Št. 20. Maribor, dne 16. maja 1912, Tečaj XLY1. Ust ljudstvu v pouk in zabavo. ZaEafc vsak četrtek In velja s pofitnlno vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dem za odo leto I K, pol leta 2 K In za 8etrl leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, zs druge IsvenarstrflBfe Helelfl 6 K. Kdor hodi sam poni, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: UpravniStvo Slovenskega Gospodarja" t Mariboru, — List se dopoSflja do odpovedi. - Udje „Kal* Eakoroega društva« dobivajo list brez posebne naročnine» « Posamezni listi staneio 10 vin, j- Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Eokopisl se ne vračajo, — UpravniStvo: KoroUfc 14 cesta štev. 5, vsprejema naročnino, insorate In reklamacije, Z* Inserate se plačuje od enostopne petitrorfe za enkral H siB» «a dvakrat 25 vin., za trikrat 55 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseraH se sprejema* Ho srede zjutraj. — H» zaprte reklamacije so poStnine proste. Današnja številka obsega 12 strani» Vojaške olajšave* Pri velikem pomanjkanju delavskih moči je našemu kmetu sploh zelo težko, kadar mii gredo sinovi k vojakom* Posebno težko pa je, ako je sin, kateri mora k vojakom, edina podpora domači hiši. V takih slučajih iščejo stariši vsepovsodi pomoči, pri zakotnih' pisarjih, odvetnikih, okrajnih glavarjih in poslancih. Toda navadno brez vsega uspeha, razven če je oče res že umrl in je bil sin vojak edini sin, V vseh drugih slučajih so se vsi rešilni poskusi razbili ob trdih določilih sedaj veljavne brambne postave. Kakor znano, je predložila vlada poslanski zbornici načrt nove brambne postave. Sedaj se posvetuje o tem načrtu brambni odsek, v katerem zastopajo Slovence poslanci Pišek, Pogačnik in dr. Žitnik.. Poznavajoč želje svojih volilcev, se naši poslanci posebno potegujejo za vojaške olajšave. Poslanec PiŠek je dne 6. maja v brambnem odseku določila glede vojaških olajšav v načrtu za bramb.ni zakon presojal natančno in od vseh strani. Izvajal je približno tako-le: V poštev pridejo glede vojaških olajšav predvsem le paragrafi 30, 31 in 32 nove brambne postave. Omenjene točke določajo olajšave za uvrščenje v nadomestno rezervo. Teh olajšav sta v načrtu dve vrsti, in sicer olajšave za posestnike podedovanih posestev, in za take, ki vzdržujejo družine. 1.Zaposestnikapoded ova. n ih posest e v se po načrtu nove postave smatra postavno poklicani dedič, Če prevzame posestvo proti sporazumnemu izplačilu drugih dedičev. Olajšave je pa deležen lastnik podedovanega posestva tudi le tedaj, če so izpolnjeni gotovi pogoji. Ti pogoji so osebnega in tudi stvarnega značaja. Osebnega značaja tedaj, če vojaški novinec po poklicu sam obdeluje posestvo. Stvarni pogoj pa je izpolnjen, če je posestvo srednje velikosti; biti ne sme preveliko in ne premajhno. Merilo za določilo o velikosti posestva so dohodki, ki so potrebni za vzdrževanje družine, ki obsega S oseb. Ce dohodek močno presega to mero, nima novinec več pravice do olajšave za uvrščenje v nadomestno rezervo, če tudi sam po poklicu obdeluje posestvo. To je zelo trda določba predloge, kateri se bomo ustavljali. Dolžnost vlade bi bila, da črta to določbo. Zelo sitno določbo vsebuje točka 3 par. 30, ki, določa, da se mora izkaz o olajšavi doprinesti vsako leto,. Ako bi se ta določba opustila, prihrani se mnogo dela ne samo novincem, ampak tudi oblastim. Vročitev prošenj za olajšave je vezana tudi na gotov rok. Olajšava se mora do časa nastopa dejanske službe u-gotoviti, Ce zamudi prošnjik ta rok neopravičeno, potem se uvrsti dotični še-le drugo leto v nadomestno rezervo. Po par. 32 se bode med nadomestno rezervo u-vrstilo 4% letnih avstrijskih novincev, to je 4773 mož; 3653 jih odpade na splošno vojsko, 1120 pa na deželno brambo, 2. Za kmečko prebivalstvo pride v poštev tudi par. 31 te predloge, ki vsebuje olajšave za tiste, ki imajo skrbeti za družine. Olajšava obstoji v tem, da se dbtični novinec uvrsti v nadomestno rezervo, a prositi morajo za to Člani njegove družine. Novinec sam nima za olajšavo nobene pravice, ampak le tisti, katere on vzdržuje, to so stariši, bratje in sestre, ženini stariši. Novinec, ki oskrbuje družino, mora. imeti ali očeta, dedeca itd., ki je nezmožen dela, ali pa ima samo mater. Nadalje pa mora dotični one, ki so zanj prosili, res dejanski vzdrževati. Kot delanezmožne se smaltrajo po načrtu osebe, ki so stare 65 let, Ta meja delanezmožnosti je previsoko nastavljena, kajti le redko se doseže dandanes ta starost. Mirno se lahko trdi, da je mnogi že s 60. letom delanezmožen; avstrijska vlada je že sama pri določilih glede upokojitve državnih uradnikov določila 60. leto pri določitvi delanezmožnosti, Ce hoče biti pravična, bode tudi v tem slučaju morala določiti 60. leto kot merilo za delanezmožnost. To so v glavnem določila za uvrstitev v nadomestno rezervo. Določila, ki delajo zapreke olajšavi, so tako gosta, da bodo le redki slučaji, ko se bo prošnjam ugodilo. Danes, ko se čuti splošno m veliko pomanjkanje delavcev na deželi in vse biži iz dežele, je navezan kmetovalec pri obdelovanju posestva skoraj edino le na sebe in svoje. Zato pa bomo skrbeli, da še slučaji, v katerih lahko nastopijo olajšave, pomnožijo in olahkočijo. Posebno želi kmečko ljudstvo, da se bo za kmečkega sina, ki je pri gospodarstvu neobhodno potreben, dosegla olajšava za uvrstitev v nadomestno rezervo. Par. 31, brambne postave se mora v tem smislu izpremeniti. S tem končam ter prosim, naj odsek moj predlog v j odrob.ni razpravi podpira in sprejme moj dostavek k par. 31. Naša vlada naj skuša doseči v tem oziru z ogrsko vlado sporazum. Politični ogled. — Državni zbor si vendar ne upa začeti posvetovanja o zvišanju uradniških plač. Uradniki zahtevajo toliko, da bi jim morali vsako leto plačevati blizu 800 milijonov kron. Edini odkriti in pošteni nasprotniki zvišanja plač so slovenski poslanci. Liberalni listi sicer vsled tega kričijo, da so naši poslanci in njih stranke sovražniki uradnikov, toda to je zopet grdo zavijanje. Kdor je proti zvišanju uradniških plač, še ni proti uradnikom, vsaj po naši pameti ne, ki je, kakor splošno znano, bolj zdrava kakor liberalna. Zvišanje uradniških plač pomeni nove davke. Liberalci hočejo torej za ljudstvo nove davke! Zadnji teden je poslanska zbornica razpravljala o tem, kateremu ministrstvu se naj odkažejo zadeve glede vodnih cest in obrtnih zadev. Stvar se je izročila nadaljne-mu posvetovanju posebnemu odseku. >Ta teden bodo seje v torek, sredo in petek. Razpravljalo se bode o izseljevanju. Tudi slovenski poslanci bodo pri tej razpravi govorili. Več kot v javni seji se je delalo zadnji teden v odsekih. V brambnem odseku je govoril Pišek, v proračunskem odseku se je poverilo poročanje o parobrodnem društvu Lojdu dr. Korošcu, v draginj-skem odseku je stavil dr.VerstovŠek različne predloge glede žitne kupčije na Ogrskem, o kupnih zadevah glede žita in moke ter o zadružništvu, v vinarskem odseku pa se je izročilo poročevanje brezobrestnih posojil poslancu Brenčiču. — Hrvaško. Vsled zadnjih dogodkov na Hrvaškem in vsled odločnega nastopa avstrijskih Jugoslovanov za pravice Hrvatov, so tudi Nemci uvideli važnost jugoslovanskega vprašanja in se izrekli za njega pravično rešitev; celo graŠki Časopis „Tagespost" je pisal za „trializem", to je za združitev Jugoslovanov in za pošten narodni spozazum Nemcev z Jugoslovani — Slovenci. Priznava, da je Čisto nesmiselno početje Nemcev, ki hočejo Slovence ponemčiti. To se ne bo nikdar doseglo, Nemci naj se s Slovenci raje pošteno pobotajo. — Ban Čuvaj se dela na Hrvaškem nekako neomejenega gospodarja. Zapleniti je dal celo govor hrvaškega ministra Josipoviča, ki je vsaj deloma obsojal sedanje krivično stanje na Hrvaškem. Na Čuvaja so postali radi tega mirnejši madžarski politiki hudi in zahtevajo, da i|hj odstopi, da bo nastal mir na HrvaŠkem. Čuvaj je dne 10, t. m. odpotoval v Budimpešto. Govoril je s hrvaškim ministrom dr. pl. JosipoviČem in ministrskim predsednikom Lu-kačem o političnem položaju na Hrvaškem, Nekateri politični krogi izražajo nado, da Čuvajev komisarijat na HrvaŠkem ne bo dolgotrajen'. Splošno se smatra, da so dnevi Cuvajeve vlade šteti in da bo baron Sker-lec imenovan za novega hrvaškega bana. — Ogrsko. Ogrski državni zbor je sedaj odgo-den, ker je Just izjavil, da bo naprej obstruiral. Sedaj se ministrski predsednik Lukač pogaja z opozicijo; toliko je že sedaj gotovo, da predloži vlada državnemu zboru obenem z brambno predlogo tudi spremembo volilne pravice. Gre se le za to, kakšna bo ta sprememba; vse pa kaže, da bo kmečko ljudstvo pri tem na vsak način prikrajšano, ker hočejo dati le mestom splošno, tajno in direktno volilno pravico, deželi pa ne. Ali bo opozicija s tem zadovoljna? Hrvaškim odposlancem (delegatom) je LukaČ izjavil, da kadar napravi red v ogrskem državnem zboru, bo skušal odpraviti sedanje razmere tudi na Hrvaškem. — V nedeljo, dne 12. maia, je sprejel cesar Lukača v Sen-brunu. LukaČ je poročal cesarju o političnem položaju na Ogrskem. — Bolgarski kralj pride na Dunaj. Prve dni junija pride bolgarski kralj Ferdinand s svojo soprogo in prestolonaslednikom Borisom na Dunaj na obisk cesarja Franc Josipa. Kralj ostane na Dunaju 2 dni in bo stanoval v cesarskem dvoru. — Balkanski vladarji. Sestanek balkanskih kraljev se baje vrši v Sofiji ob priliki posvetitve nove cerkve v spomin ruskemu carju Aleksandru Osvoboditelju; navzoč bo tudi ruski car. — Vstaja v Makedoniji. Iz Macedbnije in Albanije prihajajo vesti o novi vstaji in novih nemirih. Prišlo je že do hudih spopadov med vstaši in turškimi vojaki. Vstaja se tam od dne do dne bolj Širi. V Peči je vojaško sodišče ter je zasedeno celo mesto od vojaštva. V Ištoku so se vršili boji med turškim vojaštvom in vstaši. Pri mestu Dibri je bil ljut boj med vstaši in turškim 49*. pešpolkom. Polk je izgubil 100 mož. Po poročilih iz Peči se vstaško gibanje z bliskovito hitrostjo razširja po Severni Albaniji, Iz Skoplja je odšel en polk pehote v okraj Peči. Za Turke je ta vstaja tem usodepolnejša, ker se morajo vojskovati tudi v Tripolisu ter jim Lah dan za dnevom preži na Dardanele in evropske obmorske kraje. — Nemčija. Dne 9, maja se je zaključila v pruskem deželnem zboru razprava o zakonu proti Poljar kom. Socialni demokrat Borliardt si je dovolil razne medklice ter so ostali opomini predsednika brezuspeŠ^-ni. Ko po trikratnem opominjanju ni prenehal z medklici. ga je predsednik pozval, da naj zapusti dvorano. Tega Borhardt ni lrotel storiti. Zaradi tega je prekinil predsednik sejo, poklical policijo 10 mož in enega častnika ter nato sejo zopet otvoril. Pozval je nato Borhardta zopet, da naj zapusti dvorano. Ker tega ni storil, je poklical Častnika, ki je stopil k poslancu ter v imenu p_ostave zahteval op njega, da se odstrani. Ko je pristopil Častnik k Borhardtu, .so z&r "fečli klicati socialni demokratje „hura". Častnik je Borhardta trikrat pozval, naj zjapusti dvorano, Borhardt pa je častnika opozoril, da stori zločin javnega nasilstva, če ga iztira iz dvorane. Ker se Borhardt po trikratnem opominu ni odstranil, je prišlo v dvorano 6 redarjev, ki so poslanca od.nesli, Cez četrt u-re je Borhardt prišel zOpet v zbornico, — Nemški poslanik v Londonu, grof Wolff-Meternich je moral odstopiti, ker o maročanski zadevi ni točno obveščal svoje vlade. "Njegov naslednik bo baron Marschall, sedaj poslanik v Carigradu. — Nemški državni zbor je sprejel dne 14. maja vladno predlogo o pomnoženju vojaštva; obenem se je sprejela tudi resolucija, naperjena proti dvoboju med častniki. Častnik, ki se noče dvohojevati, naj se ne odpusti več iz armade, kakor se je to dozdaj godilo. — Na Francoskem so pri občinskih volitvah v mestih Marseile, Bordeaux, Lille, Versailles, Rouen, Brest in , St. Kventin zmagali katoličani. Opaža se, da se hoče francosko ljudstvo polagoma otresti svobodomiselnih liberalcev in socialistov, ki hočejo Francijo oropati krščanstva. — Italij.