GLASILO OBČINE DOMŽALE 29. april 2005 - letnik XLIV, št. 6 M liri t .f. aprila 2005, v avli Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah otvoritev razstave Domžalčana " alpinista, pohodnika in fotografa Milana Jazbeca z naslovom (Nc)napornc Anapurne. Odprtje razstave se je udeležila pisana Paleta obiskovalcev, med drugim tudi častni konzul Kraljevine Nc-Pal v Sloveniji (ki je z velikim za-■unianjem podoživel "vrnitev" v Jvojo domovino) ter županski kolega občine Jesenice, Boris Ber-Rant. Ker sem pot okoli Anapur-ne prehodila skupaj z Milanom ■lazbecem, sem razstavi na pot Povedala nekaj zanimivih misli o zanimivem podvigu in seveda o "vtorju razstave. Odpotovali nekam dalee. tam prehoditi več kot 250 kilometrov dolgo pot in se povzpeli na preko 5600 m visok prelazThorung-La pomeni velik izziv za vsakega, ki se za to odloči in zbere pogum. To pomeni dolgotrajne in intenzivne priprave, med katerimi je potrebno narediti preko 25.000 višinskih metrov in preko vsega leta graditi na dobri psihični in fizični kondiciji ter se pripraviti zlasti na nikoli vnaprej znano dejstvo, ali bo višinska bolezen naredila svoje in morda preprečila uspeh. A vse to je obvladljivo, še posebej, če so priprave dobre in še zlasti, če so vodene z izkušnjami in znanjem, ki smo ga bili v sicer majhni skupini X ljudi deležni s polno skrbjo in odgovornostjo našega vodiča - alpinista in izkušenega himalajca Marjana Kregarja. Na fotografiji: župan Občine Jesenlce.Borls Bergant. avtor razstave. MIlan Jazbec, županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, ter časti konzul Nepala v Sloveniji ll^^iltTffefrrSlI LIONS KLUB DOMŽALE Prijazno vas vabimo na prireditev »Obarvaj mo svetlobo« Največji letni dogodek in kulturno-umetnišku prireditev l.ions Kluba Domžale v petek, 13. maja 2005, ob 19. uri v Kulturnem domu Franceta Kemika Domžale Nastopih bodo učenci in profesorji glasbenih šol Domžale in Kamnik, v organizaciji profesorja Igorja Senieta. Pred vhodom v dvorano bomo pripravili prodajno razstavo Plakatov '""'u, ki so jih naslikali učenci Slikarske šole akademske slikarke vere lerstenjak Jovičič. Nekaj svetlobe Z razstave ob prireditvi boste lahko prinesli tudi s seboj. Učenci Slikarske šole Vere letstenjak Jovičič so namreč domiselno poslikali tudi namizne svetilke, učenci Osnovne šole Preserje pa obarvali lučke. Izkupiček od prodaje bo namenjen v dobrodelne namene. Vstop je brezplačen. Obarvajmo svetlobo. Tako smo se v začetku oktobra 2003 polni pričakovanj in izzivov, z nekoliko preobsežno prtljago ter odprtih oči in duš, odpravili na pot v Katmandu, kasneje pa s kombijem do izhodišča v Besi Sahaiju. In začela seje nepozabna avantura Milan Jazbec se je na razstavi predstavil s svojimi fotografijami, nastalimi med potjo po enem najbolj znanih in zanimivih svetovnih trekingov okoli Anapurne. Odpotovati v Nepal pa ne pomeni le pohodniškega izziva, pač pa tudi srečanje z daljno državo, zanimivo kulturo in zgodovino ter zlasti s prijaznimi ljudmi, ki živijo mnogokrat v zelo ubožnih in težkih pogojih, pa so vendarle njihovi obrazi polni optimizma, veselja, vedno nasmejani in iskrečih se očk (kaj vse bi se od njih lahko naučili vedno čemerni in nezadovoljni Slovenci?). Pot okoli Anapurne je polna razlik, saj se prične v tropski vročini med riževimi polji, poteka mimo številnih slapov, ozkih začasnih mostov preko hudournikov, do planotastih iglastih gozdov, ki spominjajo na pokljuške gozdove, pa vse do vznožja himalajskih vršaeev in zasneženega prelaza, ko se pot obrne navzdol v široko dolino reke Kaligandaki, kjer smo nabirali starodavne fosile ter pot končali s bojo skozi zanimive vasice (Mnrpha, Tiikuče, Jomo- soin i ki je vsaka pravi mali biser. Na poti pa smo srečevali tudi številne domačine, še posebej vztrajno in simpatično pa so nas stalno obletavali otroci, v pričakovanju drobnih pozornosti v obliki bonbona, balona ali svinčnika. In vsi so nas navdušeno pozdravljali: namaste. Namaste na vsakem koraku. Namaste kot simbol odprtosti, prijaznosti, veselja do življenja ...Vse to je skušal z več kot 800 fotografijami zabeležiti tudi Milan, na razstavi pa so delček tega lahko podoživeli tudi obiskovalci. In fotografu Milanu Jazbecu je uspelo, saj je zanimiv in vsestransko aktiven človek, poln življenjskega optimizma in odprt za nove izzive. Planinec in raziskovalec "nekoristnega " sveta, vodnik Planinske zveze Slovenije, inštruktor alpinizma in vzgojitelj mladih alpinistov in ljubiteljev narave, dolgoletni aktivni član Planinskega društva Domžale, organizator poučnih in zanimivih izletov v gore, zeliščar in popotnik. Motive, za katerimi hrepeni njegovo fotografsko oko, najpogosteje išče v domačih gorah, na katere se vzpenja ne glede na vreme in letni čas. Upam, da se bomo kmalu tudi v Domžalah lahko sprehodili skupaj z njim okoli visokih Anapurn in podoživeli vso lepoto drugačnosti. Cveta Zalokar Orazem Križanke sestavljam in rešujem Grega jRihtar (.rega Rihtarja naši bralci poznajo predvsem kot sestavljavca križanke, ki jo lahko že kar nekaj časa najdejo v vsaki številki Slamnika. Ker bi vam Grega rada pobliže predstavila, hkrati pa vas opozorila na njegov novi ŠF.STCRKOVNI UGANKARSKI SU)VAK, ki je pravkar izšel, sem ga zaprosila za pogovor. Začela sva, kje drugje, kot pri križankah. Od kod ljubezen do sestavljanja križank? Začetki segajo še v čas, ko sem obiskoval še osnovno šolo. Že takrat sem za KIH sestavljal razne uganke, kot so: posetnice, rešeta, serpentine. To so za sestavljanje manj zahtevne uganke. Kasneje, z leti, ko sem dopolnjeval svoj besedni zaklad, pa sem se lotil tudi sestavljanja križank, pri čemer prevladujejo klasične, tako-imenovane skandinavske križanke. So tvoja velika ljubezen le sestavljanje križank ali tudi njihovo reševanje? Seveda križanke tudi rešujem. Prvič zato, ker pri tem opazujem, kakšne križanke sestavljajo drugi sestavljav-ci, drugič tudi zato, ker to sodi v sklop moje redne zaposlitve v uredništvu Salomonovih ugankarskih revij. Kaj je najpomembnejše pri sestavljanju križank? Zame osebno je pomembno, da križanka vsebuje besede iz čim več tematskih področij. Poleg tega naj bi križanka načeloma ne bila težko rešljiva. So pa včasih križanke tudi zelo težko rešljive, v primeru, ko naročnik izrazi željo, da sestavim težko križanko Seveda pa so tukaj tudi določena pravda za sestavljanje križank, ki veljajo v slovenskem prostoru. Eno izmed njih pravi, da naj hi bila v posamezni križanki povprečna dolžina besed oziroma gesel vsaj 4.7 črk. Se spominjaš, kdaj si sestavil in objavil prvo križanko ter kje je bila objavljena? Prve križanke oziroma uganke so bile objavljene v KIH-u. ko sem obiskoval še osnovno šolo. Takrat je to zame predstavljalo izjemno zadovoljstvo. Čas je, da se bralcem predstaviš tudi kot občan naše občine. Vem, da stanuješ v Preserjah, da si obiskoval Osnovno šolo Preserje pri Radomljah. Lahko na kratko predstaviš svojo življenjsko in delovno pot, ne pozabi pa tudi na družino. Res je, v Preserjah živim od vsega začetka mojega življenja. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Srednjo kovinarsko in usnjarsko šolo (SKUS) v Domžalah, kjer sem šolanje zaključil kot strojni tehnik. Nekaj časa sem razmišljal o tem, da bi se po uspešno zaključeni srednji šoli vpisal na univerzo, nakar sem to misel opustil Po končani srednji šoli sem se takoj zaposlil v tovarni Induplati Jarše, kjer sem moral kot njihov štipendist opraviti pripravniško dobo. Po uspešno opravljeni pripravniški dobi sem bil še leto dni zaposlen v strojni industriji, tokrat v ljubljanskem Litostroju. Nekega dne sem v časopisu prebral oglas, da založniško podjetje išče glavnega in odgovornega urednika ugankarskih revij. Prijavil sem se in bil takoj sprejet v službo. Službo urednika ugankarskih revij sem začel v Stegnah v Ljubljani, kjer sem bil redno zaposlen dobra štiri leta. Od januarja 1999 dalje pa sem redno zaposlen v podjetju SALOMON 2000 kot urednik in lektor v uredništvu Salomonovih ugankarskih revij. Moja družina, to je pa poglavje zase. Saj vsi vemo, na kakšen način se ustvari večina družin pri nas. Moja zgodba pa je malo drugačna. Zahvaljujoč računalniški evoluciji oziroma moderni informacijski tehnologiji, sem uspel na sorazmerno lahek način najti ženo. Marca 2000 sem "surfal" po internetu in zašel v on-line klepe-talnico MSN Chat. V tej klepetalnici sem se lahko v živo s pomočjo tipkovnice pogovarjal z ljudmi z vsega sveta. Tako sem se tudi zaklepetal z ženo, ki prihaja s Filipinov. Že na prvem internetnem klepetu sva si izmenjala elektronska naslova. Tako je najin nadaljnji kontakt potekal izključno preko izmenjave elektronske pošte, kasneje pa tudi preko telefonske linije. Vse skupaj pa je preraslo v tako strastno ljubezen, da sva se že decembra istega leta civilno poročila pri njej na Filipinih. Po vrnitvi v Slovenijo sem nemudoma pričel z urejanjem bivalnega dovoljenja za ženo. "Iako se je aprila 2001 preselila k meni v Preserje. Maja 2001 sva se poročila še cerkveno v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Naslednje leto. aprila 2002, je na svet privekala hčerka Nika, ki mi ta čas pomeni največje veselje in zadovoljstvo. Spominjam se te kot prave enciklopedije podatkov o športu, saj smo te lahko videli tudi v nekaterih televizijskih kvizih, nekaj časa pa si šport pokrival tudi za nekdanji Občinski poročevalec in CATV Kamnik Domžale. Od kod ljubezen do športa? Ljubezen do športa je podedovana po očetu. Moj oče je bi) dolga leta dejaven v strelskem športu, kjer je tekmoval v streljanju s puško. Seveda sem kot otrok iz firbca občasno hodil tudi z njim na strelska tekmovanja. Poleg tega je bil moj svak aktiven kolesar pri kranjski Savi, kar je v meni samo še vzpodbudilo ljubezen do športa Resda nikoli nisem bil aktiven športnik, sem pa zato ljubezen do športa izkazoval na drug način, z novinarskih peresom. Med drugim sem bil tri leta tudi honorarni novinar na športni redakciji časopisa Delo, kjer sem običajno dežural ob sobotah in nedeljah. Kot vem, imaš za.se idealno službo, sestavljaš namreč križanke za različne časopise. Lahko ob tem poveš, za katere? Se ukvarjaš tudi z drugimi ugankami? Križanke sestavljam za vse mogoče medije. Sestavljam večinoma za tiskane medije, občinske, lokalne, tovarniške, pa tudi za internetne medije. Saj se križanka danes lahko objavi tudi na internetu Kaj pa rad delaš v prostem času'' Prostega časa imam izjemno malo Odkar imam družino, ga seveda maksimalno posvečam njej. Radi gremo na sprehod v naravo, predvsem v Arboretum Volčji Potok Zelo radi gremo tudi plavat. Sicer pa moja največja strast ostajajo potovanja po svetu. Za seboj imam preko 20 držav na vseh celinah, razen Amerike. Ravno zdaj se odpravljamo na dopust na Filipine, prvič, odkar je žena prišla v Slovenijo. Verjamem, da bom uspel obiskati še veliko držav. 3HJb>Ua>AM«A*S«l K «t»SLOV»P 1 ■ A • * A • A • A i • • A t A I A ■ < 1 Sedaj pa še nekaj o Šestčrkovnem ugankarskem slovarju, katerega avtor si. Kaj obsega, koliko časa si ga pisal, kje ga naši kraki lahko kupijo'' Šestčrkovni ugankarski slovar obsega besede, ki so dolge šest črk. na primer LEKTOR, RIHTAR, VOJSKA,... V slovarju je 10.000 besed iz vseh mogočih tematskih področij. Slovar sem pisal približno pol leta. Bralci lahko slovar naročijo pri Založbi Forma 7 (telefon: 01 257 21 71, e-pošta: for-ma7@siol.net). Pri isti založbi lahko bralci naročijo tudi Petčrkovni ugankarski slovar, ki je izšel že lani in je prav tako moje avtorsko delo. Hvala za pogovor in srečno! _Vera Vojska Ne bojte se imena Akumulator Obučite nas in poiščite priložnost tudi zase Preden je 1. oktobra 2003 moja sogovornica, akademska glasbenica Lili Mastikosa, postala direktorica Mladinskega kulturnega centra Akumulator Domžale, je bila enajst let profesorica umetnostne zgodovine na Subiče-vi gimnaziji. Pa ni le poučevala, vodila je mladinski pevski zbor, se ukvarjala z instrumentalno glasbo in z znanim glasbenikom Ladom Jakšo izdala zelo odmevni kaseto in zgoščenko priredbe starih slovenskih popevk, klasike in nekaj tuje glasbe. Rada je rekla, da je glasba njeno življenje. In zakaj potem kar naenkrat čisto nekaj drugega, je bilo prvo moje vprašanje. Niti ne. Motivov za nove izzive mi ni nikoli manjkalo, vselej sem bila kreativna ustvarjalka v glasbi in umetnosti nasploh, ob tem pa me je vselej veselilo delo z mladimi. Ampak ko razmišljaš, kaj življenju še lahko doprineseš. inje nenadoma pred tabo razpis, povezan z mladimi in kulturo, ga prebereš, o njem razmišljaš; in meje potegnil. Kar predstavljala sem si sceno in bila zelo vesela, ko so me zbrali izmed nekaj deset prijavljenih kandidatov. Prvi vtisi? Pravzaprav tisto, kar sem pričakovala, čeprav mi v začetku ni bilo prav jasno, kako Akumulator funkcionira. Ampak ko vstopiš v center in začutiš pozitivno energijo, ko te prevzame občutek, da lahko nekaj daš, je vse lažje in vse dobro. Zdelo se mi je. da sem prišla ob pravem času na pravo mesto. Želela sem dati mladim in okolici energijo, vrednost, imela sem motiv in mlade ljudi, ki so želeli delati z mano. Do danes me ti občutki, ta energija, motivi niso zapustili. Stvari uspevajo, se pozitivno premikajo in mi prinašajo dober občutek. Kakšni se ti zdijo mladi, ki prihajajo v Akumulator? Podobni mladim drugod: največkrat brez motiva, velikokrat izgubljeni v družbi, ki zanje nima časa; ne vedo, kaj bi sami s seboj; težko jih je vodi- ani kolektiva in obiskovalci MKC Akumulator na praznovanju rojstnega Kfc^^j* dne nai prostovoljke Marinke. •a-, v W m m T jV*hil ti. včasih še težje prisluhniti. V naš center prihaja največ mladih med 20 in 25 leti, pa tudi 14 letniki, 30 letniki, celo starejši se vključujejo v naše delo. Mladinski kulturni center Akumulator je po mojem mnenju dober inkubator mladinske kreative, idej, zelo zanimive in smešne energije, obiskovalci pa tako različni, da se včasih prav čudiš, kako uspejo najti skupne cilje. Pa jih in Akumulator jim je velikokrat odskočna deska. Pridejo k nam, se iščejo, mi pa jim damo priložnosti, da v celicah, tako se namreč imenujejo oblike naše dejavnosti, najdejo sami sebe, ob tem pa vse, kar pri nas dobijo, lahko dajo v drugem okolju naprej, ali postanejo mentorji mladim. Kaj mladi pričakujejo od tebe, kaj jim pravzaprav lahko daš? Zelo veliko in zelo veliko sem jim že dala in jim bom dajala tudi v prihodnje, tako s svojim načinom razmišljanja, kot s svojo vizijo akumulatorja, z vodenjem, v katerem se včasih počutim kot vzgojiteljica, ki skuša najti za vsakogar pravo pot. Sama dajem velik poudarek temu, da skupaj najdemo potrditev samega sebe, da se mladi zavedo, da nihče ne bo nič naredil namesto njih. To je začetni korak pri uresničevanju cilja, da sami lahko najdejo delo. Kakšni so cilji Akumulatorja? Center skuša pridobiti vse mlade, predvsem pa tiste, za katere je najmanj poskrbljeno, ki jim je v nekem obdobju življenje kot velika nepoznana luknja. Največkrat se to do- Akumulator in Ročk Otočec 2005 Zopet je minilo leto dni in že smo pri največjem ročk festivalu v Sloveniji, katere sestavni del je tudi MKCD Akumulator. Zgodba Ročk Otočca v Domžalah se je začela z javnim povabilom glasbenih skupin Akumulatorja v februarju 2005. Prijave glasbenih skupin so deževale, vendar, odločiti se je bilo potrebno za šest skupin, ki so sodelovale v tekmovalnem delu: FOR YOUR SAKE, DAY OUT, UNAME1T, TEMPERANTIA, SCHNAPS in SUNSHINE TRIP. In prišel je veliki dan, 01.04.2005 - LOKALNI PRF.DIZBOR ZA ROČK OTOČEC. Od 14.00 ure dalje je v prostorih MKCD Akumulator odmevala glasba. Glasbene skupine so ustvarjale svoj zvok, pripravljale performens in napetost je rasla do pričetka tekmovalnega dela. Akumulator in njegova okolica se je polnila z glasbenimi navdušenci, prijatelji, ki so v pričakovanju glasbenega večera mrzlično iskali glasovnice in najbližji prostor odru. Odbila je ura osem, pozdravili smo več kot 400 obiskovalcev, medije in glasbeno strokovno komisijo v zasedbi samih glasbenikov: Kristijan Kalaba, Anže Žurbi, Gregor Samar, moja malenkost Lili Mastikosa in peti član komisije občinstvo. Pravila igre so bila postavljena in glasbeni večer je odprla mlada punk-rock skupina iz Ljubljane. Ko si deležen nabite energije mladih, ki s svojo glasbo izražajo sami sebe, si postavljaš veliko vprašanj. Kaj jim glasba pomeni? Kaj želijo z njo povedati? Kako vidijo svojo glasbeno pot? Kako se počutijo na odru? Komunikacija z zvokom! Glasba je nekaj najlepšega, kjer se lahko sproščamo, odplavamo v svoj svet ne glede na zvrst. Letos smo bili deležni »tršega« ročka, kar nam kaže, kam se mladi nagibajo, kakšna glasba stopa v ospredje, čeprav je v današnjem času toliko zvrsti glasbe, za vse generacije, za vsa ušesa. In vsi si izberemo svojo. Tako smo tudi mi izbrali zmagovalca. To je bila skupina iz okolice Domžal DAY OUT, ki si je s svojim nastopom zaslužila največ točk. Želimo jim veliko uspešnih glasbenih ur, glasbene kariere, naj jih glasba vodi - tudi na VELIKI ROČK OTOČEC, ki bo od 08.07. do 10.07. 2005 na Otočcu. Na koncu bi se zahvalili tabornikom, ki so nam brez pomislekov priskočili na pomoč, Pivnici Ravbar in Snoopyju. Lili Mastikosa Študentska kluba Domžale in Kamnik Pejmo se maja(t) KAMNIK: Petek, 20. maj 2005, igrišče ŠCRM Kamnik ob 20. uri - Koncert skupin: ANAVRIN, SKAT, NUDE Sobota, 21. maj 2005, košarkarsko igrišče ŠCRM Kamnik ob 13. uri Mega3ce streetball + MURAT &JOSE DOMŽALE: Petek, 27. maj 2005, parkirišče za pošto Domžale Kreativne delavnice (striženje, kozmetika, grafitiranje ipd.) ob 18. uri Ulično gledališče PRIDEN MOŽIC s predstavo Ribič ob 20. uri Koncert : DAY OUT, BITCH BOYS, KING-STON Sobota, 28. maj 2005, parkirišče za pošto, Kulturni dom Franca Bernika Delavnice, družabne igre (šah, tarok, risk...), namizni nogomet, pečenje palačink. ob 20. uri unplugged koncert JANA PLESTENJAKA ob 22. uri Letni kino pred Študentskim klubom Domžale Več si lahko preberete na vv-vvw.pejmosernajat. com in www.studentski-klub.corn. ni DJ buSAcoZO predstavlja noc za vse rockerje, ljubitelje, nostalgike, željne dobre zabave, non stop U2,... U2lov: 1.nagrada: ogled koncerta U2 na Dunaju (prevoz + karta) 02.07.2005 za dve osebi *; 2, -5. nagrada: majica Mladinski kulturni center AKUMULATOR Ljubljanska 69, Domžale (za bh/so diskoteko Life) vstopnine ni - prostovoljni prispevki so sobota, 07. maj 2005 start ob 21.00 * v primeru prodanih 100 srečk(številk) od skupno 200. V nasprotnem primeru se nagrada ne podeli, denar pa vrne. _ Žrebanje srečk (števžk) ob 24.00 uri. gaja dijakom. V Akumulatorju jim lahko ponudimo zabavo, tudi neformalno izobrazbo in še marsikaj. Učimo se, opazujemo, veliko govorimo in poslušamo drug drugega, pa tudi sebe, oblikujemo odnose in se učimo dobro komunicirati, saj je prav komunikacija med mladimi večkrat problem. Naš cilj je vzpostaviti srčne korektne odnose do sebe, do drugih, tudi do okolice in nenazadnje do občine, kot institucije, ki naš center financira. Hočemo s svojim delom in projekti oblikovati mladinsko kulturo v občini. Seje v Akumulatorju že oblikovalo jedo? Jedro je »lušno« mlado, sestavljeno iz vodij celic - programskega kolekliva, s katerim ustvarjamo program. V jedru so najboljši mladi, od katerih se prav vsak zaveda, kaj pomeni biti mentor, se zna pogovarjati z mladim in jim povedati, kaj je prav in kaj ni. Mladi namreč nasvete najraje poslušajo od svojih vrstnikov. Kateri projekti so najbolj odmevali? Projekt Ročk Otočec, v okviru katerega smo letos pred 400 obiskovalci izbrali najboljše skupine; veliko nam je pomenila priložnost organizacije slovesnosti ob občinskem prazniku, odmevajo tradicionalni festivali vizualnih umetnosti, rolanje, športne aktivnosti skalein BMX, dnevi kulture v sodelovanju s študentskim klubom, številni koncerti ... Katere celice delujejo? fotografska, ki je pripravila že vr-slo lolorazstav, predvsem lastne, pa tudi fotografije drugih umetnikov (Toni Laznik); likovna, ki razstavlja svoja dela; filmska celica, ki skrbi za filmoteko, iz naših vrst prihaja t ud i Mil,p s svojim filmom O drogah. Ponujamo tudi možnost snemanja videospotov; gledališka celica skrbi za ples, gledališče in literaturo; najmočnejša je glasbena celica, saj mladi potrebujejo zabave, zato so vsi koncerti bolj in manj priznanih glasbenih skupin zelo dobro obiskani, in športna celica, ki skrbi za rekreacijo mladih. Kako pa prostori? Prostori v Ten tenu za klubom Life so na zelo nesrečni lokaciji, odmaknjeni od centra in oči javnosti, zelo izpostavljeni vandalizmu, kar dokazujejo vlomi, kraje razbite šipe ipd., zato si zelo želimo, da bi Akumulator dobil svoje prostore bližje centru - morda v staro knjižnico. Probleme imamo tudi pri vzdrževanju in zaradi neurejene okolice. Vsi si zelo zelo želimo v center in poudarjamo, da se javnosti ni treba bati, nismo Metelkova, naš primarni cilj je dnevno dogajanje: kreativa, izobraževanje, delavnice, vso klubsko sceno s koncerti lahko organiziramo tudi drugje, v boljših pogojih. Kaj pa finance? Občina Domžale je zelo odprta za potrebe mladih. Zagotovila je prostore, plačuje najemnino, delno financira program, mi pa se trudimo, da ostali del sredstev za izvajanje programa dobimo iz različnih državnih razpisov. Denarja pa je vedno premalo, zato se trudimo, da s sredstvi, ki so nam na voljo naredimo največ. Računamo tudi na sredstva iz EU v okviru izmenjav tako posameznikov kot skupin mladih. Tako smo lani gostili delegacijo iz Bosne, vzpostavljajo pa se že prve vezi, da bi z mladimi iz tujine okrepili tudi programsko sodelovanje. Pa še zadnja dobra novica: Pravkar smo z Urada za mladino RS dobili obvestilo o odobrenih sredstvih, ki jih bomo porabili za program, v katerega bodo vključeni mladinski centri okoliških sedmih občin. Posebej smo veseli, ker je bil ideja za združevanje mladinskih centrov naša in ker smo z odobritvijo sredstev dobili potrditev, daje naš projekt dober. Prepričana sem, da bo njegova uresničitev pomenila zaokroženo in usklajeno dejavnost mladih na tem območju. Morda še povabilo mladim? Akumulatorje odprl za vse, saj smo vse prej kot alternativci. Zmoremo in želimo, da v Mladinskem kulturnem Centru Akumulator Domžale našli pozitivni prostor vsi mladi, in bi skupaj prispevali k temu, da Domžale ne bi bile le spalno naselje. Vsem, ki nas spremljajo, pa: ne bojte se imena Akumulator, obiščite nas in se prepričajte, da je v njem veliko priložnosti tudi za vas - ne glede na leta. Hvala in veliko uspeha tudi v prihodnje! Odgovorna urednica MKCD akumulator program za mesec maj potopisni večer Simona Kravanje: SEVERNA AMERIKA (narodni parki,...) Sreda, 4. maj, ob 20.30 predavanje: Dr. Dušan Rutar »TEČAJ INTELEKTUALNE SAMOOBRAMBE« četrtek, 5. maj, ob 20.00 glasbeno tematski večer U2 sobota, 7. maj, ob 21.00 Zlatko Kaučič trio JAZZ VEČER Četrtek, 12. maj, ob 21.00 odprtje foto razstave in glasbeni večer »SVET OKOLI NAS 2« petek, 13. maj, ob 19.00 odprtje foto razstave, posvečene praznovanju 80- letnice razglasitve Domžal za trg »ŽIVIM V DOMŽALAH« ponedeljek, 16. maj, ob 19.00 v Knjižnici Domžale zabava, šport, glasba SKATE SESSION petek in sobota, 21. in 22. maj, čez dan v noč odprtje razstave in glasbeni večer »ROŽ'CE« petek, 27. maj, ob 19.00 Likovni Akumulator v centru Breza Ekipa likovne sekcije MKCD Akumulator je 19. in 26. marca na povabilo centra Breze iz. Domžal predstavila unikatno poslikane - umetniške izdelke naše likovne delavnice, ki je potekala na temo velika noč. Obiskovalci naše predstavitvene stojnice so imeli priložnost videti: ročno poslikane pirhe, steklene vazi-ee, aranžmaje za veliko noč, pravo nojevo jajce, rožice iz krep papirja, ročno izdelane vrtnice iz voska, poslikane majice in šc marsikaj. Poleg pa smo z otroci tudi skupaj risali, barvali naše pobarvanke, jajca, keramične izdelke in se prijetno zabavali s Sparovim zajčkom. Zahvalili bi se vsem mimoidočim obiskovalcem centra BREZA, ki so bili prijetno presenečeni nad našimi izdelki in izvirno predstavitvijo. Posebna zahvala pa je namenjena tudi gospodu Francetu Prelovšku (upravniku centra Breza), ki nam je to omogočil Vsi zainteresirani umetniki ali če to niste vabljeni na likovno delavnico v MKC Akumulator Kontakt 041/597-849 (Marinka), tel. MKCD - 01/724-85-26, www.akuniiilalor.org. Marinka Bregar Koncert skupine Anavrin V soboto, 12. marca, se je v prostorih MKC AKUMULATOR /godil spektakularni koncert skupine Anavrin in dveh predskupin Exi-ln'us in 1 inllv. ki sta tudi na poti do zvezd. Ekipa Akumulator je Poskrbela za odlično scenografijo, taborniki pa so pred klubom postavili šotor zaradi večjega števila obiskovalcev, ki so se nabrali v večernih urah, saj je glavna skupila večera - Anavrin med mladimi zelo poznana, ''reniierno smo si ogledali njihov najnovejši videospot "Pri filozofiji", nad **terim je bila