo puško takoj v koruzo, čim so zagledali revolucijonarje, a drugi so pristopili na stran nacionalistov.
močne, jeklenih prsi. Roki' sta mu bili kre-meniti, obraz rožen : stroj, ki je srkal njegove k? pije krvi, mu je utisnil svojo podobo stroja.
Priden je bil nad vse in včasih je delal še Čez uro, da si je kaj več zaslužil. In da ni dajal vsega zasluženega denarja za vsakdanjo hrano, bi mu bila pridnost izžela že v 7godniih letih kri iz močnega telesa..«
Pa so se uprli delavci fabrike in zahtevali večje piačih in ž njimi se je uprl tudi Janez in ni bil med zadnjimi, ki so zahtevali glasno in odločno svojih človeških pravic...
In zgodilo se je, kar se dogaja d»n na dan. Gospodar se ni hotel udati; začel je jemati diuge delavce, ki so čakali, kakor lačni volkovi na suhe Skorje • krvjo pridobljenega kruha; in tudi izmed tistih, ki so se uprli, se je veČina s pasjo ponižnostjo obrnila k gospodarjevim negam in ga je prosila milosti, usmiljenja in odpuščenja...
In tudi Janez bi se morda vrnil, da ni vedel, da ga gospodar zapedi, ker ma je bil rekel v obraz: izsesalec ...
In tako je danes štirinajsti dan, odkar Janez žalostno tava po mestnih ulicah in si išče dela... Danes mu je pošel zadnji krajcar, tako, da še t prenočišče ni mogel iti spat.
Komaj deset nitrat za tem, ko je Janez zaspsl, se je pri valila mimo drevesa debela, dobro rejena postava in v luninem svitu se je videlo, kako so se na njem lesketali svetli, rumeni gumbi in sretlobel ročaj sablje.
„E, prijatelj, tu ni dovoljeno spati!" je
Sicer razpolagajo tudi revolucionarji, ki se imenujejo enkrat narodnjaki, drugič konstitu-cijonalci komaj s par tisoč možmi, a ker so šahove čete povsem demoralizirane, imajo oni lahek posel. Pri vsej tej revoluciji ne bo padlo niti toliko ljudi kakor pri nas na kakih orožnih vajah. Sedanji šah Mohamed Ali je nastopil vlado po smrti svojega očeta Muzaff-r Eddina dne 7. januvarija 1907. — S svojo svojeglavnostjo in nasprotstvom do ustave je prišel kmalo v navskrižje ne le ' parlamentom, katerega je, kakor imo že poročali s silo razgnaf, ampak tudi z duhovščino. Sedaj se nehaja v svojem letnem dvorcu v Sultanabadu, kjer čaka na svojo usodo.
Bržkone mu bo sledil na prestolu njegov 11-letni sin Abmed Mirza. V tem slučaju bo postavljeno regentstvo, ki bo vladalo mesto mladoletnega šaha.
* * *
BEROLIN 16. Iz Petrograda javljajo „Berliner Tagblattu": Na pcdlagi privatnih poročil poslaništva z vstopom konstitucijo -nalcev in Babtijarov v Teheran niso trpela. Konstitucijonalci so izjavili, da jamčijo za varnost diplomatiških misij. Pri vstopu naci-ionalistov je pristopilo 300 kezakov cd Liakove brigade k revolucionarjem. V Teheranu so vpeljali narodnjaki streg red. Izjavljajo, da so prišlj, da bi narod obvarovali pred uničenjem. Šah je baje izjavil, da je pripravljen se odpovedati na korist svojemu sinu. —
V rusko ministerstvo vnanjih zadev so prišle brzojavke ruskega odposlanca v Teheranu, ki slikalo položaj ugodno. Ruski odposlanec v Teheranu misli, da šah ne bo odstavljen. V ruskem ministerstvu zunanjih zadev zagotovljsjo, da ruske čete ne bodo korakale v Teheran, ker ne preti Evropejcem nikaka nevarnost.
Pogajanja med šahom in narodnjaki. Položaj v Teheranu.
BEROLIN 16. — „Vossische Zeitung" poroča iz Teherana: Boji se nadaljujejo z veliko silo. Danes so dešla narodnjakom oja-čenja in topovi. Širi se govorica, da že trpe pomanjkanja na jedilih in pijači. Narodnjaki obnove to noč napad. Šah je včeraj odklonil premirje, ker misli da še zmaga. Šahovi ko-zaki so oplenili bazar, bržkone zato, da bi si preskrbeli živil.
Danes zjutraj so začela pogajanja med šahom in narodnjaki. Nemško odposlanstvo, ki leži v sredi mesta, je napravilo zvezo s turškim odposlanstvom. V obeh odposlanstvih je zelo veliko Armencev. Pcštne zveze z Evropo so na večih mestih pretrgane. V notranjem delu aeita so mogoče zveze medErro pejci le potom telefona.
Ranjen Oger.
TEHERAN 16. Edini Europejec, ki je bil ranjen, je neki Oger, katerega je zadela krogla, ki je zgrešila svoj cilj.
Kaj bo s šahom?
LONDON 16. „Times" ima poročilo svojega dop. v Teheranu, da mu je potrdil Sadar Assar na častno besedo, da ne hrepeni ne on, ne noben drogi od poglavarjev Bahtijarov po prestolu. O usodi Šaha bo pa odločil narod. Turčija ojača mejo.
CARIGRAD 16. Kljub angleško-ruskemu protestu, je vojni minister brzojavil zapoved
zadonel globok, osoren glas in prišlec je sunil Janeza v hrbet, da bi ga zbudil.
Kratko obračenje na drugo stran in sledila je tišina.
„Ef slišite, prijatelj, tu ni dovolieno spat !„ ie močneje sunil prišlec Janeza, da se je zbudil. Očevidno ni vedel Janez takoj, pri čem, da je... Pogledal je leno, malomarno in naredil, kakor bi hetel zopet zaspati...
„Slišite, tu ni dovoljeno! Pojdite v prenočišče!"
Pri besedi prenočišče se je Janez takoj zavedel svojega položaja.
„Poslušajte! Delal sem v fabriki in tudi drugi so bili z mano! Pa nas je gospodar pritiskal in izžemal in mi smo se uprli — pa ni nič pomagalo — cn nas je kratkomalo odslovili"
„Prav je, kaj ie pa upirate in pnntate 1" „Ampak, glejte, dragi prijatelj in potem sodite! Delal sem kakor živina od jutra do večera in včasih še pozno v noč — pa si nisem prihnanil niti vinarja, čeravno nisnm nikoli trošil denarja za vino in druge nepotrebne stvari! Glejte, sedaj aem že štirinajsti dan brez dela in danes mi je pošel zadnji krajcar, tako, da Se spat ne morem iti na postelje.,."
„Zakaj pa si niste poiskali dela drugje ?" „Hodil sem okoli — a nikjer si nisem našel dela ia tako ležim tukaj obupan in ne vem, kaj naj počnem jutri? Kam naj grem, če tukaj ne smem spati?"
niku 4. armadnega zbora v Ercerumu, da mora ojačiti čete v Urmiji in čuvati turško mejo pred vsakim nasiljem. Ob enem je bil pozvan minister zunanjih peslor, naj obvesti angleškega in ruikega poslanika o varnosti te odredbe, da ne bo nesporazumljenj.
„Veleizdajniški" proces
v Zagrebu.
(96. dan razprave.)
Zagreb 16/7.
Nastlć pred sodiščem.