-turška vojska. Lahi so 4. t. m., kakor smo že zadnjič poročali, zasedli v Egejskem morju otok Rodos in brez velikega boja tudi njegovo glavno mesto enakega imena ter izkrcali 16,000 vojakov. Turški vojaki in prostovoljci so se umaknili na višave in v gozde, od koder delajo Lahom enake sitnosti, kakor njih tovariši v Tripolisu. Lahi nameravajo bitje zasesti Še mnogo drugih otokov in tako prenesti težišče vojne na morje, ker v Tripolisu ne morejo nič opraviti. Iz Tripolisa so zadnji čas poslali veliko vojakov domov v Italijo, ali pa na ladje za izkrcanje na otokih, V Tripolisu so bili Lahi pri Homsu zopet tepeni in so imeli 40 mrtvih. Iz Smirne so izgnaliTur-ki vse laške podanike, izvzeti so le redovpiki. Turki so v Tripolisu sedaj tudi dobili letalne stroje in bodo tako Še bolj kos Italijanom, Listi poročajo, da je carigrajski nemški poslanik izdelal predlog za mir; po tem predlogu bi dobila Italija tripoliško obrežje, notranja dežela in dve pristanišči bi pa ostali Turčiji. — Dardanele so zopet odprte, a predpisi za ladje, ki hočejo skozi, so zelo strogi. Voziti se bo smelo le no dnevu od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vsak dan bo moglo peljati skozi Dardanele le 60 ladij. Turki obstreljujejo tudi tuje ladje. V luki v Smirni so potopili s streli parnik družbe „Arhipelagos" in „Steam-Kompani"; 80 oseb je utonilo. Pravijo pa tudi, da je zadel parnik ob mino. Italijani so na čuden način vje-li turškega poveljnika otoka Rodos. Ker je italijanski admiral Ameglio izvedel, da je rodoški vali (poveljnik) zapustil otok ter pobegnil na otok Litos, je poslal tja torpedno ladjo „Ostro" ter pozneje Še torpedovko „E-manuele Filiberto". Poveljnik „Ostra" je Šel z nekaj mornarji na suho, da začne pogajanja z valijem, da se uda. Vali Sabbi bej je prišel nato z dvema tajni- koma in tremi spremljevalci na torpedni rušilec „'0-stro". Tudi turški komisar in voditelj carinskega u-rada sta bda prijeta. Mornarji so nato rasedli Litos, med tem ko so se umaknile turške Čete v gore. Admiral Viale je uredil okrog Rodosa redno službo križark, da prepreči, da bi dobili turški vojaki na Rodosu živila in strelivo. Turško vojaštvo je namreč hotelo tudi zapustiti otok na malih čolnih, kam pa so Italijani preprečili ter vzeli Turkom 30 jadrenic, — Vstaja v Mehiki. Listi poročajo, da jo general Aubert trčil pri mestu Kajion z vstaškimi Četami skupaj. Vnel se je hud boj, pri katerem je Aubert pognal vstaše v beg. VstaŠi so pustili na bojišču oko -li 100 mrtvecev. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 19. nedelja: Celestin, papež. 20. pondeljek: Bernardin, spoznavalec. 21. torek: Feliks Kant., „ 22. sreda: Helena, devica. 23. četrtek: Deziderij, škof. 24. petek: Marija Dev. pomočnica kristjanov. 25. sobota: Urban I., papež. * Visoki obiski. Nedavno je obiskal prevzviše-nega gospoda knezoškofa c.. k:r. dvorni svetovalec in namestili jski podpredsednik štajerski, Kari baron Myr-bach plem. Rheinle-ld, pretečeno nedeljo, dne 12, maja, pa ces, kralj, namestnik dalmatinski, Marius grof Attems. * Osebna vest. Hugon Robič, sin slovenskega deželnega odbornika g. Robiča, bo prihodnjo soboto, dne 18, t. m., na graškem vseučilišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva po „sub auspiciis impera-toris". Čestitamo! * Iz pošte. Za poštnega oficijanta na Prager-skem je imenovan poštni odpravnik Franc Krajnc. * Iz šole. Na 3razredni ljudski šoli na Bregu pri Ptuju se razpisuje mesto učitelja. Prošnje do 1. junija na tamošnji krajni šolski svet. — Mesto nad-učiielja je razpisano na trirazredni ljudski šoli na Po-lenšalku. Sola je v III. plačilnem razredu. Prošnje do 15. junija. * Odlikovan slovenski skladatelj. Cesar je podelil veleč. g. o. Hugolinh Sattnerju iz reda oo. frančiškanov, slavnemu slovenskemu skladatelju, vitežki križec Franc Jožefovega reda. * Dvorni župnik Škof dr, Lovro Mayer je dne 13. t, m. na Dunaju umrl. Rojen je bil leta 1828 kot sin kmečkih starišev, Pokojnik je bil spovednik našega cesarja od leta 1868. * Za brate Hrvate. V ljubljanskem občinskem svetu so pristaši naše S. L. S, predlagali, naj izreče mestni svet udanost od bana Čuvaja in Madžarov zatiranih bratov Hrvatov. Predlog je bil enoglasno sprejet. Liberalcem ni bil ta predlog po volji in so nekaj sitnarili z nekim dostavkom, ki pa nima pomena. Liberalci imajo slovansko vzajemnost samo na jeziku in jo poznajo samo pri polnih čašali, * Posnemajnto! Po vseh trafikah in papirnih trgovinah dobiš nemških listov cele kupe. Tudi „Štajerca" in liberalno Časnikarsko gnilobo dobiš v toba-karnah in raznih trgovinah vsak čas na razpolago. Naše liste: „Slov, Gospodarja", „Stražo", „Naš. Dom" in „Slovenca" dobiš malokje naprodaj. Dandanes, ko sega staro in mlado po berilu, je sveta dolžnost vsakega poštenega Slovenca, da posreduje v svojem krar ju, da bi se „Slovenski Gospodar" prodajal tudi v trafikah in trgovinah. Sveto apostolsko delo je, Širiti pošteno časopisje! * Veselo priznanje. Nemški vojaški strokovni listi izjavljajo na podlagi zdravstvenih zapiskov vojaškega stanu, da so slovenski fantje izmed vseh avstrijskih najbolj zdravi. Slovenskih fantov najmanj zboli, najhitreje ozdravijo in daje primeroma naš narod cesarju največ vojakov; nekaj več kot en milijon nas je, pa nosi blizo 70,000 slovenskih mladeničev vojaško suknjo. Ta dejstva dokazujejo, kako je naš slovenski rod Čvrst in trden. To je veliko več vredno, kakor če bi imeli bogve kako slavno zgodovino za seboj. Ce ima Človek zdravje, mu ni treba nobene stvari biti žal razun greha, tako tudi za ves narod ni dragocenejše stvari, kakor je zdravje, ki je izvor moči in temelj za bodočnost. Kljub svoji slabosti naš narod na Boga ne pozablja, in v tem tiči njegova moč. Naša vernost pospešuje našo vstrajnost, nas uči potrpljenja, nas varuje kvarnih vplivov pogubljivega sveta. Vse to ohranja seveda tudi naše telesno zdravje. Naša organizacija imej vedno ta namen, mlado slovensko kri ohranjati zdravo, ne pustiti, da se otruje! Varujmo ljudstvo nevere, ne dajmo, da bi začelo hoditi po drugačnih potih, kakor je dozdaj hodilo, ohranimo, kar imamo. Naj pride, karkoli hoče, naj se naše razmere še tako izpremene, naj se izvrše kakoršnekoli velike politične izpremembe na jugu, naj se ves svet presuče okoli nas, mi Slovenci ostanimo zvesti kakor skala svojim načelom. Mi hočemo biti in ostati pobožen narod, zdravo ljudstvo, pošteno in značajno. Orli, mladeniči naši, oznanjujte povsod in vselej te misli, pa nas bodo tujci in domačini upoštevali! * Podjetnim Slovencem! V narodno zelo ogroženem trgu nekje ob slovenski narodni meji je naprodaj večje posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. To posestvo obstoji iz lepe, pritlične hiše, v kateri se lahko radi velikih in primernih prostorov otvori tudi gostilna, iz mlina z velikim prometom, žage ter stop. Cena za vse Skupaj znaša okrog 100,000 kron, od katerih pa bo potreba izplačati v gotovini k večjemu 20 do 30.000 kron, ostala kupnina pa ostane vknjižena. Za slovensko stvar bo velikanskega pomena, ako pride to posestvo v narodne roke. Pojasnila daje Slovenska Straža v Ljubljani. * 40 let kuharica pri eni in isti gospej. Dandanes je pač redek slučaj, da bi posli vstrajali 40 let v eni in isti službi. Vse časti in hvale je torej vredna Gera Stuhec, ki je od 10. maja 1872 do danes nepretrgoma kuharica pri spoštovani gospej soprogi našega rojaka g. Lubeca v Gradcu. Gera je rojena v Do-bu pri Ljutomeru, je vstopila pri omenjeni gospej v službo v Radgoni, ž njo se preselila v Gratwein, v Ljubljano in slednjič v Gradec. .Se je čvrsta, Čita marljivo slovenske liste in upajmo, da bode še mnogo let čitala ter pridno in dobro kuhala. * StavMnski delavci na Spodnjem Štajerskem, pozor! Prosi se nas za objavo sledečih vrst: Nemški graški stavbeni podjetniki zopet poskušajo, privabiti naše spodnještajersko delavstvo v Gradec, kjer pa nimajo dela za toliko ljudi. Prigodilo se je zopet večjemu Številu stavbi.nsk.ih delavcev, da so Šli iskat dela v Gradec, pa ga niso dobili in so morali odriniti peš od tam v domovino, ker so žalibog vse svoje borne prihranke porabili le-tam za potrebni živež. Kako prijetno je to, ko moramo Spodnještajerci prosjačiti kruh med potjo, od Gradca v domovino, si lahko vsakdo predstavi. Opozarjamo torej naše domaČe delavce, naj, raje ostanejo doma in si pri poljedelstvu prislužijo vsaj nekaj, pred vsem si pa ne zapravijo po nepotrebnem svoje prihranjene groše. * „Betalen se štir"? Tako je vprašal holand-ski kralj svojega ministra, ki ga je prišel vprašat za svet, kaj naj počne z redovniki, ki so pribežali s Portugalskega na Holandsko. Ko je minister kralja zagotovil, da ti redovniki redno plačujejo daco (Štir), ga je kralj še vprašal: „Imajo li kaj jesti?" In ko je minister pritrdil, da se mu zdijo imoviti, ker imajo dovolj živeža, mu reče kralj: „iTedaj jih pustite, da se pri nas naselijo, kolikor se jih hoče." Tako holandski kralj! — Zato ni čudno, da je francoska redovna družina odgovorila slovenskemu graščaku, ki je ponudil svoj grad na prodaj, da gre raje na