publika navdušena, nekateri celo do te mere, d* smo ga morali kar nekajkrat ponoviti. Po dolgem času so tako mladi kot starejši iz Domžal, okolice in ostalih krajev Slovenije ponovno napolnili Akumulator. Na odru jn okoli njega pa se je kar trlo novinarjev, kara« in fotografov. ('lavni pevec skupine Anavrin - Dado, je s svojim stilskim glasom ob besedilih, ki so jih skoraj vsi obiskovalci poznali na pamet in zraven prepevali, povzročil pravo vznemirjenje marsikaterega ženskega srca. Glavno nagrado, majico Anavrin Personal, sem po težkem tekmovanju, jaz, Marinka Bregar, dobila s svojimi aduti. Dogodki, kot je bil ta koncert, pa pripomorejo v Domžalah h kulturnemu utripu, ki ga naše mesto nadvse potrebuje in klub, kot je naš, znatno prispeva k temu. Marinka Bregar V*v\a\ i? °h glasbeni spremljavi (fanfare) hodilo v vrsti do glavnega odra. **e popoldne bodo potekale naslednje aktivnosti: Predstavitve klubov z. že dobro jnano KULINARKO regijske športne igre - veriga drznosti '• gorenjska mineštra drcanje I meter šprieera J dolžine šteje ;■ primorska trgatev Okostrelstvo \ 'oteče Paše * Presenečenja "nevni program se bo Vključil na glavnem odru ob 19:00 s slovesno razglasitvijo zmagovalne regije. Večerni program Koncert V približno sedmih urah se bo na roc-kovskem odru zvrstilo 6 glasbenih skupin. Od tega dve klubski skupini (zmagovalki natečaja) in 4 kvalitetne slovenske skupine. Ker nam veliko pomeni udejstvovanje regij pri tržnici, smo odprli možnost, da se preko natečaja izbere glasbena skupina, ki bo nastopila na finalnem izboru 1". aprila 2005 V Klubu mariborskih študentov. Iz finala v KMŠ-ju bosta nastopila na tržnici dva banda. Predviden razpored nastopajočih: Kock oder • Klubski band I • Klubski band II • Yogurt • Slon in Sadež • Znielkoow • Alya Četrtek, 5. maj za bežigrajskim stadionom wsw3tpmDaci ara SKISOVA TRŽNICA Fotografska razstava Anke Ažman Center za mlade Domžale je v okviru torkovih kulturnih večerov odprl tretjo razstavo v letu 2005. Tokrat je svoje fotografije postavila na ogled Anka Ažman. Anka je absolventka Pedagoške fakultete v Ljubljani, članica fotoklu-DOV Mavrica Radomlje in Fotokluba Kamnik, je navdušena popotnica, športnica in avanturistka. V fotografski objektiv je ujela čudovite motive, ki presenečajo poglede obiskovalcev centra. S fotografskim objektivom ji je uspelo ujeti mnogo zelo različnih motivov, vse od fotografiranja stavb, dreves iz različnih zornih kotov, pa do pokrajin in ljudi. Njena sporočilnost je še toliko zgo-vornejša Z dodanimi premišljenimi kratkimi naslovi, s katerimi je opremila svoje motive. Fotografije prikazujejo različne dežele, predvsem iz vzhodnega dela naše poloble. Kje vidiš razlike med Evropejci in Afričani, Azijati? A: Na splošno smo ljudje v Evropi bogatejši od tistih v Afriki, Aziji,... in se zato sami sebi zdimo srečnejši, saj imamo vendar vse. Mnenje se ti spremeni, ko Indijca ali Afričana pogledaš v oči. Te se jim svetijo. In ko se ti ta lačna usta še na široko nasmejejo, je sprememba mnenja neizogibna. Slovenci imamo to smolo, da smo del Balkana, zelo neradi pa to priznamo. Balkanski narodi slovijo po veselju, počasnem življenju, ostala Evropa pa je lesna in zelo hiti. Mi smo nekje vmes in to nas naredi po »flaši« segajoče in zagrenjene Misliš, da so mladi manj konzervativni? A: Skupaj z Evropo je prišla tudi moda, ki ji mladi radi sledijo. Zato na videz nimajo takšnih problemov s sprejemanjem drugačnosti, ki se kaže na zunaj. Starejši pa tega niso vajeni, zadnja leta so se za njih odvijala prehitro. Tako je povsod po svetu, le da ponekod to lažje povedo, ne skrivajo svojih misli, tj., če komu nisi vseč, ti to pove, če česa ne razume, le vpraša, itd. Zakaj si se odločila za pedagoški poklic? A: Po gimnaziji sem izbirala med arhitekturo in fakulteto za šport. Na žalost sta bila sprejemna izpita na isti dan. tako da sem se odločila za arhitekturo, kamor pa nisem bila sprejela. Pristala sem na pedagoški fakulteti, smer matematika in tehnika matematika me je po zaslugi prof. Šavrinovc zanimala že od osnovne šole, pri tehniki pa me je pritegnila predvsem ustvarjalna plat. Zanimivo je, da sem v osnovni šoli govorila, da učiteljica ne bom. Na praksi pa je skupaj z izkušnjami prišel tudi nov pogled na pedagoški poklic, ki se bo po načrtih septembra zaključil z diplomo. Kljub temu je moj namen nadaljevati s študijem. Zakaj in kdaj fotografiranje? A:Za sploh prve korake k fotografiji imajo zasluge predvsem starši, ki so kar naprej pritiskali na sprožilec, tako da smo imeli doma kupe fotografij. Prvo fotografijo sem, po mojem spo- si želim videti še kaj drugega in prvo »resnejše« potovanje je bilo na Jamajko. Otok ima zame precej ugodno klimo, zato se bom nanj zagotovo še vrnila. Za absolventa smo s sošolci (na koncu smo bili celi trije) odleteli v Indijo, ki je nora mešanica različnih kultur in religij. Zadnja raziskovanja sem opravila v Gani, kjer sem spoznavala predvsem afriškega duha. Vsaka od naštetih dežel mi je bila na svoj poseben način všeč. prav tako ljudje, ki tam živijo. In predvsem zaradi vseh prijaznih, veselih, dobronamernih ljudi, ki sem jih na poti srečala, bi se v te kraje rada vračala in prav zaradi njih me vleče tudi drugam. Kaj je tisto, kar pritegne tvojo pozornost? Pri potovanjih me mika predvsem kultura, življenje ljudi, zato se poskušam vživeti in živeti, delati tako najhitrejši in najlažji način za utišanje otroka. In ti odhajaš, ker si želiš odpočiti od vsega tega. A: Res je. Tam ljudje hite na drugačen način. Kaj prinašaš s potovanj? A: Tisto najvažnejše je verjetno v glavi, torej izkušnja, spomin. Takoj zatem so fotografije, hkrati pa si z vsakega potovanja prinesem še nekaj, kar mi je najvažneje, da ostane celo. Z zadnjega potovanja je bil to boben (djembe). Nekateri menijo, da človeku s fotografiranjem lahko ukradeš dušo. A: Mene so velikokrat fotografirali, pa me zato ni nič manj. Tisti, ki ima dušo, mu je nihče ne more vzeti, tisti, ki je nima, je tako ali tako brez. minu - bila sem še mala, naredila v živalskem vrtu, kjer sem slikala pava. Za birmo sem dobila prvi »trotel zihr« aparat, za 18. rojstni dan pa Canona EOS 50, katerega funkcije sem bolj podrobno spoznavala na fotografskem tečaju v fotoklubu Mavrica. Sedaj me zanima predvsem popotna fotografija in človek v naravnem okolju, predvsem otroci. Zakaj prav otroci? A: Otroci ostanejo naravni kljub temu, da se večkrat nastavljajo objektivu. V njihovih očeh vedno najdeš kanček resnice, še posebno, če ne opazijo, da jih slikaš. Slednje je predvsem v tujih deželah silno težko, od tebe ne odvrnejo očes. Vem, da pogosto razstavljaš. Prejela si že precej plaket in tudi nekaj uglednih nagrad. A: Dosegla sem nekaj boljših rezultatov na klubskih razstavah Najbolj pa sem bila vesela, ko so mi pred tremi leti sprejeli fotografijo v Luksemburgu, kije bila pod pokroviteljstvom FIAP. Potovanja so te čisto prevzela. Imaš 23 let, pa si že bila marsikje, kamor bodo šli nekateri le s prstom na zemljevidu. Povej nam kaj o tvojih popotovanjih. A: Začela sem seveda z Evropo. Sprva sem hodila s šolo, kasneje v lastni režiji. Z Evropo sem se prepričala, da dogodki v CENTRU ZA MLADE TORKOVI KULTURNI VEČERI Vabimo k ogledu razstave fotografij Anke Ažman in Staneta Klemenca. Torek, 17. 5„ ob 20.00 uri v CZM: odprtje razstave z naslovom »Mladost vre iz sanj«. Svoja dela bodo razstavili mladi iz likovno-uslvar-jalnih delavnic. ŠOLA ZA STARŠE Srečanja so v Knjižnici Domžale ob 19.00 uri. Vodijo jih: v ponedeljek, 23. 5. - Bojana Mir-tič v torek, 24. 5. - Pavla Klinar v sredo, 25. 5. - Lili Jazbec VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov odpiramo mladim ustvarjalcem možnost, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Zato vabimo vse, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, ...), da se odzovete. USTVARJALNE DELAVNICE ZA MLADE Vsak torek med 16.00 in 17.30 uro za otroke od 7-13 let, od 18.00 do 19.30 ure za mlade od 13- 25 let.Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se ustvarjalno izražajo mladi s posebnimi potrebami. Vedno dobrodošli vsi, ki se želite družiti in ustvarjalno izražati z različnimi materiali in kreativnimi tehnikami. ŠPANŠČINA Pod vodstvom Irene Grmek poteka tečaj španščine v treh skupinah. SVETOVALNICA je namenjena mladim in njihovim staršem. Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pol Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro. ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e iii.nl czm@siol.net. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ odvisnikom, svojcem in prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. kot oni. Ne maram turističnih krajev in ležanja pod palmo, sem bolj avanturistični človek. Vzameš s seboj kakšna darilca? A: S seboj nosim svinčnike in bonbone, ki jih delim otrokom. Nekateri popotniki so proti, ker naj bi jih s tem kvarili. Sama v tem ne vidim nič slabega, saj otroci sladkarije poznajo, le večina si jih ne more privoščiti. Če jih kvarijo pa svinčniki, potem jim pa lahko ukinemo še šole, saj brez svinčnikov pač ne morejo pisati. V času izida boš že na drugem delu svefa. Kje točno? A: Stopit grem na mino - Laos, Kambodža, Vietnam. Zakaj sploh potovanja? A: Meni so potovanja zelo spremi-nila pogled na svet, verjetnjp bi bila brez njih čisto drugačen človek. Če človeku nič ne manjka, se sploh ne zaveda, kako je, če si lačen, če nimaš doma, če nimaš nič. Pri nas se gre vsak dan v trgovino, za vikend pa v Mercator ali Citvpark, da seja nakupi vse potrebne, predvsem pa nepotrebne stvari. To, kar se zdaj dogaja pri nas - in histerija še kar raste, se mi zdi grozno. Mene so starši peljali v hribe, danes pa družine nedelje raje zapravijo v trgovinah. Ali otroke vznemirja nakupovalna mrzlica, s katero se ubadamo Slovenci? A: Otroci so glavna tarča trgovcev, saj jih reklame lažje prepričajo kot odrasle (ali pač ne?). Poleg tega mora vsak dobiti tisto, kar imajo sošolci, prijatelji. Igrača in hrana staja Si imela kdaj kakšne težave pri fotografiranju ljudi oz. njihovih otrok? A: Kakšnih večjih težav nisem imela, res pa je, da imam v primeru, ko fotografiram posameznika, navado vprašati za dovoljenje. Kaj meniš o mladinski kulturi v Domžalah? A: Mladi imajo sedaj več možnosti, kot smo jo imeli mi včasih. Sama se v naši občini nisem nikoli našla, zato je nimam za pomembni del mojega mladostniškega življenja. Me pa veseli, da se gradi na mladih, da se o mladinski kulturi pogovarja, da se mladim pomaga in da imajo možnost udeležbe pri določenih dogodkih, ki so namenjeni predvsem njim. V določenem obdobju je normalno, da človeka »razmetava«, skozi to fazo gre vsak. Pomembno je, da le ta potem nune Pri mlajših pa me moti predvsem to, da jim je bolj pomembno, kaj imajo, kot kaj veljajo. Kakšen je tvoj pogled na materi alizem? A:Razumem, da človek potrebuje obleko in si privošči tudi kakšen cenovno težji zalogaj, ne razumem pa, da si mora nekaj kupiti vsake tri dni Sama vedno premislim, kako nujno neko stvar potrebujem. Na koncu se največkrat odločim, da bo šel denar raje za naslednje potovanje. Anka, hvala ti tvoje odgovore. Želim, da posnameš še mnogo dobrih fotografij, pa srečno pri raziskovanju in odkrivanju drobnih stvari na tvojih potepanjih. Lili Jazbec Trebušna plesalka v v Domu krajanov v Zejah Na prireditev »MAMICI MOJI«, ki smo jo v Športno rekreativnem društvu Konfin - Sv.Trojica pripravili ob materinskem dnevu, smo medse povabili tudi trebušno plesalko Tanjo Pire iz Radomelj. Obiskuje začetni tečaj trebušnega plesa v plesni šoli MIKI v Jaršah. Sama pravi, da rada pleše, da v tem uživa in ji predstavlja neke vrste sprostitev. Nad trebušnim plesom je še posebno navdušena, ker se poistoveti z neskončnostjo. To je pokazala tudi s svojim nastopom in prelepo koreografijo v Domu krajanov v Žejah. V zadnjem času je v Sloveniji sicer vse več vabil in reklam, ki jih pošiljajo plesne šole še posebej za trebušni ples. Zakaj je prišel tako v ospredje? Odgovor lahko iščemo v današnjem življenjskem tempu, saj je trebušni ples združitev telesnosti in duhovnosti. Sodobni egipčanski trebušni ples poudarja milino in lepoto ženskega telesa, noge ostajajo trdno na tleh, roke so neskončno dolge in gibljive kot valovi, držaje izzivalna in hkrati ponosna. Ples se odvija na način improvizacije, pri čemer je pomembno čutenje glasbe in odzivanje telesa na orientalske ritme. Plesalka ohranja distanco s skrivnostnostjo, v katero je odeta ves čas svojega plesa, pa vendar hkrati komunicira preko svoje plesne energije z gledalci. Trebušni ples je ples čutne ženske, ki prepleta svojo skrivnostnost, igrivost in ženstvenost preko nežnega valovanja telesa in rok do energičnega tresenja z boki. Marija Ravnikar LDS Domžale Dan Zemlje Problematika okolja vse bolj postaja pomembna tema. ki se je ne moremo izogniti tudi v naši občini. Vrsti dnevov, ki tako ali drugače zaznamujejo našo skrb za okolje, se je leta 1970, ko je na prvi tovrstni prireditvi za zaščito Zemlje v Ameriki sodelovalo okoli 20 milijonov ljudi ter izražalo skrb za okolje, pridružil 22. april in postal dan ZEMLJE. Postal je dan skrbi za naš planet, prinesel pa je tudi tudi spoznanje, da brez dejavnosti na krajevni ravni ne moreš doseči pomembnih političnih odločitev. - *LDS JBtRALNA OtMOKRAOJ«. SLOV* KIJ* Dan Zemlje so po letu 1970 obeležili vsako leto in število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav narašča. Leta 1990 je na jubilejnem 20. dnevu sodelovalo več kot 200 milijonov ljudi iz 141 držav. Sodelujoče organizacije se povezujejo med seboj v posebno omrežje, v katerem sodeluje več kot 5000 skupin iz 184 držav, med njimi tudi organizacije iz Slovenije. Posebno skrb je ob letošnjem dnevu Zemlje problematiki okolja namenil Ekološki forum LDS, varovanje okolja pa je kot eno prioritetnih nalog v svoj program uvrstila tudi domžalska LDS in je zato pred leti podprla sprejem Strategije varstva okolja v naši občini. Svetniška skupina LDS je tako ob obravnavi poročil Javnega komunalnega podjetja Prodnik ter Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik v Občinskem svetu občine Domžale postavila tudi kar nekaj vprašanj v zvezi s celovito obnovo in razširitvijo centralne čistine naprave ter uresničitvijo usmeritev na področju zagotavljanja kvalitetne pitne vode ter primernega odlaganja vseh vrst odpadkov. LDS Domžale SDS Domžale bo za predsednika SDS predlagala Janeza Janšo SDS Na nedavnem sestanku IO SDS Domžale so člani obravnavali predloge kandidatur za volitve na rednem kongresu SDS, ki bo 14. maja v Portorožu. Soglasno so podprli predlog, da se za štiriletni mandat vodenja največje politične stranke v Sloveniji ponovno izvoli dosedanji predsednik SDS, Janez Janša. Na kongresu se bo poleg predsednika SDS volilo tudi člane Izvršilnega odbora SDS ter Nadzornega odbora SDS. IO SDS Domžale bo kongresu predlagal kot kandidata za člana Izvršilnega odbora strankcjdr. Miho Brejca in za članico Nadzornega odbora Dorotejo Grmek. Čeprav bo v medijih največ pozornosti verjetno namenjene volitvam novega vodstva SDS, pa bo okoli 500 delegatov iz Slovenije čakala še ena zelo pomemb- na naloga - sprejem sprememb in dopolnitev statuta ter programa SDS. Delegati domžalskega odbora SDS, to so Aleksander Kabaj, Roman Kurmanšck in Majda Pučnik Rudi, bodo na kongresu zastopali predloge in pripombe naših članov ter se aktivno vključili v delovna telesa kongresa. Poleg aktivnosti, ki se tako ali drugače dotikajo kongresa stranke, pa SDS Domžale deluje tudi na številnih drugih področjih. Več o ostalih strankinih aktivnostih pa lahko preberete na spletni strani domžalskega odbora SDS. SDS Domžale Opravičilo Občinskemu odboru SDS Domžale se opravičujemo, ker je bil zaradi tiskarskega škrata njihov logotip v prejšnji številki Slamniki barvno neusklajen. Hvala. Uredništvo SLS optimistična glede načina privatizacije državnega premoženja Člani izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke so na svoji zadnji seji na podlagi nekaterih izjav posameznikov iz vrst vlade z zadovoljstvom ocenili, da gredo razmišljanja vlade v smeri postopnega in premišljenega koncepta lastninjenja preostalega premoženja, ki je še v državni lasti; za to si je SLS prizadevala že ob oblikovanju same koaUcijske pogodbe. SLS bo še naprej v okviru razprav v sami vladni koaliciji ter v strokovni in ostali javnosti z argumenti zagovarjala stališče, da mora vsaj kontrolni delež v najpo- membnejših podjetjih ostati v domačih rokah. SLS meni, da je v slovenskem nacionalnem interesu, da bi pomemben del najkvalitetnejšega in strateško pomembnega državnega premoženja, torej premoženja v bankah in zavarovalnicah ter podjetjih s področja telekomunikacij in energetike, postal lastništvo 1. obveznega pokojninskega stebra. Tak pristop je po prepričanju SLS tudi pomemben korak v smeri vzpostavljanja dolgoročno stabilnega pokojninskega sistema in ohranjanja narodnega gospodarstva za prihodnje rodove. Na seji izvršilnega odbora so bili prisotni tudi vsi ministri iz vrst SLS, Janez Podobnik za okolje in prostor, mag. Janez Božič za promet in dr. Ivan Žagar s Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Predstavili so aktualno dogajanje v vladi in poudarke iz načrta rebalansa letošnjega proračuna. Člani IO SLS so podprli varčevalno usmeritev pri preoblikovanju proračuna, ob tem pa je bila izražena enotna ocena, da je za doseganje enakomernega regionalnega razvoja pomembno, da se zagotovi potrebna finančna sredstva za krepitev statusa občin in za razvojne projekte v občinah ter za izgradnjo cestne in druge infrastrukture. Hkrati so opozorili, da bi kakršnokoli zmanjševanje investicij na teh področij ogrozilo razvoj, še posebno v slabše razvitih regijah. Rok Ravnikar Iz Državnega zbora RS Ob razpravi o avtocestnem letnem programu največ o cestninah V mesecu aprilu smo v parlamentu obravnavali tudi letni plan razvoja in obnavljanja avtocest v Sloveniji. V programu je med drugim zapisano, da bo letos sredi leta dokončno predan v promet dolgo pričakovani odsek preko Trojan, skupaj pa naj bi bilo v Sloveniji zgrajenih letos 17,7 km avtocest. Dela se bodo začeta na 34 km novih odsekov. Za gradnjo avtocest bomo letos namenili skupaj 82 milijard tolarjev. Zelo pohvalno in razveseljivo je, da je v letnem programu tudi 120 milijonov tolarjev, ki so namenjeni izdelavi projektov in odkupom za gradnjo ceste Ze-lodnik Vodice in sicer za t.i. Mengeško obvoznico, saj je ta nujen in prepotreben ukrep. Neurejen in zasičen promet skozi občino Mengeš ima namreč širši vpliv tudi na prometne tokove v celotni regiji, nenazadnje tudi na promet v občini Domžale, saj opažamo, da vozila s severa (Kamnik) vse pogosteje iščejo druge poti za vožnjo v Ljubljano - zlasti seje povečal promet skozi Volčji Potok in Radomlje ter naprej skozi Vir do priključka na avtocesto. Seveda pa je bilo največ razprave ob letnem programu namenjene problematiki cestninjenja v Sloveniji. O tem sem na zasedanju spregovorila tudi sama in v nadaljevanju lahko preberete mojo razpravo. V letnem avtocestnem programu za leto 2005 sta ponovno vključeni v finančni program tudi gradnji stranskih cestninskih postaj, konkretno Lukovica in Krtina. V kolikor bo do te realizacije prišlo, in vse kaže, da bo temu tako, saj gradbena dela vsaj v Lukovici in Krtini že intenzivno potekajo, potem bo to velik strokovni in moralni madež pri vseh, ki so o tem odločali. Prav tako pa bo to samo še kamenček v mozaiku ne-domiselnega, nestrokovnega in do posameznih okolij zelo krivičnega sistema cestninjenja v Sloveniji. Pred leti so tisti, ki skrbijo za finance, namreč ugotovili, da večinoma odprt cestninski sistem v Sloveniji ne daje ustreznih rezultatov, torej da se ne zbere dovolj sredstev iz naslova cestnin. Zato so iskali rešitev v tem, da bi na nekaterih mestih zgradili t.i. dodatne cestninske postaje - kar je bilo v letu 2002 tudi potrjeno - to naj bi bile Lukovica, Krtina, Vogrsko, Ivančna Gorica in Vodice. Kasneje so snovalci te ideje ugotovili, da bo to težko uresničljivo, saj jih mimo že sprejetih uredb o LN ni mogoče umestiti v prostor, zato so popolnoma nestrokovno predlagali, da se omenjene cestninske postaje v skladu s spremembami Zakona o graditvi objektov lahko gradijo kot pomožni objekti, kasneje pa s Pravilniki uredili tako, da zanje ni potrebnega prav nikakršnega soglasja, saj naj bi bilo to v javnem interesu. Ne bom govorila o absurdnosti in strokovni šibkosti te rešitve, država si je pač zase prikrojila predpise in tako lahko gradi cestninske postaje ne da bi bili le-ti omenjeni v Uredbah 0 LN, niti nimajo nikakršnega drugega soglasja poleg tega pa je tudi nenavadno, da se tako zahtevne in za okolje občutljive objekte umešča v prostor brez vsakršnih meril, standardov, presoje vplivov ... Rekla sem, da je to tudi nemoralno dejanje: zakaj? Naj zadevo pojasnim na primeru cestninske postaje v Krtini. Ob sprejemanju Uredbe o lokacijskem načrtu v letu 1996 so namreč vsi pred- V mladosti misli na starost Tudi v Dobu dom počitka N.Si Ideja o gradnji doma počitka v Dobu ni nova, saj se je o problematiki organizirane skrbi za starostnike in onemogle govorilo že nekaj let. O tem je tekla beseda v KS Dob in KS Krtina ter ob proračunskih razpravah tudi na sejah Občinskega sveta Občine Domžale. Šele letos je končno napočil čas, ko bo vendarle prišlo do realizacije tega prepotreb-nega objekta in dejavnosti v Dobu. Do premika z »mrtve točke« pa je prišlo z ustanovitvijo Civilne iniciative konec januarja letos, ki si je zastavila za cilj spodbujanje in spremljanje gradnje doma. V enem samem tednu seje Civilni iniciativi pridružilo s svojim podpisom 147 krajanov KS Dob in KS Krtina, kar jasno pove, da krajani podpirajo gradnjo, ki naj bi jim omogočala da dostojno preživijo jesen svojega življenja v svojem kraju, med svojimi najbližjimi. Načrtovani dom počitka bo starostnikom in onemoglim nudil sledeče dejavnosti: - celodnevno oskrbo, - dnevno oskrbo in - oskrbo na njihovem domu (organizirana prehrana) Prva aktivnost predstavnikov Civilne iniciative je bila da se pogovori z gospodom Slavkom Judežem, župnikom župnije Sv. Martina Dob o možnosti gradnje doma na zemljišču, s katerim razpolaga župnija, saj je le-to predpogoj za vse nadaljnje aktivnosti. Gospod župnik se strinja z izgradnjo doma počitka na zemljišču, ki je last župnije pod pogojem, da je ustanovitelj doma župnija Svetega Martina Dob. Po pridobitvi tega pristanka so svetniki svetniških skupin Nove Slovenije, SDS in SLS občinskega sveta občine Domžale vložili amandma k proračunu za leto 2005, za izdelavo študije izvedljivosti projekta doma počitka v Dobu, ki je bil na »proračun- ski« seji s podporo ostalih svetnikov tudi izglasovan. Tako so v letošnjem proračunu Občine Domžale za ta projekt zagotovljena finančna sredstva v višini 2 milijonov tolarjev. Proces izgradnje doma počitka v Dobu je sprožen, zato Civilna iniciativa prosi vse krajane KS Dob in KS Krtina, da podprejo in pomagajo pri uresničitvi tega prepotrebnega projekta. Bogdan Osolln 00 NSI Domžale stavniki države (Ministrstva za promet. Dane, Ministrstva za okolje) na vseh javnih zborih in predstavitvah dokumenta zatrjevali, da cestninskih postaj na tem področju nikoli ne bo, zato so cesto umeščali v bližino naselij in zatrjevali, da mora služiti tako tranzitnemu prometu kot tudi znotraj regionalnim povezavam. Danes o tem ne želijo slišati ničesar, važen je le finančni izplcn. Pričakovani nekontrolirani odliv prometa zaradi izmikanja plačilu na regionalne in lokalne ceste jih ne zanima. Saj to bo vendar problem, s katerim se bodo srečevale lokalne skupnosti. Postavila sem tudi nekaj vprašanj: - zakaj se z gradnjo spornih dodatnih cestninskih postaj ne počaka do takrat, ko bodo znani rezultati v zvezi z uvajanjem vinjet? Stroški gradnje cestninske postaje Krtina so namreč preko 500 milijonov tolarjev, za gradnje v celoti pa naj bi bilo letos namenjenih kar 1,4 milijarde tolarjev. Ali je omenjena študija o uvajanju vinjet le slepilni manever za naivne in množice? - zakaj sc raje ne pospeši pričakovani in z Evropo usklajeni sistem elektronskega cestninjenja saj bo ta edini dolgoročno in trajno uvedel pravičnost in poštenost, ko naj bi vsakdo plačal po prevoženih km. Načrt, da naj bi to bilo uvedeno šele konec leta 2008 je absolutno prekasno. Če bi obstajala resnična volja, bi to vsaj na tistih odsekih, kjer je trenutno odprt cestninski sistem, lahko bilo že v letu 2006. Pri tem pa bi se pokazala vsa nesmiselnost in neracional-nost kratkoročnih rešitev kot so stranske dodatne cestninske postaje, ki jih bo takrat treba rušiti. Zakaj sta od prvotnih 5 cestninskih postaj v programu ostali le 2. Kakšni so bili kriteriji in merila, kdo je o tem odločil? Glede na že trenutno stanje pri edinem avtocestnem uvozu v Domžalah, ki pokriva zaledje, preko 50000 prebivalcev, vključno s prilivom iz Kamnika in okolice ter ob pričakovanih dodatnih prilivih zaradi izgradnje cestninske postaje v Krtini, pa postaja nujnost čim prejšnja izgradnja še enega novega uvoza pri Studi. Ta je v Uredbi o LN že načrtovan, potrebno pa ga je čim prej uvrstiti v plan izgradnje, pričakujemo, da že v letu 2006. Glede na razpravo kolege g. Capudra o nenačelnem in volilno všečnem delovanju ob nasprotovanju gradnji cestninske postaje na lokalnem nivoju pa ponovno poudarjam, da sem tako sama kot tudi občina Domžale vseskozi, vedno in povsod nasprotovala gradnji cestninske Prošnja Obveščam vse, ki bi me želeli obiskati v poslanski pisarni, daje zaradi številnih najavljenih obiskov občanov in občank potrebno malo počakati. Prosim za razumevanje in vam sporočam, da boste zanesljivo vsi prejeli termine za obisk v poslanski pisarni. Hvala. Cveta Zalokar Dražem, poslanka v Državnem zboru RS postaje v Krtini. Ob letnem programu gradnje avoeest v Sloveniji v letu 2002, ko so se te prvič pojavile, sem vložila amandma da naj se iz programa izločijo. Zanj sem dobila le 15 glasov podpore poslanskih kolegov in kolegic. Res pa je, da sem zaradi širših interesov in pomena nadaljnje gradnje avtocest v Sloveniji program v celoti podprla. Na koncu pa še to: Liberalna demokracija Slovenije razen dveh kratkih obdobij, ki sta trajali le nekaj mesecev, nikoli ni vodila niti Ministrstva za promet, niti DARS-a. Zato j i ni mogoče, tako kot je v zadnjem času tako moderno in všečno, naprtiti krivde za vse, kar je v tem področju narobe in napak. V razpravi sta gradnji cestninske postaje v Krtini nasprotovala tudi kolega poslanca Robert I Iroval in I rane Capuder. Poslanka Cveta Zalokar- Oražem Uradne ure poslanske pisarne Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Moja poslanska pisarna deluje v Domžalah, Lukovici ter Moravčah. Na ta način sem lažje dosegljiv državljanom v posameznih občinah, v katerih sem kandidiral in bil izvoljen za poslanca. Vse pa vljudno prosim, da se predhodno najavijo ter v nekaj besedah opišejo problematiko, da se bom lažje pripravil ter skoordiniral vse potrebno. Najave so možne preko elektronske pošte na moj naslov robert. hrovat@dz-rs.si ali preko mojega asistenta Janeza Stibriča (031 612-835). Uradne ure: Domžale (pisarna SDS, Ljubljanska 70, 1. nadstropje): vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure Lukovica (pisarna KS Šentvid): vsak drugi ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure Moravče (občinska stavba): vsak tretji ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure Dr. Romana Jordan Cizej, poslanka v Evropskem parlamentu Pomladni dan v Evropi V sredo, 13. 