Nastić je nadalje izjavil, da je,bil zaslišan tudi pred vojnim sodiščem o dru. Žarku Mila-dinoviču. Soproga tega poslednjega mu je pokazala slike makedonskih uitašev. Na jedoi teh slik je videl makedonskega vojvodo Do-mjanovića, ki je bil — kakor je pripovedovala gospa Miladinović — skozi 14 dni skrit pri njih. Teroriit:čno akcijo so mislili v slučaju potrebe raztegniti tudi na Hr?at»ko. Obtoženca Brkić in Živković sta bila „diskretni adre»i" v občevanju med revolucijonarnim cdborom in severno Bosno, Predsednik: „Ali so bili „agitacijski odbori", o katerih govori „Srbobran", identični z „revolucionarnim odborom", a ta z „organizacijami srbske samostalne stranke ?* Nastić: „O tem treba vprašati poslanca Banjanina, ki je takrat podpisoval „Srbobrana" kakor urednik".
Drž. pravdnik Accurii je izjavil najprej, da on doslej ie ni govoril z Nasticem, čeprav so listi govorili o obiskih, ki da jih je on napravil Nastiću. Tudi Nastić je zs-gotoiil „slovesno", da ni doslej govoril niti besedice še z drž. pravdnikom. (Veselost). — Na vprašanje drž. pravdoika je izjavil N a-81 i 6, da je „Srbobran" na željo iz Belega-grada zapričel kampanjo proti njemu. Nadalje je N a s t i 6 pripovedoval, kako se je Ne-nado vi ć pogajal s knezom Nikolo in kraljem Petrom. „Trdilo sa bo morda zopet, da ta Nenadović niti ne ekzistira, kakor se je trdilo o meni (Naitiću), da sem jaz vaš sad in vaša delo, g. drž. pravdnik!" — Klici: „Oho (Veselost). Branitelj dr. B u d i s a v 1 j e v i ć : „Kdo more vedeti, da je ta človek res Nastić?!" (Veseloat). Drž. pravdnik Accurti: „Na kake elemente v Hrvatski in mej Hrvati je ra&unal revolucionarni odbor?" — Nastić: „To utegne gospod d'ž. pravdnik bolje vedeti, nego jaz". Accurti (sloveino) : „Da, to vem i n j i h tu d i p o zn a m !"
Na daljnem zaslišavanju je prišlo do burnih prizorov, Nait'ć je namreč rekel, da v Srbiji ni nikakih veleizdajniških procesov ; tam jednostavno pobijajo ljcdi a la brata NovakoviĆ. Drž. pravdnik Accurti je zaklical obtožencem: „No torej, potemtakem imate vi tu bolje!" Obtoženci so zagnali na to silen hrup. Klici: „Vrgli ste nas v ječo s pomočjo frankovskih legij!" „Že leto dni trpimo v ječi!" „Naši Oft r o c i in naše žene propadajo!" „Ne izzivajte nas!" „Sramujte se take surovosti!" in drugo. Hrup je trajal već minut. Obtoženca Bekića in Borojevića sa odpravili iz dvorane.
Razburjenje se je le počasi polegalo in predsednik je odredil pavzo pol ure.
Po p a v z i. Na vprašanja drž. pravd-nika Accurtija je izjavil Nastić, da on meni, da je „Slov. jug" pravzaprav ekspozi-
„Veste, morda je res, a moja služba zahteva, da Vas ne smem pustiti tu! To je po zakonu strogo prepovedano in če me kdo naznani, da sem Vas tukaj pustil, mi še vzamejo službo. Z&to glejte, da se odslranite cd tu, če ne, bom prisiljen uporabiti silo zoper Vas !"
„Toda, prosim Vas, če imate srce..."
„Nič ne pomaga! Jaz se ne bom upiral zakonu zavoljo Vas, da pridem še ob službo! Če se kmalu ne odstranite, sem,.,"
„Ampak, kam naj grem..."
„Tu Vas ne smem puititi, pojdite isktt, morda Vam dajo v kakem hlevu. Pa kaj to briga mene! Če ne greste svojevoljno, Vas moram aretirati; zakon in zlužba zahtevata to.^
„Kaj, mene hočete aretirati zato, ker bi rad delal, da bi spodobno spal in jedel — a ker ne dobim dela, moram tu spati ! In zato me hočete aretirati, ker sem prisiljen tu spati,.."
„Ne morem pomagati, iz srca rad bi, a služba in zakon ne dovoljujeta.u
„Torej, vi hočete aretirati mene?" „Koga pa?"
„Razmere, razmere, aretira]te, ne mene! „To si prepovedujem, da bi še norca brili iz mene; in Če takoj ne ubogate, bom prisiljen, kakor že rečeno, vas aretirati v imenu zakona..."
„Toda, slišite, dragi človek, jaz bi rad delal, neprenehoma delal, da bi mi ne bilo treba tukaj spati. A razmere,.,"
Stran II
„EDINOST" St. 199
V Trstu; dne 17. julija 1909
tura beligrajske vlade. V direktni zv^zi ie klub samo • srbiko-samostalno ttraako. Žarko Miladinovič, ki je pripadnik srbsko r a d i-kalne strinke, utfgae biti v zvezi s posamičnimi členi, nikakor pa ne • klubom. Kampanja preti njemu — Nastiču — ki io vodi „vsa E ropa", je kritična, kajti „jaz nisem ni kak špijon i a tudi na izdajalec ; mene ne plačuje ne baron Raucb, ca nikdo drugi". Brošira je pisal „le v obrambo sto e osebe pred napadi svojih nasprotnikov !" (Veielost). Klici med obtoženci: »Ubogi N a s t i ć !" (Smeh). — Profescr Masarvk da ljubi svoje učence. Razmerje med njim in njegovimi učenci je vedno dobro in je bilo kakor tako vsikdar naravnost slovito. Med obtoženci je nekaj njegovih učenoev, itrtako m9d Hrrtti, ki se zavzemljejo za obtožence. Drž, pravdnik Accurti: »Tako je!" „Povaem resnično!" (Veselost). Nastić: „Vsa kontrola Evrope je nezanesljiva. Ljudje, ki imajo interes na tem, io vse liste krivo obvestili44. (Velika veielost). Klici: „Le vam se ni posrečilo, da bi bili prav informirali v s e h I" Predsednik je obtoženca Vucelića peski iz dvorane, ker je zaklical Nastiču: ,Pcp.'t3 vendar Se eno čašo. Nalagali ste se že do suhega !"
Predsednik je odgodi' razpravo na jutri,
* *
ZAGREB 16, ZasiiŠavanje Nastića se je nadaljevalo. Potem je predsednik podelil besedo braniteljem, opozoril jih je pa, naj ne stavljajo vprašanj, ki se bila že stavljena.
Pismo iz Zagreba
Zagreb 15. VIL Novi „veleizdajalci*.
Včeraj se je vršila pri advokatu in javnemu beležniku dr.u Tomljanoviću, členu hrvatske naoredne stranke, hišna in osebna preiskava. Iu sicer to na podlagi anonimne ovadbe. Danes prinašata „Pokret" in rSrbobran" podroben opis te preiskave, iz katerega izhaja, da je bila anonimna ovadba naslovljena na državno pravdlištvo v Zagrebu iu da je dr. Tomljanović obdolžen veleizdaje in konspiracije z „veleizdajalci". Ovadba je sestavljena iz Časniških črk in sicer „Hrvat* skega prava" (glasila Frankove stranke). — Podpis se giasi: „Prijatelj vlade barona Raucha*. „Hrvatsko pravo" je zahtevalo že včeraj, naj državno pravdništro postopa proti hrvatski napredni stranki, ki je jako na sumu veleizdaje.
Odmevi afere z bombami v Kostajnici.
Dijak Dragojlović, ki je bil svojedobno tretiran radi nakupovanja klor-kalija v Kostajnici, ki so ga (Dragoilovića) v krogih hrvatsko-srbske koalicije sploh smatrali kaker agenta-p~ovokaterj*, iu ki je bil pred nekoliko tedni izpuščen na svobodo, je dobil pred nekoliko dnevi od hrvatske deželne vlade štipendij za nadaljevanje študijev. Vsi zagrebški listi komentirajo živahno ta štipendij,
„Slovanska Unija" ostane v opoziciji.