Holandsko, kakor pa na Avstrijsko. * Za 16 milijonov več davkov je prejela letos naša država že v prvem Četrtletju, kot lani. Direktnih davkov se je plačalo za 6 milijonov, indirektnih (razne doklade) pa 5 milijonov, carina je vrgla tudi 5 milijonov kron več kot lani, Indirektnih davkov se je radi tega več plačalo, ker je uporaba raznih ljudskih potrebščin vedno večja. Večji čolninski dohodki pa se pripisujejo večjemu uvozu tujega blaga in razvoju naše industrije in veletrgovine. Tudi pristojbine so nesle državi več kot prejšnje leto. * Povodnji. Velikanske povodnji so bile pretečem teden na Tirolskem, Vorarlberškem in Solnogra-škem ter zahodpo-ševernem Koroškem, Deževalo je neprenehoma 40 ur; vse reke in potoki so silno na^ rasli in prestopili bregove. Mnogo mostov in cest je porušenih, polja opustošena. Na pomoč so poslali vojake, Tudi nekaj ljudi in mnogo živine je našlo smrt v deročih1 valovih. — Na južnem Bavarskem so velike povodnji; ponekod je prekinjen železniški promet. * Velika vročina. V nedeljo, dne 12. in v ponedeljek, dne 13, t. m., je nastala ne samo v naših krajih, ampak tudi po severnih deželah, velika vročina, V Pragi je bilo v nedeljo v senci 30stopinj toplote. Kot nasledek nenavadne vročine bodo zopet nove povodnji v gorskih krajih, ker se je začel sneg na planinah močno taliti. Tudi iz Francoskega, Nemčije in Belgije se poroča o neznosni vročini. Ledeni možje so se izneverili. * Novice s svetovnega trga. Židje razumejo izrabiti vsako malenkost, da uplivajo na cene blagu. Pred kakimi 14 dnevi so židovski listi naznanjali, da je napravil mraz na ozimni, posebno na pšenici, v ži-torodnih krajih „ogromno" škodo. Cene so židovski trgovci z žitom takoj dvignili. Sedaj pa se je doka. zalo, da so bile te vesti popolnoma neresnične. Mraz ni nobeni žitni vrsti popolnoma nič Škodoval. Židje so vpili v svojih listjh le radi tega o škodi po mrazu, da so delali mastne dobičke. — Kartel lastnikov tovarn za železo je sklenil povišati cene železu. Novo povišanje se začne s 1. julijem. — Tudi poper se bo podražil. Listi poročajo, da je uvoz popra iz otoka Java, kjer se pridela največ te kuhinjske dišave, zelo padel. Cena se bo zvišala za 5 do 10%. — Prijateljice kave bo gotovo zanimalo, če navedemo, koliko kave se porabi na leto po svetu. Na celem svetu se porabi letno 21 milijonov 197.700 meterskih stotov kave ali 17 milijonov 684.000 vreč, V posameznih državah se porabi sledeča množina kave: Severna Amerika 8,000,000, Nemčija 3,650,000, Francija 2,275.000, Avstrija 1,100.000, Nizozemsko 760.000, Belgija 625.000, Švedsko 670,000, Norveško 270.000, Dansko 295.000, Italija 456.000, Rusija 480.000, Švica 212.000, Angleško 266.000, Špansko 248.000, Portugalsko 70,000, Turčija 290.000, Grško 35,000, Rumunija 52,000, Bolgarija 30.200, Srbija 18.000, Egipt in Severna Afrika 190 tisoč, Kap 325.000, Indija 100.000, Kanada 110.000, Pacifik in Kalifornija 300.000, La Plata 270.000, Avstralija 100.000 met. stotov, * Denar cenejši. Listi poročajo, da so sklenili veliki denarni zavodi, n. pr. banke; na Angleškem, v Nemčiji in na Francoskem, znižati obrestno mero za Vi in celo %% za posojila in vloge. Avstrijsko-ogrske banke (velike hranilnice) bodo tudi najbrž znižale o-brestno mero. Razmere na svetovnem denarnem trgu se bodo v toliko izpremenile, da bo denarna stiska, ki je bila opažati zadnja leta, ponehala. * Vojaški nabori. Od raznih strani nas povprašujejo naši mladi prijatelji, ki morajo letos k naborom, kdaj in kje se bodo letos vršili za posamezne o- kraje nabori. Danes Še ne moremo dati točnega odgovora, ker državni zbor še nL rešil brambne postave, od katere je tudi več ali manj odvisno, kedaj se bodo vršili nabori in kako visoko bo Število letošnjih novincev. Priobčili pa bomo vse ob pravem Času. Cenjenim naročnikom! i. Kdor si »Slov. Gospodarja« po dopisnici naroči, a ne pošlje nič naročnine, dobi ©c8 Zduj 13" naiprel samo dve številki »Slov. Gospodarja«; potem se mu pošiljanje lista brezpogojno ustavi. Naj se torej z naročilom ob enem pošlje tudi denar.. 2. Tisti naročniki, ki še lista niso plačali do konca leta 1911, imajo pri današnji številki na ovitku križ, in sicer, kdor je še dolžan za četrt do pol leta 1911, ima na ovitku en velik križ; kdor je še dolžan za tri četrt leta, ima ciV3 križa in kdor je dolžan za celo leto, ima fpi križe. Križe smo naredili na ovitek samo še danes potem pa se list brezpogojno vsakemu ustavi. 3. Kdor nam dolguje morebiti čez eno leto naročnino, tistemu se list takoj ustavi. 4. Ako bi se komu list po krivici ustavil, naj ga reklamira takoj; reklamacije so poštnine proste. Pri reklamaciji nam naj naznanijo, kdaj in pri kateri pošti so plačali naročnino. Mi imamo več položnic, po katerih smo dobili denar, pa imena ni na položnicah, zato ne vemo, kdo nam je denar poslal. Upravnišfcvo „Slov. Gospodarja". v Se nekaj o „Tit&niku", o ponesrečenih im rešenih. Mesec je že potekel, odkar se je zgodila največja nesreča na morju, toda še vedno se zanima svet za podrobnosti te grozovite nesreče in za usodo ponesrečenih in rešenih, Preiskovalna komisija v Washingto-nu je dognala krivdo parobrodne družbe, lastnice orjaškega „Titanika", ki je skrb za varnost življenja puščala popolnoma v nemar. Družbin predsednik Is-may je sicer da.l najimenitnejšim potnikom v I, razredu zadnji večer pred potopom sijajno večerjo, od katere se je še ohranil jedilni list, za rešilne Čolne pa ni imel skrbi. Ne samo, da je bilo premalo rešilnih Čolnov, tudi to se je pred komisijo dokazalo, da 4 rešilni Čolni niso bili nameščeni na krovu, kakor je predpisano in kamor so drli preplašeni potniki, am' pak na enem spodnjih krovov, kar pa je vedelo le malo potnikov. Pa Še druge reci so se izvedele. Ladje ▼ bližini ¿utapljajočega se „Titanika". Nobena ladja ni prišla do iTitanika", , predno se je ta potopil. Prva ladja, ki je prišla na kraj nesreče, je bila „Karpatija"; pa je našla samo plavajoče čolne, iz katerih je rešila kakih 700 ljudi, orjak „Titanik" je že ležal, potopljen na morskem dnu.Vznok,, da ni prišla nobena ladja pravočasno, je bil tudi v tem, da so s „Titanika" drugim parnikom napačno javili mesto, kjer se je zgodila nesreča, Druge ladje, ki so dobile brezžičnim potom klice na pomoč, niso mogle vedeti, pri čem da so. Tako je izpovedal pred preiskovalno komisijo kapitan parnika „Mount Temple", g. Thomas Moore, ki je izjavil, da ga je dne 15. aprila pol ure po polnoči vzbudil telegrafist ter mu naznanil, da je vlovil s „Titanika" brezžično brzojavko s prošnjo za pomoč. Kapitan je Šel takoj s Častniki na krov ter ukazal z največjo hitrostjo pluti v po „iTita-niku" označeni smeri. A led ga je kmalu zadržal, in ko je prišel ob VS.\ uri v jutro na mesto nesreče, ni videl ne parnika ne kakih ostankov. Označba, kje se nahaja parnik, je bila torej napačna, razlike je bilo za 8 milj. Morda je prišla kaka druga ladja pravočasno na označeno, toda napačno mesto, kjer pa seveda o kakem parniku ni bilo nobenega sledu. Nekatere ladje so se obnašale malo človekoljubno, Tako sta izpovedala Edvard Clark in James Creig, dva potnika parnika „Saturnia", da se je nahajal ta parnik samo 6 milj od „Titanika", ko se je ta potopil. Parnik ni prišel na pomoč, ker ga je obdajal led. Ko je kapitan to videl, je dal znamenje, da se zopet vrne. Se čudnejšo vlogo je igral parnik „Californian", Ernst Hill, pomožni strojnik na tem parniku, je pred komisijo pod prisego izpovedal, da sta kapitan Lord in njegov telegrafist videla švigati rakete proti nebu, znamenje, da se nahaja ladja na morju v stiski. „Titanik" ni mogel biti oddaljen več kot 10 milj, kajti zvečer so pluli v razdalji 4 do 5 milj mimo razsvetljenega parnika. Kapitan Lord pa na nikak način ni hotel priti na pomoč ter ni obrnil svoje ladje. Kapitan Lord je izjavil, da Hillovemu pričevanju ni prisoditi nobene vrednosti, priznal pa je, da je videl bele rakete, to pa da niso znamenja za pomoč. Kako se je Slovenec Eornn redil s „Titanika". Na ponesrečeni ladji se je nahajalo, kakor je u-gotovil newjorški avstrijsko-ogrski glavni konzulat, 63 avsrijskih podanikov. Ker so se skoraj vsi peljali v medkrovju, od koder je bilo rešenih le malo potnikov, se jih je rešilo samo 8, Od hrvaških potnikov, se je rešila ena Hrvatica in dva Hrvata; povest rešenega JalŠavca prinašamo na današnji prilogi. Izmed Slovencev, ki so bili trije na ladji, se je potopil Janez Merkun iz Srednje Bele na Gorenjskem, njegov svak Franc Korun iz Milj pri Kranju pa se je rešil s svojo hčerko Ano. Svojo rešitev popisuje tako-le: „V Galesburgu imam ženo ter pet otrok'. Po posredovanju tvrdke Frank Sakser v New - Yorku sem odpotoval na obisk v staro domovino dne 14. marca. Ko sem doma vse opravil, sem se vrnil s hčerko Ano in svojim svakom J. Merkunom v Ameriko. Ukrcali smo se na „Titanik" dne 10, aprila, v Cherbourgu. V usodni noči sem spal, ko je trčila ladja ob ledenik. Sunek me ni vzbudil, pač pa je nastala zmešnjava na krovu. Zdelo se mi je, da se je moralo pekaj pripetiti in zato sem se oblekel ter odšel gori. Tam sto mi povedali na tozadevno vprašanje, da je ladja nekam zadela in da moramo vsi utoniti. Tega nisem verjel, kakor tudi nihče drugi ne. Vsi smo bili trdno prepričani, da se orjaškemu parniku ne more nič zgo-ditL Ko sem se pa spodaj na lastne oči prepričal, da je predrl led stranice in da prihaja voda noter, sem Šel v svojo kabino po hčerko in svaka. Ko pridemo na gornji krov I, razreda, mi neki mornar iztrga otroka in nese v rešilni Čoln, Tudi jaz stopim za njim, a so me hoteli zadržati. Nato pa primem hčer in pravim, da so ne pustim ločiti od nje. Znabiti bi me bili vendar iztirali iz čolna, da me ni rešil neki mornar, ki je imel večkrat opravka v moji kabini, in kateremu sem včasih postregel s pristnim domačim brinjevcem. Rekel je namreč drugim, naj me pustijo, in tako se je zgodilo* Svaka so pa zrinili proč, in takrat sem ga zadnjič videl. V rešilnem Čolnu sem bil jaz razun mornarjev edini moški, Hitro smo odvesla-li od potapljajo-čega se parnika. Kmalu za tem, ko se ozrem nazaj, je nastala na parniku strahovita razstrelba. Ladja je stala skoro navpik s prvim koncem, nato je parkrat počilo in vse je izginilo v vodi. Nikdar ne pozabim strašnega kričanja, ki je nastalo. Rešeni v Čolnih so bili nekaj Časa vsi prevzeti groze. Nato pa so nastali prizori, katerih ni mogoče ne dopovedati, ne popisati. Neizbrisgo mi ostanejo v spominu! Morje je bilo popolnoma mirpo in gladko, V najhujšem mrazu smo vozili 4'/2 ure, dokler