4. 2005, je bila v Parlamentu Republike Slovenije v Ljubljani zaključna prireditev v okviru letošnje akcije Pomladni dan v Evropi. Ker se poslanci Evropskega parlamenta zaradi plenarnega zasedanja v Strasbour-gu zaključne prireditve niso mogli udeležiti, so osnovnošolcem in srednješolcem, ki so sodelovali na zaključni prireditvi, razdelili Izjave o Pogodbi o ustavi za Evropo. Dr. Romana Jordan Cizelj je poslala naslednjo izjavo: Izjava o Pogodbi o ustavi za Evropo Kmalu bo minilo leto dni, odkar je Slovenija s podporo velike večine državljanov postala članica Evropske I Inije. S tem je postala del zveze držav, ki jih nc združuje le skupna geopolitična lega ampak tudi skupne vrednote ter izobraževalni, razvojni, kulturni in gospodarski procesi. Slovenski vstop v Fivropsko Unijo je ena največjih prelomnic za mlado državo in odpira povsem nove razsežnosti in izzive, ki jih je možno in potrebno izkoristiti. V razmerah zaostrene globalne konkurence se je livropa odločila za združevanje in povezovanje, ker le tako lahko postane ena izmed vodilnih svetovnih ekonomij. Pogodba o ustavi za Evropo predstavlja temeljni dokument združene Evrope, s katerim se določene pristojnosti za uresničevanje skupnih ciljev v celoti, nekatere pa delno prenesejo na nivo Evropske I Inije. I Inija temelji na vrednotah Spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Glavni cilj Unije je krepitev miru, skupnih vrednot in blaginje narodov. Svojim državljanom ponuja območje svobode, varnosti in pravic brez notranjih meja. Prizadeva si za trajnostni razvoj, visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo in visoko raven kakovosti okolja, spodbuja povezanost in solidarnost med državami članicami in spoštuje bogato kulturno in jezikovno raznolikost. Poudarila bi, da Evropska Unija prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem tesnega sodelovanja med državami članicami. Zlasti je pomembna izmenjava mladih, pa tudi izmenjava pedagoških in strokovnih delavcev. 1 Inija v teh pogledih nudi izrazito odprtost in ponuja možnosti v obliki številnih programov. Vse mlade vabim, da delujete raziskovalno in samoiniciativno ter se množično vključite v programe Evropske unije, z bogatim znanjem in Izkušnjami si boste široko odprli vrata pri iskanju zaposlitve, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropskem in širšem prostoru. Vaše mednarodno udejstvovanje pa je pomembno tudi zaradi širjenja slovenske kulture v evropski prostor. Z vstopom v Evropsko unijo smo si postavili številne cilje. S I. majem smo stopili na skupno evropsko pot doseganja teh ciljev. Mladi imate pri tem veliko možnosti in podpore. Izkoristite številne priložnosti, ki vam |ih ponuja Evropska unija! Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet praznuje Dobra beseda je sonce Prva skupina Medgencracijskcga društva Jesenski cvet je bila domžalska skupina Naša srečanja, ki jo še danes vodi Majda Hrovat. Skupaj z dekleti je uspešno orala ledino tovrstnega organiziranja v naši občini in po desetih letih lahko skupaj z drugimi 20 skupinami reče: »Dobro smo delali. Naše delo je obrodilo obilo sadov, Predvsem pa veliko zadovoljnih ljudi, ki se vsak teden znova veselijo prijetne družbe prijateljev v skupinah, pa tudi skupnih izletov, predavanj, tečajev, kulturnih in zabavnih prireditev, predvsem Pa prijateljskih druženj in skrbi drug za drugega, kije vedno na prvem mestu«. In vsi ti zelo zadovoljni ljudje so se sredi Nastopala je skupina Iz Moravč aprila zbrali v Gostišču Kovač na Količe-vem na pravzaprav jubilejnem občnem zboru, kjer so pregledali opravljeno delo, se zahvalili za uspešno delo dosedanji predsednici Majdi Pučnik Rudi in izvolili Taljeno Štrubej, sicer voditeljico ene od skupin iz občine Mengeš, za novo predsednico. Nova predsednica se je za zaupanje zahvalila in si zaželela, da bi tudi v prihodnje ostali ena velika družina, v kateri bi prav vsak našel zadovoljstvo, dobro voljo in zdravje. Pravo presenečenje za vse prisotne je bil kulturni program, ki ga je tokrat pripravila skupina Kranjska lilija iz Moravč, duhovito pa vodila njihova voditeljica ter hkrati tajnica društva Jesenski cvet, Marija Radkovič. Ob vrsti zapetih narodnih pesmi in recitacij, od katerih je bila večina hudomušnih, smo slišali veliko življenjskih resnic in modrosti, predvsem pa smo tudi skupaj zapeli in se zahvalili vsem voditeljicam, ki skrbijo za delo skupin. Čestitkam, pohvalam in najboljšim željam se je pridružil tudi domžalski podžupan Toni Dragar, kije povedal, da Občina Domžale ceni delo vseh v Jesenskem cvetu in bo tudi v prihodnje skušala pomagati, prisluhnili smo predstavnici Občine Trzin, predstavnikoma društev upokojencev Trzin in Vir, pa tudi Nataliji Brodar, ki ho sprva kot pripravnica, kasneje pa profesionalno, Dosedanja predsednica Majda Pučnik - Rudi In podžupan Toni Dragar skrbela za vseh 22 skupin in 32 voditeljev, kolikor jih je v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Največ skupin je v občini Domžale - ll. Še posebnih čestitk je bila deležna prav na novoustanovljena skupina Vrtnice, v kateri se združujejo člani in članice iz Doba in Vira. 10 let uspešnega delovanja Medgeneracij-skega društva Jesenski cvet v naši občini bodo posebej obeležili tudi s prireditvijo Naša srečanja, ki bo 25. maja 2005. Ob tem pa je treba povedati, da prav naše društvo in njegove skupine v Združenju za socialno gerontologijo in gerontogogiko Slovenije, ki jo vodi Danica Marjanec, uživajo poseben ugled in so vedno deležne posebne pohvale in priznanja. Majda Hrovat, za katero pravijo, da je prava mama tega gibanja, pa si ob jubileju želi, da bi v občini našli primerne prostore - tako za delo skupin, kot tudi za nacionalnega koordinatorja, ob čigar pomoči bi lahko še bolj napredovali. V. V. Praznovali smo materinski dan sceno, cvetličarnam Tratnik in Omerza za okrasitev, pridnim sodelavkam in Župnijski Karitas za pogostitev. Občini Domžale za plačilo dvorane in tiskanje vabil, ge. Sabini Kompare za oblikovanje vabil ter KD Franca Bernika za prijaznost in gostoljubje. Iskrena hvala naši dolgoletni sodelavki in povezovalki ge. Blaženki Mali ter iskrena hvala g. Juretu Sesku z radia Ognjišče, ki se je odzval našemu povabilu in popestril prireditev. Vsem, tudi tistim neimenovanim, ki ste kakorkoli pomagali, hvala in Bog plačaj. dr Marija Blzjak-Schv/arzbartl Materinstvo je ljubezen, ljubezen do vseh 'Judi, že posebej pa do nebogljenih, med katerimi so prav otroci te ljubezni najbolj Potrebni.V naši mladi državi Sloveniji, ki je °trok stoletnega upanja tu živečih ljudi, smo Ponovno oživili javno praznovanje materinskega dne, ko se otroci in starši, predvsem pa matere, veselijo svojega poslanstva, in ga praznujemo na rimokatoliški praznik Gospodovega oznanenja, 25. marca. V Domžalah ga praznujemo in javno dajemo Pri/nanje materam od začetka naše nove domovine, samostojne države Slovenije, to.je od leta 1991, letos torej že petnajstič. Prvič smo prireditev pripravili v telovadnici OŠ Domžale, v sodelovanju telovadnega društva Partizan in vokalne skupine Tintina-bula, vse ostale prireditve pa je organizirala Župnijska Karitas Domžale. K sodelovanju vabilmo domžalske vrtce in osnovne šole. Glasbeno šolo, cerkveni otroški zbor, skavte in druge posameznike. Odziv je bil vedno zelo dober. Prireditve so bile v OŠ Domžale in OŠ Venclja Perka, sedaj pa jih imamo v obnovljenem Kulturnem domu Franca Bernika. Vsako leto razdelimo tudi vabila v obliki zloženke z vsebino, primerno prazniku. S tem se želimo vsaj skromno zahvaliti vsem mamicam in vsem ljudem za podarjeno ljubezen, ki jo nosijo v svojem srcu. Tudi pri letošnji prireditvi, ki je bila prvič celo dvakrat, ob I 7. in 19. uri, je sodelovalo veliko posameznikov, ki so pripomogli, da je bila prireditev lepa in prisrčna. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim ter njihovim mentorejem: Petri Avbelj, Andreji Soklič, I Jrši Lavrič, Dragi Jeretina Anžin, Ivici Janež, Petri Einfalt. Almiri llamidulin, Lili Sever, Boži Bauer in Tatjani Viler. Iskrena hvala tudi g. Lojzetu Stražarju za režijo in Društvo diabetikov Domžale Pomladno izobraževanje in utrjevanje zdravja Kljub neugodnemu vremenu, saj je bila *"na dolga in mrzla, smo v februarju v Predavalnici Zdravstvenega doma Dom-*a'e poslušali predavanje dr. Oliverja Av*eca, z naslovom: OČI IN DIABETES. 1 r<> in pol smo pazljivo sledili zelo zani-m'vi razlagi. podoben način zdravljenja bolezni je podaljšal življenje. Zaradi sladkorne bolez-n' Je lahko prizadet katerikoli del oči. Na vakah so pogostejša vnetja. Siva mrena je Pogostejša pri diabetikih. Spremembe na mi"cžnici oči, če jih ne zdravimo, vodijo v s|epoto. Okvara oči - diabetična retino-Patija - je pogostejša pri starostni obliki s adkorne bolezni, saj ima okvare v prvih Petih do desetih letih trajanja bolezni 25 9«jevrstcn način izdelave figur, Pr' čemer so bili upoštevani li-'erami viri, stare fotografije in drugi dokazi o bogati zakladnici domžalske in okoliške kulturne dediščine. Ob jubilejnem prazniku mesta Domžal pa je avtorica etnografskemu muzeju podarila "cl*aj kipcev Domžalčank kol Poklon spominu na rodove pred "ami. ^enačn'kova domačija, nekoč Ah-činova krojaška delavnica, je svo-■|0 nalogo prikazovanja domžalske °brtniške tradicije ob koncu 19. sto-le'ja več kot zadovoljivo opravila. * več - odprtje prve muzejske hiše * ^rnžalah je velik korak v bele-'c'nJe pomembnosti našega mladega mes,a, ki je zlasti ob razglasitvi za lr8po letu ls>25 postajalo pomemb-n° obrtno in trgovsko središče. Po-s'edično so vse te spremembe očitno vPlivale tudi na ljudi, njihovo za- vest, njihove navade in navsezadnje na njihovo oblačilno kulturo. Ker pa obleka postavlja človeka v čas in prostor ter ga določa kot pripadnika nekega ljudstva, regije in lokalnega prostora, moramo tipično oblačilno kulturo Domžal in okolice brezpogojno povezovati s slamnikarsko industrijo, ki seje sicer sprva začela s pletenjem slamnatih kit v 18. stoletju, a je že v naslednjem stoletju postala temelj gospodarskega napredka Domžal. »Poudarjanje narodne zavesti, ogledovanje preteklosli in izročila naših prednikov v navadah in ročnem delu pa je gotovo nekaj lepega in estetskega, kar se kaže tudi v ljudski noši, ki vključuje funkcionalno. lepo in pametno,« je v uvodnem delu odprtja razstave spregovoril novinar in publicist Matjaž Brojan. Predslavilev izvirnih del Ladine Korbar je opisal kot primer prikazovanja domače kulture oblačenja v lokalnem, regionalnem in tudi mednarodnem obsegu, saj avtorica s svojimi deli zastopa slovensko kulturo tudi v tujini. O vse pomembnejšem položaju in programu Menačnikove domačije v domžalski občini je spregovoril tudi podžupan Vinko Juhart in nadaljeval s tremi zahvalami: prva zahvala je bila namenjena avtorici Domžalčank v nošah, ker zvesto ohranja spomin na naše prednike, drugo zahvalo je namenil predanemu delu Društva narodnih noš Domžale in še posebej predsednici društva, Olgi Pavlin, ter tretjo za vse nas, obiskovalce, domačine in druge goste, ki sooblikujemo Menačnikovo domačijo. Z izbranimi pesmimi so odprtje razstave popestrile tudi Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, zaigrali pa so nam tudi člani Domžalske godbe. Ladina Korbar svoje izdelke večinoma oblikuje po starih fotografijah in spominu, žal pa ljudsko izročilo v današnjih dneh skorajda ne prihaja več od ust do ust, kot nekdaj, temveč le od knjige do knjige. Zato so drobci, ki jih je danes še možno slišali iz ust zadnjega rodu, ki pozna življenje starih domžalskih vasi. danes še toliko bolj dragoceni. O ljudskih oblačilih se je najobšir-neje pisalo predvsem v 19. stoletju, ko so se ljudske noše na slovenskih tleh tudi najbolj razlikovale po pokrajinah, še bolj pa po vaseh. V tistem času so tudi strogo ločevali oblačila, ki so jih uporabljali pri delu in tista, ki so jih oblekli le ob posebnih priložnostih, kot so bili različni cerkveni prazniki, poroke, pogrebi in tudi slovesnosti ob razglasitvi trgov in odprtjih kulturnih domov. Oblačenje so uravnavala tudi moralna načela, saj so se tradicionalni vzorci oblačenja manj spreminjali pri starejših in revnejših ljudeh, poleg tega je bilo upoštevanje tradicije v noši veliko večje v odročnejših krajih, kjer je bil vpliv hitreje spreminjajočega se mestnega načina oblačenja manjši. Vendar je konec 19. stoletja prinesel z industrijo veliko novosti, tako da se je svet stare slovenske vasi začel umikati novemu času, kajti vse novo je pomenilo tudi imenitno, vse staro pa staromodno. Gotovo pa so vsi liki domžalskega in okoliškega oblačilnega videza, ki jih je izdelala avtorica Ladina Korbar, odraz spoštovanja do starejše tradicije in do poštenosti naših prednikov. V glini predstavljena oblačila naših prednikov Ladine Korbar so na ogled do vključno 6. maja. vsak dan med 9.0(1 in 11.00 uro in popoldan med 17.00 in IX.00. Vabljeni1 Katarina Rus Rotarijci praznovali svojo 100. obletnico Dobrodelnost, ki prihaja naravnost iz srca *J| februarja 2005 je minilo sto let od mrzlega Vecera, ko so se štirje mladi uspešneži v sobi cv; 711 poslovnega centra v Chichagu dogodili za preprost načrt o medsebojni pomoči .'"tint, ki so pomoči potrebni, 0 pristnem pri-Ja,eljstvu, spodbujanju visokih etičnih meril v Poslovnem okolju ter širjenju dobre volje in 'n'r». Tako so rotarijci po celem svetu letos 0 'eležili 100. obletnico uspešnega dela, v ka-*re8a so se pomladi 1998 vključili tudi člani Kot»ry kluba Domžale. ^"tarijci so organizacijsko razporejeni v distrikte nrotarv distrikl 1910, katerega del je tudi Slovenja, pokriva teritorialno velik del Avstrije, Mad-*sko, Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in llerce-&nvin0 in je trenutno eden od največjih distriktov r»tary organizaciji. Slovenski rotarijci načrtuje-' ahi v prihodnjih letih Slovenija postala sa-"stojni distrikt, vendar bo morala prej izpolnili k°8oj k v naSi artavj hi mora|0 delovati vsaj 40 | °v- sedaj jih je 24. Vsak distrikt ima svojega letVernerJa, ki se skupaj z vodstvom menja vsako 3,° s Julijem. Na svetuje po zadnjih podatkih j0 , rotaD' klubov z 1214062 člani, ki delujejo v 166 državah na vseh kontiningih, obstaja pa 3wLa vrsta rotaract in inferact klubov z več kot 350°00 člani. ^dnJa slovesnost distrikta 1910, namena obe-1 vi 100-letnice rotarijanstva, je bila 5. marca v ' 111 lllSi M Dunaju in so se je udeležili številni Tudi legendi slovenskega rotarijstva. dr. Stanko Ojnik. In slovenskega lionizma. Janez Bohorič, se rada udeležita dobrodelnih akcij Rotarv klubov Domžale In Medvode, posnetek je Iz leta 2003. ežt ■' "ycsnosi UIStriKta I viw, namena oot mejV l0°-letnice rotarijanstva, je bila 5. marca < vjd ."' hisi na Dunaju in so se je udeležili številn l>()Predstavniki oblasti ter več kot 200 klubov. SU(f't.',avi1'1 pisma so intarijancem poslali pred-' "'ki vseh držav, ki jih pokriva distikt 1910, n'lrr>l tudi dr Janez Drnovšek, predsednik Slovenije, kije med drugim zapisal: »Že 100 let načrtujete in uresničujete različne humanitarne, izobraževalne in kulturne programe, ki bogatijo življenje ljudi tako v domačih sredinah kot tudi v svetovnih skupnostih. Vaša dobrodelnost prihaja naravnost iz srca, kar je verjetno razlog, da lahko danes praznujete tako visok jubilej. Vaše stoletno delo je dokaz, da v globalnem svetu potrošništva in materializma ideja idealizma, zaupanja v človeka, v njegov napredek in dobrodelnost ni preživeta. Naj postane vaša ideja »nesebične pomoči« ideja vodnica vseh ljudi, ki verjamejo v prihodnost človeštva, v planet srečnih ljudi.« Ob 100. obletnici je bilo uresničenih mnogo pro-jektOV in aktivnosti po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer letos praznujemo 75-letnico domačega rotarijstva. Tako so se 23. februarja 2005, točno ob 12. uri, rotarijci zbrali po svojih klubih ter na slovesnih srečanjih ocenili opravljeno delo ter uprli svoj pogled v prihodnost, kjer jih čakajo številni novi izzivi. Kol že zapisano, je bil Rotarv klub Domžale ustanovljen pomladi 1998 in je v vseh teh letih izpeljal številne projekte. Člani kluba, katerega predsednic za obdobje 2004/2005 je Mirko Jančigaj, bodoči predsednik 2005/2006 pa Jože Ban, se srečujejo vsak četrtek ob 10.30. uri v Re- Najboljše ženske štafete Prvenstvo Slovenije v v štafetah v gorskih tekih - Sumberk 2005 Med dreavnimi prvaki tudi Dom/alčani stavraciji Repovž v Domžalah, kjer pripravljajo različna predavanja, predvsem pa so redna srečanja blizu 40 članov priložnost za dogovore o konkretnih akcijah. Te so povezane predvsem s pomočjo rejencem, gojencem zavoda »INCE« in članom »SOŽITJA«, nakupu različnih aparatur za potrebe otroške kirurgije, pripravili in pripravljajo pa še vrsto drugih aktivnosti, o katerih vas sproti obveščajo tudi v Slamniku. Tudi v jubilejnem letu bodo zbirali finančna sredstva za pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Osrednji prireditvi letos sta tradicionalni gala rotarv spomladanski ples ter tradicionalni že peti dobrodelni golf turnir, katerega izkupiček bodo namenili nakupu dveh monitorjev za spremljanje zasićenosti rdečega krvnega barvila s kisikom, ki ju bodo podarili kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo. Prav 100. obletnici rotarijanstva pa bo namenjeno I. mednarodno golfsko prvenstvo Slovenije 2005 s številnimi tujimi in domačimi udeleženci, ki ga bo organizirala sekcija Rotarv golf Slovenije s sedežem v Domžalah, ki jo uspešno vodi Peter Verbič. Turnir bo 22. maja in bo zanesljivo dodal še dodatna finančna sredstva. Več o obeh dobrodelnih prireditvah pa v eni od naslednjih številk Slamnika. V okviru prireditev ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg je Atletski klub Vele Domžale v organizaciji z športnim društvom TVD Partizan Domžale, 16. aprila na I RIM stezi na Šumberku pripravil prvenstvo Slovenije v štafetah v gorskih tekih. Gorski tekači in tekačice so morali preteči krog v dolžini dveh kilometrov s 190 m vzpona in spusta. Po začetnem vzponu po makadamski cesti so tekli po gozdnih poteh in lepo označeni progi, za katero so vsi povedali, da je zelo primerna za tovrstna tekmovanja. Štafete so prišle iz vse Slovenije in so tekmovale v kategoriji pionirjev, mladincev in članov, zanimivo pa je, daje bilo največ štafet članskih, kar navadno ni pravilo. Prijetno sobotno dopoldne je prineslo veliko uspeha tudi domačim tekačem, zlasti v pionirskih kategorijah, najbolj zanimiv pa je bil tek članskih šafet. Vsi udeleženci so prejeli praktične nagrade, najboljši pa medalje (zagotovila jih je Atletska zveza Slovenije) in pokale, za katere je poskrbel Zavod za šport in rekreacijo Domžale, pomagali pa so tudi sponzorji -glavni pokrovitelj je bilo podjetje SVETINA&LAZAR. Pri podeljevanju priznanj so ob domžalskem podžupanu, Toniju Dragarju. sodelovali še Tomo Šarf, ilan vodstva AZS, in predsednik Komisije za gorske teke, mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ter Marjan Gorza, predsednik AK Vele Domžale. Ob koncu tekmovanja sta člana Sodniškega zbora AK Vele Domžale, ki je tudi tokrat korektno opravil svojo nalogo, Marjan Košir in Marija Vodlan prejela priznanja za 150 opravljenih sojenj, povejmo pa še. da je AK Vele Domžale tokrat sam opravil tudi računalniško merjenje rezultatov. • Sodelovanje AK Vele Domžale in Športnega društva TVD Partizan, ki letos praznuje 150-letnico obstoja, je še enkrat več pokazalo, kako uspešen je lahko rezultat skupnega dela. Rezultati: Pionirji: 1. AK Vele Domžale I (Miha Škof-lek, Primož Benko, Domen Zupan) 2. AK Vele Domžale II (Anže Zupan, Jaka Košak, Nejc Zupan) 3. Smučarski klub Ihan (Jan Karo, Anže Povirk, Aleš Gregorin) Pionirke: 1. AK Vele Domžale I (Maja Hudo-klin, Monika Adler, Ajda Sitar) 2. TK Šmarogorska naveza (Petra Hren, Klara Kastelec, Katja Hren) 3. AK Vele Domžale II (Katja Pre-zelj, Alja Sitar, Eva Aljančič) Mladinci: 1. KGT Papež (Uroš Tomec, Klemen Markuš, Rok Markuš) 2. Vele DOmžale (Igor Orel, Domen Šmuc. Uroš Benko) Mladinke: AK Vele Domžale (Manca Velka-vrh. Klara Hribar. Suzana Mlade-novič) 2. SK Ihan (Anja Klopčič. Irena Doki. Lea Stupica) člani: 1. KGT Papež (Metod Močnik, Marjan Zupančič, Sebastjan Zamik) 2. AK Vele Domžale I (Domen Jare, Bernard Jarc, Peter Kastelic) 3. TK Šmarogorska naveza 1 (Rok Pele, Vincent Jamnik, Nejc Kuhar) Članice: 1. AD Posočje (Edita Gashi, Veleri-ja Mrak, Vanja Krapež) 2. ATK Šmamogorska naveza ( (Polonca Horvat, Maša Kovač, Anja Cenit) 3. AK Triglav Kranj (Maja Benedi-čičič, Ana Jerman, Petra Šink) 4. AK Vele Domžale (Nina Fučko. Špela K rž:an Zala Kadunc) Iskrene četitke! AK Vele Domžale in ŠD TVD Partizan Domžale se iskreno zahvaljujeta naslednjim pokroviteljem in sponzorjem: Svetina&Lazar generalni pokrovitelj; Občini Domžale, Asyst elektroni'. Trzin, Mesariji Arvaj, Našitki Šimenc Trzin; Pelati Domžale, Vele Domžale in Eta Kamnik. Hvala! 100 let sokolskega društva Domžale: Znali so poprijeti za delo, znali so se tudi zabavati V preteklih devetih nadaljevanjih smo pregledali delo domžalskega Sokola od ustanovitve 2u decembra 1905 pa nekako do konca dvajsetih let. To obdobje je minilo predvsem v postavljanju sokolske organizacije v Domžalah in okolici, minilo je v gradnji sokolskega doma, v vzpostavljanju različnih aktivnosti, minilo je v trajanju štiriletne prve svetovne vojne, renoviranju poškodovanega doma, različnih prireditvah in slavnostih, zagotavljanju pogojev za delovanje v prihodnje in poravnavanju dolgov, ki so v vsem obdobju nastali. Nekaterim zelo prizadevnim članom, ki so se za obstoj domžalskega sokola najbolj trudili, je uspelo, da sokolski dom ni bil prodan, da so bili stari dolgovi poravnani in da je delo nekako spet steklo. V takem, ko so se zaradi smrti, bolezni in selitev zamenjali tudi vodilni možje, so prihajali novi in novi. Kako je ob koncu dvajsetih let potekalo delo v domžalskem sokolskem društvu. O tem govorijo nekateri zapisniki, ki so se iz tega obdobja k sreči še ohranili v kar velikem številu. Preglejmo jih nekaj, pokukajmo v stare zapisnike. Kaj so v teh zapisnikih napisali? Na seji odbora sokolskega društva Domžale, ki je bila 13. decembra 1929, so se posvečali gospodarskim poslom (poslovanje kino-oddelka), organizacijskim zadevam, pripravi silvestrskega praznovanja, na dnevnem redu pa so seveda imeli tudi točko »razno«. Posebej so se pripravljali na praznovanje silvestrovega. Določili so ceno vstopnic. Znašala je 8 Din. Brat Vehovec je spisal povabila. Na silvestrovanju so predvideli govor, igro, živo sliko, ples in petje. Zapisnik je sestavil in ga podpisal Ivan Stenovec. Zapisnik članskega sestanka 27. 