Staro rusinski poslanec Hlibovicky, člen cdbora neobitrukcijskih strank, je poslal li* stom sledečo izjavo: Veselje nemikih listov, da je „Slovanska Jednota" pred razdruže-njem, je prenagljeno. „Slovanska Jednotau je danes silnejša, kot je bila davne j ; okrepila se je z novim spojenjem kluba rusinskih poslancev. Mi predstavniki strank, ki se niamo obstrukcije udeležili, se vkljub temu vzdržimo "sake kritika bratov, ki obatruirajo. Čeprav popolnoma ne soglašamo z njihovo taktiko, vendar po mojem mnenju nikakor ne smemo proti njihovi obitrukciji oficijelno protestirati, ksr bi s tem podali orožje v roke slovanskim sovražnikom. Sploh so komentari nemških li* stov o našem komunikeju od 13. julija laž-njivi. Nujno pa je, da povdarjamo, da morajo v „Slovanski Uniji" združene stranke ostati
„Ne morem pomagati; kakor že rečeno, odstranite se, ali pa Vas..."
„Ne, danes me ne spravite oi tu, tudi ▼ imenu zakena ne..." Janez je izrekel ta besede in se zopet uleknil po klopi....
„V imenu zakona !* je prijel mož svetlimi gumbi Janeza in ga hotel pripraviti, da bi se odstranil.
„V imenu razmer zahtevam, da se odstranite in mu pustite t miru, sicer..."
V iezij da se Janez t »ko osorno vede, je nnž izvlekel vrv in skušal zvezati Janeza*.,
„V imenu razmer, pustite me tu ▼ miru,,," ■e je zadri Janez.
„Vam že jaz pokažem.,,"
Eo je začutil Janez, da mu hoče mož ukleniti roki, je začutil v sebi silen odpor, stud nad razmerami, neusmiljenostjo in krivico, zbral je vse moči in adaril z vso močjo moža s svetlimi gumbi po sencu, da se je ta zvrnil po t eh...
Janez je hotel zopet leči in tu se je domislil, da se utegne mož zopet zbuditi in bi ga zopet lahko nadlegoval; spomil se je, da bi bilo dobro, da si zasigura, mireo in nemoteno spanje na predvečer svoje obupne smrti... Vstal je v čudni omotici in brez-brižnoiti, potegnil možu na tleh sabljo iz nožnice, zamahnil in visoko je siknila vroča kri..
„V imenu razmer,,,* je za mrmral Janez io legel na klop..,
Čudno je zajokalo v drevesih fn potem je zopet utihnilo*,.
proti vladi v opoziciji tudi v pozimskem zasedanju, Na tem stališču se morajo združiti vse stranke „Slov, Je dno te" brez ozira na domače razprtije.	_
Humaniteta na c. kr. državni železnici.
Drž, poslanci Mat ko Mandić in tovariši so v seji zbornice poslancev dne 6. julija vložili nastopno interpelacijo na ministra za železnice:
Slučaj, ki ga opisuje tržaška „Edinost" št. 184 od die 2,] t. m. pod naslovom „Humaniteta na c, kr, državni železnici" o nečuvenom postopanju ravnateljstva državne žeiez* niče v Trstu proti nesrečnemu dijurnistu Krstiću, ki je v obupu posegel po svojem žaljenju — ter o drznem vedenju višega železniškega nadzornika Julija Roakoschny-ja, ki ga tam nazivljajo pašo: — in konečuo o ne-čuvenem vedenju nasproti svojim podrejenim od strani nadzornika Seidla, ki so ga tam krstili za podpašo in najzsgriženejega eksemplara nemškega nacijoaalizma — preko-rača vse meje.
Omenjeni opis oseb in dogodkov ne dopušča nobenega dvGma na tem, da ne bi navedeno odgovarjalo resnici, ker noben pošten list ne bi se drznil spravljati takih dejstev na dan, ako ne bi imel za to nepobitnih dokazov, vedoč, kaj bi ga čakalo v slučaju sodnega postopanja proti njemu.
(Tu navaja interpelacija notico v „Edinosti" od dne 2. t, m. pod naslovom „Humaniteta pri c. kr. državni železnici.)
Oz ram na navedeno stavljajo podpisani na njegovo pre vzvišen ost, gospoda ministra že* leznic vprašanje :
1)	Se-li hoče njegova prevzvišenost, gosp. minister za železnice, nemudoma dati obvestiti potom povsem zaupnega organa o resničnosti gori opisanega čina in v obče o postopanju gori navedene dvojice uradnikov na c, kr, drž. železnici v Trstu ?
2)	Kake odredbe nameruje gospod minister ukreniti v slučaju resničnosti z ene strani na korist rodbine Kretićeve, a z druge strani glede one dvojice uradnikov ?
Dnevne vesti.
Pozi v tržaškem a slovenskemu Občinstvu! Drevi se pripelje iz Benetk v Trst 50 ruskih učiteljev in učiteljic, ki ostanejo tu dva do tri dni, da si ogledajo naše mesto ter se seznanijo z nami in z našimi razmerami. — Od ted odpotujejo v Ljubljano. Povsodi po Slovenskem, kjer se ustavijo ruski gostje, se jim poskrbe zasebna prenočišča. Podpisani sprejemni odbor ima pač že nekoliko prenočišč na razpolago, vendar pa ne zadosti; posebno mu nedostaje prenočišč za dame. Prosi toraj,; naj se prijavi tekom današnjega dne, kdor je pripravljen staviti na razpolago postelje v gornjo svrho. Prijave sprejema upravništvo >Edinosti«.
ODBOR
za sprejem ruskih učiteljev in učiteljic.
Schmeissen's sie hinaus! Dve slovenski gospici sta šli predvčerajšnjim po nekem opravilu na kolodvnr državne železnice, v oddelek Materialausgabe št. 71, Ker pa ste govorili slovenski, je velel neki uradnik navzočim uslužbencem: Schmeinen'i sie hinaus 1" (Vrzita je vun). Dotični gospici nam zatrjati, da to ni prrikrat, ko se je dotični uradnik — odlikoval s takimi izbruhi nemške surovosti. Celo Culukafer ne bi bil tako surov z žensko — in še na-obražeao.
Tudi ca dogodek je značilen, kakov duh vlada med uradništvom državne železnice, ki je germanska železnična uprava pošilja na naša tla, da tu žalijo, mest') da bi bili na uslugo strankam, kakor bi morali biti po svoji službeni dolžnosti. Ali enkrat bo mera polna in tedaj bo naše ljudstvo zahtevalo brez pardona: Vrzite jih vun!
Čevljar, ostani pri svojem kopitu! Pod tem naslovom prinaša „Grazer Tagblatt* nastopno notico iz Trsta:
„Vsaka „windische" služkinja bi hotela dandanes postati učiteljica. Letos je bil naval na žensko učiteljišče v Gorici od strani Slovenk (nesramnež v „Grazer Tag-blatu" pravi: Wendinnen) posebno velik, ali od 105 je bilo vsprejetih v 1. tečaj le 42 prosilk".
To je najnoreja nesramnost, ki si jo je dovolil tisti infemui subjekt, ki redno znaša svoje — blato na graško smetišče. Mož gotovo dobro pozna kulturno stopinjo štajerskih todelnov in jodelnov, sicer ne bi jim mogal insinuirati, naj verjamejo, da slovenske služkinje prosijo za vsprejem na učiteljišče v Gorici! Ako bi vedel, da njegove nesramnosti čitajo ljudje, ki imajo le mrvico soli v glavi, ne bi si upal servirati jim take oslarije. V dejstvu, da je velik naval na učiteljišče, da ; narod producira veliko aspirantov in aspi-rantinj za učiteljski stan, bo videl sleherni pameten človek le znak napredujoče kulture in ljubezni do šole. Tisti subjekt pa, ki v uradih ravnateljstva držav, železnic v Trstu pile infamije za beilovske liste mesto da bi opravljal svojo službo, zasramuje kulturno stremljenje našef & naroda, pripore-
dovaje svojim todelnom in jodelnom, kakor, da jih je bilo toliko odklonjenih zato, ker silijo služkinje na učiteliišče, dočim je stvar taka, da se prosilk z abaolviranimi predstadiji oglaša veliko več, nego je prostora. In to je našemu narodu le v čast.