nismo opazili proti jutru parnik „Karpatija". ReŠilci so bili mnenja, da smo napol mrtvi. Zavili so nas v odeje, nam dali okrepčujočili pijač in vsega, kar smo hoteli, V New-Yorku so nas naložili na avtomobile in odpeljali v razne bolnišnice. Kar nas je bilo katoličanov, smo prišli v St. Vincenc bolnico. Tam so nam dobro stregli, da bolj sploh ne bi bili mogli. Dobil sem takoj obleko, 25 dolarjev v gotovini in vozni listek v Galesburg, in v soboto Še eno obleko," Nad 4urna blodnja po morju v rešilnem čolnu Korunu ni Škodovala, Tudi njegova mala hčer Ana je zdrava. Korun je imel v obleki, v kateri se je rešil, 700 dolarjev v gotovini. Ta denar je rešen, njegova prtljaga pa se je potopila. Na vprašanje, če je videl, ako so streljali častniki na može, ld so hoteli priti s silo v rešilne Čolne, je odgovoril, da ne. Pač pa je slišal strele iz samokresa, a je menil, da so kakšna znamenja. Povedal je dalje, da so zapazili s parnika ledene gore že v soboto, a se za-nje ni nihče zmenil. Nesreča se je pripetila po ladijskem času nekako ob 11. uri. Njegova ura je kazala po evropejskem času pol-štirih zjutraj. Ko je ladja trčila, je bilo nekaj časa na krovu parnika vse mirno, Se-le potem, ko so spoznali potniki resno nevarnost, je nastala velikanska zmešnjava. Ljudje so kričali in molili, da bi bila pa godba igrala Žalostinke, ni slišal. Slišal pa je še dve uri potem, ko se je ladja Že potopila, kričanje potnikov, ki so si nadeli rešilne pase in plavali po leden.o-mrzli vodi. Toda pomagati jim ni bilo mogoče! Ko se js potopil parnik, je bil oddaljen čoln (od njega kaka dva lučaja. Vsega skupaj je bilo v Čolnu okoli 50 oseb; za silo bi bilo mogoče še spraviti par ljudi vanj» Mariborski okraj. m Maribor. Pobržki Bismarkovci so postali ta-ko prevzetni, da nas miroljubnih Slovencev ne morejo pustiti več pri miru. Hočejo nas dražiti in izzivar ti, Nam Slovencem v zasmeh in zaničevanje so prejšnjo FariČ-ulico prekrstili na ime: Rosegger-ulica. To je tisti Rosegger, ki je znan ldot hud sovražnik Slo-. vencev, ;On pobira darove po 2000 kron za nemški Sulferajn in je nabral že okrog 3 milijone kron. S tem denarjem se zidajo Šulferajnske Šole. Te šole so za nas Slovence velika nesreča, ker trgajo našim otrokom predragi zaklad maternega jezika iz srca. Tega Roseggerja bomo imeli tedaj pobržki Slovenci zmirom pred očmi. Ali ni to izzivanje in zaničevanje miroljubnih pridnih' Slovencev? Ali ni dovolj že drugih krivic, ki nam jih prizadevate? Mi plačujemo davek za občinske potrebe ravno tako, kakor Nemči. Ko pa pridemo na občinski urad, pa za slovenski jezik ne najdemo pravice! Mi plačujemo za domaČo šolo kakor vi, v šoli pa nima paša beseda nobene veljave. Kakor za hlapce nas imate in še manj ko hlapce! Tega zaničevanja in hlapčevanja. smo že do grla siti. Ker nam vi ne daste pravice, si jo bomo sami poiskali, vam Bismarkovcem pa bomo dali pošteno plačilo za vaše predrzno izzivanje. m Maribor. Trgovec TiŠler v Tegetthoflovi u-lici ima zelo divjega konja. Ko je peljal hlapec Šalamun dne 12. t. m. popoldne s sodi obložen voz po Te-getthoffovi ulici, pripelje nasproti samodrč. Konj se splaši in skoči na stran. Voz se prekucne in hlapec le padel tako nesrečno ob steber za lepake, da je bil pri priči mrtev. Nanj padajoči sodi so mu razdrobili glavo. Nesrečnež zapušča vdovo in tri nepreskrblje- ne otr^ pobpežje pri Mariboru. Gospod urednik! Pridite enkrat v naš ljubi Pobrž malo na sprehod! Bo- dete videli, kako Čudna nova imena so dobile zdal nar Še pobržke ceste in ulice: »Rosegger-Gasse" Riq mark-StraBe" itd. Zdelo se Vam bo, da niste več v Avstriji, ampak da ste zašli kam ua Prusko Poveite mi, kaj ima pravzaprav Bismark v Pobržu opraviti Ta mož je bil nekdaj minister na Pruskem in je leta 1866. začel vojsko zoper Avstrijo. On je bil kriv da smo bili Avstrijci leta 1866. tako hudo tepeni pri Kra Ijevem gradcu, Zato mi res ne gre» v glavo, kako morejo naši pobržki Nemci in posilinemci tega Bismarka tako Častiti, da dajejo zdaj našim cestam njegovo ime Pravijo, da sta pri nas posebno župan Rojko, ki jé sip slovenskih starišev, in pa nadučitelj Seidler, delovala za Bismarkovo ulico. Zato damo našim Bismarkovcem dober svet: Preselite se kar kam na Prusko in častite tam svojega Bismarka. Pri nas v Pobržu nima mož nič iskati. m Kamnica pri Mariboru, Za našo lepo občino se bije že več let oster boj. V občinskem odboru imajo večino nemški in posilinemški mariborski purgar-ji; domaČim kmetom in. manjšim posestnikom ti ljudje ne dovolijo, da bi imeli besedo v občinskem gospodarstvu, Ker pa to gospodarstvo ni bogve kako vzorno, so se slovenski volilci za letošnje volitve pripravili,' da naskočijo posilinemško kamniško trdnjavo. Naši nasprotniki, posebno mariborski meščani in nekateri u-radniki, so se cele tedne pred volitvami trudili, dobiti nekatere nezadovoljneže na svojo stran, Pomasalo je nasprotnikom tudi sladko kamniško vinoe. V četrtek, dne 9. maja, so se vršile volitve. Nasprotniki so vozili svoje in omahljivce v kočijah na volišče. ;Od 62 volilcev 3, razreda se jih je udeležilo volitve 54. Naši kandidatje: Ledenik, Maček in HlebiČ so dobili 24 glasov, nasprotniki 28. Nekaj naših je ostalo doma, nekaj pa jih je uskočilo k nasprotnikom. Čeravno sirto v tem razredu propadli, Še nismo izgubili poguma. Naskočili smo Še 2, razred. Tukaj so dobili naši možje: Ledenik, Doško in Lorbek po 8 glasov, nemški meščani po 11. V I. razredu se volitve nismo udeležili, V občinskem odboru naše občine sed' sedaj S meščanov, ki bi naj odločali o občinskem gospodarstvu. To vendar ne gre, da bi se nam domačinom na ta na^ Čin kratile naše pravice. Proti volitvam smo vložili priziv. m Kamnica. Gotovo bi Mariborčanom ne bilo ljubo, ako bi se mi Kamničani vmešavali v njih' občinske volitve ter jim vsiljevali celo kandidate iz Kamnice, Samo mi smo tako ponižni, da si damo vse dopasti od tujcev, celo v občinski odbor jih sprejemamo. Za nemškutarsko stranko in proti naši katoliško-slovenski stranki so tokrat iz Maribora najbolj delali : klobučar Bregar iz Gosposke ulice, ki še uiti nemški dobro ne zna; nadalje trgovec Grubič, ki je pri vsaki volitvi proti našim vrstam, potem trgovec Martine iz Gosposke ulice, trgovec s cementom, Piki, in mesar Šerak, ki po štantih prodaja meso/ v Mariboru. Kamničanje, zavedajmo se, da smo samostojni ljudje, in ne podrepniki takih Mariborčanov, kakor so Bregar, Grubič in tovaHŠi. m Sv. Marjeta ob Pesnici. Sv. birma in bla-goslovljenje prenovljene župnijske cerkve se bo vršilo na trojičko nedeljo, dne 2. junija t. 1. Farani se pridno pripravljajo na slovesen sprejem nadpastirja. m Kanlža pri Pesnici» Dobro znani umetni valč-ni mlin v Kaniži, ki je bil nekdaj last posestnika Rep-nika, je sedanji lastnik Rengo prodal g, Francu Er-lihu, veleposestniku iz St, Ilja v Slov. gor. SvOje posestvo v St. Ilju g. Erlih še tudi nadalje ohrani. m St. Ilj v Slov, goricah. Tukajšnja podružnica Štajerske kmetijske družbe bo delila v nedeljo, dne 19. maja pri Polaku dolgo let služečim viničarjem in poslom denarne nagrade in odlikovanja. Razdeljenih bo za 401etn(o službovanje 11 Častnih kolajn, m Sv. Jurij v Slov. gor. V tukajšnji Krajnčevi gostilni je iz zadnjega „Slovenskega Gospodarja" nekdo izrezal dopis od Sv. Jakoba o shodu S. K. Z., ki se je krasno obnesel. Gotovo ta dopis „StajerČeve-mu možiceljnu ni bil ljub. To vse pa še nikakor ne daje kakemu rujavemu agitatorju pravice, poškodovati tuje blago. Svoj štajerčijanski evangelij mesari kar kor hočeš, predrznež, toda za naše liste so tvoje roke preveč nesnažne, da bi se jih tudi samo dotaknil, kaj Še-le poškodoval, m Sv. Lovrenc nad Mariborom. V četrtek, dne 9. maja t. 1. ob 3. uri popoldne je udarila strela v eno kakih 25 korakov od podružne cerkve sv. Ignacija oddaljeno smreko s tako silo, da se je zdrobilo vsled pritiska zraka v cerkvi 21 Šip, na mežnariji in kap-laniji pa 7, torej skupaj 28 šip. Med nevihto je cel Ignacijev breg pobelila kakor koruza debela toča. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod! m Slov. Bistrica. Nemci so povslod, bodisi v Gradcu ali v Bistrici, izborno slabi gospodarji. Naši strici so občino in okrajni zarftop v par letih pošteno opremili z dolgovi. Zdaj pa sci pri Mariboru Naše kat. slov. izobraževalno društ'0 ima 19. t. m popoldne v gostilni gospoda ŠaBperls večjo prireditev. Natančnejši vspored priobčimo na vabilih. Za danes samo opozarjamo vse slovenske Studenčane, da se veselice gotovo udeležijo. , m Sv. Križ B*d <#sriborom. Katoliški slovenski rokodf-lski pomočniki iz Maribora prirede na vnebobod dne 16. t, m. izlet, kj?r bodo predstavljali žaloigro: „Sicovo maščevanje" in šaljiv ko „Krčmar pri zvitem rogu". Po predstavah je pr< sts zabava Na vsporedu je tudi govor. Čisti dobiček je nam:njen za Slov. Stražo, zato pri,lite v obilnem številu Začetek ob 3 uri popoldne. m Če*ela'Ska ptorsžnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor priredi na binkoštni pondeljek popddne ob dveh pri čebelnjaku g. Tomaža Kralj v Ihovi poučno predavanje Predava g. Jurančič. Vsi prijatelji čebelic se uljudno vabijo k obilni udeležbi! m Sv. Lsnart v Slov. g*r. Vsa sosedna društva op zarjamo, da priredi Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri 3v Lenartu veselico na binkoštni pi ndeljek. Ponavljal se bo „Divji lovec". Ptujski okraj. p Ptuj. Vinogradi v Halozah in Slov. goricah kažejo lepo. Grozdičja se je zelo mnogo nastavilo. Vi-norejci, ne pozabite Škropiti. Poznega sadja se tudi obilo obeta» — Na desnem bregu Drave, v Zabovčih, je potegnil neki posestnik neznanega utopljenca na suho. Mrlič je 172 cm dolg in je ležal v vodi 4 do 5 tednov. Na desni roki pod laktom ima v kožo vrezane črke: K. u, k. D. A. R. Nr. 39, B, Nr, 4 in letnici 1883 in 1904» Mrliča so spravili v mrtvašnico. d Polenšak. Podpisani odborniki občine Polanci globoko obžalujemo in najostreje obsojamo zločin, s katerim je hotel na velikonočni ponedeljek' neznan zli-kovee javno osramotiti našega č. g. župnika, pa je s svojim grdim dejanjem naredil veliko sramoto le nam laranom. Mi prosimo po vsej pravici užaljenega gospoda, naj se ne ozirajo na hudobna dejanja ničvrednih ljudi, kakoršnih menda nikjer ne manjka, ampak naj bodo zagotovljeni, da smo vsi pošteni iarani ž njimi in proti sovražnikom cerkve, kar hočemo za naprej pri vsaki priložnosti tudi v dejanju pokazati. Obenem pa tudi z vso odločnostjo protestiramo, da bi kdorkoli v imenu vseh faranov po slabih časnikih, osobito v „Štajercu", grdil in napadal