12. 1929 Člani upravnega odbora sokolskega društva so na seji 27. 12. 1929 izdelali natančen načrt vsega, kar je bilo za silvestrovanje predvideno. Takole so pedantno predvideli: Vinarna: Turkova; 60 litrov belega, 60 litrov rdečega, 15 litrov malinov-ca, 1 zaboj piva, 20 litrov v steklenicah, 30 = pol litra, 10 = četrt litra, 30 štucev, 200 kozarcev; Jestvine: Resmanova in Vrankarjeva - 7 kilogramov šunke, 40 klobas, 17 štuc; Kavarna: Stenovčeva, Korenjakova, Mavko M.: 1.25 kilograma kave, 5 kilogramov sladkorja, 1 liter konjaka, 1 liter hruševca, 100 nageljnov, 5 tort, cigare in cigarete. Cvetlice: bodo prodajale telovadke; Natakarji: poskrbi brat starosta; Blagajna: brat Turk, Gašperin, Ga-brič; Garderoba: Ručman R., Gaber F.; Pošta: vodi Vidmar Fr.; Godba: večerja pri Slokarju; Dekoracija: z rožami, pri vrtnarju dobljenimi, smrečje telovadci; Cene določa: Turk, Gašperin; Delati se začne: 30. 12. ob enih, Ja-voršek Nace vodi dovoz miz. Pripravljati mize: 30. 12. ob 18. uri. Delajo telovadci in telovadke, kdor more. Papir naprosi: Stenovec pri Bonaču. Sklep odbora: Občni zbor se bo vršil ga naraščaja, 8 članov moške dece, 14 članic ženske dece, vsa družina je štela 151 udov. Odsek v Moravčah je štel 21 članov, odsek v Dobu 19 članov, torej je bilo skupaj v Domžalah, Moravčah in Dobu 191 članov. Odbor je imel 11 rednih in 12 izrednih sej, 8 članskih sestankov in v zadnjem mesecu pred občnim zborom 4 zasilne odborove seje. Kje je bilo težišče dela... Delo je v obravnavanem obdobju slovelo na številnih prizadevnih članih, je pa zelo trpelo zaradi nezaupanja, sporov in drugih razprtij, ki so članstvo bremenile in ovirale, da bi v društvu mogli dosegati še boljše rezultate. Dejavnosti so potekale v mnogih »odsekih«, kot je bil »kino-odsek«, prosvetni odsek, odsek tro- 6. ali 12. I., da poda odbor poročilo o svojem delu in da dobi absolutorij. Kaj je pokazal občni zbor? Domžalsko sokolsko društvo je 27. 12. 1929 prenehalo biti član Jugoslovanskega sokolskega saveza in postalo član Sokola kraljevine Jugoslavije. V društvu je na dan občnega zbora 72 članov, 21 med njimi članic, 11 telovadcev, 6 telovadk, 14 članov moškega naraščaja, 5 ženske- bentačev, zabavni in tehnični odsek in drugi. Na občnem zboru je poročal tudi blagajnik brat Matej Turk. Dogodki so znašali 25.634.33 Din, izdatki pa 21.304,95 Din, v gotovini je društvu ostalo 4329.38 Din. Spregovorili so tudi o delovanju kina. Obratovanje kina je prineslo 10.870.80 Din dohodkov. Še iz prejšnjih let seje vlekel dolg v višini 15.500 Din. V letu 1929 so v Domžalah v sokolskem domu predvajali 54 filmov. Čisti dohodek od predvajanja enega filma je v povprečju znašal 200 Din. V enem letu je sokolsko knjižnico obiskalo 94 izposojevalcev, ki so opravili 123 izposoj. Zbrane izposo-jevalnine je bilo 242 Din, za ta denar pa so kupili knjige. Med igrami so člani Sokola uprizorili le dve, med njima je bila ena mladinska. Poleg tega je bilo pripravljenih še 13 kulturniji predavanj, Oražmov dan, več nagovorov pred vrsto in več kratkih podukov. Kaj pa telovadni nastopi in uspehi na njih? Ko so ocenjevali nastope telovadcev, so ocenili, da so ti delovali uspešno. V evidenci je zapisano, kjer vse so sodelovali in kako številčna je bila udeležba. 5. 5. 1929 - izlet na Sveto Katarino; udeležba pet članov; 16. 6. 1929 - telovadni nastop v Moravčah; udeležba 43 članov; 23. 6. 1929 - izlet na Vransko; udeležba 18 članov; 7. 7. 1929 - okrožni nastop v Mengšu; udeležba 33 članov; 11. 7. 1929 - telovadni nastop v Kamniku; udeležba 25 članov; 11.8. 1929 - okrožni nastop v Radomljah; udeležba 40 članov; 18. 8. 1929 - telovadni nastop na Jezici; udeležba 34 članov; 9. 1929 - telovadni nastop v Mostah; udeležba 25 članov; X. 9. 1929 - telovadni nastop v Šentvidu; udeležba 26 članov; 8. 9. 1929-telovadni nastop v Devica Marija Polju; udeležba 2 člana; 15. 9. 1929 - telovadni nastop na župni tekmi Vič; 35 članov; 30. 11. 1929 - telovadna akademija doma; udeležba 34 članov; 31. 12. 1929 - živa slika; udeležba 14 članov; Skupni obisk vseh prireditev je znašal 410 članov. Nekateri med telovadci so se udeležili tudi zelo pomembnih tekem, saj so nastopali celo med olimpijci. Dosegli so častna mesta, pri tem sta se posebej odlikovala Vinko Janežič in Ivan Čad - Tošo, v naraščaju pa Franc Janežič. Konstituiranje odbora Sokola kraljevine Jugoslavije ... V Domžalah so opravili omenjeno konstituiranje 13. februarja 1930 in sicer na poziv Sokolske župa Ljubljana. K omenjeni prvi seji je novoimenovane člane upravnega in nadzornega odbora ter njihove namestnike povabil starosta Tomo Petrovec. Omenjeno glasovanje je postavilo strukturo domžalskega sokola na novo. Takole so bili v letu 1930 formacijsko postavljeni: starosta: Tome Petrovec; namestnik staroste: Ignac Javoršek; načelnik: Franc Vidmar; načelnica Milena Durjava; prosvetar: Josip Seršen; člani uprave: Ivan Stenovec, Karel Durjava, Avgust Ore-hek, Franc Janežič, Janez Smolnikar, Josip Rozman, Janez Gabrič, Vinko Janežič, namestniki: Pavel Berton-celj, Josip Ladstatter, Matej Turk, Ivan Pohar; člani nadzorstva: Egidij Šetina, Kristina Kremser, Alojzij Str-mole; namestniki: Anton Skok, Anton Umek, Makso Dcutschman. Ob koncu konstitutivne seje Sokola kraljevine Jugoslavije v Domžalah so v navdušenju za kralja Aleksandra tudi zapisali: «Brat starosta apelira na sokolsko zavest in dolžnost, s katero se bodo od župne uprave imenovani odborniki lotili dela na mestih, kjer so določeni. Sklicuje se na dolžnost, katere nam je spolnjevati v prid narodu, državi in sokolstvu, katerega član je naš najvišji poglavar Nj. Vel. Kralj Aleksander, Nj. Visočanstvo kraljevič Peter pa njegov starosta«. M. Brojan Društvo upokojencev Vir Čudoviti izdelki pridnih rok naših upokojencev V soboto, 16. in nedeljo, 17. aprila 2005, je Društvo upokojencev Vir v dvorani Delavskega doma Vir pripravilo tradicionalno razstavo ročnih del, ki jo navadno pripravijo vsake dve leti. Na lepo aranžiranih mizah, ki so napolnile dvorano, smo lahko občudovali različna ročna dela 37 pridnih članov in članic društva, ki s svojimi dejavnostmi lepša jesen življenja svojih članov, pa tudi vseh drugih, ki z njimi sodelujejo oz. obiskujejo njihove prireditve. 37 razstavljalcev je na razstavi predstavilo izdelke iz različnih materialov, ki jih izdelujejo v prostem času, mnogi so osnovna znanja dobili tudi v različnih delavnicah. Tako smo občudovali vrsto kulinaričnih dobrot, med katerimi so obiskovalci posebej občudovali raznovrstne sladice. Te so v glavnem ustvarile pridne članice gospodinjskega krožka, ki deluje v okviru društva. Kar precej članov se ukvarja z izdelavo predmetov iz lesa. Tako seje Franc Skok predstavil s čudovitimi rezbarskim! deli, les pa je osnovni material tudi za Avgusta Krambergerja. Iz gline oblikuje čudovite izdelke Franci Kerč, Jože Vo-dlan pa je na zanimiv način predstavil zdravilna zelišča, tako da so najbolj radovedni obiskovalci lahko izvedeli, za katere bolezni se lahko uporablja posamezno zdravilno zelišče, za po-kušino pa sta poskrbela čebelarja iz družine Mrdjenovičevi, ki sta predstavila tudi druge izdelke iz medu. Občudovali smo cvetje iz papirja, lepe, ročno izdelane voščilnice za različne priložnosti, prte in prtičke, čipke, kvačkane izdelke, gobeline, umetniške slike amaterskih slikarjev, celo vrsto čudovitih izdelkov iz gline in drugih materialov, pa*še kaj bi lahko našteli. Posebna zanimivost je bil prt iz leta 1935, razstavo pa so popestrili tudi s predstavitvijo starih predmetov iz domačij naših babic. S svojimi izdelki so se predstavili tudi otroci iz različnih skupin vrtcev Palček in Cicidom. Vsi obiskovalci in obiskovalke razstave so v knjigo vtisov zapisali svoje občudovanje nad razstavljenimi izdelki, zato gospe Belki Potočnik, predsednici, ter vsem pridnim članom in članicam Društva upokojencev Vir, za razstavo iskrene čestitke. Občni zbor TD Jarše-Rodica Na svetovni dan zdravja Na začetku ali ob koncu leta si ljudje določamo različne cilje. Kaj, ko bi letos razmislili o svojem načinu življenja in si zastavili svoj najpomembnejši cilj - živeti zdravo. Neštete razvade (kajenje, pretirano pitje alkohola, nezdrava prehrana, telesna neaktivnost in kronični stres) so velikokrat stiske sodobnega človeka. Vsaka sprememba v vedenju, ki vodi k uspehu, ,se začne v glavi vsakega posameznika. Šele, ko se sam pri sebi, v svoji zavesti in po dolgotrajnem razmišljanju in tehtanju argumentov za ali proti, po posvetu s strokovnjakom, ki mu zaupa, odloči, da bo spremenil način živ- ljenja, ima možnost za uspeh. Zato ni naključje, da smo imeli letošnji občni zbor 7. aprila. Z raznimi pohodi, nabiranjem zdravilnih zelišč in drugimi aktivnostmi si prizadevamo za zdravo življenje. V letu 2004 smo realizirali naslednje aktivnosti: novoletni pohod članov UO iz smeri Turnše - Češenik, do kmečkega turizma v Zagorici, ob kulturnem dnevu voden ogled gradu Jable, gregorjevanje, aktivnosti ob dnevu voda in dnevu zemlje, večdnevna čistilna akcija, ureditev vseh nasadov in posaditev cvetlic, izdelava kmečkih butar na kmetiji Černivec, kresovanje, narodne noše smo se udeležile številnih prireditev, ob dnevu državnosti smo organizirali pohod na Tuštanj, v juniju strokovno ekskurzijo na Veliko planino, s spoznavanjem cvetlic te planine. Isti mesec nabiranje zdravilnih zelišč na Menini in Veliki planini, ob 40. obletnici našega PGD Jarše-Rodica smo pomagali pri izvedbi te prireditve, organizirali program ob odhodu v pokoj naše članice na gradu Jable, zaradi slabega vremena nismo mogli z otroki realizirati aktivnosti ob vodi, kjer bi na stari način prikazali pranje perila, izdelovali piščali ter mlinčke, prav tako nismo mogli realizirati bovšjega sejma, čeprav smo že pridobili vsa potrebna soglasja za to prireditev iz razloga, ker nismo uspeli pridobiti zadostne količine starin, zaradi smrti učenke OŠ Rodica nismo mogli realizirati aktivnosti z učenci ob tednu otroka, tako kot smo bili vsa leta do sedaj, udeležba na sejmarjenju v Domžalah, sodelovanje na stojnici v Domžalah ob praznovanju 8-obletnice centra Breze, tradicionalni Jegličev pohod na Rašico, organizacija mar-tinovanja, tradicionalna čajanka z razstavo čajev in izdelkov iz celoletnih ustvarjalnih delavnic mentorice Tatjane Zmavc, čajanko smo organizirali tudi v vrtcu Kekec iz, Radomelj, organizirali srečanje turističnih mentorjev vzgoje vrtcev in šol v nekdanji občini Domžale, v oktobru je bil izlet z muzejskim vlakom v Tržišče, aktivnosti ob zlati poroki našega zeliščarja Staneta Kramber- gerja, ustvarjalne delavnice, ocenjevalna komisija je preko celega leta ocenjevala domačije in izbrala tri najlepše, za katere smo priznanja podelili na krajevnem prazniku, sodelovanje na prireditvah drugih društev, sodelovanje z učenci EKO šole Rodica na sejmu Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču, organiziranje prevozov z, našim novim zapravijivekom za jubilante iz n.iše KS, udeležba našega društva na vseh prireditvah, kijih organizira turistični krožek na OS Rodica, vsa društva v naši KS in na vseh prireditvah, ki jih organizira KS skupaj z našo pomočjo. Vse aktivnosti in prireditve načrtujemo in izpeljemo skupaj z učenci OŠ Rodica. Program dela za letošnje leto pa zajema že vse naštete aktivnosti, ki smo jim dodali še sledeče: pomoč OŠ Rodica pri organizaciji festivala Turizmu pomaga lastna glava, sodelovanje z OŠ Roje ob Dnevu odprtih vrat in z otroki VVZ Ostržek, izdelovanje velikonočnih butaric in obujanje starih običajev ob veliki noči ter sodelovanje na velikonočni stojnici v centru Breza, barvanje okrasnih kozolcev in klopi, telesne aktivnosti za ženske, predvsem v zimskem času, itd ... Ob zaključku zbora je sledilo družabno srečanje z bogato pogostitvijo, ki smo jo pripravili člani sami, in se jim hkrati tudi zahvaljujem za celoletno delo na naših številnih prireditvah. Nevanka Narobe Turistično rekreativno društvo Turnše, Cešenik Roman Končar in Moj teater Ko se je ne še tako davno v Češenik z družino preselil znani slovenski igralec, režiser in še marsikaj, Roman Končar, se je takoj pozanimal, v kakšno okolje je prišel. Prav nič ni čakal, ko je ugotovil, da na tem območju zelo dobro deluje Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenik. Pridružil se je pridnim krajanom in krajankam ter obljubil vso pomoč, ki jo lahko ponudi. Vaščani so ga radi sprejeli medse, še posebej radi pa so se odzvali njegovemu povabilu na brezplačen ogled ene najuspešnejših predstav Mojega teatra, katerega glavni član je. Dvorana na Močilniku, ki jo je brezplačno za komedijo odstopilo Kulturno društvo Jožef Virk Dob, je bila polna navdušenih obiskovalcev, ki so simbolično vstopnino namenili delovanju Turistično rekreativnega društva Turnše Češenik. Predstava Ljubo doma, kdor ga ima, je nasmejala prav vse, ki so v lastnostih in dejanjih štirih junakov našli tudi sami sebe ali koga od bližnjih. Stanovanjski in družinski problemi so se razpletali ob glasnih nasmehih obiskovalcev, ki so ob koncu vse štiri igralce in režiserja nagradili z gromkim aplavzom, šopkom rož in iskreno zahvalo predstavnika Turistično rekreativnega društva Turnše, Češenik. Roman Končar tudi s to predstavo dokazuje, da v Češenik z družino ni prišel le stanovat, temveč želi z ljudmi na tem koncu občine tudi živeti. V. Vojska CVETLIČARNA Stanka PRASNIKAR PESTRA PONUDBA SADIK ZA UREDITEV VAŠIH DOMOV (lahko vam jih nasadimo). NUDIMO VAM TUDI CVETJE IN DEKORACIJE OB POROČNIH SLAVJIH, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure Ul. 7. avgusta 29a, 1233 Dob, tel. 721 43 33, GSM: 040 209 067 Dneva petja v Lukovici in Grobljah 45. območno srečanje odraslih pevskih zborov v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, je že petinštirideseti potekala območna revija odraslih pevskih zborov, kjer se je zvrstilo dvajset pevskih skupin iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Zaradi številčne udeležbe pevskih zborov smo letošnje srečanje zopet razdelili na dva dneva ■n dve lokaciji, tako seje prvi koncert odvijal v Lukovici in drugi v Grobljah pri Domžalah. v petek, l. aprila 2005, se je poslušalcem v Kul-'iirnem domu v Lukovici predstavilo prvih deset Pevskih zborov: KD mešani pevski zbor Šentviški zvon, Oktet bratov Pirnat iz Jarš, Fantovski zbor Dob, Pirnat Quartet, Dekliška pevska skupina Sirene, KI) moški pevski zbor Radomlje, Komor-ni zbor Limbar, Moški komorni zbor Mengeški zvon, Moški pevski zbor KD Janko Kersnik Lukovica in Domžalski komorni zbor. Veseli smo, da sta se k stalnim udeležencem območnih revij v naši organizaciji že drugič pridružila Fantovski zbor iz Doba in Pirnat Quartet, saj to dejanje izraža vse večje zanimanje za petje v domžalskem okolišu. Moški pevski zbor Lipa Trojane, Ženska pevska skupina KD Domžale, Mešani pevski zbor Groblje, Oktet Tosama, Moški pevski zbor DU »Janez Cerar« Domžale, Ženski pevski zbor »Stane Habe« DU Domžale, Ženska vokalna skupina »Oda« Moravče, Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, Ženski nonet Vigred Mengeš in Komorni moški zbor Lek pa je drugih deset pevskih skupin, ki so naslednji dan nastopile v Kulturnem domu v Grobljah. Vsak pevski zbor je odpel po tri pesmi: pesem na ljudski motiv, umetno pesem in pesem po lastni izbiri. Obe srečanji je strokovno spremljal g. Damjan Močnik, ki bo izbral najboljši pevski zbor obeh revij, ta pa bo jeseni nastopil na Medobmočnem tekmovanju odraslih pevskih zborov. JSKD 01 DOMŽALE I I Premiera Kulturnega društva Groblje Lumpacivagabundus Lumpacivagabundus ali Zanikrna deteljica je naslov burke J. N. Nesrova, ki jo je v aprilu pripravila dramska skupina Kulturnega društva (»roblje in z njo nadaljevala tradicijo vsakoletne uprizoritve dramskega dela. Za priredbo in režijo je poskrbel Drago Plevel, ki je bil hkrati imeniten Dreta, čevljar, ki mu ni mar življenja ob delu, saj ga bo najkasneje v letu dni konec; tedaj bosta prišla komet ter repatica in vsega bo konec, zato je pomembna le čaša vina ter pri- jateljstvo. Za njegovega najboljšega prijatelja, krojača Nitko, odigral ga je Lojze Klemene, ki ostaja nepozaben kot stremuški kapitalist, tudi ni denar tisto, kar je pomembno v življenju. Kljub možnostim bo ostal nepopravljiv vagabund in iskren prijatelj. To bo ostal tudi tretji od zanikrne deteljice, še najbolj zadržani mizar Lim (Marko (olman), ki pa se za delovno življenje odloči zaradi iskrene ljubezni do mojstrove hčerke Pepee (Marjetka Anžič); v vlogi Pepčinega očeta smo videli Klemena Kastelica. Za usodo Iskrene čestitke ob jubileju Oktet Tosama praznoval prvih 35 let uspešnega petja Zgodovina Okteta Tosama se pričenja že v letu 1969, vendar za ustanovno leto štejejo leto 1970, ko so prvič zapeli kot oktet. Od tedaj do danes so za njimi številni nasto-P', kjer so prepevali tako ljudske Kot narodne pesmi, med katerimi "ajrajc zapojejo koroške, čeprav Se radi lotijo tudi pesmi drugih "arodov. V njihovem programu so tudi umetne pesmi, vselej pa so hili deležni pohval in priznanj. Ob 3S- letnici so se posebej spomnili dolgoletnega pobudnika, ustanovitelja in pevovodje, pokojnega Avgusta Potočnika, brez katerega ne b' šlo. On ima prav vse zasluge za ""pešno delovanje okteta do letoš-"jega leta, ko so na slovesnem koncertu v Kulturnem domu Franca Bernika še enkrat več povedali, da Ra pogrešajo na vsakem koraku ter s petjem, s katerim nadaljujejo Po njegovi smrti, uresničujejo ve-poslanstvo in vedrino svojega velikega učitelja in ljubitelja prepevanja slovenske ljudske pesmi, kot je v ličen pevski list ob obletnici zapisal Franc Rožič. V Oktetu TOSAMA od samega začetka pojejo Bogdan Jutršek, I rane Beleijan in Anton Andrejka, Mavri-cij Kveder, Marjan Potočnik, Franci SevŠek, Silvo Prenar in Franc Rožič, ki so tudi del današnjega okteta, pa so se mu pridružili kasneje, sicer pa se je v oktetu v 35 letih zamenjalo več kot za dva okteta pevcev. Vadijo enkrat ali dvakrat tedensko, prekrižarili so Slovenijo po dolgem in počez, sodelovali s številnimi tovrstnimi glasbenimi skupinami in bili vselej prisotni ob njenih jubilejih. Pri tem posebej poudarjajo, da vedno lahko računajo na pomoč vodstva, ki njihovo petje ceni, saj, kot je zapisal predsednik uprave TOSAMK, Janko Velkavrh, so pevci eden od zaščitnih znakov Tosame. Ob tem se je ob jubileju zahvalil vsem generacijam pevcev okteta Tosama za prispevek v bogato zgodovino, posebej pa tistim, ki so to zgodovino pisali vseh 35 let. Pozabil ni niti na vlogo pokojnega vodje Avgusta Potočnika, t )ktet Tosama je večkrat zapel tudi na radiu in televiziji, fantje na željo svojcev zapojejo tudi ob poslednjih slovesih, posneli pa so tudi dve kaseti in CD. Jubilejni koncert, ki ga je vodil kar član okteta Franci Sevšek, na katerem so se Oktetu Tosama pridružili tudi prijatelji, in sicer: Rudarski oktet. Oktet bratov Pirnat ter kvartet Smrtnik, je izzvenel kot darilo številnim ljubiteljem Okteta Tosama, ki so med pesmimi prepoznali tudi najbolj priljubljene pesmi pevcev iz Tosame, predvsem pa je iz vseh pesmi vela velika ljubezen do slovenske pesmi, kateri so jubilanti namenjali vseh 35 let posebno skrb. To je pokazala tudi skupna izvedba Venčka narodnih, s katero so vsi pevci jubilejni končen zaključili, še prej pa prisluhnili številnim gostom, ki so jim želeli čestitati. Med njimi je bila tudi domžalska županja, ki je poudarila velik pomen petja Okteta Tosama ter se zahvalila za njihov velik prispevek k ohranjanju slovenske pesmi in njihovemu deležu k pevski in kulturni zgodovini naše občine. Oktetu Tosama iskrene čestitke ob jubileju. V. Vojska junakov so pomembni: Lumpacivagabundus (Rok Uršič), ki pod svojim okriljem obdrži dva vagabunda ter Fortuna (Andreja Jeretina) in Amaro-sa (Kaja Habjanič), ki sta zadovoljni, ker sta osrečili pridnega mizarja. V usklajeni igralski skupini smo v vlogi krčmarice srečali Anico Anžie, mizarski pomočnik je bil Blaž Kramberger, slikar, po potrebi pa tudi sprehajalec. Vili Kaker, Jerica je bila Barbara Košenina, Frfolja Andraž Ogrinc; Aleš Košir je bil Zmuzne; Alfonz Gnidovec je bil Krošnjar, Katarina Vrečar Signora Palpiti; spogledljivi dekleti pa Barbara Vrtačnik (KamilaJ in Kalarina Vrtačnik (Laura) V zelo gledljivi predstavi, ki so ji gledalci verno sledili ter se iskreno nasmejali ob posameznih prizorih, sta za kostu-mografijo in masko poskrbeli Marjeta Plevel in Barbara Vrtačnik; za ton Vili Kaker, luč je bila v rokah Roka Lamberška, za sceno je poskrbel Dare Leban, šepetalki sta bili Katarina Košenina in Spela Kvas, koordinator pa Tone Košenina. Dramska skupina Kulturnega društva Groblje je z Lumpacivagubundusom, burko, ki je kot nalašč za prijeten gledališki večer, navdušila. Gledalci in gledalke so ob odhodu iz prijetne dvorane Kulturnega doma v Grobljah obujali spomine, kako prav sta imela čevljar in krojač, ko sta skupaj ugotovila, da delovno življenje ni tisto, česar si človek želi, in kako smo si vsi podobni, ko nam včasih ali celo največkrat ljubezen spremeni življenje. Tokrat je bila ljubezen do gledališča tista, ki je bila kriva prijeme predstave, o kateri se letos precej govori, zato niti ni čudno, daje bila tudi ob tretji predstavi dvorana razprodana. To pa je ob čestitkah vsem nastopajočim, posebej pa režiserju in igralcu Dragu Plevelu, najlepše priznanje igralcem iz Grobelj. Vera Vojska ^PR^L/mali traven trav« r KOZOROGA HLADNO sklepi, kolena, kosti, koža DNAR goleni, vene mašeoba, olje 6 CVET MOKRO IBI stopala, mul. prsti na nogah ogljikovi hidrati t LIST glava. možgani. oči beljakovine e PLOD HLADNO vrat, tilnik, ušesa. zobje JEVSOrf i. nod biianom f BIK sol. korenina, gomolj. KORENINA DVOJČKA .