Nikar pa naj si ne domišlja oni subjekt, da more on v resnici žaliti naš norod in njegova stremljenja. Prenizko tiči mož s svojo kulturno in moralno kvaliteto. Vendar pa naj ve, da ga poznamo in če noče, da enkrat drugače obračunamo žnjim, naj le lepo ostane — pri kopitu svoje službe!
Otroški vrtec pri sv. Ivanu bo imel svojo zaključno veselico v nedeljo 18, t. m. v dvorani „Nar. doma*. — Komur je drago preživeti urico nedolžnega veselja, naj le pride!
Saj ta mladina je naš up, naša nada! Kedor ima otroke, naj jih le privede, da bodo videli, kaki junaki so ti naši malčki, kako nevstrašeno nastopajo, kako lepo pojejo! Razstavljena bodo tudi razna delca, ki so jih izdelali ti mali. Začetek ob 6, uri pop. — Vstopnina 40 st.
Odbor starišev za „slovensko šolo* ima danes (sobota) zvečer ob 8. in pol svojo sejo v „Nar, gostilni" pri sv. Jakobu z dnevnim redom: „Nadaljno postopanje".
Tajnik.
Dražba na južnem kolodvoru. V sredo 21./7, t, 1, ob 10, uri predpoludne se bo vršila v skladišču za oddajanje blaga št. II. v 2. nadstropju javna dražba nedvignjenega blaga,
Predmeti, ki se imajo prodati se prisodijo tistim, ki ponudijo največ, položijo takoj dražnino in odpeljejo blago takoj. Seznam teh predmetov je pribit v vestibulu osebnega kolodvora. — Pod klicno ceno se blag* ne odda.
Veiika slavnost dvajsetletnega obstanka pevskega društva „Velesla" v Škednju vršila se bo v nedeljo dne 29. avgusta 1909. Ob tej priliki se razvije tudi društvena zastava. Samo ob sebi umevno je, da je pevsko društvo „Velesila" prešibko, da bi samo izvršilo ta narodni praznik. Zato so najuljud-neje vabljena vsa narodna in bratska pevska društva, da nam pomagajo proslaviti naš jubilej, bodi-si že s sodelovanjem bodi z udeležbo po deputaciji.
Dragi bratje, mili nam rojaki 1 Prihitite k nam, da proslavimo skupno ta naš praznik ter da pokažemo našemu sovražailni, da stopamo složno in bratsko naprej s svojo nrlo slovensko pesmijo, ki našo mladino in liudstvo sploh vzgaja v trdna značaje, ter vzbu a v naši občini pravo ljubezen do milega naroda našega!
Muogo je pretrpelo to naše pevsko društvo „Velesila" v minolih dvajset letih, kajti ljuti sovražniki so v to porabljali vsako sredstvo, da bi uničili to naše društvo, našo milo slovensko pesem in s tem oslabili naša b >jna sredstva,
Da bo čim prej možno določiti vspored slavnosti, prosimo vsa ona društva, ki mislijo udeležiti se naše slavnosti, da to javijo čim prej.
Pevska društva pa prosimo, da nam ime pesmi (in skladatelja), ■ katero mislijo nastopiti, javijo najdalje do 10. avgusta tek, leta, da bomo mogli pravočasno sestaviti program. Opozarjamo tudi, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
Naj se torej bratska pevska društva smatrajo s tem povabljena. Prosimo jih, naj pa opuste svoje za omenjeni dan eventuelno nameravane veselice in nastope, da,si reče* nega dne sežemo bratski v roke v Skednju, na obrežju našo sinje Adrije. Slavnost se ne bo ▼ršila v prostorih „Gospodarskega društva", kakor je bilo že javljeno, ampak na lepem romantičnem prostoru na posestvu Antona Sancin (Černot) in dedičev Sancina Nemca.
Odbor.
Pripomba uredništva. Tudi mi se svoje strani priporočamo toplo slovenikemu občinstvu ta poziv na uvaževanje, — Krasen sijajen je bil vspeh nedavnih volitev v I. okraju naše okolice. Take Jariumfe ni Še slavila narodna zavednost v Škednju. Ponosni ■msmo biti na ta naš I. okraj. Toda ne smemo pozabiti, da ta zavednost je po velikem delu plod dela, truda in trpljenja ravno društva .Velesila". V tem društvu so pijonirji narodne ideje v Škednju. Na jubilejni slavnosti „Velesile" bo prilika, da jim izkažemo svoje priznanje in hvaležnost To je dolžnost nas vseh, da po trdem boju pripravimo bratom dan veselja!
Gospodinjska šola. Prejeli smo nastopni razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani :
Meseca oktobra se otvori dvanajsti tečaj gospodinjske ftole, ki bo trajal 19 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranja, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako
vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z boloiki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobivajo v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, raz* svetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 60 K, eli za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnoiti naslednjo obleko s se* boj: dre nedeljski obleki, tri obleke za delo. dva para čevljev, nekaj belih io barvaaih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest strajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest ku-kicjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plaCilu), Če ima katera več oh-leke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko Šolo, morajo:
1.	dovršiti že 16. leto ; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk ;
2.	znati čitati, pisati in računati;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške ;
5.	zavezati ee, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim naloža, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za vsprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo
do 15. septembra t. 1. glavnemu cdboru c. kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani,
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo vspre-jemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo vsprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
„Soseda Razumnika prašičereja", ki jo je c. kr, kmetijska družba kranjska izdala po prof. dr. L. St&uerta nemškem spisu 1. 1904. kakor IV, zvezek svoje „Kmetijske knjižnice" v slovenskem, od družbenega ravnatelja Gustava Pirca prirejenem prevodu, je že zdavnaj pošla ter je zato družba ravnokar preskrbela drugo izdajo. Basedilo je ostalo neizpreme-njeno, pač je pa dodan pregled vsebine po abecednem redu, ki bo dobrodošel vsakomur, ki išče v sicer kratkem, a glede vsebine obširnem navodilu za umno prašičerejo odgovor na kako vprašanje, tičoče se praktične prašičereje. Druga izdaja pač ne potrebuje posebnega priporočila, saj razširjenje prve izdaje v več tisoč izvodih in vedno povpraša vanje po knjigi, ki je provzročilo potrebo druge izdaje, dokazuje najbolje, kako dobro je došel ta poljudni spis našim kmetovalcem. Povsodi je zapaziti dober sad, ki ga rode zlasti nauki soseda Razumnika, in tudi naši gospodarji vedno bolj spoznavajo resnico dr. L. Steuertovega gesla: Srečo v kmetijstvu dela razum ! Knjigo „Soseda Razumnika pra aičereja", ki je opremljena z mnogimi podo bami, dobivajo družbeni udje po 1 K s pošt, vred (denar je naprej poslati), za neude in v kniigotržništvu pa stane J K 10 stot, brez poštnine.
Družba sv, Cirila in Metoda je prejela od veselice, ki jo je priredila podružnica na Ježici 100 K, na Grosupljem 522 K, 74 st. v Ložu nad 400 K in v Logatcu blizo 500 K, — Slava narodni požrtvovalnosti.
Družbi sv, Cirila in Metoda so darovali prav dobrih, poseono obmejnim Slovencem primernih knjig: gospe Jenko in Jarc v Ljubljani, g. župan Zakotnik v Zgornji Šiški, novomeški dijaki in akad. tehn, društvo „Tabor" v Gradcu. Gospa Jenkova je darovala muogo „Čebelic" Kasteličevih (1, in V. zvezek), s katerimi bi si mogli izpopolniti prijatelji knjig svoje domače knjižnice. Družba jih proda ali zamenja za primerne knjige za mladino. — Hvala!
