6t: 87. V Gorici, v tcrek dne i, avgusta 1911. Uhaja trikrat na tedea. in sicer t tarei, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vt » . - s » Posamične številke stanejo 10 vin., V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. »SOČA* ima .naslednje jzredhe priloge*. Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradlščanakem" m dvakrat v letu „Vozni red železnic, pamikof in poštnih zreš". Ha naroČila are* doposlane na* ročaino ae ne oziramo. Tečag XLI »Vse za. narod, svobodo in napredek!* Dt. K. Lmrlč, Uredništvo -s nahaja v OosposkJ;ulici 5t,7 - Oorici v 1. nadstr* ha desne. ' Upravništvo se nahaja v Oosposki uliei št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni, j Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo ; po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 l vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko iti vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafoa it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov, J. Fabčlč) tiska: in ni. i BTbar oiparja MmU. »Slov. Narod« fe prejel to-le pismo: < Slavno uredništvo! Vaš cenjeni list je pred nekoliko dnevi objavil interview zj gosp. prof. Masarykom o ustanovitvi »tir--vaško-slovenskega -kluba«. V svoji izjavi priporoča gosp, prof. Masarvk sam najširšo diskusijo o tem vprašanju, Kito nti, gotovo ne bo v zlo Štel, ako porabim tudi njegov interview za nadaljevanje že zapričete diskusije; slavno uredništvo pa prosim, da prejme tudi moje opazke, kakor je objavilo Masa-rykovo izjavo. Kakor ni bilo od takega moža, kukor je prof. Masaryk, drugače pričakovati, je ' bila njegova izjava mirna in dostojna in tudi tam, kjer graja, ni žalila. Posebno hvaležni pa moramo biti prof. Masaryku, da je tudi on poudarjal važnost iti potrebo ožje zveze med jugoslovanskimi poslanci • i« da je zlasti nam Primorcem priznal poštene namene pri našem nastopu. ' [ S tem mi je mnogo olajšan odgovor ' na grajalni del njegov^ izjave. Na glavno ' očitanje, da smo se prenaglili, omenjam na kratko, da bi grupiranje Jugoslovanov v $ve skupini, kakor je to bik) v starem parlamentu iii kakor so tO želeli dalmatinski poslanci okoiu dr. lvčeviča, pomenjalo perpetuiranje hi poostranje strankarskih nasprotstev. Kaj bi to žnačilo za Istro in Trst, razume takoj vsakdor, kdor pozna naš težki boj proti Italijanom. Le z združenimi močmi moremo se obraniti ravno sedaj zopet se vzbujajočega laškega šoviT rtizma. Le, če nimamo domaČUi bojev, moT remo dosegati take uspehe, kakor smo jHj v Trstu in Istri dosegli, , {Pridružitev istrskih poslancev k Iv-čevjčevi skupini bi dala signal za stran* karske boje v Istri.Nam pa ni treba kultur- ] nega boja, temveč narodnega razvoja in napredka. To je stališče, na katerem smo mi, Primorci, vedno stali in na katerem < hočemo ostati, dokler bo to možno in po^ • treorto. Nadaljni razvoj naše »afere« je sicer na videz dal prof. Masaryku prav, kajti dr. Oregorin in jaz sva po nasvetu političnega društva »Edinost« zopet izstopila iz »Hrvaško-slovenskega kluba«; no, pred vsem je naš namen vendar deloma dosežen, kajti v klubu ostali istrski poslanci bodo gotovo z vsenxi silami delali na to, da pride čim prej do združitve vseh, kakor nočeva tudi midva za našo idejo delati propagando. To bi bilo nemogoče, da je prišlo do ustanovitve dveh sovražnih si skupin. V drugr vrsti pa je mnogo laglje post factuni grajati, nego pred odločitvijo pravo zadeti. Da velja to ne samo za nas, temveč tudi za druge, so pokazali ravno zadnji duovi na način, ki nani more služiti v popolno zadoščenje. Prof. Masaryk nam očita v glavnem, da smo ravnali prenagljeno, da smo pozabili, da so clara pacta v takih vprašanjih najnujnejša predpostavka in da smo si pridržali premalo avtonomije. Poglejmo sedaj, kako je bila stvar pri Čehih, h katerim spada tudi prof. Masarvk in po vzoru katerih smo lioteli ustanoviti edinstven klub. Pri Čehih se je že volilni boj vodil pod geslom edinstvenega kluba. Po dovršenih volitvah pa velika večina ni hotela sprejeti v edinstveni klub tistih sedem poslancev, ki so bili izvoljeni proti koaliciji čeških strank. Teh sedem je vseeno prijavilo svoj vstop in bili so tudi sprejeti. Takoj drugi dan pa se je pokazalo, da se je vstop izvršil, ne da toi si bila ta skupina izrecno izgovorila primerno zastopstvo v odsekih, kar je vendar glavni namen vseh parlamentarnih zvez. Ne vem sicer, kako stoji to vprašanje danes; toliko pa vem, da je velika večina enotnega kluba proti dovoljenju zastopstva v odsekih za to skupino in da hoče zato ista zopet izstopiti. Ali ni bil torej ta vstop prenagljen in ali, niso bila ta »-pacta« vse drugo, nego »dara«? In na čelu te skupine stoji — prof. Masarvk. Drugi slučaj. Češki poslanci iz Moravske, naprednjakt, kal narodni in soci-jalni demokratje (pri nas bi se to smatralo za grozno izdajstvo), so Ustanovili v svr-ho iholišega zastopanja interesov Morav-ske v narodnih in gospodarskih vprašanjih takozvani »Moravsky snčin«. Takoj po ustanovitvi je hotel ta »Mor. snem« inter-' venirati pri ministerskem predsedniku radi vodnih cest. "Komaj se je to izvedelo, je '. član parlamentarne komisije enotnega kluba, poslanec Maštalka brzojavno pro-, testiral, da se upa »Moravsky snem«, ka-terega meščanski člani so .