> V t Z t jVt dihala, ramena, roke. dlani maščoba, olje CVET M. dan medn testor 15 Ne MOKRO pljuč«. prsi. želodec. jetra ogljikovi hidrati LIST 16Po( To S. don telekomunikacij krvni obtok, arterije. hrbet beljakovine PIOD Sr 3 dun muzejev ^ 19 Če? JH.AOJNO prebavila, vranica, trebušna slinavka sol. korenina, gomolji KORENI TEHTNICA kolki. ledvice. mehur maščoba, olje CVET Športno društvo Želva Tečemo radi in čistilna akcija Člani Športnega društva Želva smo 16. aprila organizirali tek za otroke, stare od tri do sedem let, z naslovom - TEČEMO RADI. Prireditev je potekala na nogometnem igrišču v Radomljah. Zahvaljujem se NK Radomlje, ker nam je velikodušno odstopilo prostor za tek. Teka se je udeležilo 35 otrok iz domžalske občine in okolice. Vsak otrok je pretekel dolžino proge glede na svojo starost. Tako so triletniki pretekli sto metrov ... Zelo lepo je bilo videti, kako so se otroci trudili. Tekli so z veseljem in pravim športnim duhom. Otroke smo vsi starši vzpodbujali in jih tudi spremljali pri teku. Vsak otrok je bil na cilju zelo ponosen, ker je pretekel razdaljo. Deležni so bili veliko pohval. Seveda so bili na koncu vsi otroci zmagovalci in so za nagrado dobili majico z znakom ŠD Želva ter malico. Merili smo tudi čas vseh tekmovalcev in razglasili prve tri v kategoriji, posebej za dekleta in posebej za fante in jim podelili diplome. Čestitam vsem otrokom za njihov nastop. Na svidenje naslednje leto. Vsem članom društva se zahvaljujem za pomoč, staršem pa, ker so pripeljali svoje otroke. Od 11. do 17. aprila smo pripravili ČISTILNO AKCIJO na relaciji od Opekarniške ulice - Radomlje do Rudnika. Pobrali smo kar nekaj smeti ob cesti, travnikih in gozdu. Tako smo zopet naredili prostor pomladi, da nas razveseli z rožami in drugim zelenjem v čisti naravi. Vsi, ki smo pobirali smeti, in tudi drugi somišljeniki, zahtevamo in prosimo vse tiste, ki odlagate smeti v naravo: NE ODLAGAJTE SMETI V NARAVO, AMPAK NA UREJENA ODLAGALIŠČA (smetišče v Dobu, ekološki otoki, ). ŽELIMO SE SPREHAJATI V ČISTI IN ZELENI NARAVI. Ml ŽIVIMO Z NARAVO IN JO IMAMO RADI. Zahvaljujem se družini Vovko s Hudega, ga. Joži Šraj in ga. Kati Novak, družini Kristan in drugim, ki so pomagali čistiti. Za vreče in odvoz smeti pa je poskrbelo podjetje Prodnik d.o.o. iz Domžal. Hvala vsem za sodelovanje. Predsednica ŠD ŽELVA H> niwrll 2005 Bronasta plaketa - Bronasta plaketa • ČESTITAMO! Čestitamo! Vsi letošnji nagrajenci Občine Domžale V skladu z Odlokom o priznanjih Občine Domžale je bilo ob letošnjem 19. aprilu - prazniku Občine Domžale, ki je bil letos povezan tudi z obeleževanjem 80-letnice razglasitve Domžal za trg, je bilo letos podeljenih priznanj, ki sta jih na osrednji slovesnosti podelila županja Cveta Zalo-kar Oražem in predsednica Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena mag. Jožica Polanc. Priznanja in nagrade Občine Domžale za leto 2005 so prejeli: Zlata plaketa - Ela KOŠIR za dolgoletno predano vzgojno-izobraže-valno delo na področju telesne vzgoje ter prispevek k razvoju športa in rekreacije v Domžalah. Gospa Ela Košir je s svojim neutrudnim delom 60 let pomembno vplivala na razvoj športa in rekreacije v Občini Domžale, hkrati pa je bila že pred petdesetimi leti ena prvih šolanih športnih pedagoginj. Začela je poučevati športno vzgojo na nekdanji gimnaziji, kasneje na vajenski šoli, nato pa je dolga leta delala na osnovni šoli in uvajala različne športne panoge: atletiko, smučanje, košarko in vrsto drugih športov, kar je spodbudilo mlade za kasnejše vključevanje v športna društva. Že zelo zgodaj seje aktivno vključila v vrste Partizana Domžale in je njegova častna članica. Desetletja je bila, ne samo aktivna tekmovalka, temveč tudi vaditeljica orodne telovadbe, košarke, atletike in drugih športov ter vodja prve ženske košarkarske vrste v Domžalah. Pod njenim vodstvom so se kalile generacije domžalskih telovadk in telovadcev, vodila je številne športne sestave v domžalskih športnih društvih, ki so dosegale vidne uvrstitve v takratnih slovenskih in jugoslovanskih državnih tekmovanjih. Desetletja je vodila poletne in zimske počitniške kolonije. Do lanskega leta je vodila ure rekreacije za starejše v okviru društva Lipa, pred tem pa tudi tečaje folklore in skupino mažo-retk v okviru Turističnega društva Domžale. Je ustanovna članica Atletskega kluba Domžale, dolgoletna sodnica ter velika prijateljica atletike. Posebej je treba poudariti njeno nesebično in zavzeto delo po upokojitvi. Z veliko ljubeznijo sodeluje pri organizaciji in vodenju športnih aktivnosti mladih s posebnimi potrebami v okviru društva Sožitje. Že vrsto let neumorno vodi smučarske in plavalne tečaje ter druge športne aktivnosti tega dela mladih, za katere je še posebej pomembno njihovo aktivno vključevanje v družabno življenje. Njeni varovanci so dosegli vidne rezultate na olimpiadah v slovenskem in mednarodnem merilu. Svoje delo opravlja z veseljem in z veliko o mero idealizma. Kot pravi sama, jo gibanje v naravi in med ljudmi še danes drži pokonci. Prav zato uživa širok in nedeljen ugled med številnimi občani naše občine, ki vedo, da prispevek in angažiranje gospe Ele Košir daleč presegata njene siceršnje delovne obveznosti. Srebrna plaketa - profesor dr. Franc HABE - Ferl za delo na področju živinoreje - konjereje, prispevek k razvoju kmetijstva v Občini Domžale ter delo v Konjeniškem klubu Krumperk in Rotarv klubu Domžale. Prof. dr. Franc Habe - Feri je po diplomi na Oddelku za agronomijo, živinorejske smeri, prišel na Rodico, kjer je s prizadevnim delom naredil veliko za dobrobit sedanje Biotehnične fakultete. Kar 12 let je prof. dr. Habe opravljal funkcijo predstojnika Oddelka za zootehniko, bil pa je tudi namestnik prodekana, odgovoren za mednarodno sodelovanje. Rezultati njegovega predanega dela na fakulteti ostajajo v organizacijskih oblikah sedanje fakultete, v vsebinah dela posameznih oddelkov in v številnih investicijah v opremo in zgradbe ter raziskovalno - pedagoške obrate oddelka. Za njim je bogato pedagoško in publicistično delo, ki obsega 384 naslovov s področja imunologije, genskih resursov, živinoreje - konjereje. Njegov prispevek k razvoju konjereje je pomemben tudi v mednarodnem merilu. Dr. Franc Habe je bil Izvršnem svetu Občine Domžale dve mandatni obdobji zadolžen za področje kmetijstva.V tem obdobju se je izvajala komasacija in melioracija precejšnjega dela občine, obnavljala se je farma Ihan, gradil seje Konjerejski center Krumperk. Sodeloval je še pri drugih številnih akcijah za izboljšanje kmetijstva, Kmetijske zadruge Domžale ter preskrbe takratne občine. V Konjerejskem centru Krumperk je delal od njegove ustanovitve 1976 do maja 2004, ko seje upokojil. Zaslužen je za to, daje bil ustanovljen Konjeniški klub Biotehniške fakultete, kije bil dolgih 25 let med vodilnimi klubi v preskakovanju zaprek. Člani kluba so nosilci državnih in drugih naslovov, znani pa so bili tudi kot imenitni organizatorji različnih prireditev. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske konjeniške akademije. Znan je še kot član Rotary kluba Domžale. V obdobju 2003/2004 je uspešno opravljal tudi funkcijo predsednika. Za svoje predano in vztrajno delo je dobil številna priznanja v domovini in v tujini. Srebrna plaketa -Franc MERMAL za dolgoletno prizadevno delo na področju organiziranja in delovanja radioamaterske dejavnosti v Občini Domžale Franc Mermal je več desetletij odločilno usmerjal in vodil radioamatersko dejavnost v Domžalah in domžalski občini. V Radioklub Domžale se je vključil pred 52. leti. Prevzel je delo v tehnični sekciji, ki je na začetnih in nadaljevalnih tečajih usposobila več sto mladih amaterjev - ra-diotelegrafistov. Sodeloval je pri izdelavi prve amaterske radijske kratkovalovne postaje, ki je bila dolga leta osnova za delo radijske sekcije. Skonstruiral in izdelal je, sam ali v sodelovanju s kolegi, prve prenosne amaterske UKV postaje in radijske lisice za posebno disciplino radiogoniometričnih tekmovanj. Dolga leta je vodil delo v Radioklubu Domžale kot predsednik in 8 let predsedoval Zvezi radioamaterjev Slovenije. S svojim osebnim pozivnim znakom 3 RM je bil znan in povezan s številnimi radioamaterji na območju bivše skupne države in po celem svetu. Pod njegovim vodstvom in mentorstvom so zrasle generacije radioamaterjev in dosegale vidne rezultate na največjih mednarodnih tekmovanjih, številni pa so prav zaradi zgodnje usmerjenosti v radioamatersko dejavnost postali znani strokovnjaki s področja radijske tehnike. Desetletja je skrbel za razvoj radioamaterske dejavnosti v drugih krajih in odločilno vplival na nastanek novih radioklubov v Radomljah in v Moravčah. Gospod Franc Mermal je eden tistih Domžalčanov, ki so desetletja vse svoje delo nesebično namenjali ljudem in skupnemu javnemu dobru. Še danes mu je v največje zadovoljstvo, ko se ga spomnijo številni nekdanji radioamaterji, ki jih je usmeril na njihovo amatersko in poklicno pot. Srebrna plaketa -Telesnovzgojno društvo TVD Partizan Domžale ob 100-letnici uspešnega delovanja Telesno vzgojno društvo Partizan Domžale v letu 2005 praznuje stoletnico uspešnega dela. Njihov predhodnik je bilo društvo Sokol, ki je bilo ustanovljeno 26. decembra 1905. Delovalo je vsesko- zi, razen v času obeh svetovnih vojn. Po drugi svetovni vojni so ustanovili Telesno vzgojno društvo Partizan Domžale, iz katerega so nastali tudi številni športni klubi, med njimi atletski, košarkarski in še drugi. Bistvo delovanja današnjega društva je rekreacija vseh generacij - od najmlajših do najstarejših. Po tekmovalni plati so se uspešno lotili nove športne discipline - PETANKA, posebna skrb pa je namenjena najmlajšim. Skozi organizirano in vodeno rekreacijo pri mladih vzbujaji zanimanje za rekreacijo in šport, Srebrna plaketa -profesor dr. Franc HABE - hkrati pa jih skušajo naučiti discipline in jim z organizirano vadbo zapolniti prosti čas. Telesno vzgojno društvo Partizan Domžale vključuje več kot 200 članov in članic, za katere organizirajo redno rekreacijo, ukvarjajo pa se tudi z drugimi športi (namizni tenis, odbojka). Organizirajo tudi različne prireditve: tradicionalna prireditev ob 8. marcu - dnevu žensk; telovadni nastop najmlajših ob materinskem dnevu, prireditev pripravijo ob božiču, organizirajo pohode in izlete. Vsako leto se udeležujejo spominskega pohoda »Ob žici okrog okupirane Ljubljane«, vzorno pa skrbijo tudi za TRI M stezo ter za vzgojo mladih na področju varstva okolja. Bronasta plaketa -Anton KOSENINA za prizadevno in požrtvovalno delo na kulturnem področju ter v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica. Gospod Anton Košenina je dolgoletni prizadevni član ter predsednik Kulturnega društva Groblje, ki spada med najbolj uspešne v občini Domžale. Posebej so se člani in članice angažirali ob gradnji in urejanju Kulturnega doma Groblje, ko so opravili vrsto ur prostovoljnega dela. Z vsakoletnimi domačimi dramskimi predstavami, s številnimi drugimi kulturnimi prireditvami, med katerimi je vrsta tradicionalnih, tudi prodajno razstavo EXTEMPORE, društvo bogati življenje prebivalcev KS in drugih, ki radi prihajajo v Kulturni dom Groblje. Vrsto let je bil član vodstva KS, s sprejemom funkcije predsednika Sveta KS pa je bistveno prispeval k nadaljevanju razvoja te KS. S svojim prizadevnim in požrtvovalnim delom, s korektnim odnosom do vseh, ki na krajevni skupnosti iščejo pomoč, prispeva k aktivnemu vključevanju krajanov in društev v življenje in delo krajevne skupnosti. Bronasta plaketa -Janko - Ivo PEVEC za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju zdravstva v Občini Domžale Ivo Pevec seje rodil 17. septembra 1928 na Viru, diplomiral pa v letu 1957. 1. aprila 1959 se je zaposlil v Zdravstvenem domu Domžale in ostal vse do upokojitve. Je eden najbolj znanih domžalskih zdravnikov inje bil sprva, kot vsi zdravniki, po potrebi tudi socialni delavec, psiholog in celo zakonski svetovalec, bolnikom in vsem drugim na razpolago 24 ur na dan. Po specializaciji iz medicine dela v letu 1967 je delal v splošni ambulanti, nato pa je bil vseskozi vodja oddelka za medicino dela. Funkcijo vodja TOZD službe osnovnega zdravstvenega varstva je opravljal skoraj štiri mandatna obdobja. Posebno skrb je namenjal uvajanju novosti ter nakupu aparatur za kvalitetnejše zdravljenje bolnikov, vselej pa se je zavzemal tudi za korektne odnose med bolniki in zdravniki. Več kot 30 let je bil zdravnik delavcev Heliosa. Med bolniki je bil zelo priljubljen zdravnik in družinski zdravnik, ki je skrbel za generacije Domžalčanov, ki so mu za nesebično skrb in požrtvovalno delo zelo hvaležni. Bronasta plaketa -Zoran POLJŠAK za uspešno delo in prispevek k razvoju obrti in podjetništva. Zoran Poljšak je zaslužen za razvoj obrti in podjetništva v občini Domžale in v širši okolici. Kot samostojni podjetnik je pričel z dejavnostjo pred več kot dvema desetletjema, od leta 1996 dalje pa deluje v statusni obliki družbe z omejeno odgovornostjo. V organih Območne obrtne zbornice Domžale je pričel delovati kot član Nadzornega odbora v letu 1987, bil podpredsednik ter od leta 2002 predsednik zbornice. Uspešno deluje tudi kot član vodstva Območne obrtne zbornice Domžale ter Obrtne zbornice Slovenije. Opravljal je funkcijo vodje delegacije za Gorenjsko v Zboru združenega dela Skupščine SRS, za področje obrti. V letih od 1990 do 1994 je bil g. Zoran Poljšak član Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, v mandatnem obdobju 1998 do 2002 pa član Občinskega sveta. Deluje v več društvih in osebno podpira mnoge humanitarne akcije. Bronasta plaketa -mag. Florjan ZABRET za zgledno in vestno delo v gasilski organizaciji ter na področju ljubiteljske kulture Magister Florjan Zahret v gasilski organizaciji že od leta 1965 zavzeto opravlja pomembne funkcije in ima čin gasilski častnik II. stopnje. Prizadevno dela kot mentor mladih v društvu, je mentor krožkov Mladi gasilec na osnovnih šo- lah Venclja Perka ter Domžale. Bil je pobudnik kviza s področja gasilskih vsebin na različnih nivojih ter uspešen soorganizator dveh kvizov v Domžalah,-pa tudi pobudnik vsakoletnega tabora mladih gasilcev v Libeličah. Pomembne funkcije opravlja v vodstvih gasilskih zveze Domžale in Slovenije ter v regijski gasilski organizaciji-Igra v Godbi Domžale, sodeluje v Kulturnem društvu Miran Jarc Skocjan ter v vodstvu Zveze kulturnih dništev občine Domžale inje predsednik Fundacije za podeljevanje nagrad in priznanj s področja varnosti in zdravja pri delu na državnem nivoju. NAGRADE OBČINE DOMŽALE so prejeli: Klemen BAIIKR za izredne športne dosežke v biatlonu Monika JERETINA za delo na področju ljubiteljske kulture ter igralske dosežke Lovrenc KOKALJ za organizacijske 111 tekmovalne uspehe v karate j u Silva KOSEC za prizadevno delo na področju organiziranja žrtev vojne ter ohranjanja ljudske dediščine Medgeneracijsko Društvo Jesenski cvet z* opravljanje humanega poslanstva META*' - PROFIL Jarše za uspešno poslovanje podjetja ter sponzoriranje društvene dejav' nosti Franc RAVNIKAR za uspešno del" na področju društvene dejavnosti, še posebej ohranjanja naravne, kulturne in zgod°' vinske dediščine Vsem nagrajencem iskrene čestitke! Odgovorna urednic' Fotografije: V. Majhenlč w—_ I I I Kulturni tfom Eranrfl Bprnika Domžale N torek, 3. maj - abonma ORANŽNI in IZVEN sreda, 4. maj - abonma RUMENI in IZVEN Vasmi na Reza: EN ŠPANSKI KOMAD SNG Drama Ljubljana, intelektualna komedija Yasmino Reza na domžalskem odru že dobro poznamo, saj smo si v izvedbi Male drame ogledali že tri dela te uspešne francoske pisateljice, brez izjeme pa so naletela na odlične odzive. Njeno najnovejše besedilo uprizarja H gledališče znotraj gledališča, saj spremlja skupino igralcev, ki vadi »en španski komad«. Spoznamo sestri igralki, eno slavno, drugo neuspelo, njuno mater in njenega ljubimca, kar je dober povod za duhovita poigravanja na temo gledališkega zakulisja in razmerja med igralčevo vlogo in zasebnostjo. Meje med gledališčem in resničnim svetom za protagoniste Rezine hitre, gibke in klepetave komedije postajajo vedno bolj nejasne ... dani so torej odlični pogoji za novo uspešnico z vrhunsko igralsko ekipo. režija: Janusz Kiča igrajo: Ivo Ban Milena Zupančič Nataša Barbara Gračner Saša Pavček Aleš Valič Predstava bo na sporedu tudi meseca junija in sicer v: četrtek, 2. junij - abonma RDEČI in IZVEN; petek, 3. junij - abonma ZELENI in IZVEN ter sobota, 4. junij - za IZVEN. četrtek, 5. maj ob 20.00 - abonma RDEČI in IZVEN sobota, 7. maj ob 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN Mark Ravenhill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK Prešernovo gledališke Kranj, drama fežija: Eduard Miler; igrajo: Vesna Jevnikar, Matjaž Tribušon, Darja Reichmann, Rok Vihar, Gaber K. Trseglav in Matjaž Višnar j Nick po dvajsetih letih pride Iz zapora, kjer je sedel zaradi poskusa umora izkoriščevalskega kapitalista. Nje- t govo politično stališče je bilo utemeljeno na razmišljanju, da je treba vse bogate ubiti in se jim maščevati za I tisočletne krivice. Ko se oglasi pri stari prijateljici Helen, ! ki ga je v to dejanje nagovorila, ga čaka prijetno prese- I nečenje. Svet in družba sta se spremenila in vsi njegovi prijatelji so se prilagodili isti kapitalistični logiki, proti kateri so se pred leti angažirano borili. Med Nickom in Helen zazija čustven prepad, ki nikakor ni del »krasnega novega sveta«, za katerega so se borili včasih. Razočaran se jo odloči zapustiti, saj ugotavlja, da je zapor varnejši in prijetnejši kot svoboda, a na koncu vendarle spozna, da je njegovo revolucionarno početje nesmiselno in bo moral tudi sam začeti funkcionirati v skladu s pravili »nove« družbe. Nekaj eksplicitnih fotk je nazorna zgodba o sodobnem svetu, o kaotični generaciji novodobnih uživačev, propadu vrednot in krizi srednjih let. Besedilo britanskega pisca Marka Ravenhilla, ki ga na slovenskih odrih srečujemo že drugič, je nadvse aktualno in ga nesporno postavlja v sam vrh sodobne dramatike. Četrtek, 19. maj ob 20.00 - za abonma RDEČI in IZVEN Ben Jonson: VOLPONE ali LISJAK SNG Nova Gorica, komedija režija: Vito Taufer; igrajo: Radoš Bolčina, Vojko Belšak k.g., Iztok Mlakar, Ivo Barišič, Primož pirnat, Alida Bevk, Miha Nemec, Milan Vodopivec, Stane Leban, Gorazd Jakomini, Anja Robida ... Beneški plemič Volpone (kar lahko prevedemo kot Lisjak) se s pomočjo služabnika Mosce že tri leta Pretvarja, da je na smrt bolan in vsakemu posebej obljublja, da bo edini dedič njegovega premoženja v pričakovanju njegove smrti »krokarji« kar tekmujejo v prilizovanju in mu prinašajo dragocena darila, ki Lisjakovo bogastvo le še povečujejo. potem pa na njegova vrata potrka ljubezen in spletke se začnejo ... Volpone je v svojem početju Pravi umetnik, a vendarle je užitek prevare večji, i *e prevaraš prevaranta. Volpone, eno od najbolj Mojstrskih del Shakespearovega sodobnika Bena Jonsona, je komedija o pohlepu kot vodilnemu človeškem impulzu, ki ga iz renesanse 2|ahka prenesemo v današnji čas. )nfo mm f„.:,, j f%- §4*4 .t i Pa' y\M it ' ;rtt Je-I «* l jI-1' ' torek, 17. maj 20.00 - za abonma MODRI in IZVEN > koncert SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK Solistka: Špela Bencina; Na sporedu: Škerjanc, Beethoven, Godard in Kozina Simfonični orkester Domžale - Kamnik je nastal jeseni leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Dirigent obeh sestavov je bil TomaŽ Habe, orkestra pa sta že prej tesno sodelovala in si izmenjavala instrumentaliste. 28. februarja 1972 je bila združitev uradno potrjena z aktom o ustanovitvi društva z imenom Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Na začetku je imel orkester 36 članov, deloval pa je pri Zvezi kultumo-prosvetnih organizacij Domžale in Kamnik. Priznanja so spodbudila orkester, da je še razširil svoj program. Že v prvih letih delovanja so po zamisli Tomaža Ha-beta začeli organizirati tradicionalne novoletne koncerte, ki so bili prvi tovrstni v Sloveniji. V naslednjih letih je orkester začel izvajati še komentirane koncerte za vzgojo glasbene mladine, pripravljal je koncerte evergreenov, koncerte v naravi, božične koncerte in koncerte sakralne glasbe. Sodeloval je na otvoritvah razstav in različnih ustanov, na srečanjih ljubiteljskih orkestrov ter na zaključnih in diplomskih nastopih članov orkestra. Od ustanovitve orkestra, pa do leta 1992 je delo umetniškega vodje in dirigenta opravljal Tomaž Habe, za njim pa je 1. februarja 1993 to mesto prevzel Aleksandar Spasič, ki je orkester vodil do leta 2002. Jeseni 2002 je vodenje orkestra začasno prevzel ponovno Tomaž Habe do 1. septembra leta 2003, ko je nastopil Štefan Garkov. Od začetka nove sezone 2004/2005 pa je stalni dirigent in umetniški vodja Simon Dvoršak iz Celja. petek, 27. maj 20.00 - za abonma MODRI in IZVEN MEDNARODNA KOMORNA ZASEDBA Julia-Maria Kretz violina ojca Menoni violina Alexandre Razera viola Igor Mitrovič čelo Zoran Markovič kontrabas Mate Bekavac klarinet Boštjan Lipovšek rog Paolo Calligaris fagot Na sporedu: Jean Francaix in Franz Schubert Na šestem koncertu abonmajskega cikla se bo predstavila mednarodna komorna zasedba vrhunskih glasbenikov, dobitnikov številnih prestižnih nagrad, priznanih solistov, koncertnih mojstrov in pedagogov, ki bodo nedvomno pripravili lep vrhunec sezone klasične glasbe v Domžalah. 12.-27. maj 2005 10.00 -12.00 in 15.00 -19.00, VSTOP PROST ČRTOMIR FRELIH M/Hm slikarska razstava Galerija thmšak Črtomir Frelih je bil rojen leta 1960 v Nomenju v Bohinju. Leta 1985 je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral na oddelku za grafiko pri prof. Zvestu Apolloniju, grafično specialko pa končal leta 1990 pri profesorjih Zvestu Apolloniju in Branku Suhvju. Na ALU v Ljubljani je leta 1997 še magistriral s področja didaktike. Poučuje na likovnem oddelku Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani kot habilitiran izredni profesor za risanje in grafiko. Med leti 1997 in 2000 je bil predsednik umetniškega sveta ZDSLU, od leta 1997 do 2001 je bil tudi glavni urednik strokovne revije Likovna vzgoja. Trenutno je predstojnik oddelka za likovno pedagogiko PeF Imel je okoli štirideset samostojnih razstav in sodeloval naštevilnih skupinskih razstavah doma in v tujini, za kar je prejel nad deset nagrad. Živi in ustvarja v Radomljah. - ^aw f w brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.sl e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Pokrovitelj Kukurnogs doma frttnta Bemikn banka domžale Banka za vat Vstopnice to v prodaji vsak dan: od 10:00 do 12:00 (v upravi, Ljubljanska 81. Domžale, vhod z dvorišča). 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske) in uro pred predstavo. Ob obletnici vstopa Slovenija v Evropski Uniji (kulturni vidik) »Sanje so se uresničile,« bi rekli naši politiki. Slovenija je v po-osamosvojitvenem obdobju uresničila njen najpomembnejši dolgoročni strateški interes in se pred letom dni pridružila elitnemu klubu najbolj razvitih evropskih držav. Kaj storiti in čemu se prilagoditi na mukotrpni poti približevanja petnajsterici, je bila prva in zadnja novica javnih občil na dnevni ravni praktično zadnjih 14 let. Tako se sedaj, po enoletnem bivanju med »elito«, kar samo od sebe postavlja vprašanje, kako naprej. V tej začetni fazi seznanjanja z novim mednarodnim okoljem in novo vlogo Slovenije v evropski areni, sije najprej potrebno razbliniti iluzijo o vsevednosti in vsemogočnosti neke superstrukture, ki bi nas vzela pod svoje okrilje in nas ujčkala. V časih, ko se zdi, da smo vsi tako zelo zaposleni z vprašanjem, ali je naše gospodarstvo za novo tržno okolje sploh dovolj konkurenčno, pa pozabljamo na nek zelo pomemben vidik, ki bi bil lahko pomembna strateška prednost Slovenije. To je vprašanje splošne kulture duha. Pustimo sedaj ob strani dosedanji mačehovski odnos države do omenjenega področja, saj je splošno znano, da gre za enega najbolj podhranjenih vladnih resorjev; ter se raje poglobimo v kontekst, kjer sploh še nismo iskali pravih alternativ. Z drugimi besedami, potrebno je poiskati najnižji skupni imenovalec javnih in vseh civilno-družbenih akterjev, ki bi služil kot temelj, na katerem je mogoča minimalna kultura dialoga, kjer bi lahko »zmagovali vsi«. Po drugi strani pa je tudi znano, da smo Slovenci, tudi zgodovinsko gledano, vedno samodejno bežali pod okrilje kakega »velikega brata«, kar pomeni, da še danes nimamo razvite neke predstave o tem, kaj bi s svojo državo sploh radi. Akumulacija naše materialne in duhovne moči bi morala sloneti prav na obstoječih prizadevanjih. Tudi ne smemo misliti, daje ta začetna izhodiščna pozicija nekaj slabega in kar bi drugi že dodobra obvladali. Enoje gotovo, evropski prostor se z vstopom nove deseterice definira na novo, tako v političnem, kot tudi v ekonomskem smislu, podstat obeh pa je prav kultura. Zgovoren primer je denimo Nizozemska, ki je ravno zaradi »preveč prijazne« politike priseljevanja pred nekaj meseci postala eno najvidnejših območij medsebojnega etničnega obračunavanja in naivno bi bilo misliti, da bo slednji primer izjema v multinacionalni in tudi sicer zelo raznoliki Evropi. Potrebna je torej preudarnost in previdnost; prej politika majhnih korakov, kot pa nepremišljeno in brzopleto ravnanje, ki je podkrepljeno z izgovorom na nek »evropski standard«. Na tej točki se zdi tudi vredno opozoriti na »večni problem« majhnosti Slovenije, na katerega smo' se v preteklosti tako radi izgovarjali. Kot da ni dovolj zgovoren primer Luksemburga, ki je bistveno manjši tudi od Slovenije (650.000 prebivalcev), dosega pa domala še enkrat več bruto domačega proizvoda celo od najrazvitejših evropskih držav (cca. 40.000 eurov per capita) in je po tem kriteriju daleč na prvem mestu v celi Evropi. Čas je torej, da v majhnosti vidimo izzive, pri katerih bi do izraza prišla naša fleksibilnost, ki je v današnjem, naglo se spreminjajočem svetu, zlata vredna inje nekaterim razvitejšim državam nedosegljiva že zaradi njihove velikosti. Ob vsem navedenem pa se je pomembno tudi zavedati, da je trenutna pozicija Slovenije, ko ni ravno enakopraven in verodostojen partner z vodilnimi državami, kar hvaležna, saj poleg razvitega in uspešnega gospodarstva vodilne svetovne teme postajajo tudi terorizem, ki ni zgolj vprašanje vodenja vojn, ter genetski inženiring in okoljevarstveni problemi, kar bo bistveno preoblikovalo strateške cilje našega planeta že v naslednjih nekaj letih. Vsi si najbrž želimo tudi strpne in tolerantne Slovenije, kjer je na najmanjšem prostoru zagotovljena pestra turistična ponudba in prostor za doseganje optimalnega kreativnega potenciala vseh posameznikov. Žiga Čamernik Naključna smrt nekega terorista Likovna razstava v Knjigarni in galeriji Beseda Božidar A. Kolerič in njegovi art angeli Poiščite in se prepričajte! Regional - informativni regijski štirinaj stdnevnik 15. aprila 2005 ste na prodajnih mestih blizu 100 trgovin na območju občin Cerklje, Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice našli nov informativni regijski časopis, ki pokriva vse omenjene občine. Njegova odgovorna urednica je Ana Hafner, njen namestnik Andrej Žalar. med uredniki pa najdemo kar nekaj Uomžalčanov (Danica Šraj, Kristina Brodnik, Mateja A. Kegel), tako da ni čudno, če je v prvi številki kar precej zelo zanimivih tem z območja naše občine. / nekaterimi se seznanimo