Rosegger-jev atentat na Slovenitvo je vspodbudii dvajset svetoivanskih rodoljubov v „Nar. Domu" v sv, Ivanu, da so sklenili podariti vsaki po 10 kroa za delež 200 kron družbi sv. Cirila in Metoda. Ko bo svota 200 kron zbrana, se objavijo imena dotičnih rodoljubov.
Ob isti priliki se je nabralo ravno tam za sv. Ivansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda 4 K 12 stot.
Tržaška mala kronika.
Radi zločina proti nravnosti. Rok Ginneo star 54 let, je ločen od svoje žene in stanuje z neko drugo žensko, je dninar in pristojen v Piran, Že dlje časa je isti med prisotnostjo svoje žene zvabljal v svoje stanovanje dve desetletni deklici, stanujoči v isii hiši, in is vrševal nad njima ognjusen čin. Dajal je deklicama sladčic in vstopnic za kinematograf da bi nikomur ne povedali ničesar. — Pred esmimi dnevi je zvabil zopet k sebi eno deklico in ji z revolverjem v roki velel, naj gre po ono drugo. Otrok se je radi tega silno prestrašil, Stariši so zvedeli o tem io tako je ves zločin priiel na dan. Ko te Ginneo izvedel, da so ga ovadili, je šel asm na policijo, kjer ao ga seveda pidržali
Nasilna ženska. Tereza Hrobat, stara 30 let, iz Sv. Križa na Gori&kem, je že od nekdaj izgnana iz našega mesta. Redarji so jo
V Trstu, dne 17. julija 1909
>
»EDINOSTc gt. 199
Stran III
▼Seraj tukaj iztaknili in jo aretirali. Ali žea-ska je planila proti redarjem, jih opratkala, g-izla in še po*rh obmetala z najamazanej-Šim psovkami. Na inspektoratu je celo iz zlobe razbila šipo. Slednjič so jo ugnali in peljali v ulico Tigor.
Težka nezgoda. Andrej Prešel, star 10 let, iz Koatovelja, je včeraj padel z drevesa in si zlomil cbe remi ia kost na čelu. Sprejeli so ga v tukajšnjo bolnišnico.
Okraden mesar. Ivan Petelin, mesar ▼ ntici Griulia št, 24, je včeraj popoldne z nekim prijatnijem šel v sosedno g "»stilno, a pustil je v memici svoj jopič, v katerem je imel 480 K. Ko se je povrnil, ni n3Šel v jopiču več nr «-čarke z denarjem. Za njegove odsotnosti ■o oitali v mesnici njegovi pomočniki.
Koledar in vreme, — Danes: Aleš sp. Jutri: 7. pobink, nedelja. Temperatura včeraj cb 2. uri pop. -f- 25.0 Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenita nanoved za Primorsko: — Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. — Tendenca za nevihte.
Društvene vesti.
Pevsko društvo ..Adrija" v Barkovljah
priredi jutri v nedeljo, dne 18. julija t- i. pevsko-tamburaško zabaro v prostorih t.No»fga konturnnega društva" v Bar* kivijab.
Ob enem vabi omenjeno društvo gosp. pevovodjo ter gg. pevce, da se udeležijo običajne pevske vaje v nedeljo ob 2. uri po-
poludnf,
Pe-sko društvo ..Lipa" v Bazovici vabi bratska društva, ki morda niso dobila vabila
za sodelovanje na slavnosti desetletnice in razvitja druStvene zastave die 1. avg, t. 1., da naznanijo radi sestave programa skladbe, katere bodo pela najkasneje do 20. t. m.
Preskrbelo se bode, da bodo občinstvu ia slavnim društvom na razpolago vozovi za odhod po zmernih cenah.
V	nedeljo 18. t. m. priredi novi klub „Danica" vrtno veselico s petjem, igro, srečkanjem, šaljivo pošto in plesom v prostorih gostilne „Pri Gloriji" v Rocolu.
V	slučaju slabega vremena se veselica prenese na nedoločen čas,
Tržaško kolesarsko društvo „Bankan"
naznanja p. n. členom in prijateljem društva, da se vdeleži velike internacionalne dirke, ki se bo vršila iutri ob 5. uri zjutraj ob progi Trst (G rata)-Ko rm in ■ Trst (cilj na novi opeuski ceiti, kjer k inča v ul, Fabbio savero). Dirko priredi tukajšnje druitvo „Liberi e fjrti" in bo imenovano „Tržaš. prvenstvo 1909
Za naša društvo bosta dirkala gg. Josip Banko in Viljem M^rol?, v juriji nas bo za-stepal gosp- Ancon Muha. Zato vabimo vse k)iesarje, da se postavijo pred 5. uri zjutraj ob progi, vzamejo naj seboj tudi potrebno orodje za popravljanje koles. Popoludne ob 3. in pol uri S3 bi vršila razdelitev nagrad niše društvene dirka v zgornii dvorani restavracije Batkan. Potem pa skupno podamo na vrt restavracije „Nichetto". k]er «e proglasi izid jutraišne dirke. Kolesarji pridite v čaitaem Številni Kolesarski „Zd-avo!"
Odbor.
Mar. deiav. organizacija
Skuoina LTojdoveg* arsenala in teh-ni!nega zaveda vabi vse slovenske delavce na vrtno veselico, k«?tera sa vrii v nedaljo 18. t. m. popoluina ob 4. uri na vrtu „Kons. društva" pr; st. Jakjbu. Z ozirom na to. da je vei dohodek namenjen za štrajkojoče delavce in delavke v A;dovščini ie dolžnost slovenskega delavstva, da sa imenovane veselice v velikem številu udeleži. — Vstopnina znaša 40 stot. za ogebo.
Odbor skupin.
Darovi-
—	Ker ie ni megla udeležiti nedeljske Ciril-H^tcd. slavnosti, poslala Kristina Gerdol 2 K, dr. Goitin 1 K. Denar hrani uprava za žensko podruž.
—	Po neljubi pomoti objavilo se ni darove, ki so dopoalale za sokolsko si&vnost sledeče gospe z Opčin : g. Hrovatin 3 jezike, g.a Kostantini 1 steklenico likerja, g a Krpan 2 salama, 1 steklenico maršale, g.a Bole 1 salam, g.a Ferluga 20 kosov tladČic, g.a Log&r 10 buteljk terana, g.a Dr&šSek 1 potico, 1 kug!hopf, 6 buteljk vina, g.a Malclan i stek, „Altvater", 1 steklenica Vlahov, Prisrčna hvala.
Za moško podr. družbe sv. Cir. in Met. je nabrala gčaa. Res v družbi učiteljev K 6'50 Denar hrani uprava.
Vesti iz Goriške.
Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišču v
Gorici. Zrelostni izpit' na Goriškem c. k. izo-braževaiišču za učiteljice so pričeli 12 t. m. tar se završili za slovenski oddelek 14. t. m. s sledečim vsp=hom: Z odliko so napravile zrelostni izpit: Benigar E^genija (s slov. učni n jezikom) Cigo j Acgela (s slo*, ufinim jezi kom), Oendem Angela (• slov. uč. jez.) Cok Amalija (s si^v. uč. jez.) Ook Marija (s slov. u S jez). Podgornik Avgusta (s slov. uč. jez.) Siokar Albina (s slov., nem. in hrvaškim uč. jez). Srebrnič Marija (s slov. uč. jez.): S slovenskim in nemškim učnim jezikom so napravile zrelostni izpit z dobrim vspehom : Far-
češin Marija, Furlan Marija, Jenovsky Josi-pina, Kerin Zofija, Konig Marija, Kraševec Milena, L?čičnik Amalija. Mlekuš Eva, Oble-ščak Marija, Pcdgorelc Marija, Posega Doroteja, Sorre Amalija. S slovenskim učnim jezikom so napravile zrelostni izpit z dobrim vspehom : Brejda Karmela, Droč Zofija, Ga-• spari Jožica, Jsger Jo sipina, Jurko Olga, Kljun Josipina, Kos Henrika/Kos Leopoldina, Ličar Pavlina, Ličen Eiiza, Merhar Marija, Mungerli Ana, Ribičič Ana, Sreberaič Karolina, Sauli Valerija, Vyzourek Hermina.