našega dušnega pastirja. Ne bomo več trpeli, da bi vsak zateleban postopač na račun nas vseh faranov metal blato v duhovnike, ki ne storijo nič drugega hudega, kakor da vestno izpolnjujejo svojo dolžnost. Branili bomo in braniti tudi znamo svojega dušnega pastirja. Občina Polanci, dne 6. maja 1912, — Jože! Kelenc, Franc Slana, Franc Meško, Franc JanžekoviČ, Janez Hoj-nik, Jožef Petek, Anton Florjančič, Anton JanžekoviČ, Alojz Rojlit, Jurij Lovrec. p Sv. Andraž v Slov. gor, V predzadnji Številki „Sloge" je neki dopisnik nekaj skoval čez stari občinski odbor. Nekateri, ki se jih tiče ta dopis, so mene dolžili, da sem baje jaz pisal dotič.ni dopis. Čudno, je to, da nekateri mislijo, da je samo meni mogoče pisati po časnikih. Ali bi se sploh še splačalo mešati v Šentandražko politiko? Mislim, da ne. Kot gostilničarju mi je pač vseeno, kak je odbor ali kdo je v odboru; zato tudi nisem pisal dotičnega članka» Gospode posestnike torej prosim, da se naj poprej prepričajo, potem govorijo — bojkotirajo. Po mojem mišljenju ne morem biti v vrstah onih, ki delajo sovraštvo med ljudstvom, Preplankana „Sloga" pa naj piše resnico, da ne bodo trpeli obrtniki Škode. Vse tiste pa, ki še trde, da bi bil dopisnik jaz, pa prosim, da vprašajo uredništvo „Sloge",' ali sem Jaz kriv ali ne, drugače so v nevarnosti, da me obrekujejo ter mi delajo krivico. Šentandr.ažkim slogašem pa želim več pameti in resnicoljubnosti. — Josip Rolla, gostilpičarski sin, Sv. Andraž v Slov. gor. p IIum pri Ormožu. Umrl je, kakor sm)o zadnjič kratko poročali, dne 4. t. m. na Hardeku pri Ormožu mož sicer neznan širni javnosti, pa priljubljen pri vseh, ki so ga poznali in vreden, da dobi v listu, kar terega je najraje prebiral, skromen spomenik, gosp. Ivan Kocpek., učitelj in posestnik. Silno se je trudil, da bi pripravil sebi in svoji priletni materi boljšo bodočnost. In sedaj, ko je dosegel zaželjeni cilj, ga je pobrala neizprosna sušica, morilka mladine, posebno v pomanjkanju se učeče, kakor je bil blagi pokojnik. Dovršil je najprej z dobrim uspehom orglarsko šolo v Ptuju in bil eno leto organist v Laporju, potem se je pa, če tudi Že ne več mlad, podal na učiteljišče v Maribor. Bil je zelo marljiv in zato pri vseh profesorjih priljubljen učenec, po dovršenih študijah pa vesten učitelj najprej pri Sv. Juriju v Slov. gor., poltem 3 leta pri Sv. Barbari v Halozah in od jeseni sem na Runeču. Kot človek je bil skromnega, zelo blagega značaja in trdnega katoliškega prepričanja. To je vselej pokazal, posebno pa v svoji dolgi mučni bolezni, katero je z veliko potrpežljivostjo prenašal ter po pobožnem sprejemu sv. zakramentov tudi popolnoma vdan v voljo božjo, umrl. Bodi tvojemu truplu, dragi Ivan, žemljica lahka, duša pa naj vživa rajsko veselje! p Ptuj In oko ica. V imena odbor» D.Z uiozaij» podpisana n» vtle-važen in zanimiv tomesefen sbrd naše zveze, ki >«• vrši <■■ nedeljo dne 19. msjnika takoj po ve£ernic»h v droštieniii pr štorih (Kmetska posojilnica v minoriiukem '»mrs'anu). Na dne,nem rrdi j n ed drugim tndi petje in vp-izorite« zaba r.ega in p učnega przo a „Prvi in i*dqii msju k". Članic? pridite p ilnošteulnol 'IV rez j a Beznik, prtdscd. p Središče. Dekliška zreča Srfdišiu priredi na binkoštsi pon-deljek, dne 27. majnika p-i veiernieah na vrta g. J. Lonf-ariča na G rabah gledališko predstavo „Jonwika deklica" (Devica orleanska Ivana d'Arc). Na rsp^redn je tudi go^or in živa slika. Ob zelo neugodnem vremenu se prireditev preloži na prihodnjo, to je trojiško nedeljo, dne 2. junija. K najobilntjši udeležbi vabi odbor. Lj ntomerski okraj, Ljutomer. V Babincih pri Ljutomeru je umrl 21. p. m. ugledni kmetovalec Marko Bežan v 58. letu starosti, nagle smrti. 1 Sv. Jurij ob SČavnici, Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 19. maja, pjo rani sv. maši zborovanje in žrebanje kmetijskega orodja, Predaval bo eden g. potovalni učitelj o živinoreji. Za žrebanje je podarila kmetijska družba 25 kron, podružnica 15 K 50 vin,, nekaj pa udje. Dobitki bodo samo koristne gospodarske naprave, zato se kmetovalci uljudno vabijo, da pridejo v obilnem Številu, Isti dan popoldne pa se vrši predavanje o poletnem delu v vinogradih v gorici g. Krelta v Grabonoškem vrhu, kjer bo predaval g. Pirštinger. Podružnica je izposlovala za mostne tehtnice v Ivajncih vsaki po 500 kron podpore. Za^ to se bode vsem udom podružnice tehtalo za polovično ceno. Udje imajo na razpolago sedaj drevesne škropilnice in žveplalnike, trsne škropilnice, brane, požiral.nikove cevi, trokarje, predavanja, torej je treba le dobre volje in gospodarski napredek ne more izostati. 1 iz Murskega polja. Gospod urednik! Dovolite mi v Vašem „Slov. Gospodarju" majhen prostorček, da popišem nekoga, ki dela sitnobe okraju ter vznemirja dobro in pošteno ljudstvo krasnega Murskega polja. Ta nekdo je „sk'rajnô" priljubljeni gospod „ra-lunkerar" ljutomerski, ki je prišel k nam od one stra-ni, od koder prihaja navadno slabo vreme s točio, namreč iz dežele onstran Mure, Pa naše ljudstvo je prezavedno, da bi se dalo od vsakega strahovati in potiskati v kot. Zato pa imajo oblasti zmiraj dovolj posla z ljudstvom in pa z gospodom dimnikarjem, ki se pridno poslužuje tiste postave, katera brani, da si ljudstvo samo ne sme osnažiti svojih dimnikov, kar je gotovo krivica. In ravno vsled te krivične postave zapade liudstvo občutni kazni, posebno še zato, ker je še vedno resničen pregovor: Vrana vrani pe izkljuje oči. Je pač vedno tako, kakor to tudi vsi dobro znamo, da ona postava, ki je za ljudstvo na deželi bolj Škodljiva, tista se bolj strogo izvršuje. ¡To bi si pa vendar dovolil opomniti: Naj bi bil kaznovan le tisti, pri katerem se hajde, da ima svoj dimnik zanemarjen, pa vendar ne pusti ometati, kjer je pa dimnik Čist in ometen, čemu potem kazen? Saj nevarnost ognja ni odVispa od tega, k.do ometa dimnike, marveč ocl tega, kako so ometeni. Ako pa se ljudstvo sili, da mora pustiti dimnike ometati, potem se naj pa skrbi, da bodo isti tudi snažno ometeni, ne pa samo saje razdražene. Ljudstvo se namreč v obče pritožuje, kako slabo se ta obrt opravlja. Gospod mojster navadno niti ne pogleda zraven, marveč kadar se po občini o-meta, se on skoro gotovo kratkočasi v kaki krčmi. Njegov pomočnik navadno pri hiši drži v roki knjigo in si zaznamuje hišne Številke dotiČnih gospodarjev, katere hoče oblasti naznaniti. Le učenec, ki gotovo še ni dolgo, od kar je izstopil iz šole, ta mora skoro vse storiti. Meni je že zelo žal, da nisem „rafunkerar", kako lepe kronce bi zaslužil. Naj bi bil zraven tudi malo črn, nič ne de, saj pravijo, da je rogač tudi črn, pa ima vendar povsod dovolj prijateljev in Častilcev. Pa šalo na stran in izpregovorimo eno resno besedo: Skrajni čas je že, da se ta krivična postava prenare-di in popravi. Prosimo poslance, kot zastopnike ljudstva, naj store vse, kar je v njihovih mloceh, da se to zgodi v korist ljudstva, katero plačuje tudi od svojih hiš davek, ne pa, da bi tudi v prihodnje imel dimnikar več pravice pri hiši, kakor pa hišni gospodar. Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. V Razborju nad SaŠeljnon\, vrlim prijateljem naše Kmečke zveze, je čudovito lepo pel divji petelin. Dve pomladi so že hodili imenitni gospodje iz Slov- Gradca njegovo krasno petje pazljivo poslušat, ga kadit in mu ploskat. Toda ni maral njih priznanja in kadila. Poigraval se je Šegavo ž njimi, povohal kadilo pa zbežal. Minuli teden, ko se je ob poroki ŠaŠeljnove Micike, pridne cerkvene pevke, obhajala gori gostija, se je oglasil pa tudi še boljši pevec čižek. Zapel je pesem, katere drugi niso znali, „solo": Pihne na piščalko, zapoje, petelin utihne — pum! na tla! Premagan je I Ne bo več pel, slovenje-graških lovcev za norca imel, Mercina! s Stari trg. Veselica, katero je priredilo preteklo nedeljo naše Kmetijsko bralno društvo, je ob u-godnem vremenu prav krasno uspela. Dekleta so predstavljala zgodovinsko igro „Junaške Blejke", Akorav-no je večipa deklet prvič nastopila na odru, so vendar vse brez izjeme vloge častno rešile. Le tako naprej in kmalu se zopet prikažite na odru! Namerava se letos prirediti večja ljudska slavnost v proslavo 501etnice smrti Slomšekove, .Vspored in čas se bode pravočasno naznanil, s Št. Andraž nad Polzelo, Milo so peli zvonovi oretekli teden na Oljski gori nad Polzelo ter naznanjali daleč na okoli žalostno vest, da je umrla v cvetu svoje mladosti mladenka Marija Praprotnik, članica Marijine družbe v St. Andražu. Stara je bila komaj 21 let. Neizprosna jetika, katera spravi toliko mladine v prerani grob, ji je pretrgala še tako mlado življenje. Bolezen jo je mučila 4 mesece, katero je voljno prenašala. Bila je večkrat previdena s sveto- tajstvi za umirajoče. Veličastni pogreb, kateri se je vršil v sredo, dne 1. majnika, so vodili domači preč. g, župnik, V krasnem sprevodu so jo spremljale k večnemu počitku tudi članice Marijine družbe v belih oblekah in z venci na glavi ter so med sv. mašo darovale sv. obhajilo za njo N, v m. p.! s Šoštanj. Naše Bralno društvo je priredilo dne 5,. t. m. predstavo z dvema igrama: „KrČmar pri zvitem rogu" in „Prisiljen stan je zaničevan"; prvo so igrali mladeniči, drugo dekleta. Občinstva je bilo veliko, pa tudi igralci so svoje vloge prav dobro rešili. Mnogi so rekli: „Kadar bo zopet kaj takega, bomo vselej prišli," s Sv. Križ pri Belih vodah. Umrl je pne 30. aprila Jože! Goutnik, po domaČe VrtaČnik, star pad 90 let. Slovesni .pogreb, katerega sta se udeležila tudi čč. gg, župnika šmihelski in zavodski, je pričal, da smo zanesli k počitku zaslužnega moža. Rajni VrtaČnik je bil 30 let cerkveni ključar romarske cerkve Sv. Križa in je kot tak zelo veliko pripomogel, da se je ta božja pot tako zelo prikupila vrlemu ljudstvu, — Isti daai pa je umrl in bil obenem z VrtaČnikom pokopan Še drugi Jože! Goutnik., star 77 let. Prva mrliča v tem letu, oba isti dan in z istim imenom. s Škale. Dne 4. maja je umrla na graški kliniki Jožefa Govnik iz Skal v 22 letu starosti* Svetila ji večna luč! Konjiški okraj. k Konjice. Volitve v okrajni zastop bodo v kratkem razpisane, Volilci kmečke skupine ste povabljeni, da se na dan volitve zberete dobro uro pred začetkom v Narodnem Domu, da se zedinite glede kandidatov, k Konjice. Nedeljska predstava igre „Turški križ" se je krasno obnesla. Igralci in igralke iz „SI. Bistrice" so se prav dobro postavili in so napravili na nas kar najboljši vtis. Udeležba je bila imenitna. Zastopane so bile vse sosednjie župnije, pa Še celo Vojnik in daljna