-tudi člani enot-nega kluba, postopati v tem moravskem | vprašanju neodvisno od enotnega kluba. Moravci seve trdijo, da imaijo avtonomijo. ! Kje so tukaj »clara pacta«? oziroma, ako * ima Maštalka prav, kje je tu avtonomija? , In član »Moravskcga snema« je tudi — . prof. Masarvk., Mi pa smo si Ibili v naših i primorskih stvareh pridržali popolno in i jasno avtonomijo. i Ako smo morda vseeno pogrešili, se , lahko tolažimo, da Msmo sami, saj: errare i humanimi est. ' Sicer pa imamo zavest, da smo delali < za dobro idejo in zato hočemo pri tej ideji tudi vztrajati. Z odličnim spoštovanjem Dr. Rvbaf. DOPISI Iz goriške okolice. Iz Podgore. — Pri šestih organistih nobenega ni iz Podgore. Prejšnjo nedeljo so napravile tukajšnje Marijine hčere in sinovi izlet na Brezje in Bled. Z njimi seveda so šli tudi nune Ciril, Paglavec, Je-ricijo in peljali so s seboj tudi gospoda organista, ker so mislili, da ibo igral po njih komandi, ali motili so se. jPrišedši na Brezje so šli najprvo si želodce podložit, ker po tolikem trudu so bili potrebni nekoliko zavžitka. Potem seveda so šli v cerkev prosit odpustke menda za sovraštvo, katero delajo v Podigori. Po končanih prošnjah so šli k nočnemu počitku pa ne vsi. Nekateri pa so šli v gostilne in tar ko naprej. Drugo jutro so Šli ti pobožni potniki spet v cerkev k sveti maši, pri kateri je sodeloval njih mišji zbor. Pa kak--šno petje. Rekli so tam nekateri ljudje mežnar m drugi, da takega petja, kakor je bilo omenjeno nedeljo, niso še nikdar slišali. Gosp. nune Vuga je .lahko ponosen . s takšnim zborom. Po končani sv. maši so Šh vsi v gostilno h kosilu. Ko so prišli k pojedini, je g. Jerici jo seštel prostore in Jjudi, enkrat, dvakrat ali vedno je eden manjkal? G. organist! Vsi so se pogleda-vali, da kaj mora to biti in da zakaj ga ni. Pa g. organist je že vedel, zakaj ni šel ž njimi k obedu. On je šel raje v drugo gostilno h kosilu. Oosp. nune si je vzel za slabo, ker ni bil ž njimi v družbi, da bi pomagal častiti Marijine hčere. Ko se je vrnil k svoji čredi, ga je nekdo vprašal, da kje je obedoval in kod je hodil, ali to ga je tako ugrelo, da je hotel takoj oditi, komaj da so ga izopet potolažili, Kaj mi-slite, da je ta oni s Krasa, za katerega ste ' miloščino pobirali, da je na vrtu g. Vuga lenobo pasel ali ta je drugi mož. On nima potrebe, da ibi za kak priberačeni denar kje kosil! Pa to moram Še naznaniti, da , ko so ti sveti potovalci domov prišli, se je ' nesreča zgodila. Tisti komaj najdeni, ko-! maj sprošeni organist, se je zgubil ni ga I bilo nikjer več. Po celi |Pod'gori so letali j in ga iskali pa nikjer iga ni 'bilo. Drugo ju-, tro je prišel h g. Cirilu Vuga po svoje blago da gre ipreč, pa gospod Vuga ga je ho-' tel preslepiti, da naj ostane. Rekel je, da on ne bo v Podigori lenobe pasel in na priberačeno plačo čakal, da gre spet tja, od koder je prišel. Rekel je g. nuncu, da naj bo dober z županom in z občinarji, da potem bo že bolje zanj in da. mu ne bo treba tehtati in po Podgori vdove martrati in denar iz ubogih ljudi cukati, ker Podgorska občina lahko sama organista plača, ni treba, da bi kake dame po Podgori la-, žile! Tako je gosp. organist izginil in ga \ ni bilo nikjer več. Zdaj g. Vuga pri 7 organistih mora sam orgljati, kadar ima g. kapucin mašo orglja Vuga, kadar ima g. . Vuga orglja Paglavec in tako pojde že naprej. Opazovalec. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil; F. K. (Dalje.) »Mene zaprli?* vpraša Albert, »Seveda bi me radi spravili iz okraja* kakor bi radi tndi Oam&etta iz Francije. AH ne bo se jhn posrečilo. Ne bo} se Lucija, bom že pazil na se, volitve toodo pa maredile konec vsemu temu.« Reakcijonarci so povsod raztrosili, da bo Oaltier zaprt. Albert; pa je napna/vil iz svqjega povabila zabavljico, ki se je peM po znmi melodisi, on in njegovi prijatelji so skrbeh, da se je ta pesem razširila, ka|ti vedeli so, da nič bolj ne osmeši nasprotnikov,,kakor take pesmice. Dasiravno so se trudili, da bi, obdržali tanetske prebivalce dobre volje in samozavestne, niso mogli zabraniti, da so postajali ljudje od dne do dne nemirnejši, da je razburjenje rastlo. Kedaj vendar bodo volitve, so se izpra-ševali. Pomapjkpj^denaila je rastlo. živila so bila vedno dražja, skrbi pa^edno večje. »Le s pretmjslekom,« so opominjali republikanci, »dan niašSevanja ni več daleč, potem pa gorje maršalu in njegov^ lopovom!« »Imejte.potrpljenje, trpeli bodejo oni, ker spravljajo deželo v nesrečo. »Dali nam bodo tudi račun o denarju, katerega sedaj razsipajo,« pravi Oaltier. »Pošiljati morajo znatne vsote, kajti, Ohanat nadaljuje ideliti denar, ves čas od sejma sem, da-je celo po dvajset'frankov.« »Škoda, da ni Monestrel poleg«, pravi Crillon. »Bil bi imeniten ipogled, videti največja skopuha in oderuha okraja denar izsipati s polnimi rokami.« Nekega večera^ ko so bili prijatelji »zbrani pri Oaltieru, prkle Pelussin in prinese novico: »Ali veste najnovejše, gospoda moja? Ravnokar je prišel nov poštni upravitelj in ne da bi zinil besedico, dal je staremu odpust.« »To je podlo.* »Ubogi mož nima premoženja, ter je sedaj s svojci brez kruha.« »To je odgovor na njegovo upiranje, naj pridržuje naše časopise.« »Obsojam tako postopanje,« pravi grof, ki je ravnokar vstopil in je bil tudi že obveščen o dogodku. Ponujam Vam svoj naslov, da dobite nanje svoje pošiljat ve.« »Zahvaljujemo se za Vašo prijazno ponudbo, gospod grof, katero bomo pa rabili samo za naša zasebna pisma. Ne zdelo bi se mi primerno posluževati se v političnih stvareh Vašega imena.