Odlikovanje. Profesor na goriški gimnaziji Benedikt Pichler je povodom svojega umirovljenja dobil naslov „šolski svetnik".
x Pozor kmetovalci! Letos trpe naii kmetovalci občutno škodo, ki so jo povzročili toča, suša, veliki nalivi, na Krasu pa kobilice. Da 6e na kak način priskoči kmetovalcu na pomoč v teh stiskah, je naročil tukajšnji deželni odbor vsem občinam, kjer so bila poškodovana obdelana zemljišča po eni ali drugi nezgodi, naj predložijo pristojni politični oblasti poročilo, da se bodo mogla izvršiti poizvedovanja, na pcdlagi katerih se odpiše zemljiški davek.
Finančna oblast ie navadno zahtevala, da sa v dotičnih poročilih navedejo natančno katastralne parcela poškodovanih zemljišč. Doieiai odbor pa je izposloval, da zadošča tudi kratko in navadno poročilo brez podpisanih podrobnosti ; s tem je olajšano poro-čevanje, kar je gotovo v korist prizadetim občinam in davkoplačevalcem.
Občinskim zastopom je obenem naročeno, naj pošljejo potebno poročilo na dež. odbor, ki jim pojde na roko, da se uvede obširna pomožna akcija v obliki podpor iz deželnih in državnih sredstev. Kmetovalci naj se torej pobrigajo, da takoj naznanijo županu vaa-korino škodo, ki se je dogodila na njihovih zemljiščih.
x Zavod za pospeševanje obrti v Gorici
je sklenil, da se ustanove gospodarske zadruge za čevljarje, tkalce in kovinarje v naši deželi. Posvetovanja in poizvedbe so se vrš;ie v Gorici, Mirnu, Krminu in v Furlaniji. Ta zavod ustanovi v Gorici tudi svobodno risalnico, kjer bode možoo, da si stavbeni obrtniki, n. pr. zidarji, kiesarji i t. d. iz mesta in dežele pridobe vsa petrjbna zna* nja za tehnično-stavbaoo in okraševalno risanje. To risalnico bo lahko obiskoval vBak-do, podobno ob nedaiiah in praznikih. Zavod bo dajal tuli brezplačno nasvete in navodila v tej stroki, Prihodnji mesec pa se vetanovi poseben tečaj za elektrotehnike, v septembru pa tečaj za knjigoveze.
x Državno podporo gospodinjski šoli šolskih sester v Tomaju je dovolilo poljedelsko ministerstvo ia sicer 10.000 kakor ustanovno podporo in latuib 2000 K kakor vzdrževalno podporo skozi tri leta.
x Legar v Pevmi. Dosedaj se je pojavilo nad 30 slučajev legarja na otrocih in odraslih. Oblasti so preskrbele, da se ta epidemija ne prenese v druga kraje.
x Zadrugo za osebni kredit ustanovi društvo laških zasebnih uradnikov v Gorici.
x Čipkarska šola v Sovodnjah kaže;, da bo uspevala prav dobro. Vpisanih je precejšnje število deklet in želeti je, da se dekleta poprimajo te obrti, ki nudi precej dobrega in poštenega zaslužka.
Prilika ugodu, nakupa.
Moderne spalne so&e iz Kuhanega lesa
brez obkladkov (rimeša) zelo solidno izdelane z garancijo
po izredno nizkih cenah
PETER JERflJ, trgov, s pohištvom na vogalu ulice U. Belimi ter ulice sv. Katerlna.
ttKKKXKXKKKg XKKXX
Kontoarista:
ki bi potoval nekaterekrat v letu po Kranjskem in Primorskem išče
m PRVA KRANJSKA TOVARNA TESTENIN v Ilirski Bistrici. Italijanščine vešči imajo prednost. — • • • Predložiti je tudi prepis spričeval.
XXMXXXXXXXXXXXXX
Hranil, in posojil, v Marezigah
vabi k
občnemu zboru
ki Be bo vršil
o nedeljo, dne Z5. julija 1909
ob 4 uri popoludne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1)	Poročilo načelstva.
2)	Poročilo nadzorstva.
3)	Odobrenje računskega zaključka za 1.1908.
4)	Volitev načelstva.
5)	Volitev nadzorstva.
6)	Slučajnosti.
Odbor.
Majcen Miloš.!.
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
H^H priporoča siavnenu občinstvu
|il| svojo mizarnico.
I - - I -i - -----Svrstao. tudi
^ TVO
Novo pogrebno podjetje (H. stibiel m dr.)
za vsakovrstni [pogreb
z bogato opremo
in prodajalnico mrtvaških pred-' metov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana.
ZALOGA
VOŠČENIH SVEČ. — Prodaja na debelo in drobno.
Se preseli meseca julija t. I. v Corso
blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni).
Veliki obrtnijski zavod
Cosovel cg (jiovanni
TRST
ulica Chiozza St. 32
Telefon 1990
Izvršuje vsaknvrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence.
Pisalni stroj
wMOYA«
z vidno pisavo in premenljivimi Črkami Je najboljši stroj, ki Be prodaja po
ri^ceni |(r0n 250'—
Ceniki zastonj in poStnine prosto. Pisati je na:
Glavno zastopstvo v Trsto
ulica Valdirivo št. 23, I.
Zdravnik in ranocelnik
Dr- Dinko lecilnzić
specijalist
za otroSke bolezni S
v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (gledal Fenioe).
ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne.
Umetni zobje
nombiffftaj« wbov,
Izdiranje zobov hm m m vsake bolečina
v zobozdravuiškem kabinetu
Dr. 3. Čermak in g. Susche r
T RIS T
ulica i lila Caaarna itav, 13, II. M* »v
Rodolphe Haas, Crst, m. pamet« 38
' Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd.
^ posebno za žage na paro in mline.
■ Bombaž za čiščenje strojev.
TBIaEFOH' 11-4-5.
Prva parod. velika trgovina Rojakl
na Goriškem in Primorskem	Pozor !
mm~ (Pred 25 leti poznana od Predila do Boke)
V BkUđUću (»kladu) trna Tttko vrsto Sivmlnih stroje? sa Šivilje, kroj »će, Čevljarje In đomaćo rabo - Stroji »o rabljivi tudi za umetno vezanje. - V zalogi imam tudi Šivalnih strojev z »vetovno znano znamko „PFAFF", kateri ne provzročajo pri Šivanje ni kakega, ropota. - Na izbero imam najfineje in trpežne dvokolesa „Regent", ..Helical-Premier", „Alfa", „Bover" in „Meteor «. 5ajniija cen« je Kron 108, a prostim tekom Kron *0 već. Za prodane Šivalne stroje dvokolesa jamčita po dogovora ! - Plaiči za dvokoleea od K 6 naprej. • Lastna na novo opremljena delavnica ea poprave liralnih strojev in koles. — Glavni zutop kmetijskih strojev, kakor sla-moreznle in stiskalnic za grozdje in raznih predmetov, prve slov. tovarne K.. A. B. Ježek, Blanako.
Ravnokar je izšel nov slovenski cenik. — Konkurenca je sploh Izključena I
Opozarjamo ob tej priliki slavno občinstvo, da vpraSa pred nakupom po ceniku pri stari tvrdki
Pošteni zanesljivi (agenti) posredovalci se sprejmejo v službo.
Jasip Dekleva m Gorici, wia IHunicipio žt. L
Odlikovana knojačnica
August Štular
Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad.