Podsreda, Hvala vam vsem, ki ste prijatelji naše katoliške izobraževalne "Organizacije, za obisk, prav iskrena hvala pa vam, vrli Bistriča-nje in BistriČanke za veselje, katero ste nam naredili. Ena misel nas je navdajala, ko smo vas gledali: Dokler bode mladina tako korajžna in navdušena, se nam ni bati ne domačih ne tujih sovražnikov, k Gor. Zreče. Po dolgotrajnem trpljenju je u-mrl posestnik Franc Marmšek, star še-le 42 let. V narodnem oziru si je postavil spomenik ob času nekih volitev, ko je bival še na prejšnjem prostoru vi Rada-ni vesi. Tistokrat je k narodni zavednosti in državljanski dolžnosti vspodbujal tamošnje svoje sosede, 2 njimi vred so si pa zaslužili pohvalo tudi gospodarji, ki so bili mladega tovariša domoljubno ubogali. Sveti mu večna luči Celj ski okraj * c Celje. Za dobo od 1. julija 1912 do 30. junija 1918 se bodo dali v zakup sledeči lovi: braslovški v izmeri približno 4545 ha, izklicna cena 604 K; polze-lanski v izmeri približno 1383 ha, izklicna cena 110 kron; vojniški v izmeri 223 ha, izklicna cena 10 K; petrovški v izmeri 2890 ha, izklicna cena 772 K. Licitacija za oddajo braslovškega in polzelanskega lova se vrši v sredo, dne 22. maja ob 5., uri popoldne pri Cimpermanu na Polzeli, licitacija petrovškega in vloj-niškega lova pa v četrtek, dne 23, maja, ob 3. uri popoldne pri celjskem okrajnem glavarstvu, soba Št„ 6. Pogoji za licitacijo iz oddaje so običajni. c Celje. V soboto, dne 11, t. mA je umrl c. kr. gimnazijski profesor I. Fon, Rajni je bil vesten pro-lesor in je po očetovsko skrbel za izročeno mu mladino. Profesor Fon je bil tudi priden slovenski pisatelj; neko novo knjigo je Še-le na smrtni postelji dokončal in spopolnil. Pokojnik je bil naši stranki zelo naklonjen. Pogreb rajnega se je vršil v ponedeljek, dne 13. t. m. v Celju. Udeležila se ga je velika množica ljudstva in mnogo odlične gospode. Kmečko zvezo sta zastopala poslanca dr, Benkovič in dr. VerstovŠek. Svetila pokojniku večna luč! c Celje. Za drugo zasedanje celjskega porotnega sodišča so v obravnavo določeni sledeči slučaji: Kari Lubej, zločin tatvine in potepuštva; Janez Gornik, nravnostni zločin; Janez Friedl, zločin tatvine in potepuštva; Štefan Kren, Jože Verdev in Franc Jev-šenak, vsi iz Gaberja pri Celju, zločin požiga in goljufije; kot zadnja pride na vrsto zadeva Kregar in Stefe. c Žalec. Dne 6. maja je bila Steinerjeva poroka. Vinko Steiner, ekonom na Gorici pri PetrovČah, se je poročil z. Jožefo Skraber, bivšo Članico Dekliške zveze v Petrovčah. Bilo srečno! c Hmelj. Cene hmelju se dvigajo. Iz Žatca na Češkem prihajajo poročila, da jo zadnji čas povpraševanje po hmelju na tamošnjem trgu postalo živali-neje. Plačuje se 400—412 K za srednji in srednje-dob-ri hmelj. Cene na zatečkem trgu so sledeče: 385—395 kron za slabi, 396—410 za srednji, 410—415 za sred-nje-dobri, in 415—425 K 50 kg za hmelj prve vrste. Tuji kupci so kupovali tudi hmelj tujega pridelka; za ta hmelj so bile cene: slabi 260—280 K, fini ogrski 340—350 K, — Rast hmelja jie v zadnji polovici aprila in prve dni maja sicer malo zaostala, vendar je mirno in toplo vreme zadnjih dni zelo ugodno vplivalo na razvoj rastline, c Petrovče. Dne 5. maja se je uprizorila pri nas krasna igra „Mala pevka". Kljub slabemu vremenu se je obširna.dvorana do polovice napolnila. Za uvod in pozdrav sta dovršeno lepo deklamirali mali deklici Oset in Stadler: „Slovenka sem in „Pesem slovenskih deklet". Nato je zbrano občinstvo s tihim zanimanjem gledalo posamezne prizore, vzbujajole tako raznovrstna čustva: vesela, žalostna, resna, slovesna, radostna., Igralci so po večini zlasti v vodilnil vlogah prav dobro proizvajali igro. Težavnejše točke, zlasti pevske, so z neko čudovito lahkoto premagali, ravno zato, ker je dobro naučena. Bog naj povrne igralkam in igralcem izreden užitek, ki smo ga imeli; ravno tako gospodičnama na citrah in g. organistu, ki so spremljali pevske točke! c Zg. Ponikva. Nedeljska prireditev našega Izobraževalnega društva se je dobro obnesla. Prišel je tudi odposlanec S. K.. S. Z,, g. Fr. Ž e b o t iz Maribora, ki nam je v navdušenem govoru priporočal delo za izobrazbo. Naša mladina je lepo predstavljala igri „Županova Micika" in „RudeČi nosovi". Hvala gre posebno dobro izvežbanemu pevskemu zborii za u-brano petje ter Šentpavelski godbi za sviranje. Res, prav prijetno je bilo, c Sv. Jurij ob Taboru. S, K, S, Z. je imela 12.. maja tukaj političen shod, na katerem sta poročala deželni poslapec za ta okraj dr. Benkovič in državni poslanec dr. Korošec. Mnogoštevilno obiskanem shodu je predsedoval gospod duhovni svetovalec Zdolšek. Izmed volilcev se je oglasil k besedi gospod Rančigaj, ki je v šaljivih besedaih označi! slaboumno početje liberalcev. Shod se je vršil v najlepšem ¡redu. c Dramlje. Kdo je hinavec? Občinske volitve bodo čez nekaj mesecev. Liberalce peče hrbet, da so pri deželno- in državnozborskih volitvala tako imenitno izgubili. Upajo, da bodo pri občinskih' volitvah. s tem splezali zopet na konjička, če nas že od novega leta in lani zmerjajo s hinavci, sovražniki kmeta in nemirneži, sebe pa slikajo kot odkritosrčne ljudi, ki hočejo kmeta spraviti na noge in vživati mir. Poma-gati jim moramo do razsvetljenja, da je najhujša hi-navšČina pri njih doma. Hinavska „Narodna" stranka je že večina povsod propadla, mora še pri nas. Na delo! c Braslovče. Pred kratkim se je mojemu sosedu poslal proti njegovi volji „Narodni List", ne da bi ga naročil. Njegova žena ga je poslala nazaj, ker ve, da je nespametno imeti v hiši list, ki blati vero in duhovnike, Posebno je nam BraslovČanom zopern ta list, od kar smo brali v njem tudi napade na našega pre-častitega gosp. dekana, kajti kdor njih napada, ta* naj nima več prostora pri nas. Kako pa vpliva „Nar. List" pri nas, lahko čitatelj sodi, kajti vsi, ki pošiljajo svoje otroke v Šulferajnsklo Šolo, so bralci tega lista, Komur je torej na tem, da ostanejo Braslovče katoliške in narodne, naj pošlje ta list nazaj in naj ga imajo v Celju, ker že kaže svoje „velike uspehe". c Gomilsko. Z ozirom na dopis od 25, marca zaradi dostavljanja pisem v poštnem okolišu, nam naznanja poštar g, Ant. Hočevar, da so vsled določitve višjega poštnega urada nekatere hiše in vasi izključene iz poštnega okoliša, akoravno so vštete k Gomil-ski in imajo svoje ime: n. pr.: Jevše — mlin, Drago polje in Rezana, Za te hiše in vasi poštni sel ni plačan, pač pa se ob priložnosti pisma dostavljajo. c Ljubno. Nekemu dopisniku pač na noben nar čin ne ugaja novi odbor Veteranskega društva. Zopet se zaganja v nemško poveljevanje pri vstajenju. Naj nam ne zameri, če mu povemo, da se je zelo zmotil. Pri vstajenju je namreč delalo Veteransko društvo vse po poveljevanju načelnika požarne brambe, ki je pa slovensko poveljeval; tedaj veteranski načelnik sploh ni poveljeval ne nemško in ne slovensko. c Ljubno. Tudi „Gorjanci" nočemo biti zadnji, čeravno nas nekateri napredni trgi hočejo prištevati-med ljudi druge vrste. Zopet je priredilo naše Bralno društvo gledališko predstavo, pri kateri so se igralke in igralci prav imenitno postavili. Vsi brez izjeme so rešili prav dobro svoje vloge in tako pokazali, kaj premore dobra volja in vstrajno delo. Veseli nas, da se mladina ne ustraši dela. Za svoj trud so pa tudi želi obilo zaslužene pohvale in so lahko ponosni na to. Tokrat nam je zapel tudi pevski zbor par pesmic, kar nas je Še posebno veselilo; saj se je pa tudi lepo pelo. Velikanski obisk je pa priča, kako radi prihajamo na prireditve Bralnega društva. c Marija Nazaret. Zopet se po dolgem molku oglasi glas iz tihega Nazareta. Ta glas pa pi nič kaj vesel, temveč je naravnost žalosten. Pokopali smo namreč v nedeljo, dne 5, majnika, mladeniča, starega dobrih trideset let, Marka Vajd, mladeniča tihega, miroljubnega in ljubeznjivega značaja; mladeniča, ki je razumel tok časa. Bil je zvest ud Marijine družbe in vnet ud Izobraževalnega društva, Z globoko žalostjo ga je zato spremljala mladeniška Marijina družba in Izobraževalno društvo z mnogoštevilnim ljudstvom na pokopališče. Na pokopališču je bila splošna žalost, ki se je razodevala v izvanredni tihoti — prava žalost je tiha — samo cerkveni in društveni pevci so se oglasili v lepi nagrobni pesmi in vlivali v srca tolažbo, da zopet vidimo se nad zvezdami. Bog potolaži žalostno rodbino pri toliki izgubi, dragemu Marku pa naj sveti večna luči c Okolica Mozirje. Komaj pet let je preteklo, odkar se jo ločila občina okolica Mozirje od trga Mozirje, že se je pokazalo, kako po naprednjaško nazaduje občina Mozirje, a okolica Mozirje pa vrlo napreduje, To lepo gospodarstvo pa je Smihelčane taVo razveselilo, da že hočejo okoliško občino razdeliti in zase gospodariti. Pred večimi leti so zidali novo Šolo v Smihelu in sta morali dosedaj obe občini plačevati prispevke za njo, sedaj pa, ko bodo morali zidati no- T vo Šolo na Lepi njivi, sedaj pa hajd — proč! Tako po naprednjaško hoče delati nekdo v Smihelu, Tega gospoda pač opozarjamo, da naj se ne zmoti tako daleč, kakor so se zmotili mozirski gospodje naprednjaki. Saj ti so imenitno izračunali, da bodo lahko gospoda^ rili s 30%, da celo lažje, kakor okoličani s 60%. Pa glej ga spaka, neljuba zmota, 80% občinskih doklad jim je sedaj premalo, evo dokaz. Za leto 1909 se je izkazal preostanek 917 K, za leto 1911 pa 435 K; vzdignilo se je iz hranilnice 899 K, ako se to odšteje, je preostanek' ogromna svota 36 kron, v ponos trgu Mozirje, kaj. ne! Kaj pa okolica Mozirje? Ti „kmečki zar rukanci", kakor jih navadno napredna gospoda imenuje, so v teku 5 let po sklepu občinskih računov izkazali, da so prigospodarili že lepo svotico nad 12 tisoč kron. Da, zares ponosna sme biti okolica Mozirje na vodstvo g. župana in pa na vse v redu peljane račune.. Želeti bi bilo, da bi občina trg Mozirje vpeljala enako gospodarstvi, da bi zamogli reči, da so v gospodarskem oziru zares napredni. c Šmartno pri Gornjem Gradu. D.ne 30. aprila je umrl nadebudni mladenič Alojzij Remic. Rajni je bil pravi vzor ponižnosti, pokorščine, zlasti pa uljud-nosti. Kot trgovski učenec se je še posebno odlikoval po svoji posnemanja vredni vestnosti in zanesljivosti. Vzrok njegove zgodnje smrti je bila neusmiljena jeti-ka, ki ga je v lepi dobi, v 18. letu, spravila s tega sveta, v veliko žalost starišem in drugim. Starišem naše sožalje, rajnemu pa večni mir in pokoj! c Celje. Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo, 19. maja 1912 popoldne ob pol 4. uri „Pri belem volu" v Celju veseloigro v treh dejanjih "Prisiljen stan je žaniče«, letno prakso v gospodarit»u, išie primerne tlužbe. Vprašanja na upiavništvo litta. Kompanjon za dobro vpeljato in edino trgovino z meianim blagom poleg cerkve in šole se sprejme lakoj. Potrebno je 3 do 4 tisoč kron, ki se zemljiško zavarujejo. Ponudbe pod „Takoj 1912" Maribor, poste 8t*nte-_____________ SoO Škr< pilnice zalota lahko vsskdo sam ako si naroči pri tvrdki Zinmer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. iz\rtten aparat za lotanje samo la 5 K s činom in navodilom vred. 581 Sttnovsnja z 3 meblovanimi sobami in ero kuhinjo se odda. Neža Galun, Joztfo\hr;b 58, Celje, pi Za prodati je dobro idofa gostilua, eno uro hoda od Maribora, poleg velike cette, s pcpoli o koncesijo in tobači o trafiko, iztoč na leto 18 polovi.jako» vina, 7 polovnja-kov žganja, pive 180/4. Skupaj 3 orali zemlje, živice t>e redi lahko 3 go«td. Vprača ae pri Anton Losarit, pri Sv. Mik'ai žu p. Hoče. 570 vinarske z več 564 Glas ovir dobro ohranjen, proda organist pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 471 Proda si takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, swtojijo iz 2 par cel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se t upravništvu. 364 Oznanilo. Hrastov le«. Za strešje, rušte, (rime, vsak« dolgosti in debelosti, les za preše, mostove, sploh za tesarje in mizarje, doge za sode, posebno za dna vsa ke velikosti, ves sodarski les, drve bukove, hrastove in h .jkove im» na prodaj Franc Vogrlnec, poseet Sv. Andraž v Slov. gor. žel. post. P inj. 486 Ženitna ponudba. Blagosrčen, trezen fant, srednjih let, lastnik lepe hiše z manjšim ic-bičkanosnim posestvom v prijaznem večjem trgu, se želi v svrho ženitve siZkaniti z značajnim dekletom katera ima veselje do gospodarstva ter zmore par tisoč kron. Tudi fina Šivilja ob enem dobra gospodinja dobrodošla. Tudi mlajša rdiva ni izključna. Blagohotne ponudbe če mogoče s sliko se naj pošljejo pod šifro „Glück" 34 Postlagernd Graz, Süabahnhof. 516 Hiša v Mariboru (Me'je), pripravna za vsako cbrt z devetimi stano- j vanj i, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pc goji takoj preda. Več se izve pri laätniku, Maribor, Khislgiuse 3. prvo nadstropje. 191 Vinogradniki pozor! Kdor potrebuje močno, trpežno, hojkovo kalaro kolje iz starih smolnatih hojk, katerega se ne prime trohnoba in ga te zlomi z lahka vihar, naj še obrne na podpisanega kdor si postavi tako kolje v vinograd ima gotovo čez 20 let mir zaradi kolja; kdor kaj razume temu ni treba dalje govoriti, ker moramo v prvi vrsti gledati na trpežnost blaga. Cene franko do postaje Ptuj za tis tč komadov (2 m dolgo) 8. kron, m 2 30 dolgo 90 kron. Kdor vzame 10.000 kom. franko ca vsako postajo. Franc Vogririec, posestnik S/. Andraž v Slov. gor. žel. postaja Ptuj. 487 Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom Kari Pr»eis, Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelja^16 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K. stoli K 2 60, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 2- K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 3 i K, u»njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohišt»a, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matraee 6 K, že lezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj- lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko. ^ VSAKE VRSTE K. K/IRNER * D GRAVER v Š«mmj^' Franc Štampar, pos. na Vitacu pri Sv Bolfenku na Koga ima na prodaj 600 litrov prlsteega domačega Jabolčnega mošta, liter po 25 vinarjev. 517 V najem se da prostorna vila z vrtom, tik velike ceste, pol ure od mesta Ptuj, 3 minute od farne cerkve, pripravno je za boljšega penzijonista ali duhovnik» v pok. Ako pa želi kdo kupiti, se tudi proda. Več pove iz prijaznosti Osvald Mikič na Hajdinu pri Ptuju. 548 Kolarski učenec se takoj sprejme v uk kateri ima veselje do kolarstva pri Franc Lenart, kolarski mojster v Ivniku (Eibisvvald). 212 Krejaškega učenca sprejme takoj Jakob Skaza, krojaški mojster, Kovačavas pri Slov. Bistrici. 514 Redka priložnosti Imam posestvo aa prodaj: njive, ravniki, gozdovi, hrami zidani. Vse leži v lepi ravnini. Posest-o meri okoli 14 ors-lov. Cena je zelo nizka. Več se izve pri posestniku v Dogušah št. 4 pri Mariboru. 548 19 kom hrastovih podnic (Pfosten), široki 30 do 60 cm, proda Ant. Žižek, mizarski mojster p i Sv, Benediktu v Slov. gor. 544 C-pljeno trsje! Imam še £00 kom. cepljenih trt na prodaj. naj»eč laški rilček Cena 12 kton 100 kom. Podlaga ¿.or-tali3 Kdor naroči, dobi 5% popusta. Franc Slodnjak, trt tiar, p.: Juršiaci pri Ptuju. č>32 Za večjo trgovino na deželi se išče takoj krepek učenec, kateri je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo. Vpraša se naj pri g. Fr. Starčič, Sv. Barbara v Halozah 533 Išče se Elizabeta Rozman, rojena in stanujoča pri Sv. Rupertu v Slov. gor., (njen oče je bil učitelj Peter Rozmau). Stara je nad 70 let. Oglasi se naj pismeno v uprav-ništvn. 513 Išče se za graščino ledičen mlad pošten hišni sluga, kattri je bil pri vojakih častniški sluga ter po leg slovenščine tudi nemški jezik razume ima prednost. Prošnje na „Ravnateljstvo Rusinja, Hriatsko". 545 Dve lepi posostvi na prodaj. Prvo posestvo 12 oralov rodovitne zemlje, obstoji iz njih, travnikov, lepega goz ia, sko raj novozidaca hiša, lepo gospodarsko poslopje, v zelo prijetnem kraju, se pod ugodnimi plačilnimi p goji proda. Drugo posestvo meri 11 oralov, obstoji iz rodovitnih nji»-, travnikov, zelo lepega sado-nesnika in gozda, raznovrstnega lepega drevja, lepa moderoa hiša in gospodarsko poslopje ob okrajni c^sti. Izplačati jfc treba le polovico, ostanek »knjižen Vpraša se pri g. Anton Fiedler, trgovec v Mestinju, p.: Šmarje pri Jelšah. 525 Strojnik PiMkl stroj se po ceni prod*. Vpraša ee v upramiitvu. 537 Mlin m išče na račun ali na tri-telc. Želi se takoj nastopiti. Ponudbe na upravo tega lista. 542 Redka priložnost! Jako lepo posestvo v prijetnem kraju, 12 oralov zemlje, nor vinograd za pet polovnjakov vina, rodovitne nji»«, travniki na katerih zrase »ena za 5 glav žirine, v gozda vsakovrsten les za stavbe in kurjavo. Zidana hiša in veliko gospodarsko poslopje Ceca približno 9000 K, vknjiženega ostane 2000 K. Ostalo pod ngočnimi pogoji. Kupci so vabljeni, da Be takoj oglasijo pri Mihaela Gobec v Mestinj«m, p.: Šmarje pri Jelšah. m Volna in kože od ovc in jagnjet (kos) se kupujejo po najvišji ceni v Gosposki ul. 7. 538 G-ostilna in kovačija, vse zidano in z opeko krito, vse v dobrem ktanu. Kovačuica je sposobna za vsakega obrtnika tudi za trgovca, tudi se lahko prenaredi v sobo. Kdor želi kupiti, se naj takoj oglasi pri Simon Belšak, go stilničar in kovač v Dornavi, p. Moškanjci. 562 Sprejmem tak»j učenca in enega pomočnika za kolarsko obrt. Plača po d" go»ortj. Janez Gojkovič, kolar, Hajdicj pri Ptuju. 560 V najem se da na več let, lepo stanovanje, obstoječe iz h š, kuhinje, kleti, hlevi za goved in svinje, vrt xa zelenjavo, ssdonosnik. Pripravno za kakega obrtnika ali pen-zijonista Več se izve pri Ivanki Medic v Framn. 559 Harmonij, čisto nov, krasen, se radi smrti proda. A. Kocbek, Har-dek pri Ormožu. 558 Deklico pridno, iz š.le stopivšo, sprejme v službo k lahkemu delu, Josip Sernec, posest v Sfrassu pri Spielfelda na Štajerskem. 572 Na prodaj. R&di preselitve hiša z dvema sobama, eno kuhinjo, veliko obokano kletjo, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo z nekaj drevesi, rodovitne braj-de, vse v najboljšem stanu. Zdravo suhi stano»Mje. Hiš» je davka prosta. Več pov« Marija Lačen, Tezen štev. 9 pri MariboiU. Lesene obroče, leskove, jesenove, kupi vsako množino in v različnih dolžinah tovarna za barve. Ljabija pošta Mozirje. Tam se sprejme tudi en šolar. 578 Sam«c, 41 lt-t star, ki ima 14 tisoč kron v denarju, se ž li poročiti z varčno in delavno, od 35. do 45 let staro kmečko žensko. Želi se od 2 do 4 tisoč kron premoženj». Le reso« ponudb« na „A. B." po«te restante, Štore pri Celju. Na pisma brez pravega naslova se ne bode oziralo. 576 Prave kranjske klsbase dobro pre-kajen« in trpežne za poletni čas veliki par po 40 vin. razpošilja s prvo poš;o od 5 kg naprej K. Novak, bpod. Šiška pri Ljubljani. 595 Prod» se iz proste roke lepo po. sestvo, ki m -ri 20 oralov, bukovi g* gozd» 5 oralov, drugo so pa travniki iu zalo rodovitne njive, vrt z saduira drevjem. Vse za cesto tik rudokopa; lahko se tam z časoma odpre gostilna in trgovina. Skupna cena 9000 K. Proda se zavoljo družinskih razmer. Ant. Seničer, pot. Reštanj 24, p. Raj-henburg. Staje: sko. 591 Prav lepo posestvo na prodaj, v prijetnem kraja, 9 oralov lfpih rodovitnih njiv, 7 oralov lepega, smrekovega gozda in 4 orale tcav-nika ; lep sadni \rt za 5 polovnja-kov mošta, prav prijazno in novo poslopje, hiša s sedmimi sobami, velika obokana klet, hlev obokan, voda teče v hlev in v kuhinjo. Vse to leži na polju zraven velike ceste, je pripravno za vsakega rokodelca ali trgovca, bliža mesta Velikovec na Koroškem. Vtč pove upravništvo Usta. 594 Jeričeva točilnica lastnega vina v P^čehovi zopet za prta. Zahvaljujem se iskreno vsem prij*teljem, znancem in p. n. občinstvu za nenadni velik obisk ter zaupanje in se priporočim z vele-spoštovanjem! Jerič. 591 Posestvo na pr< daj, radi izselitve gospodarja v Nemčijo. Posestvo je v J dloneku obč. Št. Jur ob Pesnici, oddaljeno četrt ure od okrajne ceste, meri 8 oralov, lep sadoaosnik. njive, blizu en oral vinograda, in mal vinogr&d Poslopje z opeko krit j. Ceni 6200 K. Proda se tudi z letošnjimi pridelki vred. Več Dovj Ja>ez Bru<, Jed lonek 28, Št Jur ob Pe3nici, p. Gor. S?. Kungota 575 Učenec iz poštene hiše se sprejme pil R. Polzi, Leitersberg pri Mariboru. Franc Kampuš, Zg. Potiskava pri Pragarskem mmmmMt - Učenec od poštene h-še se takoj sprejme v trgovino z mešinim blagom in železom Fraic Koroš-c, Gornja Ridgona. 673 Smrekov les pripra?en za drobež (Schkifholz) vsake množine se kupi. Ponudbe pod „K. L." na upravo. 565 priporoča vsem kmetom najnovejše ročne mlatilnice. vitle ali geplne, mlatilnice, slamoreznice, repo- reznice, pluge, brane, okopalnike in osipal-nike, stroje za košnjo, za seno obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrna sesalke za studence in gnojnico, mline za sadje in grozdje, stiskalnice ali preše, tehtnice vsake vrste, tudi mostne tehtnice, vsake vrste motorje in lokomobile na bencin in ses. plin, str >je za lončarje in opekarje, tudi opreme za opekarne, najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje vsakovrstno zrnje, na roko, na viti, tudi vodno in parno moč. domači izdelek. Vsa popravila se tudi sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. V zalogi imam vedno okoli 2- do 300 strojev. Imam tudi najnovejše kotle brzoparilnike „Alfa-Separator". Zmerte, nizke cene, ugodni plačilni pogoji na več let. Na zahtevanje pridem na svoje stroške k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorimo. 