« Dva dni pozneje, 22. septembra, je prišel razglas, da se vrše volitve 14. oktobra. Od sedaj dalje ni prišel nikak republikanski časopis v Rovbono. Pošta ni sprejela nobene tiskovine več, ki ni imela koleka prefekture. Reakcijonarci so si postavili starega generala v pokoju, z imenom rnarkez Forgno, za svojega kandidata. Kmalu je bilo vse .polno belih lepakov z njegovim imenom na vsakem zidu v okrajiu Saint Maicellin, poleg tega pa je bil maršalov oklic. Markez je rekel: »Nisem klerikalen, ali ljubim katoliško vero, ne želim povratka k poprejšnji državni upravi, tudi ne duhovsko nadoblast, pač pa ne poznam nič vizvi-šenejšega, ka:u>r katoličanstvo, in ljudstvo ni bilo nikdar tako srečno, kakor pred letom 1789.« Maršal pa je rekel: »Pravi se Vam^ da hočem strmoglaviti republiko. Ne verujte tega. Varujem ustavo,,ki mi je zaupana.« Republikanci so prilepili poleg belih lepakov rudeče svojega kandidata. Bil je to eden že prejšnjih poslancev, z imenom Riondel. ; - Kmalu je prišel sam in bodil po okraju, spremljan od Galtiera in Allarda. Njegovi lepaki so bili Vedno strgani, ali prelepljeni z belimi. Republikanci so imeli dovolj dela, da so jih sproti obnovljali. ' ¦ ..¦ P i Kaj se je godilo drugje, se m vedelo, ker so reakcionarni časopisi razširjali same laži, drugih časopisov pa v roko niso dobili. Ni se jim niti sanjalo, da/zaničuje maršala Mac Mahona vsa Evropa, Župnik je oznanil s prižnice, da je odredil papež cerkveno slavlje, ki bo trpelo tri tedne. Zvonovi so zvonili ves dan. Gospod pl. Slepič je imel mnogo posla. Šel je po deželi, da je pobral davke in nikdar ni bil še tako neizprosen do republikancev, ki so zaostajali z davkom. Sodni izvr-ševatelj si je mel veselja roke, nikdar, nt imel še toliko lubežni, kakor sedaj. Reakcijonarcem pa,, katere je poznal je rekel davkar: »Obdržite vaš denar, kajti, če bo imela vlada večino, bo tistim, ki so glasovali za njo dovolila odpis davka.« ¦^VeČina kmetov je dvomila nad njegovimi besedami, bilo jih je pa vendar nekaj, ki so rekli: »To bo pa lepo«. (Dalje prih.) to Št. Andreža.' — Ni davno temu, kar.se Je-v Št. Andreju dogradil nov vod-nak, s podporo -deželnega otfbcia in s podporo vojaške bolasti. Št Andrežki župan pa smatra ta vodnjak kot svojo last, dasi je ta vodnjak ograjen razven z gori omenjenimi podporami tudi z denarjem St. Andrežkih davkoplačevalcev. Vendar pa on kar pred nosom, sedaj ob taki vročini zaklene vodmjak ob poldanskih urah obči-narjem, ki so ga zgradili, da nimajo ti za lastno potrebo pitne vode. Jo se je zgodilo pretekli petek. Vprašamo, zakaj? Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. — Z ozirom na dopis, pri-občen v Vašem cenjenem listu od dne 18. t. m. št? 81. pod naslovom »Iz Kanala« ste najuljudneje naprošeni sprejeti v smislu § 19 tiskovnega zakona, resnici na ljubo, sledeči popravek. Ni res, da se je dne 9. t. m. plesalo do 1 ure popolnoči, ker se s tem dolži društvo policijskega prestopka. Res je, da je imelo društvo dovoljenje za ples le*do polnoči in da se je ples zaključil točno o polneči. Ni res, da so plesale Marijine hčere izvzemiši ene res je pa, da radi tega, ker se niso vdeležile Marijine 'hčere in Marijini sinovi plesa, je imelo društvo kljub ugodnemu vremenu jako slabe dohodke. Vojaško veteransko društvo v Kanalu dne 26 julija 1911. A Bajt, načelnik. Opomba uredništva: Besedo ima g. dopisnik. Iz bouškega okraja. Na Predelu je ponesrečit Mihael Čer-nuta, krčmar in občinski tajnik iz SjJOdje-ga Loga pri Bovcu. Vračal se je z vozom 1 iz Rablja, padel pod voz, kolo mu je šlo čez glavo ter mu jo zmastilo. Zgodilo se je [ to ponoči. Dobili so ga voja'ki, ko je še ' diha!, peljali so ga v Rafoelj, kjer je umrl. | ' Mož je moral imeti okoli 60 let. Družba sv. Cirila in Metoda. Moška in ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Sv. Križu priredi dn6 20. avgusta t. 1. veselico. Vspored se objav! pravočasno. Z NabrežSne. — Dne 6. avgusta praznujemo v Nabrežini velik naroden praznik. Nabrežinski društvi »Podružnica sv. Cirila m Metoda« in pevsko društvo »Na-brežma« priredita skupno s pevskim društvom »Adrija« iz Barkovelj v tukajšnjem vrtu veliko veselico z godbo, petjem, sre-čolovom, muzejem itd. Ako vpoštevamo naše žalostne razmere in pomislimo, da Ci-ril-Metodove družbe nesmrtno ne sovražijo samo naši narodni nasprotniki, marveč tudi naši rodni bratje, tedaj vidimo, kolikega pomena: je tak naroden praznik. Mi ibodemo pokazali, da je tudi ob adrijan-skem morju še, in v veliki meri razvi^narodni čut in da tudi v nas še .veje narodni duh, vi pa pridite in nas bodrite in- (podpirajte svoje rodne brate, ki se bojujejo za svoje pravice ob sinji Adriji! Porotna razprava radi poloma laškega denarnega zavoda JJanca popolare Goriziana". V soboto. Obtoženci so se začeli sami med seboj obdolževati. Zaslišan je *bil še dr. Bader. Rekel je glede" Luzzatta, da je izgubil zaupanje v njega, ko je videl v likvidacijskem odseku, kako je znal prenesti na Collejev račun 12000 K s svojega.i računa. Dr. Bader je ibil šel v Tunis, ^redno je šel, je pri banki deponiral 35000 K, kar kaže da je imel zaupanje v banko. 'Predsednik pa je ravno takrat dvignil denar. Tudi je predsednik prof. Žnideršiču svetoval, naj dvigne denar. Lenassi se oglasi m trdi; da je vsakokratne izgube pri banki sporočal upr. svetu. Dr. Bader to odločno zanika. Lenassi izjavi, da ovrže z dokazi (glavne točke obtožbe proti njemu. NaonlreČ; da ni vedel da znašalo 1. 