[(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
JzvrSuft vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) ia vsakovrstne uniforme.
Bogata zalog* tu- in ino z, blaga in vseh pred-metov, spadajoČih v krojaško obrt.
Naročile se Ho točno in se dostavljajo na flom
DELO IOLIDIO
Stran IV
„EDINOST" St. 199
V Trstu, dne 17. julija 1909
sokoi* v st. Andrezu. — To najmiaj&e. Zadnje brzojavne vesti.
nriro/lt aanin nrtrn alavnntf i	•
telovadno društvo priredi avojo prvo ilavnott dne 29. avgusta t. 1. Tega dne se postavi tudi tu temelj sokolski ideji. Pričakovati je torej, da naSa narodna društva dne 29. avg. ▼ velikem številu posetijo St Andraž. Doslej so se priglasila nastopna društva : Solkanski „Sokol" korporativno, Ajdovski „Sokol:< v častnem številu, kolesarsko društvo „Danica" korporativno.
Druga društva so naprošćna, da čim prej priglasijo svojo udeležbo, in sicer najdalje do konca tega meseca.
x Veselica abiturijentk tuk. ženskega učiteljišča se bo vršila jutri u soboto pri ,zlatem Jelenu" in sicer v prid šolskega vr-
Revolucija v Perziji.
Šah pobegnil.
TEHERAN 16. Perzijski šsh je pobegnil v rusko poslaništvo. Ruski in angleški poslanik sta to urudno neznanila voditeljem re-j volucijoDarjev. Pričakuje se, da sedaj sledi! odstop šahov s prestola na kcrist njegovemu sinu. Mesto je mirno, bazarji so odprti. Pre-j bivalstvo je nacijonaliste z veseljem spre-] jelo in iih pozdravilo kot svoje rešitelje.
Šah se odpovedal prestolu.
KOLIN 16. — „Koln. Zeitung" poroča iz Teherana: Ob 5. uri pop. je bil sklenjen
. - ,	. - mir. Sip&hdar prevzame vojno ministerstvo.
teca Družbe sv, Cirila m Metoda. To je P™{g£h ge od*dtkY preBtolu. Za prestole-
koncert te vrste v Gorici, ki nam kaže, na^. Baslednika Ahnfedmirro jein,enoTam> regenstvo. predek tudi našega narodnega zenstva. Prav I__—
tako !
B
ll.L
tiskane be< riaJmanJSa
Novi društvi. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev : „Pevsko in bralno društvo Sloga" s sedežem v Ročinju (pol. okr. Gorica) in „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" v Lokvi (pol. okr. Sežana).
x Nezgoda. V sredo se je vozil profesor teologije dr. Tarlao skupno z nekim drugim duhovnikom proti soškemu mostu. Zraven hiše Notre Dame pa se je konj nenadoma splašil in pričel dirjati kakor besen tako, da ga kočijaž ni mogel strahovati. Ko je dr. Tarlao spoznal nevarnost, se je hotel rešiti » tem, da je skočil z voza ; vendar pri tem je padel tako nesrečno, da je zadel z glavo ob tlak s tako močjo, da je prišel v nezavest. Neki mimoidoči gospod ga je dvignil in priskrbel iz Notre De me nosiinico, s katero so profesorja prenesli v tukajšnjo bolnišnico. Tam so konstatirali na pcnesrečenem dve globoki rani na glavi in nosu. Pretresel si je ludi možgane.
x Nesreča, Zorzut Anton iz Vedrijana je peljal do vrha obložen voz proti domu. Naenkrat pa sta se »plaš la konja in sicer tako nepričakovano, da Zorzut ni utegnil ogniti se v stran, vsled česar se je prevrnil voz in pokopal Zorzuta. Tako je ostal pod -vozom toliko časa, dokler ga niso slučajno mimogredoči ljudje rešili iz nevarnega položaja. Ko so ga prenesli v tuk. bolnišnico so zdravniki konstantiraii, da si je nesrečnež zlomil obe neg?.
x Aretacija. Ravnokar je bil aretiran H. Piani iz Gorice radi sleparije pri „B a n c a P o p o 1 a r e". Naj omenimo pri tej priliki, aa vodi preiskavo preiskovalni sodnik dr. A b r a m iz Trsta, Baje imajo slediti v kratkem še diuge senzacionalne aretacije.
x Tatovi, V Štandrežu so vlomili po noči tatovi v gostilno J. Lutmana in odnesli nekaj blaga. Predsinoči pa so vdrli v trgovino nekega J. Pecile na soškem mestu in istočasno so se pojavili še v dveh drugih trgovinah. Povsod so odnesli, kar jim je prišlo pod roke.	_
Vesti iz Istra.
Zrelostni izpit na koperskem učiteljišču so polr žili z dobrim vspebom: Aloj. Bukavec, Aloj. Černigoj, Leon Dobnik, Val. Doljak, Pl, Fag'nel, Ferd. Ferluga, Iv. Franke,. Vladim. Furlaci, Rud. Gobec. Fr. Jakopec, Rjcikcli Maks Kalan, Val. Katnik, Fr. Lekar, Fr.	1
Dunajski zrezki z omako. — Najprvo se razstopi */• kg- zabele „Ceres" med tem, ko se pripravi liban kruh z j aj če vi no, v kateri se telečji zrezki pacirajo in potem ocvrejo. Ocvrti zrezki se položijo na krežnik ter se poli jej o s sladko smetano. Omaka se pripravi iz nekoliko čebuie, popra, materine dušice, komiko*ca, lavorjevih peres in citro-novega olupka. Vse se polije z juho ter se skuha na kisli smetani, kateri se doda 1 žlico moke.
MALI OGLASI
računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat vel. pristojbina stan« 40 Piata se takoj
------itno
nkrat vel. •<(% O stotlnk. ^ 1
^tDi
Mnnnlicl/a sicilijanske testenine po 56, 64, napUlJoKtJ 72 stot. Najfinejše italijansko olje po K 1*12, 1 20, 160, 2'CO liter. Sicilijanski pardajser po 28 st. šketlja. Trst, alica Farneto 3.
1060
ll<i«iian!nm vsem prijateljem, da sem prevzel
naznanjam Tinotoč v ulici della Guardiall,
kateri je preskrbljen z dobrim vipavskim vinom. — Anton KerSevan.__3281
Malo stanovanje riščem se odda v na-
jem. F. Grgič, Sv. Ivan (Breg) fit. 989. 1270
I..' C* r. I-To mizarski mojster, Trst, ulica JOSip O lul T d Belvedere štev. 8, iivriui« vsakovrstna mizarska dela.
slovenska brivnica ulica Sette Fontane 13 se priporoča slavnemu občinstvu za mno-gobroien obisk. Anton Novak. Svoji k svojim! 1279
Nova
Planinska koča SJST«"?:
to v i š č a r j e, je jako lep razgled in krasota zelene planine. Kdor zamudi to priliko mu bode žal. Andrej M i 11 o n i g, Zahomec, poŠta Zilska Bistrica (Informacije J. MiUonig, Caserma 14).