428 MUMunnnxttn*um»*M»nuu ZAHVALA. | Vsim blagim prijateljem in znaecenj, ki to prihiteli od bliža in daleč, di su sprea i 'i mojo ^ nepozabno, iskr?n t ljabljeno soprogo |j| AVGUSTO g k večnemu počitku, vsim, ki s-o se me spominjali Ijubemi in sočutju ob tem krutem udarcu, isre krm tem potom najiskrenejšo zahvalo. Ivan Kranjc, M tovarnar glinskih izdelkov v Grižah in veleposest v Celju 1» g K SC * x s * H K K K S zmožen za vodstvo vsakovrstnih strojev išče službo takoj. 536 Veliko posestvo na Pohorju, 3 ure od železnice Slov. Bistrica, okoli 120 oralov, od teh 50 oralo,- gozda, ki je veči del za sekat, ostalo eo lepi travniki ia njive. To po sestvo se da tudi na več dt-lov razkosat in se radi bolezni sedanjega posestnika za csno 40.000 K proda. SO.Oi-O K lahko ostan« vkoji žeaih, Vpvaša „se pri posestniku samem: Franc Žigart, sedaj v Ma riboru, v gostilni „ECreuzberg«" Koroška ulica, soba št 3. 541 Prirl paromlin vSl0v.goricahwKaniži p.Pesnfc Mojim cenjenim odjemalcem! Prodal sem svoj paromlin g. Francu Ehrlichu, veleposestniku v Št. Uju. Prodaja in prevzem istega se je izvršila dne 1. maja t. 1. in prosim cenjene odjemalce, da izkažejo mojemu nasledniku isto zaupanje. Udani Karol Rengo. Kaniža pri Pesnici, majnika 1912. Cenjenim edjemafcemi Na/nanjam. da sem s 1. majnikom t. 1. kupil paromlin od g. Karola Rengo in prosim cenjene odjemalce n slavno občinstvo, da mi izkažejo isto zaupanje, kakor mojemu predniku. Obrat se bode nadaljeval brez spremenbe, oprava paromlina je moderna, kar zajamči, da se zmelje na dan 150 vreč moke. Z velespoštovanjem Franc Ehrlich, Kaniža pri Pesnici, majnika 1912. Spodnještajerska ljudska posojilnica v rejljfrovana *ad*u£a z ^«omsjena zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po Vit l , proti tri mesečni odpovedi po 4'/«*/»- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se Bprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078), Rentni davek plača posojilaica sama. Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varn sti po 5°/«, na vknjižbo sploh po 5'/°/* na vknjižbo in poroštvo po S9/«'/« 'n °a osebni kredit po 6"/„. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačao, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ur« dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. K» 960 Kdo še ne ve ? ? fraovit 386 Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušajo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. m s» narejeni Iz kovanega železa in kovinasie pločevina, torej nepokverljivi. m* Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pri dene zato posebna priprava. slovenska trgovina ? ? Dovoljujem si svojim cenjenim odjemalcem naznaniti, da sem svojo trgovino z isodnim in mannfaktnraiis blagom, platn»», sakn«m, perilom ter raKnoTrstnimi platneninami in krojaškimi potrebščinami preselil z Glavnega trga 19 y GOS(pOSkO USČCO 5. Ker imam sedaj veliko večje in lepše prostore ter veiikanskO Sgiogo novega modernega v mojo stroko spadajočega blaga iz prvih tovarn m po zelo nizki ceni, mi je mogoče svoje cenjene p. n. odjemalce vsestransko postreči v najboljšo zadovoljnost. Jamčim za strogo reelne cene in solidno postrežbo ter se priporočam z velespoštovanjem Sosftarič, modna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposke ulke it. 5. „Titania-Werke"» Wels 136, Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za par Glavno zastopstvo Prane Asen, Inike na Avstro-Ogrskesu. Gradec, Marienjass« 22, Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida zaatffenito oiie za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečeoje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že z&starano. Steklenic» stane K 4'— z navodilom o uporabi, dobita se samo v lekarni Apetheke „zur coldenen Sonne" Gradec, jako-niniplatz 24. 168 Najboljšo Ia bakren© gaSiCO, l kg 66 vin. nadalje drobno itfepSO, gumijeve frake Za cepljenje, rafil©, priporoča po najnižji ceni r, . .«jri trgovina z deželnimi pridelki. Maribor, Tegef hof ova ui. 29. nosilce, okovje, strešno lepenko, črpaljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, poljedeljske stroje in orodje, vozne plahte najboljše kakovosti; kose znamka „Merkur" in „Triglav", žič-nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug«- predmete železninske stroke pri veletrgovini z železnino 473 erkur * aidižt Celje. Srečke v korist „Slevenski Straži"! TUPOVA omnlra 8684 žrebaDj vsako lliio&O, OIOOM. leto. Glavni dobitek 400.000 Kra 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje 1. junija 1912. ' Izredno ngodua skupina s 15 žrebanji vsako leto : 1 1 turška srečka. ! 1 srbska srečka iz leta 1888. Glavni dobitek I0C.C99, 75.000 In 20.000 frank, i 1 dekitni list 3% zemij. sreik iz leta 1889. Glavni dobitek 90.000 kron. ! 1 srečke doterega sret. Glavni dobitek 30.000 in 20.000 kron. ntesečnč rdilo, z dotičnani spričevali, da poseduje prosilelj tisto znanje, katero se dobi po dobro dovrfeni meščanski šoli, ali po treh letnikih nižje realke ali nižje gimnazije; 4. Potrdilo o najmanj dveletnem praktičnem zaposlenju v delovanju in v raznih opravilih na polju gozdarstva in njih stra: skih obrtij; 5 Domovnico; 6. Spričevalo o nravnosti, če žo ni dan dokaz o tem pod 4 iegn spričevala; 7. UboSno spričevalo; 8. P avoveljavno izjavo svojcev? ali podpornikov prositelja, da se zavežejo, da plačujejo za ednajstmesačni šolski obisk brezpogojno potrebni denar, kateri bi eventuelno presegal zadobivšo ustanovo, in sicer v zahtevanih zneskih v zahtevanem času po šols. \cdatvu in po višj. vodstvu. To iijavo naj podpiše udajatelj in dve priči in se naj ali sodcijsko ali notarijelno legalizuje. Na prosilce, kateri ne zadostujejo popolnoma pod 1 do 8 označenim pogojem, se ne bode zamoglo pri oddaji ustanov ozirati, ker se ti pogoji tudi zah evajo, za sprejem v c kr gozdarsko šolo v Gusswerku. Gradec, dne 4 maja 1911. 556 Od ¿Nersk@3& deželnega odbora. Tri kpave, ki dobijo vsak dan „Vaccin" v krmo, dajo toliko mleka, kakor druge štiri in ostanejo vedno zdrave in krepke. Tri prašiče se lahko z isto krmo izpita, katero se rabi drugače za dva, ako se jim da vsak dan nekaj B8uilina". Hromi in bolani konji žrejo ravno toliko, kakor zdravi in krepki, delajo pa jako malo. Hromi in slabotni konji stanejo mnogo denarja, ne prinašajo pa nobenega dobička. Ako prifne konj šepati vsled izpahnjenja, otekanja, potem namažemo dotična mesta krrpko s sredstvom 99 Peg» sol". „Pegasti" napravi konja krepkega, kite in členke gibčne in daje konju pogum in živahnost. „Pegasol vpliva dvakrat tako moči:o kakor navadni fluid. Ako pa konj slabo žre in prebavlja, ako ima črve, potem damo takemu konju trikrat na dan „Equin" v krmo. Uspeh je presenetljiv. Vsak posestnik dobi popolnoma zastonj ilustrovano brošuro o živinoreji z dodano razpravo, kaj ima vsak živinorejec v slučaju bolezni v svojem hlevu storiti Zahvala. Ob nep eboljivi izgubi svoje predrage žene, p§ 8 Mariee Lorger roj. Veranie, S| I mi je došlo toliko dokazov prisrčne udaoosti in «S Hj iskrenega prijatelj it ca, da mi nedostaja beed, do- pf! I stoje o zahvaliti se čast'tim soiaiovalcem za izraženo SH sačutje. Vendar me veže prijetna dolžnost, svojo ||| ||| ns j toplejšo iahvato izreči veleč. gg. župniku in ka- g|| I planu za spremstvo in vsem onim, ki *> od bliiu H I in daleč prihiteli ukazati blagi rajnki zadnjo čast, i H osobito pa še č g. župniku za nagrobni govor, da B I rovalcčm krasnih vencev, cerkvenim pevkam in I i mariborskim gg. pevcem Zvete jugoslovanskih že- ||| H lezuičarjev za ginljive žalostinke pri cerkvi in na H I ptikopidišču. Bog plačaj vsem udeležencem tav*o ||| Hj Ijibeznjivo izkazano sožalje V Cir>,ovcah, due 7. majnika 1912. Sisof Lorger, I 563 sprevodnik in vlaiovodja južne že>1 j v Mariboru. Slivovko v sodih od 60 do 400 litrov I* vrste, fr&nko od ea liter K 1*18 prodaja Anton Stromaver, velika žganjaraa v Lučanah pri Ernov«u (Leutsehack bei Ehrenhiiusen). Vzorci na zahtevo brezplačno. 459 IidajatetJ i® c&ložnik: KntoliAko tiskovno druetv«. Pozor1 Apno ¡Z Zs gorja, portland in roman cement, opeka za zid in streho, traverze, železo za vozne okove, štedilna ognjišča in pisamezni deli za iste, kotli iz litega železa, bakreni kotli, najooljše zajamčene kose, deske, late in drogi, vse najceneje pri 479 Alojziju Maček, Maribor, Tržaška cesta 25, zraven bolnišnice. Proda se ali v najem da, pod jako ugodnimi pogoji velika prostorna trgovska hiša skopaj z 2 oraloma travnika, eno kovačnico in posebno stanovalno hišo, ob okrajni cesti, jako dober prostor za trgovino, tudi z nakupom jajc, masla, sadja, kuretaine, lesa in vfieh dežeJnih pridelkov, pri katerih se dandanes še največ zasluži. Odda se vsled družinskih razmer. Pri nakupu že zadostuje 2000 K, drugi deaar z lahkimi pogoji Ponudbe na Ivan Šosteric, Št. Vid pri Ptuju. 478 Silv. Fontana mL: Maribor Tegethirf. cesta 23: špecerija in železnina ponuja po najnižjih cenah: modro galico, rafijo, motvoz za ez (ju'e), peronospora bmgaln ce, spleteno žico z b^dicsmi za plotove, cement, lepeuko za strehe, karbo lin »•um in v*e v to stroko spadajoče blago. 530 Cene nizke, postrežba točna. Ceniki na zaht zastonj. «HnMMHHHHBHHHi Zahvala. Srčno se zahvaljujemo udeležencem sloves- B ■ nega pogreba, 36 letnega cerkvenega kijučaija ro- I K marske cerkve Sv. Križ pri Belih vodah, Jožefa Gouinik, p. d. Vrta črnk v Belih rcdah. Posebni, hvala č. g. J. La?sbacher, župniku 1 fig v Belih vodah za čast, katero so izkazali rsjnemu, B M za zadnjo popotaico na dom, da so odločili, da se 1 H je zvondo pri romarski cerkvi zraven treh zvonov B S tudi z velikim. Zahvala tudi za slovesni sprevod in K H lepi govor pri odprtem grobu, lepa zahvala tndi & j B g. Janezu Rožman, župniku v Zavednem in č. g. SE B Jožetu Gunčerju, župniku pri Sv. Mihaelu nad Mo- 1 B zirjem, da sta pomagala še k večjemu slovesu. Za- B B hvala tudi vsem tistim, ki so ga spremili k zad- B I njemu počitku. Bele vode, 2. maja 195 2. 583 Žalujoči ostal!. ■^■HHj in modne tkanine za gospode BHBBBHH^I in gospe priporoča izvoaaa hiša. n TT17AT I prokop skorkoysky in sin fmTHBIl SIK N U ' Humpolcu na Češkem I M M i i