1908. izgube 800.000 K in da ni vedel za pogodbe sklenjene s Coile-tom. tudi da ni vedel za menice tvrdke Wassermann. O jponeverbaih Oolleta da je izvedel od Ptanija. Pangrazi (bran. Coletta) prote-stuje proti izrazu »poneverba«, ker takih da ni bile. Lenassi: [Ponavljam in vzdržujem besedo poneverba in «če mi ne daste miru, izpovem. vse. Obtzzi: (porotnik). Izpovejte; to hočemo vedeti! Lenassi: Ne bom nikogar izdaffal... Foreessini: (porotnik). Gosp. »Lenassi že v drugič grozi z odkritji. Čas bi že 'bil, da izpove, kar ve. Lenassi: Ker hočete, odkrijem vse te zmešnjave. Pričel sem sumiti, ko je Luz-zatto skrival na svojem domu zapisnike o pogodbi s Oolletom, namesto, da bi bil le-te deponiral pri banki v vpogled vsem upr. svetnikom. Komaj ko je interveniral Gasšer in na: opetovane prošnje je te zapisnike prinesel v batiko. Tudi menice WaLSsermana je držal Luzzato doma. O tem jaz nisem ničesar vedel. Colle je igral, prav z namenom škodovati banki. Skrival je korespodenco, falsiticiral registre in je ponarejal menice z Smeni Vidmar in Slovar. Ponaredil ]e drugo menico in jo žiriral hi je .ponaredi! podpise Savorgnanija in Venutija. Vse to dokažem z dejstvi in dokumenti. V pisarni odv. Flegota sem videl te ponarejene menice. Flego potrdi. Pove, da te menice so priložene tožbam. Predlaga, naj se dotične spise pregleda, dotične mienice pa naj izvedenci preiščejo* daH so res telsiificirane. Lenassi trdi, da tudi ko !bi bil vedel, da koncem I. 1909. je bilo 30TJ.000 izgube, bi ne bil dovolil, da se izvrši likvidacija, kar to bi bilo v neznansko škodo celi deželi. Na opazke dr. Baderja reagira rekoč, da ko bi npr. svetniki čitali pisma in tri se bili 'bolj zanimali za svojo nalogo, bi ne (prišlo do takih nerednosti. Če je dr. Bader trpel velike izgube, ije tega kriv tudi sam. — Ko se je doznalo, da ima Coniforti pol milijona kredita, sem jaz predlagal, naj se ga prisili v likvidacijo. Dr. Bader pa je podpiral predlog Luizzatta, naj se tega ne stori, ker da,je tvrdika dobra1, če bi se poslušalo moj predlog, bi se izognili polom«. Dr. Bader odvrne, da on ni poznal rečene tvrdke; če je bil proti konkurzu je storil to radi tega, ker bi konkurz provzročil banki velike izgube. Lenassi trdi, da ni dvignil, ko je grozil polom vseh svojih depozitov in tudi, da ni poskril in odtegnil izvršbi svojega premoženja. Drž. pravdnik pravi, da se bo o tem govorilo v drugem procesu. Dr. Bader vzdržuje vse svoje izpovedi, in trdi, da Lenassi je skušal poskriti, kar je mogel, ker da eksekucije pri njem so bile brezvspešne. Zelo dvomljivo da je da bi bile hiše in pohištvo lastnina Lenas-sijeve soproge. Lenassi na te besede razburjeno protestuie in se v ostrih besedah zaganja v pričo. Drž. pravdnik zahteva od sodnega dvora, naj ne dopušča, da bi Obtoženci insultirali priče. Lenassi je omenil, da bo njegova škoda morda večja nego ona drl Baderja. Industrija, ustanovljena po njegovem očetu pred 70 leti, bo prenehala. Škode bo Imel 300.000 K. Državni pravdnik: Bader bgubi 600.000 K. Luzzatto trti ponovno, da je nedolžen. On je vedel samo za 100.000 K zgutoe. To so vedeli tudi drugi. Kako so prišle Wassermanove menice v blagajno, ne ve. Omenja nasproti porotnikom, da je bil suspendiran vsled anonimnega pisma dr. Baderja. Državni pravdnik ugovarja, Luzzatto pa pravi, da ima dokaze, da je dal Bader v iRihembengu na pošto anonimno pismo. Bader: Dokažite! (Bader je priobčil gledč na očitanje v »Corrieru« »poslano«, v katerem imenuje Luizzattovo trditev laž in pravi, da ga bo tožil radi obrekovanja.) Bader je spoznal Comontija šele koncem 1908. Nekdo je bil poslan v Beljak in | ko se je vrnil, Je razkril vse nepravilnosti. I Policija je bila obv^Sčena), Oontorti areti- ran. — Glede pogodbe's Colletom pravi Lenassi, da jo hoče videti, potem bo govoril. Glede poneverbe pravi Colle, da on ni nič poneveril in poživlja Pianija, naj pove odkrito, če je on kaj poneveril. Piani pravi* da on ni govoril nikdar o poneverbah, na kar omeni Lenassi, da mu je beseda poneverba le uSla. Hotel je reči: nekorektna dejamja.--------------- Državni pravdniik predlaga celo vrsto novih prič: dr. Abrama, preisk. ,sod-nika, dr. Staudin.gerja, prof. Žmderšiča itd. Včeraj. Predsednik je naznanil, da bo klican za pričo Anton Bedon m profesor Žni-deršič. Akcijonarji ne bodo klicani za priče tudi ne preiskovalni sodnik dr. Abram itd. Ne dopušča tudi ne drugih prič, predlaganih po državnem pravdniku. Državni pravdnik stavi na to uove predloge, n. pr. da naj se čita pismo Lenas-sijevo ž dne 14. jan. 1909. na Oolleta, podpisano samo od Lenassija. Predlaga, da se zasliši Hermina Colle, soproga Izidorja, Dionizij Colle naj se tudi zasliši itd. Sodni dvor pa je vse odklonil. Prof. Vierthaler: izvedenec ima izpovedati o igrali, (bilancah, registrih, o osebnem razmerju med Collejem, Lenassijem in Luzzattom. Povedal je, da do 1905. so vodili knjige še takoj, precej po predpisih, pozneje pa se vidijo nerednosti, poprave z nožičem in z vodo; neka stran je kar do polovice »umita«. Napake nekatere so postale prostovoljne, tudi «5e so /bile prej neprostovoljne. Vierthaler razlaga (knjigovodstvo. Pri B. JP. je bilo posebne vrste in med aktiva so utafenene reči, ki tičejo v pasiva. Odprli so račune o obrestih, ki se imajo likvidirati, z zneskom K 8938.58. Imeli so račun davčnega urada; v juliju 1906. so izkazali, da davkarija dolguje banlki K 1450.16. Mogoče, da bi biia banka več plačala, ali čudno, ker je tako manjkalo denarja, da se ni potrudila, da ibi bila dobila izplačan ta znesek. Sedaj je v tem računu K 1170.40; zapisano 'je, da so to provizije plačane davkariji, kar je skrajno smešno. (Potem pa je še na tem računu znesek 5095.13, pošiijatev na »Credito italiano« potom B. P.... (Nahajajo se uknjižbe brez datumov, nezaključeni računi, preneseni "v druge knjige, lire spremenjene v 'krone v nepravi vrednosti, itd. »Krive uknjižbe se delijo v tri dele: Opustitev dejstev, ki so se dogodila; uknjilžbe taikih, ki jih ni in takih, ki so resnična. Kaj takega je nemogoče v zavodu, 'kjer računski organizem redno funkcionira ... Domače vesti Za šolo na B!ančl daruje podružnica sv. C. in M. v Šempasu K 30.