že na naslovni strani, z drugimi se srečamo kasneje, v prvi številki pa je tudi veliko drugih informacij iz vseh občin. Uredništvo se je odločilo, da posameznim občinam ne bo namenjalo posameznih strani, temveč bo vsebino oblikovalo glede na posamezna področja. Tako v prvi številki lahko preberemo kar nekaj prispevkov o najaktualnejših dogajanjih in lokalni politiki v posameznih občinah, kot posebno temo obravnavajo problematiko žrtev obrekovanja v medijih, precej prostora so namenili področju gospodarstva, predstavljeni so zanimivi posamezniki. Z gostovanjem Gledališča Koper v Kulturnem domu Franca Kemika Domžale, se abonmajski cikel letošnje sezone bliža koncu. Igra italijanskega komediografa Daria Foja Naključna smrt nekega terorista (v izvirniku anarhista), v re- Razstavljena slikarska platna v domžalski Knjigarni in galeriji Beseda so dela vsestranskega umetnika Božidarja A. Koleriča, ki živi in deluje v Slovenj Gradcu. V slovenskem prostoru je poznan predvsem kot glasbenik, kasneje pa ga je pritegnila tudi slikarska umetnost. Specializiral se je predvsem v slikanju art angelov oziroma energijskih in duhovnih portretov posameznikov, portretov njihovih src in namenov duš v tem življenju. Božidar A. Kolerič skupaj s prijateljico Andrejo Novak, ki se je na odprtju razstave predstavila tudi s knjigo Zrna, oblikujeta energijske slike vsak na svoj način - Božidar jih slika in Andreja ubesedi. Gre pravzaprav za zanimivo sodelovanje dveh članov društva Art angel, ratove posebne strani so namenjene kulturi, prostemu času, ekologiji, zdravju, športu, mladim, spoznamo življenjsko zgodbo znane Domžalčanke Mari Vilar, ljudske pevke, ter liste iz dnevnika Ne Nuše Kern, ravnateljice OŠ Pre-serje pri Radomljah, ne gre pa tudi brez pisem bralcev, križanke, kronike in horoskopa, pa še kaj boste našli, če boste v vaši trgovini pobrskali med časopisi in kupili Regional. Kolegom in kolegicam iz Regio-nala, srečno! Vera Vojska žiji Borisa Cavazze, je zamišljena kot satirična obravnava družbeno sodobnih razmer, ki pa v skrajni karikaturi likov in obilnem humorju prehaja v ozadje in pušča prednost na trenutke pretirani komiki. ki je bilo ustanovljeno z namenom, da se ustvari delovno področje, na katerem imajo lahko vsi možnost praktične uporabe komplementarnih ved. Društvo za ubrano življenje je bilo ustanovljeno z namenom širjenja informacij in znanj o delu z energijami in vzpodbujati praktično uporabo le-teh. In na takšen način Božidar A. Kolerič odkriva svojo izrazno pot v svet, preko njega pa v svet zasijejo še druge energije, ki se jim preda ter zaupa, da pridejo preko njega v ta svet na način, ki si ga želijo. Od tod tudi naslov Art angel, saj lahko preko slik začutimo različne energije, ki so uradno predstavljene. Art angele Božidarja A. Koleriča je težko opisovati z vidika likovne analize, ker vsak narisan detajl in uporabljena barva simbolično v sebi nosi ta skrivnostna videnja in razla- Novi slikanici Te dni smo na knjižnih policah opazili novi slikanici avtorice Tatjane Kokalj in ilustratorja Adriana Janežiča. V knjižni zbirki Polonca sta pri založbi Grlica izšli deli POLONCA IN PRIJATELJI ter ZAJEC DOJO. Avtorica je v vsaki knjigi združila več krajših zgodb, kijih je namenila najmlajšim, a tokrat tistim, ki radi prisluhnejo nekoliko daljšim besedilom. In kdo sta Polonca in Dojo? Avtorica se je s svojo domišljijo preselila v otroški svet, kjer med igračami živijo zajec Dojo, muca Bija, medved Borni in žaba Mara. Polonca hodi že v Šolo, a takoj, ko se vrne, se z igračami odpravi na sprehod in tam skupaj doživijo mnogo razburljivih in prijetnih dogodkov. Živali deklici ves čas stojijo ob strani, čeprav je zajec včasih tudi nagajiv in potepuški, medved navihan in radoveden, muca zaspana in naveličana ter žaba jezikava in požrešna. Prav njihova raznolikost jih druži, saj so med seboj prijatelji, se razumejo, si pomagajo in svetujejo. To je varen otroški svet, kjer so doma prijazne besede in razumevanje. Ilustrator Adriano Janežič pa je zopet doka/al, da je njegova slika polna humorja in iskrive domišljije. Avtorja sta znova prisluhnila otrokom in jih s svojo besedo in sliko spet razveselila in obogatila. Žiga Ideja za Fojevo igro Naključna smrt nekega anarhista so resnični dogodki povezani z železničarskim delavcem, ki naj bi bil odgovoren za bombni napad na milansko železniško postajo. Po zaslišanju naj bi se vrgel skozi okno, kasnejše preiskave pa so pokazale, daje bila za njegovo smrt kriva policija, samomor naj bi bil insceniran, napad pa naj bi v resnici izvedli neofašisti. V aktualizirani varianti je anarhist preimenovan v terorista, njegovo smrt pa razkriva norec, hi-striomanska osebnost, ki ga žene k igranju različnih vlog, v katerih razkriva druge akterje in pokvarjenost družbe. Tako prevzame tudi vlogo sodnika, ki preiskuje smrt terorista in morebitno vpletenost policije, kar pripelje do situacijsko komičnih zapletov, na katerih Fo razvija svojo igro, s čimer želi nagovoriti publiko, željno družbene in politične satire. Na prizorišču (scenografija kot tudi kostumografija je delo Damijana Cavazze) interiera policijske pisarne z mnogoterimi vrati in stopnicami, ki vodijo do okna, skozi katerega naj bi skočil terorist, je nosilno vlogo norca odigral Gašper Tič. Lik na začetku zasnuje v izredno dinamični drži, ta pa se nato ustali v vlogi sodnika in obtiči v njej. Vloge, ki jih odigra, tako niso zasnovane kot individualne osebe, temveč bolj kot kreacija oz. reakcija prvotnega lika. Igralci, ki zapolnjujejo dogajanje, so Jože I Iro- ge, kijih ljudje z nenavadno percepcijo lažje vidijo in razumejo. Zato pa sta se avtorja ubrala zanimivo pot v razumevanju le-teh, ker vsem zainteresiranim oblikujeta osebnega Art angela, ki je podpora za celo življenje in pomaga zaživeti in uresničiti namen srca. Za primer vzemimo Art angela Božje poti, ki gaje Andreja Novak ubesedila na naslednji način: »Vse druge energije odpadejo, da je pozornost naravnana na pravo pot. Ne oklepa ali prepričuje za pravo pot, temveč s svojo energijo samo pospešuje hitrost vsega - dogajanja, rasti ... Vse ostale zadeve, ki zapolnjujejo čas in energijo, bodo na hitro odpadle, se razvodenele, odšle. Zato ART ANGEL BOŽJE POTI nudi tudi uteho za protiutež - s svojim jedrom pospešuje dogajanje v točki, ki leži fizično med pleksusom in srcem (malo višje od prepone, med prsmi), kjer je energijsko odločanje o nas samih: ali smo del večnosti - z delovanjem na srcu in v brezpogojni ljubezni ali od tega sveta - na pleksusu, kjer domuje primarna osebnost. Če se ta dva centra povežeta v točki, iz katere deluje ART ANGEL BOŽJE POTI, potem smo v vat, katerega policijski načelnik je zasnovan dokaj uravnoteženo; Igor Štamulak in Gorazd Žilavec, ki vlogi inšpektorja in komandirja odigrata močno karikirano. Danijel Malalan kot naivno odkriti ter neobremenjeni policaj Radomir in Nataša Tič Rali-jan kot novinarka pa zaključujeta igralski ansambel. Vse njihove poteze se izoblikujejo preko konfrontacij z norcem v (samo)destruktivno situacijo besedilne nujnosti, ki jo vodi njihova sposobnosti za igro. Režija Borisa Cavazze pušča igralcem precej manevrskega prostora, kar se tiče izoblikovanja likov. Poudarek, ki jim je namenjen, tako odvrača od evropsko naravnane družbene angažiranosti, ki jo na začetku označuje evropska himna. Sam tempo predstave se lepo stopnjuje v prvem delu, po katerem pa predstava zaide v lastno postavljene kli-šejske vzorce, ki izzvenijo ob hitro zaključenem, nepoentiranem koncu sicer mestoma duhovitem in inova-tivnem tekstu. Fo v svojem besedilu postavlja v ospredje bolj sociološko kot estetsko kategorijo, ki je prikrita z humorjem, da bi dosegla čim večji del populacije. Vprašljivo pa je, ali se ob tako humorno naravnani predstavi lahko še postavljajo družbeno pomembna vprašanja? Matjaž Marlnič trenutku umirjeni in »podkrepljeni« z močno energijo, saj smo na pravi poti za lastno delovanje po duši in osebnosti. Naša duša ne potrebuje samo srca, temveč tudi osebnost, da lahko v tem življenju razreši naloge, ki si jih je sama zadala. Zato smo vsi na božji (naši) poti, ki jo lahko s pomočjo ART ANGELA BOŽJE POTI bolj začutimo, tako da spremenimo svoje prioritete in začnemo s hitrejšim, jasnejšim in bolj usmerjenim delovanjem v svojem življenju in s tem to najbolje širimo v okolico, ki nas obkroža.« O napisanem in naslikanem presodite sami. Razstava je v Knjigarni in galeriji Beseda v Domžalah odprta do 3. maja 2005. Katarina Rus Regional CERKLJE I DOMŽALE I KAMNIK I KOMENDA I LUKOVICA I MFNCFŠ. I MORAVPr I TP7IM I wnnirF Govorica preprostih stvari Prstan - znamenje trajne zaveze Prstan označuje zavezo, skupnost, zvezo, zaobljubo, skupno usodo (npr. poročni prstan) ali visoko dostojanstvo človeka, ki ga nosi. Nima začetka ne konca, zato kaže na večnost zaveze, ne neprelomljivo zvestobo. Pri poročnem obredu si zaročenca izmenjata prstana z besedami: »Sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe.« V evangeljski priliki o izgubljenem sinu je prstan znamenje sprave z očetom. »Oče je naročil služabnikom: 'Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Ta moj sin je bil izgubljen in je najden'« (Lk 15,22-24). Grki in Rimljani so železen prstan podeljevali posameznikom kot priznanje za njihove zasluge za državo, zlasti za vojaške podvige. Kasneje so senatorji in vitezi nosili zlat prstan, železen prstan pa je veljal za znamenje nižjega stanu. Polagoma se pojavi pečatni prstan, ki seje razvil iz zaročnega prstana inje pomenil zagotovilo (garancijo), potrditev. S pečatnim prstanom so označevali lastnino pomembnejših predmetov. Kristjani so v prvi dobi nosili prstane s simboli ribe (pomeni Kristusa), sidra (pomeni upanje) in goloba (pomeni Svetega Duha). Prstan nosijo tudi papeži in škofje kot znamenje zvestobe Kristusu in Cerkvi. Prejmejo ga pri posvećenju. Škofovski ali papeški prstan je bil sprva pečatni prstan. Nosi se na desni roki. Kaže na zaroko s Cerkvijo, na doživljenjsko zavezanost v služenju Bogu in Cerkvi. Tudi opati in opa-tinje (predstojniki oz. predstojnice samostanov) nosijo prstan; prek njih je samostan v nekakšni zaročni zvezi s Kristusom. Prstan, ki ga prejme kralj ob kronanju, je znamenje, da vstopa v najtesnejšo zvezo s svojo deželo. Papež nosi zlat »Ribičev prstan« z vdelanim dragim kamnom ter z imenom, ki si ga pri izvolitvi izbere. Na prstanu je prikazan Peter, ki vleče mrežo z ribami v svoj čoln (prim. Lk 5,4 in sledeče). Papežu ga izročijo ob izvolitvi, po njegovi smrti pa se stre, da ne bi prišlo do kakšne zlorabe. Kardinalski prstan je safir (drag kamen modre barve); prejme ga od papeža, ko ga ta povzdigne v dostojanstvo kardinala. Na notranji strani je vgraviran papežev grb. Na srednjeveških cerkvenih vratih včasih vidimo levjo glavo in prstan v njegovem žrelu: to je znamenje zavetja (azila). Kdor je bil na begu in seje dotaknil prstana, ga niso smeli več preganjati. Odslej je bil pod varstvom cerkve. Prstan srečujemo kot znamenje nekaterih svetnikov*in svetnic, zlasti devic sv. Katarine Aleksandrijske, sv. Katarine Sienske. Vedno kaže na duhovno (mistično) poroko s Kristusom. Trije med seboj prepleteni prstani pomenijo Sveto Trojico (Boga v treh osebah: Očeta, Sina in Svetega Duha). BOGDAN DOLENC KULTURA Slovenski knjižni kviz v Knjižnici Domžale Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska Slovenski knjižni kviz pripravlja z nekaterimi sodelavci Pionirska knjižnica v Ljubljani. Letošnji je osmi po vrsti in nosi naslov IVAN CANKAR IN LJUBLJANA Z OKOLICO TER NOTRANJSKA, Vsako leto nas kviz popelje v drug košček naše prelepe Slovenije. Tako bomo letos pobliže spoznali Notranjsko, njen čudovit kraški podzemni svet, bogate gozdove 2 medvedi, grad Snežnik in skrivnostno Cerkniško jezero, ki gaje popisal in predstavil svetu že Janez Vajkard Valvasor v znameniti knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Nad jezerom se dviga tudi Slivnica, ki naj bi bila zbirališče coprnic kranjske dežele. Kviz nas nato vodi na Vrhniko, na klanec siromakov, r°jstni kraj Ivana Cankarja, pesnika, pisatelja, dramatika, kritika in politika. P°t nadaljujemo v Ljubljano, glavno mesto Slovenije, 2 bogato zgodovino in arhitekturo. Mesto, bogato s šte-vlnimi muzeji in galerijami. Vabi nas tudi k uživanju v W8nju književnikov, ki so vključeni v kviz: Fran Milanski, Ivan Cankar, Tone Seliškar, Kristina Brenk, Niko Grafenauer, Polonca Kovač, Dane Zaje ... Tp in še marsikaj se skriva v kvizu, odgovore na vprašanja pa boste lahko našli s pomočjo različnih knjižničnih v,r°v: knjige in zemljevidi, turistični vodniki, internet. V pomoč vam bo tudi razstava v Knjižnici Domžale. Kviz vas čaka tudi v naših enotah v Mengšu, Moravčah, Šentvidu pri Lukovici in Trzinu, posredovali pa smo ga SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ tudi vsem šolskim knjižnicam. Namenjen je osnovnošolskim otrokom. Lahko ga rešujemo v pisni ali inter-netni obliki. Reševanje bo potekalo do septembra. Glavni nagrajenec se bo udeležil zaključne prireditve v Ljubljani. Na občinskem žrebanju pa bomo izžrebali 35 otrok in jih popeljali po poteh kviza. Tako smo se prejšnja leta že potepali po Gorenjski, Koroški, Prekmurju, Primorski. Vedno se imamo "super", povprašajte sošolke in sošolce, ki so že bili z nami, zato vzemite svinčnik v roke ali pa se podajte na internet in veselo na "delo". Poiščite v knjižnici Vodič po Ljubljani in namesto v nakupovalni center povabite starše na ogled prestolnice, uživajte v odkrivanju njene arhitekture, galerij, cerkva, posedite ob Ljubljanici, sprehodite se po Ljubljanskem barju in odkrili boste Ljubljano z drugačnimi očmi in ugotovili: "Ta svet je lep." Stanka Zanoškar Knjižnica Domžale Na mladinskem oddelku Knjižnice Domžale se imamo lepo Knjižnica Domžale je pravzaprav že "stara gospa", ki poka po vseh šivih in težko že čakamo, da se prespimo v novo, sodobno knjižnico, ki se nam obeta v septembru. Pa vendar nas je čisto malo strah, da b°nio pogrešali tole staro stavbo, za katero mnogo "asih obiskovalcev meni, da ima "dušo" in se v njej ''"hm počutijo. Tako knjižnica že dolgo ni več samo '"'•j, kamor si pridejo otroci in mladina izposodit '"■jiuc, ampak je kraj, kjer se vedno kaj dogaja. Predšolski otroci lahko dvakrat tedensko prisluhnejo Pravljicam, njim je namenjen tudi Miškin vrtiček, kjer se Prepletajo različne dejavnosti: pravljice, pesmice, oblikovanje z različnimi materiali, igranje na inštrumente, ... Občasno prirejamo tudi lutkovne predstave in ustvarjalne delavnice, ki so še posebej dobro obiskane. Radi nas obiščejo tudi vrtci, običajno jim povemo kakšno pravljico in J'm pokažemo nove slikanice. Šolam pripravimo kar pravcat kulturni dan. Nižjim razredom razkažemo knjižnico in jih seznanimo z njeno uredit-V|.|o, po želji pa to nadgradimo s pravljico ali ustvarjalno delavnico. Višje razrede pa s pomočjo priročnika Blaz-no resno o knjigah in knjižnicah uvajamo v "skrivnosti" knjižnice, spoznamo njeno ureditev, s pomočjo računalnikov iščemo po sistemu COBISS/OPAC in jih skušamo V2gojiti v samostojne uporabnike knjižnice. Otroke in starše spodbujamo k branju z različnimi razstavami knjig, s knjižno uganko meseca, s sestavljanjem lestvice najljubših knjig. Y-»ko leto organiziramo tudi PRAVLJIČNEGA PAL-. K A, to je "bralna" značka za otroke, ki sami še ne zna-10 brati, kar pomeni, da jim "morajo" brati starši. Na ta način skušamo pridobiti starše in jih navdušiti za branje °frokom, oziroma jih pripeljati do zavedanja, kako je bra-nJc za otroka pomembno. Zanimive in privlačne knjige Povečajo zanimanje in motivacijo za branje ter pospešijo Prepričanje, daje branje užitek. Pa še malo lanskoletne statistike: In kaj vam ponujamo v aprilu? Ob 200-lelnici rojstva znamenitega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andcrscna si lahko ogledate razstavo o njem in obudite spomin na njegove nepozabne pravljice: Grdi raček. Mala morska deklica, Kraljična na zrnu graha, ... Čaka vas novi slovenski knjižni kviz Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska. Čakajo pa vas tudi nove knjige, da jih vzamete v roke. Naj zaključim z zaključnimi besedami MANORAMA DŽAFA iz letošnje poslanice ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke: "KNJIGI* SO NAŠE ČAROBNE OČI. IZ NJIH IZVIRA ZNANJE, S KATERIM NAS VODIJO PO ZAVITIH IN NEUHOJE-NIH POTEH ŽIVLJENJA." Stanka Zanoškar Nov uspeh Založbe Miš z Gorjuše Snežna roža - slikanica za slepe V okviru Mednarodne organizacije za mladinsko literaturo (IBBYj deluje tudi Dokumentacijski center knjig za mlade s posebnimi potrebami, s sedežem na Norveškem. Njegovo dejavnost podpira UNESCO. Slovenska sekcija te organizacije je za leto 2005 nominirala in poslala omenjenemu centru tipno slikanico Aksinje Kermauner SNEŽNA ROŽA, ki je bila na Norveškem ocenjena kot izreden dosežek ter izbrana med izjemne knjige za mlade s posebnimi potrebami, ki bodo prvič razstavljene na knjižnem sejmu v Bologni. Še posebno priznanje slikanici pomeni dejstvo, da je bila izbrana tudi za objavo v katalogu. L.»■ -» Ud t * Avtorska tipna slikanica SNEŽNA ROŽA je tudi v svetu nekaj povsem novega, saj jo je avtorica, ki je 18 let delovala s slepimi in slabovidnimi učenci, zgradila na nasprotju toplih in hladnih barv oz. toplih in hladnih materialov. Vsaka slika v slikanici je ročno izdelana iz različnih materialov v kolažni tehniki in vezana na način, ki omogoča slepemu prijazno rokovanje z njo. Založba Miš je slikanico izdala v 18 izvodih in po en izvod podarila Za- vodu za slepo in slabovidno mladino ter Pionirski knjižnici Otona Župančiča, nadaljnje izvode pa bodo izdelali po naročilu. Več informacij na zalozba.mish@siol.net. Založbi Miš in avtorici za SNEŽNO ROŽO iskrene čestitke. Naj ne mine dan brez knjige Pomladni čas je čas novega življenja. Pri Cankarjevi založbi je izšla prenovljena izdaja knjige NOSEČNOST IN VODENJE PORODA. Avtorja, Marjan Pajntar in Živa Novak - Antolič, sta knjigo razdelila na dva osnovna dela, na nosečnost in porod. Prvi del obravnava nosečnost, prednosečnostno in predporodno zdravstveno varstvo, prenatalne presejalne teste, bolezni nosečnice, preiskave v nosečnosti, prehrano, zdravila ipd. V drugem delu govori 0 porodu, o poporodnem obdobju in novorojenčku. V posebnem delu avtorja obravnavata še določene postopke in operacije (carski rez, oživljanje novorojenčka, pospeševanje poroda). Knjiga je dobrodošla za bodoče matere, za študente in mnoge druge, ki jih zanimajo ta vprašanja. S področja zdravstva je tudi knjiga, učbenik za predmet VZGOJA ZA ZDRAVJE z istim naslovom, ki je izšla pri Mohorjevi družbi Celje. V učbeniku bodo tako dijaki prvega letnika srednjih zdravstvenih šol kot mnogi drugi odkrili znanja s področja duševnega zdravja, zdravja in kakovosti življenja, načinov življenja in dejavnikov tveganja za zdravje, o stresu, prehrani, vplivih okolja na zdravje ter še mnoga druga zanimiva področja. Avtorici učbenika sta Jelka Drobne in Pjerina Mohar. Založba Karantanija je izdala delo MLEKO ZA ZDRAVJE, avtorja Petra Kapša, ki je napisano v poljudno - medicinskem izrazoslovju in je zato razumljivo vsakomur. V posameznih poglavjih avtor spregovori o mleku skozi zgodovino, proizvodnji mleka, kakovosli. vrstah in sestavi mleka in mlečnih izdelkov, lastnosti in shranjevanju mleka, prebavi mleka in vplivu mleka na zdravje. Avtor opozarja, da je mleko »čudežna pijača«, ki je dojenčku prva hrana, ostati pa bi morala naša stalnica do najstarejšega obdobja. Ohranja vsa življenjsko pomembna hranila in preprečuje krhkost kosti, visok krvni pritisk, razmnoževanje rakastih celic, spodbuja delovanje možganov in izboljša razpoloženje. Torej, dovolj razlogov, da posežete »K.IAV NOSTI •VjSLna obisku 30 Šole 23 SSVjJične urice 63 -utko vne predstave 10 Migkjivvrtiček 24 -PJ2vljični pa|C(,k lajstave 12 -!Sjlil2ne_i.iganke 12 Jlnjižni kviz list yjfflalne delavnice 19 §ŠJJPAJ: ŠTEVILO OBISKO-VALCEV/SODELU-JOČJ___ 750 621 1386 581 360 839 240 080 243 6000 Recenzija filma: Popolni preobrat »Popolni preobrat« je zmagovalni film zadnjega mednarodnega ljubljanskega filmskega festivala (LIFFE) avstralske režiserke Cate Shortland, iz izvedbe same zgodbe pa je precej jasno razvidno, da je »delo ženskih rok«. Gre namreč za senzi-bilen prikaz sveta in življenja še ne polnoletnega dekleta, Heidi, z razmeroma predvidljivim dramaturškim zapletom, ki pa vendarle nikoli ne podleže kaki ceneni pa-tetiki, čeprav se z njo ves čas spogleduje. Živimo v časih, ko očitno potrebujemo filme, ki nam rušijo iluzije o »idealni ljubezni« in nas neusmiljeno vračajo na tla vsakič, ko poskušamo vzleteti. Zemeljska ljubezen je namreč kruta in vulgarna, ponuja enako dozo zadovoljstva, kot tudi trpljenja in morda je ravno v tem njen čar. Le kaj bi nam koristilo neizmerno in večno zadovoljstvo, ki bi popolnoma potešilo naše hrepenenje? Vendar se pogosto izkaže, da si želimo prav slednjega. Se pravi, urediti svoje življenje do te mere, da bi lahko do svoje smrti okolici sporočali, kako smo srečni. Vselej pa se zdi, da nas čaka šc neka zadnja pomembna naloga, po kateri se bo vse spremenilo. Na bolje, seveda. Nakar se pojavi nov izziv ter še eden in tako naprej. Živimo v stanju permanentne vzhičenosti, kako bo ravno naša naslednja poteza tista odločilna, na podlagi katere bomo našli blaženi mir, ki ga potrebuje naša duša. Seveda je ena najbolj primernih iluzij za slednje opravilo, najti tudi ustreznega ljubezenskega partnerja. Saj veste, tistega »sanjskega«, o katerem smp sanjarili v otroštvu. Že zgolj njegova prisotnost nam bo pomagala premostiti številne vsakdanje nevšečnosti in ovire. Vse se bo uredilo in to ne glede na to. kako je naše življenje izgledalo do tistega trenutka. Pa je naša preteklost resnično tako nepomembna, da jo lahko ob ustrezni osebi kar izbrišemo? Nimam sicer nič osebnega proti zaljubljenosti, vendar njej enostavno mora slediti trenutek streznitve, trčenje ob tla, ki razblini naše vzneseno stanje in predrami duha, ki je še ves matast in že tako nevajen zemeljske bolečine, da slednje občuti kot precej neprijetno presenečenje. Sedaj se, v stanju šoka in vsi začudeni, klatimo naokrog, sprašujoč se, kako se lahko kaj takega zgodi ravno nam, kot da ne bi vedeli. da smo podlegli univerzalnemu zakonu, ki vselej terja isti rezultat. »Razumnejši pari« slednje stanje nagradijo celo z zakonsko skupnostjo, če imajo sploh srečo izkustva sesutja, po tem, ko so zidali gradove v oblakih. Naša Heidi pa kljub srečanju s »pravim samcem« ne podleže skušnjavi kar tako. Njeno življenje je vse preveč komplicirano, da bi v ospredje postavila neko razmerje, kot to najverjetneje počne večina njenih sotrpink. Lahko pa, da gre zgolj za prvo etapo kakega dolgoročnega razmerja, saj punca intuitivno ve, da mora od srčnega izbranca pobegniti, pravi moški jo bo namreč nujno tudi našel. Nobene izgube torej. Po drugi strani pa He-idina spolna promiskuitetnost že uvodoma kulminira v poljubljanje z materinim ljubimcem, v naši zgodbi pa se tako izkaže, da gre predvsem za reševanje slednjega razmerja. Materinski čut deluje namreč tudi, če storimo kaj spornega, s srčnimi izbranci pa je žal drugače. In prav je tako. Avstralska romanca »Popolni preobrat« ni velik film, vendar je srčen in simpatičen, kar mu daje svojevrsten šarm in visoko stopnjo gledljivosti. Po malem čudi le dejstvo, daje zmagovalen. Ali pa smo nemara že odrasli? Pišem recenzije filmov, ki so predvujani v Kinodvor-u. Žiga Čamernlk po knjigi in si nalijete kozarec mleka. Tudi Prešernova družba skrbi za naše zdravje. Z VITAMINI DO ZDRAVJA je izjemen priročnik, ki govori o vitaminih, kijih človek potrebuje v majhnih količinah, a brez njih ne bi mogel živeli. Bralci se bodo seznanili s podatki najnovejših raziskav o učinkovitosti vitaminov. Delo nazorno prikaže, kako jih načrtno nadomestimo in s tem pripo-moremo k boljšemu zdravju, vitalnosti in notranji lepoti. V obširnem in bogato ilustriranem delu se bodo bralci med drugim seznanili tudi s pregledom vseh najpomembnejših vitaminov, boleznih in njihovem preprečevanju s pomočjo vitaminov, kako vitamini skrbijo za boljše počutje, krepijo živčni sistem in koncentracijo in preprečujejo stres in še mnoge druge pomembne podatke. Knjiga je nepogrešljiva za vse, ki se zavedajo, kako pomembno je naše zdravje in njegovo ohranjanje. Od zdravja pa naredimo korak k naravi. Didakta je izdala delo o pestrem in bogatem življenju živali in rastlin nekaj metrov od hišnega praga, na vrtu. ZAŽ1VIMO Z NARAVO je delo avtorja Ivana Jesenka, ki pokramlja z bralci in jim ob tem pove mnogo o življenjskem prostoru rastlin in živali, o nevarnostih, ki prežijo nanje, jim svetuje, kako naj si uredijo okolje, da bodo popestrili živalski in rastlinski svet. Knjiga je namenjena vsem, ki imajo