1274
hisa na Prošeku za obrtnijo na ugodnem mestu. Poizvedbe od 7. do 8. ure zvečer Kavarna „Moncenisio", Gerlanc. (1267
Proda se
Najkrasnejši izlet
postaja Divača. Solidna in hitra postrežba. Tekoča voda. KopaliSče. Krasna senca poleg reke. Na razpolago je tudi več zračnih sob za letoviSčarje. Za-obilen obisk se priporoča lastnik IVAN DTJJC. (1196
Komptoaristka in nemškega jezika v govoru in pisavi se sprejme v pisarno v Trstu s 1. ali Dajkasneje 15. avgustom t. 1. Ona, ki pozna italijanščino, ima prednost. Ponudbe s zahtevami pod „F. V.u na Inser. odd. Edinosti. _ 1276
„Styria" se proda po nizki ceni. Ulica Gaspare Gozzi 5t. 3, II., vrata 5. (1247
M<mi6, Bcgm. Moxeti6, Fr. PaTletič^ ffiroiL J* dOpiSOVailjS VSSg^'SSZ
tudi slovenskem jeziku, za uredniška ali komptoarska dela ali za eotrudništvo pri kakem listu, išče name-ščenja Hrvat. Pojasnila daje InBeratni oddelek Edinosti.	_ 1250
Saliitin" Slflpt
Poskusit« FIGOVO KAVO ff
oejzdravejil ksvnl pridatsk. Dobiva s« v vsob boljših prodajalnlcah. =
Podgornik. Al. Pucelj, Adol. Rsjar, Jož. Ribičič, Amb, Rasjao, Vikt. Sosič, Kari Širok, Stanko Trdan, Jož. Velikonja, Silv. Za-barija. - Štirim kandidatom je dovoljen ponavljahu izpit po 2 mescih, jednemn po jed* nem letu.
Nemška gimnazija v Puli. — V minolem Šolskem leta ]e bilo na tem zavoda 169 dijakov in 19 dijakiDj privatistinj. Od teh jih je	f Naznanjam slavnemu občinstvu, pri 61 izjavilo, da jim ]e materiaski jezik Dem&ki, I OZOl ■ jateljem in znancem ter posebno po-59 italijanski in 50 hrvatski ali kateri drugi tovalcem in voznikom, da sem prevzel gostilno —
i	lj	° „Obrt- konsu mnega društva" v Bazovici,
■lovaubKi,	__katera razpolaga s senčnatim vrtom, igrami za kro-
• « - - -	,	■	' glje, hlevom, lopo ter sobami za prenočišča. Točim
Vesti IZ ^tajerSKe.	izborna bela in črna vina ter pivo L vrste. Gostilna
„ . i ■ • * m ...... ■	t je preskrbljena vsako uro z gorkimi in mrzlimi je-
Na ptujski gimnaziji je študiralo lan »ko i Slu Priporočam se za obilen obisk Ivan T r e v e n,
leto 198 učence?, med njimi 153 Nemcev, gostilničar. _968
42 Slovencev, 2 Čeha in 1 Anglež. Iz Sta-
jerskega je bilo 150 učencev.	■ —- 5	■
Matura na mariborski gimnaziji se je 14.}	Vabilo na
julija končala. Uspeh je zelo ugoden. Matu- . .	m . - • r
riralo je 42 dijakov, od njih 26 Slovencev. ||CTQ|inVIII flnClIl Z ROP Slovenci io napravili izpit vsi razun enega, UOUIIIU* III UUVIII fcUUI
ki ]e bil reprobiran za eno leto. Izmed Slo-,
vencev je 8 odličnjakov, Nemca pa samo dva.!
Jtovega pogreb, imshra pri sv. Ivanu
ki se bo vriil
dne 25. julija 1909 ob 3. uri popoludne na - Ferdeniču itev. 460. -
Razne vesti.
Toča je 12. t. m. pobila poljske pri-, delke iu vinograde v Tovarniku, Sidu, Bubiki-Nov&ku, Uoku, Šarengradu itd. v Slavoniji. T, ča je padala debela kakor koko&ja jajca. ■ Ranjeno je bilo tudi mnogo ljudi, ki so se na- , he ali ca planem.
Profesor Masaryk je odpotoval v Beli-grad, da nabere nov materijal za svoj govor t delegacijah o veleizdajniSkem procesu v Za- •
^"sne, v Alpah. I. B«,. frgfe je, ZOBOZDRAVNlSKl' AMBDLAT0R1J
soboto snežilo po vseh alpskih vrhovih. Živino io morali gnati v doline. Zračna letov iftča so prazna. V Davosu sneži kakor sredi zime. Iz Curiha poročajo, da je vreme t vseh se
vfrmh kantonih grozno. Potoki in reke so — . „n-- «.. rt*nM»l ■ ■ -
t arasii in prebitaUtvo ima tsled poplav im, DIICD SOD 610000111 J, L 1100$.
iLcogo Škode. Tudi snega je padlo mnogo, . Q - g «	. 0 -
kakor nikdar dotlej v letnem času.	OQ BO ■>■ OO Oa QO Oa
Dnevni red:
1)	Čitanje društvenih pravil.
2)	Vpisovanje novih članov.
S) Volitev odbora in nadzorstva. 4) Slučajnosti.
Dr. Viktor Bandel
KLOBUČARNA .*.
G. Doplicber
Trst, Corso 34
Klobuki prvih tovarn.
Potne in športne kape po : : zmernih cenab. : : :
99
Gostilna
Alla Stella"
na trgu 6ol9oni in ul. Carflucci 31.
Različna vina prve vrste Marčno pivo in pivo Bock
(prve vrste) Kuhinjo urejuje gospodinja sama
Svoji k svojim!
Haloga tu- ln inozem. vin, Špirita, likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
Jakob Perhanc, Trst
Via delle Acque 6, nasproti Caffe Centrais
Velik izbor francoskega šampanjca, penećih de-zertafh italijanskih in avstro-ogrških vin. Bordeaoi Bnrgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. Izdelki L vrste, došli iz dotičnih krajev. Vnaka naročba se takoj izvrši. Rax-pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo io 'ranko. — Razprodaja od pol litra naprej,
Odlikov. tržnš. čevljarnica
„Calzoleria Triestina44 Trst, ulica Giosue Carducci 21
--Za pc letno sezono--
izbera : obuvala
iz črnega in barvanega usnja za gospode, gospe ic dečke kakor tudi platnenih čevljev.
Zadnji uzorci, kroji in barve.
Delo solidno in natančno. — Jako zmerne cene.
■■n
nasr-
-i- Slulio Mitm -i-
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: TELEFON štev. 813 :: .:
KJrarglčno orodje, ortopedlčni aparati, Moderci, umetne roke in noge, berglje,
kilni pasi, elastični pasi ln nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati za inhalacijo. v///////
SKLADIŠČE potrebščin xa fclrnrglona zdravljenja. Potrebšolne lz gnoi!'a ln ne^rodlraefs blaga. ::::::::
nBBKaBBHonni
t 1
snanra
Umetni
|otogra|ičniatelje
pri sv. Jakobu
ulica Rivo št. 42 (pritličje) TEST.
IzvrSuje viako fotogiafično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjostpokalov,por-celanaate,plošče m spomenik«. Itd. Itd.
Povečanje "vsiatere"fotosramc.
Rad! udobnaitl P. N. narefinlktv »pr»-joaa ■aredbe la Jlb IzvriuJ« sb Naa ali zaaaj ■••ta.
Najboljše stiskalnice za grozdje in masline
so naše stiskalnice ,,ERCOLE§l =====
najnovejšega in najboijšketra sestava z dvojno ln nepretrgano pritiskaluo močjo ; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vae druge stiskalnico.
HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
mm Najbolje automatično patentovane trtne brizalnice ,,Syphonia1' delaJejo> ne ^ bi jih bilo treba goniti.
— plugi, stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AlltOHlStlCfla DFiZgalllica čistilnice, rešetalnice. — blamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na. jamstvo kot posebno najnovejšega , izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava.
PH. IHIAYFARTH & Co> Tovarna 2a poljeaeiisfce in yliisie stroje DtJNAJ II. Tadorstr. 7
Odlikovani v Teh državah sveta z nad 620 zlatimi, srebrnimi in faatiuil kolajnami.
JlnatTOTuni ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopanj
* Novici m Novice
ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno :::
| Matteo Sto p par. Trst
ulica S. Giacomo št. 7 (Corso)
Fflijalka: Via Giuseppe Caprin štev. 9 kjer najdete bogato in veliko Ubero Konfetov bomboniere in •ladščio po zmernih cenah. — Vina in likerji prav dobri v ffe botilkah.	Telefon 1464