— kot preostanek letošnje veselice. Občinsko starešinstvo v Totnaju je imenovalo v svoji seji dne 23. m. m. gospoda Maksimiljana Ripperja, nadzornika c. kr. kmetijskoJkemiČnega poskuševali-šča v Gorici, častnim članom občine To-mai »na podlagi zaslug, ki si jih je pridobil na polju raziskovanja in požrtvovalnosti v prospeh kmetijstva v obče, osobito pa še s korenito študijo o kraškem teranu«. Za podporo vasi Sinadole. — Dne 26. pr. m. je vložil driavni poslanec dr. Gre-gorin v poslanski zbornici nujen predlog za podporo vasi Siuadole v davčni občini Storje radi poškodovanja po roči. Za narodni muzej so darovali: Gosp. Jos. Balič, učitelj Vrft, 12 dar, 17 letnikov »Drobtinic« od leta 1847—1869. Gosp. Franc Pavletič, učitelj ^odsalbotin, 1 srebrn tolar iz ieta 1809. Gosp. Ivan Jakša, dijak IV. 1. učiteljišča 2 egiptovska kipca. — Gosp. Leopold Bratuž, dijak HI. razr. vad. v Gorici, 8 raznih novcev. Gosp. Štefan Bratuž, Sv. Križ Vipavski, 14 raznih novcev, 1 staro mčrco za smodnik, 1 shramlbo medeno s strojem za kapselne. Gosp. Ivan Bevc v Gorici, 2 srebrna novca 1 bakr. novec. — Gosp. Brezigar Leop. slikar Plave, 2 končnici čebelnega panja, zelo dobro ohranjeno, slikarija iz leta 1867. — Gospod Joško Bjeltram nabral v Mrrnu, gosp. Bratkovič Olragotin, Čevljar Miren 2 sliki na steklu, 2, Gosp. Ed. Pra-protnik, učitelj Miren, 1 par naočnikov (domače delo). 3. Oospa Male Marija, Miren, 2 svetinJU novec, 4. Gosp, Joško I- Bel tram, 2 srebrna in 1 balkr. novec. Goap. Križman, naduč. Sempais, l novec. Odbor. Ljudsko štetje in Slovenci v Gotici in Trstu. — 'Grdo so nas osleparili v Gorici in Trstu z lljudskim štetjem. Kar polovico Slovencev so .požrli v Gorici in Trstu. Sedaj napovedujejo revizijo v Trstu. Če bo v Trstu, mora biti tudi v Gorici, kakor smo to že povdarjali v soboto. V Trstu je bil v soboto zvečer radi ljudskega štetja velik shod, na katerem sta govorila dr. Slavik in dr. Wilfan o krivicah glede ljudskega štetja ter o — reviziji vlade, ki se ima izvršiti sedal! Sprejeta je bila taika-le resolucija: Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu pri sv. Jakoibu dne 29. juiija 1011 z ozirom na dognano neresničnost ljudskega štetja 2a Trst in okolico glede takozvanega'dbčevalnega ijezika1' - ' . zahtevajo, da naj se vladna revizija izvrši temeljito in podrobno do skrajnosti, brez ozira na težavnosti in morebitne ovire ali proteste, * zahtevajo, da se revisija izvrši na način, da $>o zagotovljen pravilen^, resničnim 'razmeram odg«>vai^&5h> vspdh, potom zmožnih in pravičnih uradnikov, zahtevajo, da se pri reviziji vzame potreben ozir na zavarovanje popolne svobode pri napovedibi,občeva|ne*ga jezika kakor tudi na interese posameznikov glede delavnega, časa in bivališča, da ne bo preveč zamude in škode, pozivajo vse slovenske rojake in sploh vse slovanske bf e, kakor tudi vse pravične someščan-s, da se zavedajo pomena uvedene vladne revizije in da se, dobro voljno postavijo v službo važnega upravnega č?na, vzdržujoč se vsake nepravilnosti, pozivajo vlado, da z ozirom na dognano nesposobnost sedanje občinske uprave za pravilno in zakonito postopanje v stvareh, ki se tičejo narodnostnega vprašanja, odvzame mestnemu magistratu take in poddbne upravne čine, dokler ne bodo tudi pri odločilnih faktorjih prevladalo v narodnostnem oziru spoštovanje pravice do zakona. , Ce bo revizija ljudskega štetja v Trstu, mora »biti taka revizija tudi v Gorici. Vsi poklican* faktorji, na noge! Da bi kar tako delali z nami v Gorici, da bi nas polovico tebi nič meni nič odpisali ter prepisali za Lahe, to vendar ne gre in tega ne bomo mirno trpeli! Zahtevamo revizijo, pošteno revizijo, ki pokaže, da je v Gorici Slovencev nad 12000. Imenovanja v policijski službi. — Policijska 'koneipista Mihael Meža v Puli in dr. Artur pl. Šterlrni v Trstu sta imenovana za policijska 'komisarja, policijski konceptni praktikafri Gustav Puš v Trstu in Josip Zoreč v Zadru sta- imenovana «a provizorična koncipista. Argentinska meso in glasi&o neragkih alpskih agrarcev. — Glasilo stranke poslanca riagenhoierja »Sonntagsbote« piše: »Živinorejcem v Alpskih deželah je za sedaj pač vseeno, če se uvaža argenčmsko meso ali ne. V letih 1908. in 1909r ko je vladala suša, so kmetje morali tdliko živine prodati in pod slepo ceno oddati, da to še danes ni pokrito. K temu prihaja še škoda, ki jo je provizrOČfla kutga na par-¦kljih in gotocih, *ker je znano, d& vpliva kuga škodljivo tudi na naraščaj. Letošnji pridelek krme je zelo dober, ali po vsem tem se še dolgo ne bo moglo računati na to, da bi domači živinorejci imeli omembe vredne množine klavne živine za prodajo. Uvoz argentinskega mesa torej ne prinese kmetom nikake škode, dokler traja rtmd živinorejci to pomanjkanje živine«. V jedilnem vozu brzovlaka, ki vozi med Trstom in Berlinom, vk line, je obolel natakar na postaji v Lincu nenadoma na koleri. Voz, ki je med tem časom bil že zopet v Gorici, so na tukajšnji postali drž. železnice v nedeljo zvečer korenito desin-ficirali. Zavrgli so vsa jedila, med