radi na-ravo,«od otrok v vrtcih do odraslih bralcev. SOBNE RASTLINE je delo, ki je izšlo pri Prešernovi družbi in predstavlja široko paleto rastlin, ki jih lahko gojimo v stanovanju. Če ste se namenili gojiti rastline in si olepšati stanovanje, vam bodo napotki iz te bogate knjige zelo dobrodošli. Delo govori o 250 vrstah rastlin in daje napotke pri gojenju, zalivanju, presajanju ter še mnogo drugih podatkov. KAJ SE DOGAJA Z MOJO RASTLINO je nepogrešljiv priročnik za vse vrtnarje in sadjarje, ki se spopadajo s škodljivci. Mnogi nasveti vam v bodo v pomoč, da boste obvarovali svoj pridelek in rastline, ki bi brez pravilne nege odmrle. Knjiga je izšla v zbirki Pika na i in je strokovno dovršeno napisana tako za strokovnjake kot tudi za ljubiteljske vrtnarje in sadjarje. Tatjana Kokalj TEL: 041 642 844, 041 664 143 Pulzor parketi d.o.o., Moste 6,1218 Komenda, vww.userrs.volja.net/pulzar, e-pošta: ondrej.brinovar@siol.nel Topos y<^#> Kompletna parketarska storitev, parketi, i aminat i gotovi parketi Anton Sedeljšak, direktor SAM Jarše Poslovne cone so za nas zelo pomembne Prodajni center SAM Jarše je bil s svojo bogato ponudbo prvi v Industrijsko obrtni coni Jarše, zato sem direktorja Antona Sedejšaka povprašala, kako ocenjuje prvo letu v coni. Prodajni center SAM Jarše je v coni od marca 2004. Glede na prejšnjo lokacijo skoraj v samem centru Domžal, kjer smo bili 13 let, nas je malce skrbelo, če nas bodo kupci našli na povsem novi lokaciji. Danes lahko rečem, da so nas našli in da smo s poslovanjem v coni zelo zadovoljni, upam, da so tudi naši kupci. Je pa res, da moraš ob selitvi več narediti na področju reklame in opozarjanja kupcev na novo lokacijo. Kje vidite prednosti tovrstne cone? Predvsem v večji lokaciji, ki zagotavlja boljše možnosti za organizacijo poslovanja, v širitvi ponudbe, saj smo v Jaršah ponudili tudi izvedbo manjših obrtniških del našim kupcem v urejenem številu parkirnih mest; zelo pomembna prednost so urejeni dostopi, pri coni Jarše tudi bližina Domžal, Kam- nika, Radomelj in ustrezne prometne povezave z njimi. Prepričan sem, da se bodo povezave še izboljšale ob gradnji obvoznice Želodnik - Vodice. Ob tem pa bi zaprosil občino, da bi čimprej aktivirali že postavljen semafor v križišču in s tem zagotovili lažji dostop do našega centra in večjo prometno varnost. Glede na povečanje centra ter širitev dejavnosti smo zaposlili 28 novih delavcev, za katere smo v prvem letu pripravili tudi oblike izobraževanj. Zanimate se tudi za novo Poslovno cono Želodnik Lahko bi tekel, da jo težko čakamo, saj bi vanjo radi čim prej preselili krovno podjetje TOPDOM in zanj uredili logistični center, za kar je cona zaradi svoje središčne lege in odličnih prometnih povezav, ki se bodo z obvoznico Želodnik - Vodice še izboljšale, zelo primerna. Načrtujemo, da bi v njej na novo zaposlili 50 ljudi, hkrati pa uredili tudi novo proizvodnjo halo za proizvodnjo galanterije za gradbeništvo. Vsekakor bi selitev logističnega centra radi opravili čimprej, zato prosimo vodstvo občine, da bi se ta cona čimprej začela urejati. Ob tem naj povem, da imamo ponudbe tudi od drugod, vendar smo zaradi dosedanjih izkušenj in že omenjenih prednosti zainteresirani zlasti za Poslovno cono Želodnik, ki jo smatramo za najprimernejšo. Morda še kaj o novostih v Prodajnem centru Jarše? Trudimo se, da bi bilo v centru vsak dan kaj novega, o čemer se kupci lahko prepričajo ob obisku centra. Ob že omenjeni ponudbi manjših obrtniških del našim kupcem, bi morda še opozoril, da od konca maja ponujamo novo storitev - izposojo strojev za vse tiste, ki manjša dela doma opravljajo sami. Dobrodošli v centru! Odgovorna urednica I ML 1 ■ » >■ \±..... Mmm m •••V '"nm* y- ^M Lic V prvem letu Mercator center Domžale obiskalo 2 milijona obiskovalcev Čestitke ob prvem rojstnem dnevu V aprilu je prvi rojstni dan praznoval Mercator center Domžale, ki je ob jubileju pripravil pravcato rojstnodnevno zabavo, kjer je bilo za vse dovolj jedače in pijače, pokusni, čestitk in najboljših želja, številnih obiskovalcev, manjkalo pa ni niti vrste nastopajočih, med njimi Romana Kranjčan, Saša Lendero, \ uhubanda, plesne skupine Štupi. Sirene in Dobre mrhe. Obiskovalce, ki so lahko poskusili srečo na KOLESU SREČE, sta zabavala klovn in čarodej, seveda pa ni manjkalo rojstnodnevne torte, ki se ji je pridružila še velikanska pizza. Ob obletnici smo se pogovarjali tudi z gospo Mojco Novak, vodjo centra, ki je povedala, da so se pričakovanja uresničila, čeprav se zavedajo, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše, pa tudi, da so zadovoljni, če so zadovoljni kupci. Tudi v prihodnje se bodo trudili, da bodo s kvaliteto in pestrostjo ponudbe ter ugodnimi cenami njihovi kupci zadovoljni. Z različnimi prireditvami, ki so namenjene vsem, ne le kupcem , bi radi razveseljevali vse ter prispevali k prijetnejšemu življenju v Domžalah. Prireditve so zato, da se nekaj dogaja, najbolj obiskane so otroške prireditve in delavnice, kjer nikoli ne manjka otrok, zadovoljni pa so tudi z odzivom na različne praznične prireditve, na dneve jagod, divjačinski dnevi, ipd, obiskovalci pa so veseli tudi drobnih presene- Še vedno čakate priključek na kabelsko televizijo Komplet opreme Lastovka TV vas čaka Pred kratkim ste se pred trgovskim centrom Mercator v velikem belem šotoru lahko dva dni seznanjali s ponudbo Ljubljanskega kabla, ki je pod naslovom Lastovka TV za vsak dom pod določenimi pogoji vezave naročniških paketov skupaj z montažo po promocijski ceni ponujal 50 najboljših domačih in tujih programov - takoj pri vas doma. te satelitsko opremo, jo lahko še naprej uporabljate, pooblaščeni tehnik jo bo le povezal v sistem Lastovka TV. Če smo vzbudili vaše zanimanje, pokličite brezplačno številko 080 15 25, vsak dan med 8. in 22. uro ' Lastovka7" To ni bila prva informacija z njihove strani, saj ste že pred novim letom občani in občanke prejeli sporočilo Ljubljanskega kabla, ki vam je in vam še ponuja priklop na brezžično kabelsko televizijo ter vam omogoča sprejem 50 televizijskih in več kot 70 radijskih programov z individualno anteno. Brezžična kabelska televizija Lastovka TV je najnovejša tehnološka rešitev, ki v vaš dom prinaša veliko število slovenskih programov ter najbolj zanimive tuje TV programe, med njimi pet programov s slovenskimi podnapisi. Sprejem signala je mogoč na vsaki točki, iz katere je viden antenski stolp na Krvavcu. In kako se priklopite? Priklop na brezžični kabel izvede pooblaščeni tehnik, ki pritrdi anteno, jo usmeri proti antenskemu stolpu na Krvavcu, poveže anteno z digitalnim sprejemnikom, vloži kodimo kartico in opravi vse potrebne nastavitve sprejemnika. Vse potrebno opremo prodajajo v kompletu, če pa že ima- ter poiščite vse, kar bi želeli vedeti, pa še ne veste o brezžični kabelski televiziji Lastovka TV. In kaj pravi Marko Kočila, direktor Ljubljanskega kabla, o prvih korakih v naši občini: »S signalom smo v Občino Domžale prišli v začetku februarja 2005, prej pa smo ga dva meseca testirali. Prvi občutki so dobri, saj smo pri naročnikih naleteli na pozitiven odmev, zlasti pri tistih, ki so dolgo čakali na priložnost, da dobijo primerne programe. Vabimo vse zainteresirane, da nas pokličejo, mi pa se bomo potrudili, da bo v njihovih domovih v najkrajšem času 50 televizijskih,jn 70 radijskih programov.« T. S. Društvo Modra ptica Ja v centru Breza ob svoji 30. letnici pripravila zanimivo razstavo radijsko vodenih modelov letal, čolnov In avtomobilov. čenj, ki jim polepšajo obisk v centru. Tudi v prihodnje se bodo trudili, da bodo na zanimive in prijetne načine obiskovalce seznanjali z novostmi, zelo dobrodošle so tudi različne de-gustacije in nagradne igre, predvsem pa, da bodo obiskovalci zadovoljni odhajali in se radi vračali. V prvem letuje bilo v hipermarketu več kot milijon in pol obiskovalcev, skupaj z ostalimi trgovinami pa več kot dva milijona. »Veselimo se in komaj čakamo novo knjižnico« pravi gospa Mojca in nadaljuje: »Tudi sama kot bralka knjig težko čakam in sem prepričana, da bo tudi to del dodatne ponudbe centra, ki bo imel svoj pozitivni vpliv na vse«. Iskrene čestitke, MC Domžale, ob prvem rojstnem dnevu in veliko zadovoljnih obiskovajpev tudi v prihodnje. Trgovska družba Vele v letu 2005 uspešno razvija svoje strateške usmeritve Poželi prve sadove dela Na tiskovni konferenci je vodstvo Trgovske družbe Vele predstavilo sadove nekajmesečnega dela, med katerimi so posebej poudarili uspešen razvoj novih strateških usmeritev, med katerimi so razvoj drogcrijskega programa in blagovne znamke Drogerije TUŠ, ki Vele prinašajo skoraj 20 drogcrij po celi Sloveniji. Odprli so že šest papirnic Tempera, razvijajo pa še dva nova strateška programa: Moj dom (trgovine s hišnim dekorjem) ter Stilus (prodajalne s tekstilom), ob tem pa začrtane cilje uresničujejo tudi v Cash&Carry Jarše. Spregovorili so tudi o svojem poslanstvu, kjer pričakovanja kupcev želijo preseči s strokovnostjo in odlično storitvijo ter s tem prispevati k skupnemu cilju: dolgoročni dobičkonosnosti in rasti podjetja. Skrbijo za prijetno delovno okolje in korektne odnose z vsemi udeleženci: sodelavci, kupci, lastniki in lokalno skupnostjo, saj so njihove vrednote: odličen odnos s strankami, etično obnašanje, strokovnost in ustvarjalnost, dolgoročno naravnanost ter prizadevnost za doseganje ciljev. Andrej Andoljšek, predsednik Uprave družbe Vele, je ob tej priložnosti na tiskovni konlerenci povedal, da so besedam dali obliko ter nadaljeval: »Z razvojem drogerijskega programa v takem obsegu in pod že uveljavljeno blagovno znamko ter papirniškega programa, ki smo ga razvili s svojim znanjem in potencialom, smo realizirali obljube, ki smo jih dali ob koncu lanskega leta. Na to, da sta naše nekajmesečno delo in ustvarjalna energija obrodila tako boga- te sadove, smo zelo ponosni.Naši načrti so tudi do konca leta precej smeli in če bomo imeli še srečno roko pri iskanju novih lokacij za pnxlajna mesta, jih bomo morda celo presegli«. Predstavili so tudi poslovne načrte za leto 2005, v katerem si obetajo pozitivne učinke pri poslovanju predvsem iz naslova prodaje poslovno nepotrebnega premoženja ter zagona novih dejavnosti. Učinek dezinvesticij (prodaje premoženja) ocenjujejo na 1,6 milijarde tolarjev, vendar na vprašanja o tem, katere objekte so že prodali, novinarji nismo dobili konkretnih dogovorov, razen, da se umikajo iz tehničnih (gradbenih) podjetij, kjer poizkušajo oddati šest trgovin z več kot 30 zaposlenimi, pri tem pa posamezne lokale oddajajo z zahtevo, da dejavnosti ostanejo ter tudi v njih zaposleni. Pohištveni program so že ukinili, na konkretno vprašanje 0 usodi poslovalnice na Karanlanski cesti pa so povedali, da le-ta ostane in bo imela zelo enako vsebino kot doslej (prodaja opuščenih programov po zelo ugodnih cenah).ln kako naj bi bilo videti poslovanje v letu 2005? Računajo na 12,6 milijard tolarjev čistega prihodka od prodaje: neživilske enote 49 odstotkov, C&C Jarše 43,5 odstotka, preostanek pa pričakujejo od živilskih enot. Hkrati pričakujejo v letu 2005 pozitivni poslovni izid v višini 1,356 milijarde tolarjev. Ob koncu so povedali, da bodo prav seznanjanju javnosti z njihovim delom v prihodnje namenili več pozornosti, tako da lahko v prihodnje pričakujete še več aktualnih novic s področja razvoja VELE. o.u. Slovenska vojska vabi v svoje vrste (nadaljevanje iz prejšnje števlke) V prejšnji številki Slamnika smo pričeli s predstavitvami možnosti zaposlitve in sodelovanja s Slovensko vojsko. Danes predstavljamo Center za usposabljanje Vipava ter programe vojaškega usposabljanja. V skladu s konceptom razvoja Slovenske vojske se je v letu 2003 ustanovil Center za usposabljanje Vipava (CU), kjer se usposabljajo kandidati za poklicne vojake, vojaki pogodbene rezerve, vojaki rodov in služb ter enote SV. S tem se na enem mestu, na poenoten način, po enotnih merilih in kriterijih usposobi in vzgoji profesionalni kader za delo v SV. Po prihodu v CU se kandidate razporedi v vojaško organizirane učne enote (oddelek/vod/četa), kjer zanje poskrbijo visoko usposobljeni pripadniki stalne sestave CU, ki so z njimi skozi celoten proces usposabljanja in dela. Vsem kandidatom je zagotovljena namestitev in prehrana v vojašnici Vipava. Že prvi dan je poskrbljeno za namestitev v prostore (dekleta in fantje ločeno) ter zadolžitev oz. popolnitev z osebno opremo in podelitvijo osebnega orožja. Že na samem začetku se kandidate seznani s cilji, potekom usposabljanja ter normami in kriteriji, ki jih morajo doseči na koncu usposabljanja. Med samim potekom usposabljanja se kandidate spremlja, vzpodbuja in usmerja k doseganju zahtevanih norm. V vojašnici Vipava je poskrbljeno tudi za zdravstveno, intendantsko, psihološko in duhovno oskrbo. V dobro založeni knjižnici je možna izposoja strokovne in leposlovne literature. Zagotovljena je splošna informiranost kandidatov (radio, TV, časopisi), potekajo pa tudi redni sestanki kolektivov, možen je tudi dostop do interneta. Veliko je možnosti za športne aktivnosti: fitnes, namizni tenis, telovadnica in strelišče za zračno puško v vojašnici, športni objekti izven vojašnice (nogometni stadion, atletska steza, ko- šarka, odbojka, tenis, pehotne ovire, bazen,...) Kandidate se vzpodbuja k samostojnemu angažiranju na različnih področjih, od športa, kulture, do izdajanja lastnega glasila. Delo v CU Vipava poteka od ponedeljka do petka, načeloma od 7. do 17. ure. Usposabljanje traja 6 šolskih ur dnevno. Izjemoma so terenska usposabljanja z nočnimi aktivnostmi, kjer lahko usposabljanje traja do 24. ure, vendar skupna angažiranost dela ne presega 12 ur dnevno. Trije programi vojaško strokovnega usposabljanja: 1. Temeljno vojaško strokovno usposabljanje - TVSU Namenjeno je vsem, ki nimajo odsluženega vojaškega roka in se želijo zaposliti v SV. Traja 65 delovnih dni oz. 3 mesece. Cilj programa je usposobiti kandidate v vojaških veščinah za učinkovito preživetje na bojišču, samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih pogojih ter dosego ustreznega nivoja psihofizične pripravljenosti za delo v SV, omogoča pa tudi nadaljevanje usposabljanja na osnovnem vojaškem strokovnem področju. 2. Osnovno vojaško strokovno usposabljanje - l.del - OVSU Program je namenjen kandidatom, ki se želijo zaposliti v SV in imajo odslužen vojaški rok. Traja 5 tednov - 25 delovnih dni. V programu kandidati osvežijo znanje in veščine pridobljene skozi vojaški rok, spoznajo oborožitev, opremo in pravila, ki jih je SV uvedla v uporabo, nadalje ustrezno raven psihofizične pripravljenosti za delo in nadaljevanje usposabljanja. 3. Osnovno vojaško strokovno usposabljanje - za VED 11101 Namenjen je pripadnikom stalne sestave (STAS) in pogodbene rezerve za pridobitev vojaško evidenčne dolžnosti (VED) - strelec (11101). Za vključitev v program je pogoj uspešno opravljen program TVSU oz. OVSU-l.del, saj predstavlja njuno nadaljevanje. Temelji na usposobitvi v rokovanju, uporabi in vzdrževanju vsega orožja in vojaške v\u\m\y/\si: nam LOVENSKA VOJSKA opreme pehotnega oddelka ter postopkov posameznika znotraj različnih bojnih skupin. Traja 30 delovnih dni oz. 6 tednov. "Torej, vsaka kandidatka in kandidat, ki nima opravljenega vojaškega roka, se v CU Vipava usposablja 19 tednov (TVSU- 13 in VED 11101 - 6 tednov). Po uspešno opravljenem usposabljanju se kandidate napoti v enote, kjer bodo opravljali poklic vojaka " let, z možnostjo podaljšanja pogodbe za isto časovno obdobje, vendar ne dlje kot do 45 leta starosti. Kandida-ti/ke, ki že imajo končano V. stopnjo strokovne izobrazbe, se izkažejo kot dober vojak v vseh pogledih, pokažejo odlična znanja in psihofizično pripravljenost, lahko kandidirajo za podčastnike/ce. Taki kandidati bodo napoteni v šolo za podčastnike, kjer se bodo usposabljali za poveljnike nižjih enot. Kandidati in kandidatke se lahko usposabljajo tudi ob delu, končajo visoko šolo ter tako kandidirajo, ob izpolnjevanju še drugih pogojev, za častnika slovenske vojske. V prihodnji številki bomo predstavili pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske. s.f Informacije lahko kandidati in kandidatke dobite na MINISTRSTVI I ZA OBRAMBO, Di-rektorat za obrambne zadeve, Uprava za obrambo Ljubljana, Izpostava Domžale, Domžale. Ljubljanska cesta štev. 96, 1el-7214 255,. Lahko pa si še več podrobnosti ogledate na spletnih straneh Ministrstva za obrambo www.mors.si, ali na www.slo-venskavojska.si 4 pisma bralcev čupanja je bila vedno In dosledno proti cestninski postaji v Krtini V rubriki Pisma bralcev v zadnji številki Slamnika Svetniška skupina SDS skuša dokazati moje nedosledno in kot trdijo "dvolično delovanje" v zvezi z nasprotovanjem gradnji cestninske postaje v Krtini. Kot kronski dokaz temu jim služi "•oje pozitivno glasovanje v Državnem zboru v zvezi z Resolucijo 0 nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji. Na osnovi le-'ega izpeljejo tudi sklep, katerega Povzamejo in nesramno izpostavijo •udi v naslovu: češ, županja je v DZ glasovala za cestninsko postajo. Vsakdo, ki zna normalno in logično sklepali, lahko že na osnovi njiho-vega zapisa ugotovi, kako zelo so se ^:>P I et I i in kako nesmiselne zaključke so potegnili. Sami zapišejo dejstvo, da sem sieer res vložila tudi amandmaje, ki naj bi izločili iz programa sredstva za gradnjo dodatnih cestninskih postaj (med njimi tudi Krtine), vendar je bila Podpora skromna, saj me je pri tem Podprlo le 15 poslanskih kolegov in kolegic - med njimi žal le en poslanec SDS jn na žalost tudi samo štirje poslanci in poslanke LDS. Prav nič ne-tativnega in sprevrženega pa ni v tem, °a sem kasneje pozitivno glasovala /:i Resolucijo v celoti, to je slovenski aviocestni program. Nasprotovali« Resoluciji bi pomenilo ustavitev Vseh pričetih investicij na avtocestah, nied njimi tudi gradnjo avtoceste preko Trojan. To pa se mi takrat pa tudi danes ne zdi modro, pač pa menim, da Je gradnjo slovenskih avtocest treba 'irn bolj pospešiti in Čim preje konča-»i nenazadnje jc v tem programu tudi gradnja hitre ceste med Zclodnikom in Vodicami, vključno z obvoznico Mengeš, ki se mi zdi za naše širše območje Wo pomembna in nujna. Ponovno lahko zatrdim, da sem vseskozi, vedno in povsod, gradnji cestninske postaje v Krtini nasprotovala in ponovno poudarjam, tako kot sem tudi na izredni seji občinskega sveta: nasprotovanje gradnji cestninski postaji ni in ne sme biti »politizirana tema (kar želijo očitno storiti svetniki SDS), pač pa naše skupno, domžalsko nasprotovanje nemoralnemu (ker so prekršili zavezo in obljubo, da pri nas ne bo cestninskih postaj) in tudi strokovno spornemu (postaj ni v uredbi o lokacijskem načrtu, gradi se brez vseh soglasij, saj naj bi bila to javna korist) delovanju. In če moram ponovno dokazovati, kaj vse sem sama ali pa občina, ki jo predstavljani, storili proti gradnji, potem bom to ponovila: - Številni moji nastopi proti cestninskim postajam in neprimernemu eest-ninjenju na sejah Odbora DZ za okolje in prostor ter sejah Državnega zbora (tudi te posnetke si kolegi iz. SDS lahko pridobijo), - občina Domžale je bila že lani pobudnica ustanovitve posebne komisije proti neprimernemu ceslninjenju pri Skupnosti občin Slovenije in gostila odmeven uvodni sestanek, kjer sem dala izjavo tudi za Televizijo Slovenija. - občina Domžale oziroma Komunalno podjetje Prodnik ni izdalo soglasij investitorju za priklop na javno komunalno infrastrukturo. - občina Domžale je vložila v zvezi z gradnjo cestninske postaje že lani pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti, po izdaji dokončne odločbe pa tudi pritožbe zoper sklep Inšpektorata republike Slovenije za okolje in prostor. - sklicali smo tudi sestanek v zvezi z nadaljnjimi postopki vseh svetniških skupin v OS in županov okoliških občin ter krajevnih skupnosti ter usklajeno /. njimi tudi izredno sejo OS, - v zvezi z omenjeno problematiko smo sklicali več tiskovnih konferenc, na katerih sem jasno izrazila svoje nasprotovanje (in s tem tudi nedvoumno in javno nasprotovala politiki Ministrstva za promet v okviru koalicije, ki sem ji pripadala). Obstaja obsežna zbirka člankov v Dnevniku, Delu, Večeru, lokalnih časopisih. Naj ob koncu svetnikom iz SDS še nekoliko razsvetlim očitno precej poza-bljiv spomin: [Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NA< iRADNE KRIŽANKI: i/, prejšnje številke Slamnika L brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC Ljuba Sever, Depala vas 34 2. plastična ročka 4 1 olja CASTROL TXT Vera Klen, Mala Loka 8 i. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3 Ana Zupane, Laško, Badovinčeva 20 4. preventivni pregled vozila z meritvami Majda Drobež, Črnuče, Ježa 13 Nagrajencem čestitamo, vse pa vabimo, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero najsrečnejšim reševalcem Študentska založba Litera iz Maribora poklanja osem knjig. Pravilne rešitve pričakujemo do 9. maja 2005 na naslov Kulturni dom ■'ranca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav m veliko sreče pri žrebanju. ... v Uredništvo 1. že na seji občinskega sveta sem pojasnila, da občina Domžale nikoli ni bila uradno seznanjena z namenom gradnje cestninskih postaj (to sem sama kot poslanka opazila čisto slučajno med več slo strani obsežnim gradivom o avtocestnem programu), prav tako tudi kot občina nismo stranka v postopku - zalo ni bilo nobenega dopisovanja med občino in Darsom. 2. LDS. stranka, ki naj bi bila v teh časih kriva prav za vse, kar ni v redu. pravzaprav razen kratkega obdobja, ni nikoli vodila Ministrstva za promet (ta jc bil skoraj vseskozi v domeni SLS), niti l)ARS-a (v zadnjih letih vodil ga jc g. Božič, ki je danes minister Slovenske ljudske stranke). Ni res in tudi občanke ter občani Domžal to dobro vedo, da bi občina Domžale in sama kol županja , bili pri nasprotovanju gradnji cestninske postaje v Krtini medli in neodločni. Vseskozi vemo, kaj hočemo, opozarjamo na nepravilnosti in nestrokovnosti, obveščamo javnost in sprožamo spore pred sodišči. Svetniki SDS pa imajo prav zdaj možnost, da stvari spremenijo, zdaj so pač na oblasti. Sredstva za gradnjo je treba namreč ponovno zagotoviti: naj se skupaj s svojimi poslanci zavzamejo za to, da se gradnja ustavi in izloči iz Letnega programa, saj naj bi bila sredstva za gradnjo v višini preko 700 milijonov zagotovljena v Letnem programu gradnje avtocest v letu 2005, kar bo v DZ obravnavano na aprilski seji. Iskreno bom vesela, če vam bo to uspelo in pri tem bom tudi sama kot poslanka sodelovala. Nenazadnje jc treba povedati, da sta, od v začetku načrtovanih 5 dodatnih cestninskih postaj (Lukovica, Krtina. Vogrsko, Vodice, Ivančna Gorica) ostali v programu le še Krtina in Lukovica, drugim so sc odrekli. Prav tako pa ludi še niso znani rezultati raziskave o uvajanju vinjet - pa se vendarle graditeljem mudi in napovedujejo zaključek del že do poletja. Cveta Zalokar-Oražem županja Občine Domžale Ali 8. marec nI dovolj? II. Zakaj toliko proti rožam za 8. marec? Osmega marca brez rož enostavno ni. Ne vem, zakaj bi popravljali tradicijo. Med srečnicami pa so tudi žene, ki dobijo rože od svojih mož, ker so ljubiteljice lc-teh. Kes pa je nekaj: z rožami pa naj bi bila nujno povezana tudi siceršnja pozornost, drugače pa bi bile res predvsem fasada. Iti se pa neko »vojno rož« za 8. marec bi bilo tako netransparentno, kakor je v nekem oziru pismo z gornjim naslovom v prejšnem Slamniku. Ženske, »ki se s srcem in dušo na tak ali drugačen način predajajo našim otrokom, medtem ko globoko v sebi jočejo, ker jim usoda ni dopustila, da bi bile tudi same mame,« si še kako zaslužijo praznik. Ker ga vendar lahko praznujejo 8. marca, enostavno ne razumem, v čem naj bi bilo spotakljivo praznovanje 25. marca. Ali bi zaradi teh žensk, ki nimajo ali ne morejo imeti otrok, so pa kot ženske popolnoma enakovredne vsem drugim, morali ukiniti materinski dan? Zakaj? Sicer pa obstaja tudi pojem duhovnega materinstva. Razredničarke brez lastnih otrok npr. so lahko prave duhovne matere svojemu razredu. Potem imamo tu še duhovno materinstvo redovnic. Sam sem za oba praznika. Da bi z eventualno ukinitvijo materinskega dne zamajali veličino materinstva? Namesto, da bi ga na primeren način poudarili. Seveda brez kakršnih koli degradacij žensk, ki niso matere, pa svojo ljubezen unovčijo tudi drugače. Ivan Kepic Primorska, Štajerska, Prekmurje S spremembo oziroma dopolnitvijo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih (predlog v DZ) bomo Slovenci pridobili dve novi pomembni praznični obeležji. Gre za obeležitev zgodovinske priključitve Primorske, Štajerske in Prekmurja k Sloveniji oziroma prej Jugoslaviji. O predlaganem datumu priključitve Štajerske in Prekmurja ni nekih zadržkov, pomislekov, kar pa ne velja v določanju datuma za Primorsko. V zgodovinskem boju Primorcev in Primorske se je skozi stoletja in posebej v prvi polovici 20. stoletja nabrala množica izredno pomembnih datumov, ki izkazujejo trdoživost in nenehno težnjo - željo Primorcev po združitvi z ostalimi slovenskimi ozemlji - deželami, kar seje posebej izkazovalo vse od 1. svetovne vojne, nadaljevalo pod fašističnim terorjem in nato med NOB, ko se je primorsko ljudstvo spontano dvignilo v boj za narodno osvoboditev. To se je nadaljevalo tudi izrazilo v povojnem urejanju te problematike med Italijo in Jugoslavijo, ki pa je potekalo pod mednarodnim patronatom in se je najprej uredilo s tk. im. Pariško konferenco oziroma pogodbo in končno z Londonskim sporazumom, kasneje pa se je dograjevalo z Ossimskimi sporazumi in Rimskih sporazumom. Vendar pa je nesporno, da je izmed vseh možnih datumov daleč najbolj zgodovinsko in mednarodno pravno in politično mednarodno PRIZNANJE in POTRJEVANJE teh mednarodno sprejetih odločitev in na osnovi katerih ima Slovenija (prej Jugoslavija, podobno kot Avstrijska državna pogodba) popolno legitimnost, pravico in suverenost. V mnogih pogovorih na to temo so sogovorniki imeli enako stališče. Tako se mi tudi zdi, da je predlog poslanske skupine LDS o 5. oktobru, ki ga je posredovala v DZ, utemeljen, čeprav sem o njem in o tem bil seznanjen veliko pozneje, kot sem že sam veliko prej tako razmišljal. Vsekakor pa končna odločitev o datumu čaka DZ. Tako ali drugače! Primorcem ho vendarle zadoščeno! In s predvidenim, kakor se napoveduje, praznikom dneva narodne enotnosti, tudi vsem Slovencem! Leon Senner Vsak dan v Mercator Nizke cene, lastna blagovna znamka, pestra ponudba, pogoste glasbene in plesne prireditve, sprostitev ... Vse to so faktorji, ki večino tokratnih anketirancev vodijo v Mercator center Domžale. Mili: "Jaz sem zelo zadovoljna, da so v Domžalah postavili Mercator center. Sicer nisem iz Domžal, ga pa vseeno obiščem najmanj dvakrat tedensko. Kupujem tudi Mercatorjeve izdelke, saj se mi zdijo zelo dobri, so pa seveda tudi cenovno ugodni. Poleg tega Mercator center nudi zelo pestro ponudbo izdelkov." >- Urša: "Meni se zdi zelo dobro, da imamo Mercator center. Čeprav sem iz Mengša, sem v Domžalah vsak dan in tako tudi vsak dan obiščem Mercator. To pa zato. ker je veliko izbire, kupujem pa tudi izdelke njihove blagovne znamke, ki so sploh poceni. Dobro se mi tudi zdi, da bo tu knjižnica, saj bo vse na enem mestu. Skratka, pohvale." Maja in Sara: "Midve obiščeva Mercator vsak dan, saj hodiva tu zraven v šolo. Tako vsak dan kupujeva tu malico in se nama zdi, da je hrana zelo poceni. Pa tudi med vikendi prideva, saj sva dokaj blizu doma. tu pa je tudi "življenje". Zelo v redu bo tudi takrat, ko bodo tu uredili knjižnico, saj jo bomo imeli čisto zraven šole." Tine in Žiga: "V Mercator centru sva vsak dan, med tednom z družbo in sošolci, med vikendi greva pa s starši po nakupih. Kupujemo predvsem hrano. Včasih gremo tudi na kakšno pijačo, sicer pa je tu tako ali tako živahno." Maja In Sara Tine In Žiga hi' 1 mL f i. m, m miii Urša 7. Otroška olimpiada KDAJ? 21.MAJ A 2005 • , KJE? ŠPORTNO IGRIŠČE PRI OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH ČAS: OD 10.00-DO 12.00 NAGRADE: MEDALJA, MALICA, SOK PRIJAVNINA: 1200 SIT V PRIMERU DEŽJA BO OLIMPIADA V SOBOTO, 4.6. 