temi okoli 15 kg mesa, 150 jajec itd. O uvozu argentinskega mesa sodi ogrski poljedelski minister tako: da je napačno, ker se agrarci razjgrevajo radi argentinskega mesa. Tega mesa po večini ne kupuje občinstvo, navajeno jesti drago meso, ampaik oni ljudski sloji, ki morejo pri sedanjih razmerah jesti meso komaj enkrat na teden. V ostalem pa je argentinsko meso, ako se ga pripravi, kakor ,pn-tiče, jako -ekonomično v primeri scenami domačega mesa, Talko je ssovori) v krogu $i>slarocev ogrsfki poljedelski minister 9žereny. Uradne ure pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gradišču ob Soči. — Z ozirom na hudo vročino je c. kr. okrajno glavarstvo do druge odredbe določilo urade vanje vsaki dan od 7 ure zjutraj nepretrgoma do ene ure popoldan. pomanjkanje,vode je že nastopilo v Gorici;" Mdtf&trat %t4^Lmi^fc7Wi bo sploh kedaj imela Gorica zadosti' vode? Ce bi bila uprava mesta količkaj vredna, bi že zdavnaj imeli v mestu dosti vode ... tako pa je ne bo še kmalu.] Meščani so preveč/potrpežljivi In Tftivajeni-biti upravljani »po starem«. , Državni šolski zakonik hočejo preo-snovaO klerikalci. — Štajerski klerikalni poslanec Hagerihoter je vložil v poslanski zbornici predlog za preosnovitev državnega Šolslkega zakonika. V svojem predlogu zahteva, da naj se odpravi § 75., namesto njega pa naj se sprejme določba, da imajo posamezne dežele odločati o šolskem vprašanju. Deželni »bori naj bi odločali pred vsem o zadevah, ki jih obsegajo §§ 17, 18, 19, 21 odstavek 1, 3, 5 \n 6, 22 odstavek 2, 28. 38, in 48 odstavek 2. Ha-genhoferjev predlog ima izročiti ljudsko šolstvo klerikalcem v roke. Zlasti bi se to zgodilo s slovenskim šolstvom, ki bi bilo na milost in nemilost izročeno klerikalni strahovladi. Zaradi tega pa so se odločili slovenski Sklerikalct tudi takoj za ta Hagenhoferjev predlog in podpirajo to nazadnjaško nakano. Na Livadi v Gorici je vedno lepše kakor slišimo. Ni zadosti Škandalozno, da se iz hiše in okoli hiše enega najvažnejših odbornikov čujejo pesmi: »Italiani, Italia-ni<, — ali pa še drugačne laške pesmi, kakor o Garibaldiju, je začel še sam ta odbornik potrpežljivim revčkom, kateri ga le iz strahu pred preganjanjem poslušajo ~— ker je ravno odbornik, pred nekaj dnevi razlagati, da včasih rti bilo Slovencev v Gorici in da Šele kakih 15 let sem razgnjajo po Oorici. Prav slovensko stavbno društvo! Ob tej priliki opominjamo, da slišimo, da twJi v društvu samem ni prijet?io za tiste člane, kateri slepo ne blagoslavljajo neumnosti, katere tjela par odbornikov za pokritje svojih doseženih blamaž m za namen preganjanja neljubih. Menda so prišli tako daleč, da hujskajo nekatere člane v brezupne pravde proti tistim neljubim in »jim ponudijo brezplačno pomoč —¦ društvenega pravnega konzu-le-nta. Ako poide tako naprej, se premisli za vstop vsak pameten Slovenec. Ker re-špektiramo doforo voljo nekaterih odbornikov in se nam škod? zdi važnega društva, zamolčimo za danes ustreljene gospodarske kozle in še kaj drugega! Mednarodna plavalna tekma na Bledu se bo vršila dne 20. avgusta 1911; priredi jo zdraviška komisija na Bledti v kopališču Louisenbakl. Tekme: Dopoldne ob 10. uri: prvenstvo Bleda 2800 m. Vloga 10 K. Častna nagrada in 3 častni znaki. Popoldne, ob 3. uri: 1. Deško plavanje 50 m. Za dečke, ki do sklepa prijav še niso dovršili 15. leta. 2. Dekliško plavanje 50 m. Za deklice, ki do sklepa prijav še niso dovršile 15 leta. 3: Novinsko plavanje 50 m. Za plavače, ki še niso tekmovali pri nobeni javni plavalni tekmi. Vloga 2 K* 4. Hrbtno plavanje 100 m, Vloga 3 K. 5. Glavno plavanje 500 m. Vloga 5 K. 6. Damsko plavanje 100 m. Vloga 2 K. 7. Skakanje novincev. Za skakače* ki se še niso udeležili nobenega javnega tekmovalnega skakanja. Vloga 3 K. 5 prostih skokov. 8. Prsno plavanje 100 krt. Vloga 3 K. 9. Plavanje mlajših 50 m. Vloga 3 K. 10. Glavni skoki: 6 predpisanih skokov m 3 prosti sfkoki. Vloga 5 K. Predpisani skoki: 1. Odskok vznak v pri ročen ju. 2. Salto vznak. Z naletom. 3. Plovni skok. 4. Salto naprej. 5. Skok na glavo s priročenjem. 6. Auerbachov skok. 7. 3 prostovoljni skoki iz poljubnih pozicij, pri čemer se bo Pozicija vpošrtevala. 11. Bočno iplavanje 50 m. Vloga 3 K. 12. Hitro plavanje 100 m. Vloga 4 K. Ob 8. uri zvečer razdelitev nagrad in sestanek v zdraviškejm dolu. Nagrade; Pri vsem mednarodnih konkuren-cah dobe zmagovalci srebrne častne znate; razen tega dobe zmagovaki v mednarodnih tdkmah dragocena častna darila. Prijave z vlogami na zdraviško komisijo na Bledu. Sklep prijav: Dne 15. avgusta °b 12. umi opoldne, — (Prijave brez vlog sonevelfovne. Slovanske igralne karte. —¦ Kakor smo že švoječasno poročali* se je v Ljubljani ustanovila »Prva slovanska tovarna igralnih kart Fran Cebdkli & drug.« To tovarno ni bHo lahko ustanoviti, ker so se takoj izpočetka pojavljale skoro nepremagljive zapreke in težkoče. Ni bilo treba premagati samo raznih spletk, ki so se z izvestnih strani uprizarjale proti podjetju, ¦pmrebirfe bilo-stemiti tudi.odpor državne oblasti, ki prvotno'niti slišati ni hotela o tem, da bi dala koncesijo za izdelovanje igralnih kart. Dve prošnji ste bili enostavno odbiti, še-le ko se je vložila nova prošnja in ko Se je za to na merodajnem mestu zavzel bivši državni poslanec Ivan Hribar, je vlada končno vendarle izdala potrebno koncesijo. Takoj nato so se pričele obsežne priprave: uredila se je tovarna, naročili so se potrebni stroji in preskrbeli načni za karte. Vse to je stalo ogromno truda in stroškov ter mnogo časa. Končno so bile premagane vse težkoče in potem so iKzšle prve slovanske igralne karte. Za sedaj ste izšli dve vrsti. Prva vrsta, ki se imenuje »Slava«, šteje 32, oziroma 36 kart, druga vrsta z imenom »Primorka« pa šteje 44 kart. (Karte — umetniško delo slovenskega akad. slikarja Hin-ka Smrekarja — so izredno okusno izdelane in izvršene isn kar je največ vredno, na kartah so uporabljeni izključno samo Slovanski motivi. Imamo pred sabo francoske, nemške in italijanske igralne karte, a reči moramo, da se niti ene izmed teh niti od daleč ne morejo meriti s slovanskimi igralnimi kartami, niti, kar se tiče fi-nosti izvedbe, niti kar se tiče originalnosti in okusnosti. Mesto znakov »srce«, karo«, »tref« in »pik«, so uvedeni znaki: »ščit«, »ost«, »meč«, in »lipa», vendar pa tako, da ti novi znaki igralcem, navajenim na stare karte, ne delajo prav nobenih težkoč. Figure na. tetah predstavljajo razne slovanske tipe: kralji — štirje zgodovinske vlada raje; dame — Slovenko v avbi in peč'u Čehinjo-Moravanko, SHbinjo v narodni noši; fantje — Hrvata, Slovaika, Srba, Bolgara v narodnih nošah; konjeniki .— slovaškega, poljskega, ruskega (koza-ka) in .makedonskega jezdeca. Kakor ču-jemo, izidejo v kratkem tudi tarokfcarte. Tudi na teh bodo izključno samo slovanski motivi: slike raznih slovanskih šeg in navad, plesov itd. Ne da bi pretiravali, lahko smelo trdimo, da so dosedaj itzišle slovanske karte tako krasno in fino izvršene, da se lahko z uspehom kosajo z vsemi tujimi izdelki. Zato jih toplo priporočamo slovenskemu občinstvu, naj sega edino po tem proizvodu domače industrije. fveza narodnih društev. Društvo »Slogja« v Ročlnju priredi v nedeljo, dne 6. avgusta javni ples v prostorih g, M. Oorbica. Začetek ob 3. uri pop. Svira godba iz Kopane. Naročajte, ponudite,...... zahtevajte in pijte samo - - - - Tolsiovrsko slatine, ki je edina slovenska ler najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja p'ača podjetje v narodne I namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov; ToUtovrSka slatina. poŠta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim ! Svoji k svojim! Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo *Gorica« v Gorici. — Izvršujoč svojo dolžnost, se tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da se je narodna veselica dne 16. julija t. 1. v Tolminu tako sijajno izvršila. Posebno zahvalo izrekamo cenjenemu g. okrajnemu zdravniku dr. Serjunu, ki je bil tako prijazen, da je bil z zdravniško pomočjo pri dirki na razpolago, slavnemu županstvu, ki je brezplačno prepustilo občinski prostor, ka'kor tudi slav. »Rokodelskemu in bralnemu društvu«, da je dvorano dovolilo v tako pozni uri, da se ni zabava skrčila. Dalje izrekamo Članom jurije ns čelu g. dr. Levptišček zalhvalo za nepristransko postopanje pri razdelitvi idaril. Istotako se prisrčno zahvaljujemo tudi dirkačem ter vsem bratskim' društvom, ki so se te narodne veselice ude-¦te^UkJBoDOVflD lival^^^olesaK&kim »Zdravo«. Za -kolesarsko društvo »Gorica« Josip Kersevani, t. č. predsednik, Jo-ško Kuštrin, t. č. tajnik. rrgovsko-obrtneiir gospodarske vesti. Izkaz posredovalnice trgovskega društva >>Merkur« v LJubljani. —- Sprejme se: 2 knjigovodji; 1 korespondent; 2 konto-rista; 2 poslovodji; 3 potniki; 6 pomočnikov mešane stroke; 1 pomočnik železniške stroke; 4 pomočniki. Špecerijske stroke; 1 kontoristinja; 5 prodajalk; 9 učencev. — Službe išče: 2 knjigovodji; 2 korespondenta; 3 kontoristi; 4 poslovodje; 2 potnika; 5 skladiščnikov; 25 pomočnikov mešane stroke; 10 pomočnikov železninske stroke; 7 pomočnikov manufaktunie stroke; 12 pomočnikov spoceriske stroke; 4 pomočniki modne in galanterijske strokei; 7 kontoristinj; 9 blaigajničark; 15 prodajak; 5 učencev; 4 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Politični pregled. Poslanska zbornica je v soboto razpravljala o predlogih draginjskega odseka. Ko je poročevalec utemeljeval predloge, je govoril baron Cautsch, rekoč, da sta nevsprejemljivi 2 točki predlogov: točka; s katero se pcv/ivlja vlado, naj ukrene potrebne korake glede nabave mesa, ne oziraje se na odnošaje z Ogrsko in točka, ki poživlja vlado, naj se uvaža živo živino iz balkanskih dežel. Vlada ne more in ne stori tega, vlada ima dolžnost, da izjavi to odkrito zbornici splošne volilne pravice; zbornica naj odloči. Govornik Je povdarjal, da je vlada odločna, da odpo-more draginji, toda treba je ustvariti produktivne sile v deželi; in teh sedaj manjka. — Na to je povzel besedo posl. Spaček. — Po nadaljnr debati se je glasovalo o predlogu draginjskega odseka. Prvi del predloga, tičoč se neomejenega uvoza prekomorskega mesa je bil v poimenskem glasovanju odklonjen z 251 proti 174 glasom. Resolucija Stolzleva, v kateri se poživlja vlado, naj stori vse, da se bo pre-komorsko meso uvažalo po potrebi, je bila odklonjena s 191 proti 182 iglasov. (Klici ogorčenja pri socijalnih demokratih. Velik hrup). Predsednik je radi 'hrupa ob 1. uri prekinil sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena se je glasovalo o drugem delu predloga, v katerem se pofzivlja vlado, nasj prične s srbsko vlado pogajanja glede spremembe trgovinske pogodbe v smislu, da Srbija proti primerni koncesiji dovoli uvažanje žive živine in mesa v največjem obsegu. Najprej se je glasovalo o dodatnem predlogu jPantza, po kaiterem naj odpadejo besede »živa živina in*". Ta predlog je bil vsprejet z 208 proti 197 glasovi. V poimenskem glasovanju je (bil potem z 256 proti 172 glasom odklonjen predlog 'z besedami »Živa živina in«. Istotako je zbornica odklonila predlog soc. demokratov, naj se Bienerthovo mi-nisterstvo stavi ,pod obtožbo. S tem je zbornica' končala svoje poletno zasedanje. Albanija. -— Poročajo o hudih bojih okoli Ojonovca. 6oi je trajal 4 ure. Nastal je popoldan nov boj. Ustaši so uplenili obilo orožja. Iz Soluna poročajo, da se širi kolera po Albaniji. Razne vesti. Kolera v Trstu. — Niso več posamezni slučaji, ampak nastopila je kolera že na tak način, da se mora govoriti o epidemiji. Od nedelje do včeraj je bilo 9 novih slučajev kolere. V oficijeinem komunikeju so razvrščeni slučaji na družine Slamič, Selva in slučaj deklice Zanotti. Deklica je zbolela v nedeljo. Katarina .Selva ima 54 let; ž njo so zbolele 3 nečakinje. 7 letna Marija je umrla že v nedeljo. V Rocolu je nastopila kolera pri Mateju Slamiču. Oboleli so še Anton, Josip, Marija, Ida Slamič. Obolel je hlapec Grmele V Bertokili pri Kopru je zbolela iza kolero kmetica Antonija Kuret, ki je ibiJa-pri^Slamičevfi na posetu. Za .sumljivimi znaki so obolele, včeraj 4 osebe. — Smiokjve -bodo^meli prodajati sedaj le ob. tržrtfi;u;raih,na javnih trgih. ,.-;...:.. ¦; Letalni teden v /avljah pri Trstu. — V nedeljo popoldne je bilo živq v. Žavljah pri Trstu. Na tisoče cbčinstva je šlo gledat, drzne aviaitike. Prvi letalni .poskus je napravil belgijski aviatikiFisoheriki se je •udeležil že tekem v Turirou. in Rimu. Njegov biplan je najnovejša konstrukcija Farma-na. Ob 4.42 je pričelo trajnostno letanje.. Romolo Maniissero se je,;dVjlgniil'.,na/Ble-riotovem enokrovniku, ostal je. v zraku 10 minut, potem še.enkrat 13 in pol minute. Za njim je letel iLegagneuxr, sloveč francoski aviaitik, ostal, je prvo 9, .potem 15 .minut v zraku. Potem se je dvignil. Fi-. scher in ostal 5 min. v.zraku; potem dvakrat za 9V2 in iza 14 tat, Nato je nastopil Tržačan Vidmar ter ostal v zraku 36x/2. minut. Ko se je spuščal na zemljo, ni videl, da je že preblizu .tal, ker je imel očr zalite z oljem iz cilindrov motorja; udaril je ob tla, zrakoplov se je nrekophnil, Vidmarju pa se k sreči ni nič zgodilo. Tekma za visočino: Flisolier je dosegel v 11 min,, nutah 900 nr, Manissero v 13 minutah 1080 m. Prvi dan letalnega tedna je s tem končan. Veliko vzletanje bo Še v nedeljo. Trije smrtni slučaji solnčarlce v Trstu. — Umrli so za solnčarico brivec Angelo Vivante, Anton Polesnak, strojevodja drž. železnice, in Štefan Križman, vlako-vodija 'južne železnice. Solnčarica pa je zadela tudi- še par drugilt, toda ne smrtno. Strašna vročina v Evropi. — Iz Bu-dapešte poročajo, da vročina ne popušča. Te dni so prenesli v bolnišnico več nezavestnih oseb, a 2 osebi sti umrli na ulici. Na Dunaju je reševalno društvo- bilo poklicano na pomoč dnevno v 70—80 slučajih, večinoma slučaji solnčarlce. Strašno je žgaio, in temperatura je bila še celo višja. Neki sluga v vojnem ministerstvu je uinrl od solnčarice, a (Štiri osebe so v tonile pri kopanju. V Ustju je neko dekle znorelo od vročine, skočilo z okna, ter obležalo težko ranjeno. Tudi v Berlinu ne pojenjuje silna vročina. Slučaji solnčarice se množe, a veliko oseb se pri kopanju vtopi. Sanio1 v Berlinu je bilo 10 slučajev soinčarice, a z dežele prihajajo iste vesti. V topniškem polku v VVormsu je bilo 86 slučajev solnčarice, od katerih je bil eden smrten. V krajih, kjer se je vDda v rekah znižala in docela posušila, javljajo o mnogih slučajih bolezni. Turškega poslanika v Parizu zadela kap. — Turški poslanik Afedullah Naum paša v i^rizii je bil zvečer 29. pr. m. v klubu »!;:J.-..ie«. Bil je dobre volje, sedeč z nekolik:;m prijatelji pri igralni mizi. Hoteli so začeti, a kar naenkrat nasloni poslanik glavo proti desni rami ter pade s stola. Prisotni so se trudili, da ga spravijo k zavesti, ali zaman: poslanika je zadela kap. V Berolinu je priredilo djlavstvo v čast francoskim rudarskim delegatom banket, kateremu je prisostvovalo več tisoč oseb. Govorniki so povdarjali svojo solidarnost s francoskimi delavci v želji, da se ohrani mir in odstrani vojne spletke. (Dalje na četrti strani:) Dama katera skrbi za zdravo kožo in hoče . iz> ebiti 86 peg ter ohraniti nežno in mehko kožo ter belo polt, se nmiva h z Ulji nm mlečnim f milom (znamka konjiček tvrdke Bergmann & drug' Teschen na Elbi. Komad po 80 vin. se dobi v . vseh lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah parfumov. Itnouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam suefa dolžnost! Izgnani roskl dijaki. — Kakor poročajo iz -Petrograida, izgnano je iz Tomska zaradi opozicije proti oblastem 100 dijakov, a relegiram) je 3-75 tehnikov. Proti iglam na ženskih klobukih. — Ker redarstvene odredbe berlinskega re-darstvenega predsednika Jaigova niso mnogo koristile, izdal je novo odredbo, s katero poškodbe od igel spadajo pod isti paragraf kazenskega zakona, kakor telesne, poškodbe. Dot&ne žene bodo lahko obsojene do 900 mark globe, aH eventuelni zapor 2 let. One osebe pa, katere so bile poškodovane, bodo lahko zahtevale odškodnino do 6000 mark. Zaplemba cerkvenih dragocenosti na portugalskem. — JPortugatska policija je sedaj pričela v Lisaboni važen posel, da prevzame dragocenosti, katere se nahajajo v nadškofijski katedrali, v vrednosti, po mnenju ocenjevalcev veščakov, čez 14 milijonov frankov. Ta cerkev je namreč lastnica poleg starih zlatih in srebrnih cerkvenih posod, cele vrste dragocenih stvari neprecenljive vrednosti tudi v • umetniškem pogledu. Eno od najdražjih j in v originalnUjt