2005, OB ISTI URI. VABLJENI VSI OTROCI OD 3 DO 7 LET. PREIZKUSILI SE BOSTE V NASLEDNJIH DISCIPLINAH: tek, met žogice, skok v daljino z zaletom, spretnosti z žogo, poligon ... TEL.: 01/722 73 36 ŠD ŽELVA TUDENTSKAZALOŽBA LITERA. Jtenko Kodrič: VISOKA MODA (kratko zgodba) £™rka kratkih zgodb s pomenljivim naslovom Visoka moda nas preseneti tako s svojo oblikovno inovativnostjo kot ?[J s^ojo tematsko-motivno raznolikostjo. V oblikovnem smislu je prisotna dvojnost, po eni strani Kodrič s skrbnim '*buliran|em in presenetljivimi zasuki ob koncu zgodb sledi klasičnim zakonitostim kratke zgodbe, po drugi strani v in*8""8 "konltostl zabija kline in jih drobi z brechtovsklml zastranltvaml. vpeljuje vzporedne pripovedi s prostorskimi "časovnimi zarezami in preskoki. Čaroben Kodrlčev domislek je povezovanje, triptihovski preplet zgodb, ki se z aicem igra „„kako takole: •isto" zgodbo je mogoče povedati v eni sapi. v obliki heraklitovskega izreka ali z« l*K9°s k°»na. v nekaj odstavkih (črtici) ali natančneje izrisani noveletl Kodrič dobesedno diha svoje zgodbe, «'o kar naprej prestopa iz resničnosti v literaturo in iz leposlovja v realnost. V zgodbah se to odraža na presenetljivo a°stem spajanju visokega in nizkega: burtesknl smeh se prelevi v visok metafizični disput. banalne replike prerasejo bjESS?' """Bičnaga, pravljičnega sveta, zanesenost zamenjata ironija In prešerni smeh Če smo ta hip na inf Ji*kem 0<,ru' se v naslednjem trenutku znajdemo v psihiatrični bolnišnici; igranje tenisa nas kaj hitro pripelje do iun l hr°Penenje po ljubezenskem objemu klecne v prevaro In nezvestobo V svetu Visoke mode vlaki iztirjajo v k, ,ak0 da na koncu Iztirjenci strogo nadzorujejo vlake Visoka moda je sijajna knjiga zatemnjenega sveta, "aterem smo lahko predmet oboževanja In subjekt ljubeznivosti le. če ne zavrnemo vloge bednih prekupčevalcev " ^^vuftko bolečino in mizerijo. VEČERNA DRUŽABNA PRIREDITEV V MEŠČANSKEM 0K0IJU V NEKATERIH DEŽELAH TANKO BRUŠENO STEKLO LJUBI. TEUSTV0 ENAKI ČRKI IZUMRLA N0V0ZE LANDSKA PTICA USEDLINA STEVE MARTIN VRH GLAVE VNETI DEL TELESA GLAVNO MESTO KANADE M0CNA ALKOHOLNA PIJAČA NAJVEČJI PTIC, KI NE LETA RICHARD CERE LUČAJ HRVAŠKI PISATELJ VELIKA N0VIČ RIMSKA DVOJKA NASA TISKOVNA AGENCIJA TIM R0BBINS ZIMSKA PADAVINA SICILIJI VELIKO RESET0 RUSKI VIOLINIST (DAVID) IVU WIREN AFRIŠKO DREVO SVILENA TKANINA POKRAJINA V ZAHODNI GRČIJI PREVLEKA ZA NOHTE NAJVEČJE GRŠKO ARMENIJI K0RE0 GRAF OBUVALO ZA K0TAL-KANJE (MN0Ž.) EDEN OD SEDMIH GRIČEV V STAREM RIMU Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 vvvvw.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org KULTURNO KOSTARISKI POLITIK SREDIŠČE SIBIRIJE N0BELDVEC 1987 I0SCAR) duša pri INDIJCIH KRČEVIT JOK RIMSKI CESAR, KIJE RAZDEJAL JE RUZALEM r AMERIŠKA RUSKI IGRALKA FILOZOF T0KEI (VLA0IM1R) MESTO V JUŽNI um r.ARUi VRHUNSKI ŠPORTNIK RALKA, RATKA PODZEMNI PREHOD SEŽIGANJE VDOV V INDIJI GR B0CIN NESREČE IMF ZA GOBO MAVRAH AM PEVEC MINEO AMERIŠKI SLIKAR IBEN) SAŠA VEGRI LIV TTLER l>0M0C: AKARNANIJA-pokrajina v zahodni Grčiji, ARAKS-reka v Armeniji, STEARIN surovimi za izdelavo sveč, AOORATSKI-ruski filozof (Vladimir), SEDIM ENT-usedlina, OJSTRAH-ruski violinist (David), STEREOAKUSTIKA-nauk o zvoku V prostoru SLAMNIK - april 2005 Košarka Košarkarski klub Helios Domžale V 30-ih krogih Jadranske lige je Košarkarski klub Helios zabeležil 25 porazov in 5 zmag - zbrali so 35 točk, in sicer za: zmage proti Geoplin Slovanu, Zagrebu, Zadru, Budučnosti in Crveni Zvezdi, na ostalih tekmah pa so bili povsem enakovreden nasprotnik ostalim ekipam, razen na obeh tekmah proti Hemofarmu, Giboni, in eni proti Širokem Brijegu - to so tekme, na katerih je Helios izgubil z 20 ali več točkami razlike. Končali so na zadnjem - 16. mestu, vendar pa so za ekipo Splita zaostali le za eno zmago, katero pa sedaj lahko dosežejo v slovenskem prvenstvu - prav proti Elektri, Krki in morda še komu od favoritov - Olimpiji, Laškemu in Slovanu. Domžal-čani so prejeli 2500 točk - 83 na tekmo, dali pa so jih 2171 - 72 na tekmo. Največ tekem so odigrali kapetan Janža, Ercegovič in Laskevič - 29, na parketu je bil največ Belorus Laskevič - 832 minut, največ točk pa je dal Janža - 330. Tretji del državnega prvenstva seje pričel 16. aprila s tekmo proti Union Olimpiji v Ljubljani, ki sojo Dom-žalčani po ogorčenem boju v treh četrtinah tekme na koncu izgubili za 13 točk. Rahel padec igre, že poznan iz Jadranske lige, je pripomogel, daje Olimpija ušla na varno zalogo prednosti. Helios bo vse tekme na domačem terenu odigral med tednom in sicer ob sredah ob 20. uri in zadnjo v torek 24. maja - ne ob 19. uri, tako kot seje pričela večina srečanj v Hali K.C. V drugem delu državnega prvenstva je Helios končal na drugem mestu z dvema porazoma v desetih tekmah. Zbrali so 18 točk, dali so 835 točk (83 na tekmo) ter prejeli 739 (74 na tekmo) - ravno obratno kot v Jadranski ligi, ki je bila očiten preskok za dva koraka od lanske slovenske lige. Tega so se v klubu zavedli prepozno, saj so šele med tekmovanjem v Jadranski ligi opazili, da se tu na območju bivše Jugoslavije igra močnejša in kvalitetnejša košarka kot v slovenski ligi. Mlajši člani so tekmovanje pričeli 17. aprila s porazom proti Jezici, v skupini pa igrajo še z Preboldom in Alpos Kemoplastom iz Šentjurja, tekmovanje se bo zaključilo 20. maja 2005. Mladinci si bili ob koncu tekmovanja deseti, v skupini pa četrti - 7 zmag in 11 porazov - 25 točk - koš razlika 1281 :1433. Prijave za naslednjo sezono so se zbirale do 8. aprila, ko je bilo znano, koliko ekip bo igralo v mladinskem klubskem državnem prvenstvu. Domžalča-ni bodo igrali v drugem krogu kvalifikacij. Prva kadetska ekipa je bila v prvi ligi na 17. mestu, tretja v svoji skupini - 7 zmag in 9 porazov. Druga ekipa je bila v drugi ligi na 24. mestu s štirimi zmagami in 10-imi porazi - v svoji skupini so bili šesti - skupno na 48. mestu. Tekmovanje nadaljujejo v zimski ligi, kjer bodo nabirali izkušnje za naslednjo sezono v državnem prvenstvu - trenutno so premagali vse sv6je nasprotnike in so vse bližje k zmagoslavju v skupini. Prva pionirska ekipa je v prvi ligi v skupini center 1 druga za Olimpijo A - v zimski ligi so končali na tretjem mestu, v boju za tretje mesto so premagali Lastovko. Pionirji B bodo v B ligi igrali skupaj z Mariom Primorcem C, Elektro B in Preboldom. Igralci, letnik 1994, so v trening tekmi premagali Lastovko in Grosuplje, na turnirju v Kranju so bili peti, v svoji skupini so bili drugi. Igralci, letnik 1995, so premagali Grosuplje z 19 :15. Urban Žnldaršlč Ženski košarkarski klub Domžale, p.p. 147, www. zkklub-domzale. si e-mail: info@zkklub-domzale.si Dekleta iz ZKK Domžale smo obiskala Prago letošnjega turnirja Ester Euro Basket 2005, ki je za praznike največji košarkarski dogodek v tem delu Evrope, smo se udeležile tudi igralke iz ZKK Domžale, in sicer z dvema ekipama -v kategoriji 88/89 ter 91 in mlajše. V kategoriji 88/89 je tekmovalo 12 ekip. Skupaj s fanti iz KK Lastovka Domžale, ki so prav tako sodelovali na tem turnirju, smo se v noči iz četrtka na petek odpeljali iz Domžal in po 12 urni vožnji naslednji dan dopoldne končno prispeli v Prago. Po prihodu smo si najprej ogledale halo, kjer je že potekalo tekmovanje na desetih igriščih hkrati, tako da seje vseskozi nekaj dogajalo, in se nastanile v bližini. Še isti dan nas je zvečer čakala prva tekma s Čehinjami. Presenetile so nas s svojo borbenostjo in ostro igro, zato smo jim morale priznati premoč, tekmo smo gladko izgubile z rezultatom 40:26. Naslednji dan sta nas čakali dve tekmi. Dopoldanski čas smo si krajšale tudi z nakupovanjem. Na prvo tekmo smo odšle z optimizmom, vendar nas je ta kmalu zapustil. Igrale smo zopet proti Čehinjam in tudi tej ekipi nismo bile kos. Doživele smo še drugi poraz. Popoldne pa smo se z večjo borbenostjo in odločnejšo igro veselile prve zmage z rezultatom 43:31. Večer smo tako namenile ogledu starega dela Prage. V nasprotju z okolico, kjer smo bivale, nas je stari del mesta popolnoma presenetil. V mestu je ogromno lepih starih stavb, trgovin, mesto ima tudi podzemno železnico in tramvaje. Tretji dan smo imele le popoldne eno tekmo, zato smo spale do 9. ure in sko- raj zamudile zajtrk. Popoldanska tekma z BCM Sokolov je bila obupna. Poskušale smo odigrati, vendar smo bile očitno premalo skoncentrirane na tekmo in bile z mislimi nekje drugje. Rezultat tega je bil že tretji poraz - 64:42. Naslednji dan smo lahko igrale samo še za 8. mesto v skupini. Zadnji dan seje začel zelo zgodaj. Že pred tekmo smo začele pospravljati smeti, teh se je v treh dnevih nabralo presenetljivo veliko, pospravljale smo tudi že prtljago. Nakar je sledila tekma za 8. mesto s Finkami. Končno smo dobro zaigrale, z željo po zmagi, večja borbenost pa nam je pomagala, da smo zadnjo tekmo zmagale. Tikkurila-Seura(Fin): Žkk Domžale 43:61. Za kadetsko ekipo (88 in mlajše) so na turnirju v Pragi nastopile: KRISTINA VERBOLE, TINA OSTERMAN, SIMONA MAV, MAJA BRATE, TINA CERAR, TJAŠA LUKAN, ANA LIPOVŠEK, BARBARA REMIC, LUCIJA ŠTE-BE, URŠA BURGAR, META SEM-PRIMOŽNIK IN VESNA GROŠELJ pod vodstvom JANIJA ČEDETA. Igralke Iz Ženskega košarkarskega kluba Domžale Sankukai karate klub Domžale Aprilska pokalna tekma za naše mlajše člane Bilo je še na začetku aprila, ko smo se zbrali v telovadnici OŠ Vencija Perka v Domžalah, da bi videli tekmovati naše mlajše člane. V nedeljo, 3.4.2005, se je tako na Pokalnem tekmovanju v športnih borbah in katah za dečke in deklice zbralo že kar rekordnih 190 mladih karate-istov iz vseh slovenskih Sankukai klubov. Že vse od 14.30 ure, ko so začeli nastopajoči v spremstvu svojih staršev in prijateljev prihajati na tekmo, je bila telovadnica zelo živa. Napetost, pričakovanje in pozitivna energija sta se stopnjevali preko skupinskega ogrevanja vse do uradnega začetka tekmovanja. Ob 15.00 uri je predsednik Sankukai karate zveze Slovenije, g. Vlado Paradižnik, s kratkim nagovorom pozdravil vse navzoče ter zaželel srečo tekmovalcem in na ta način uradno odprl tekmovanje. Že vse od prvih borb naprej so bili tekmovalci deležni bučne podpore s tribun in tako je bila tudi začetna trema zelo hitro pozabljena. Fantje so se torej pomerili v športnih borbah, seveda vsak v svoji ustrezni kategoriji, ki so bile določene glede na težo karateistov. Nekateri izmed malih borcev so bili na tekmi prvič, nekaterim bi lahko rekli že »stari mački«, za prav vse pa lahko rečemo, da so se borili s srcem in odločno, pa vendar pošteno in športno. Deklice so se medtem pomerile v izvajanju kat. Kata predstavlja skupek karatejskih stavov, udarcev in blokad, ki so namenjeni in se izvajajo kot namišljena borba proti več nasprotnikom. Pravilno izvajanje kat je zelo težko, saj je človek pri tem v bistvu sam s seboj in svojimi napakami, ki pa so na takšnem tekmovanju seveda vidne vsem. Zato zahteva veliko zbranosti in dobro fi- • Mlajši dečki, 6. kyu (do 38 kg); • Mlajši dečki, 5. kyu (do 35 kg): • Mlajši dečki, 5. kyu (do 40 kg): • Mlajši dečki, 5. kyu (nad 40 kg): • Mlajši dečki, 4. kyu (do 38 kg): Mlajši dečki, 4. kyu (nad 38 kg): Starejši dečki, 5.-4. kyu (do 40 kg): Starejši dečki, 3.-1. kyu (nad 50 kg): Mlajše deklice kate, 5.-4. kyu: Starejše deklice kale, 5.-4. kyu: Deklice kate 3.-1. kvuABS: žično pripravljenost. Deklice so dokazale, da so iz pravega, »karatejskega« testa in zelo težko je bilo izbrati najboljšo, saj so bile - sploh v finalnem izvajanju - razlike zelo majhne. Čeprav so se zelo potrudili prav vsi nastopajoči in jim vsem lahko čestitamo za nastop, pa je na koncu tekmovanja kot vedno sledila še podelitev priznanj najboljšim. Z veseljem med dobitnike medalj in diplom prištevamo tudi člane domžalskega in klubov z Rodice ter iz Radomelj: Vsem skupaj čestitamo za lep uspeh! B.P. 3. mesto: Aljaž Rode (DOM) I. mesto: Luka Veselic (DOM) 3.-4. mesto: Anže Korelc (DOM) 3.-4. mesto: Anže Starin (DOM) 1. mesto: Peter Jeras (ROD) 2. mesto: Surya Kotar (DOM) 3. -4. mesto: Jure Merkužič 3.-4. mesto: Blaž Povž 2. mesto: Jošt Franko (DOM) 3. -4. mesto: Adi Čauševič (DOM) 3.-4. mesto: Kristjan Bemol (DOM) I. mesto: Čendrim Kajtazaj (DOM) 1. mesto: Jure Tumpej (DOM) 2. mesto: KatarinaČermelj (DOM) 3. mesto: Saša Volci (DOM) 2. mesto: Tjaša Koželj (DoM) 3. mesto: Tjaša Jesenko (DOM) Smučarski klub Ihan Zmagoviti konec sezone Po vseh »bitkah« v celotni smučarski sezoni so se naši tekmovalci vrnili na domača tla, točneje na Pokljuko. V še povsem zimski idili seje v soboto, dne 26.3.2005, odvilo še zadnje biatlonsko tekmovanje v sezoni 2004/2005. Pa to tekmovanje ni bilo za »Pokal smrekove veje«, ampak kar državno prvenstvo na najdaljših razdaljah. Tudi strelišče je vabilo, saj je vsakega tekmovalca čakalo kar 20 »težkih« tarč, ki so bile za konec smučarske sezone že kar moteče, če ne že nadležne. Večina tekmovalcev je imela namreč svoje »tarče« usmerjene v bolj prijetne cilje. Cilji so Ihanccm ostali isti, osvojiti tudi na zadnjem biatlonskem tekmovanju še kakšno medaljo. Osvojili smo kar štiri, najžlahtnejšo pa je dobil Peter DOKI. in si tako v juniorski konkurenci ponovno prislužil »zvezdico«, osvojen naslov državnega prvaka. Prava zvezda pa je bil zopet Klemen BAUER, ki je svojo srečo poizkusil v članski kategoriji, kjer seje boril na 20 kilometrski preizkušnji. Z nekoliko slabšim streljanjem je sicer pristal na osmem mestu, vendar je njegovo »zvezdništvo« sijalo v siju srebrne medalje s Svetovnega mladinskega prvenstva na Finskem. Se pomnite, ja, v prejšnji številki, vam je bil predstavljen naš svetovni podprvak v biatlonu!! Poleg Petra so na stopničkah za zmagovalce stali še trije Ihanci, na drugi stopnički Anže GREGORIČ, kate- gorija mlajših mladincev, na tretjo stopničko pa sta se ob koncu sezone zavihtela Aleš GREGORIČ, kategorija juniorjev, ter Irena DOKI, v kategoriji mladink. Da na mladih svet sloji, je žc znano dejstvo, kot je tudi dejstvo, da naši miadi tekmovalci v letošnji zimski sezoni uspešno zapolnjujejo tekmovalni prostor starejših izkušenih »biatlonskih mačkov«. Aleš GREGORIN je v močni konkurenci mlajših dečkov osvojil odlično Seslo mesto in tako samo potrdil letošnje odlične uvrstitve, nekajkrat je stal tudi na zmagovalnih stopničkah. Očitno je, da družina GREGORIN z zelo lasnimi cilji postjjj najboljša »slovenska biatlonska družina«, katere člani so seveda oče in trener Janez, naša zelo uspešna biatlonka Teja ter najmlajši Aleš. Na Pokljuki jc nastopil tudi Anže l"OVIRK, ki se je v kategoriji starejših dečkov pomeril na progi 00 smo na Pokljuki, malce so nas sicer zapeljala »družinska biatlonska podjetja«, a vendar brez njih nc gre, kot tudi ne gre hrez Pokljuke. Prvi aprilski vikend, brez šale, čisto zares, smo se Ihanci ponovno odpravili na Pokljuko, tokrat samo s starejšo ekipo. Ta je nastopila na zadnjem tekmovanju v letošnji zimski sezoni, tokrat na državnem prvenstvu v smučarskem teku. Naši asi, Peter DOKL, Aleš GREGORIČ in Klemen DAUKK so se »klubskemu vabilu« odzvali povsem profesionalno in startali na sobotnem štafetnem teku 3xl0km. ludi ob koncu sezone so nas lepo nagradili in to kar z naslovom državnih prvakov v juniorski konkurenci, »brez konkurence«, absolutni zmagovalci. Zelo suveren nastop našega trojčka je potrdil še Klemen BAUER v nedeljo, koje svojo superiornost potrdil na 30 kilometrski posamični preizkušnji, seveda zmaga in nova dolžine 6 km in osvojil šestnajsto mesto. Še bolj pa je razveseljivo dejstvo, da se je Anže odločil, da sc bo povsem predal smučarskemu teku in biatlonu ter tako nadaljeval družinsko tradicijo, njegov oče Marko je bil namreč v 80. letih član državne reprezentance v smučarskih tekih. Seveda smo Se ved- V tem, z vremenom muhastim mesecem, smo za vas pripravili novo ponudbo. Upamo, da vas bo razveselila in vam pomagala, da ta deževni mesec hitreje mine. V akciji sta tromesečni karti za fitrtes (17 600 sit namesto 20.000 sit) in aerobiko (20.000 sit namesto 25.000 sit), da boste poletje pričakali telesno dobro pripravljeni. Vabljeni tudi rta nego obraza. Za moške, ženske, tiste s problematično kožo (8.000 sit) ali pa tiste z že zrelo kožo, ki si poleg čijčenja in nege želite Je malo crkl Janja (11.000 sit) Za vse, ki vas tarejo celulit, srnje, nečvrsta koža m podobne tegobe, imamo pripravljen anticelulitni paket s katerim boste po desetih obiskih opozile velike spremembe v gladkosti m čvrstosti kože. Znebite se pomaranč ne kože že pred poletjem. Nege so preverjeno učinkovite in v aprilu namesto 85.000 tolarjev plačate le 60.000 sit Kmalu bomo odvrgle tudi odvečna oblačila in čas je. da poskrbimo za svoj izgled, ter se znebimo dlakavosti. Pri nas so vam na voljo vse vrste depilacij. cenik pa najdete na naši spletni strani t»ww fit-fit.net V sokrijih se boste pripravili na prve sončne žarke in sončenje bo prijetnejše in brez skrbi Zo vse vaše želje smo vam na voljo rta tel. št. 729 22 33 ali preko mail-a fit.fit9siol.net. Za svetovni pokal v Mariboru Nagode najboljši Kikboksing zveza Slovenije in ŽŠD Maribor sta pod okriljem VVACO KIKBOKSING ORGANIZACIJE sredi aprila organizirala 3. svetovni pokal Maribor v kik-boksingu full contaktu, semi contaktu, light contaktu in glasbenih formah (hard and soft style). Tekmovalo je okoli 250 tekmovalcev iz Makedonije, Avstrije, Italije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Velike Britanije in Slovenije. Slovenijo je zastopalo 34 reprezentantov iz cele Slovenije, ki so dosegli odlične rezultate. Za najboljšega kikboksarja v fullu je bil razglašen David Nagode, Domžale, za najboljšo semi kikboksarko Nadja Šibila, Ptuj, najboljši light kikbokboksar je bil Andrej Sande, Maribor, najboljša v glasbenih formah pa tekmovalka iz Velike Britanije Klub borilnih veščin Domžale-Mladi boksar Dob so zastopali naslednji tekmovalci: Mladi boksar Dob vabi dekleta in žene na vadbo aero kikboksing, ki jc zelo podobna tac boju ob četrtkih v Osnovni šoli Krtina od 19. do 20. ure. Dobrodošle! David Nagode full kikboksing - 81 kg, 1. mesto (z dvema knokavtoma) Tamara Radkovič light kikboksing - 65 kg, 3. mesto Tjaša Žibert light kikboksing - 65 kg 3 - 4. mesto Dejan Merič-Krnc light kikboksing - 63 kg, 5. mesto Marjan Bolhar light kikboksing - 79 kg, 8. mesto Klub se zahvaljuje Občini Domžale, KS Dob, Radiu I lil Heliosu-predsedniku uprave, g. Urošu Slavincu, Foto Rok Majhenič, Koželj Dob, Klaris Kamnik, Otelo. Čestitamo! »zvezdica«. Več o uspehih naših »svetlih zvezd« pa na www.tsklub-ihan. si. »Zvezde padajo z. neba, ...«, pesem ki nas večkrat »spremlja« z radijskih frekvenc, pa jc v naši športni disciplini kar malce zavajajoča. Veliko truda, odrekanj in volje tekmovalcev, njihovih staršev ter predano delo trenerjev jc pogoj za približek k zvezdam, bolje k zvezdnim utrinkom. Ta so v letošnji zimski sezoni vsekakor razsvetljevala »ihansko športno nebo« in nam vsakič znova izpolnila želje, zagotovo tudi s pomočjo našega »zaščitnika ANIONA«. Zelje, želje, ... in cilje imamo tudi že za naslednjo sezono, ampak našim tekmovalcem je potrebno dati najprej nekaj predaha, prostega časa in jim hkrati zaželeli veliko uspeha ter volje pri opravljanju šolskih ob-vc/.nosli. Verjamemo v njihov uspeh, preverjeno! Za zmagoviti konec sezone in vse uspehe v času sezone ISKRENA 11 VALA tekmovalcem, trenerjem, staršem, članom kluba in seveda našim »finančnim dobrotnikom«, podjetju FARMI; IHAN, d.d. in njegovi novi blagovni znamki »ANION sveže svinjsko meso«, Občini Domžale, Servisu P'-žem, Mariji in Dušanu Peterka, Pekarn1 Rogljič iz Ihana in seveda I Ircdnišlvu Slamnika, ki omogoča, da so naši dosežki uspešno predstavljeni tudi vam drage bralci in bralke. Tudi vam hvala Za pozornost v celotni zimski sezoni, če pa vas morebiti »čevelj žuli«, nam lahko pišete na naš elektronski naslov: 1 .hll.in U ■ r 11.11 i i f Zmagoviti športni pozdrav i/ Ihana!!!!! Matjaž PAVOVEC Karate klub Atom Shotokan Domžale Zmage in zmagovalci -na državnem prvenstvu Karateisti in karateistkc domžalskega ATOM Shotokan-a so 2.4.2005 z odličnim nastopom na finalnem delu državnega prvenstva Shotokan Karate-Do Inter-nacional zveze Slovenije osvojili naslov absolutnega državnega prvaka. Domžalčani so z dobrim nastopom začeli že na prvih kvalifikacijah, kjer so bili s prvim mestom v borbah in drugim v katah "kupno drugi, bolje jim je šlo na drugih kvalifikacijah v Domžalah, kjer so zaključili kot zmagovalci, sledil je le še blesteči zaključek na aajpomembnejšcm finalu v Rušah. V katah so z doseženimi 1380 točkami premagali Tromejnik Kuzmo (1179) in Tabor Maribor, v borbah ~ kumite pa z 1049 točkami Ruše (812) ter Tabor Maribor. Za enega izmed zanimivejših trenutkov je zagotovo poskrbel Miha Gavez, zmagovalec obeh kvalifikacijskih turnirjev, ki pa je bil na zaključni finalni borbi zaradi premočne tehnike diskvalificiran in je zato osvojil drugo mesto v kategoriji - 75 kg- S krožnim udarcem v glavo (ma-washi geri) je namreč pokosil prenapetega nasprotnika, ki je tekmovanje zaključil v nezavesti. Med dekleti sta bili v borbah kumiteju zelo uspešni Tamara Kokalj in Urška Svetek. Prva sije naslov absolutne prvakinje Priborila z ipponom v predel glave, s katerim je v finalu premagala favo-r|tko iz. Ruš, slavila je tudi v katego-r'ji - 65 kg. In kjer so zmage, so tudi spodrsljaji - le-tega je žal na finalnem nastopu doživela sicer reprezen- tantka in vodilna v dveh kategorijah pred finalom, Tjaša Gavez, ki ji niso bili naklonjeni sodniki. Imena dobitnikov medalj iz vrst KK ATOM Shotokan Domžale z državnega prvenstva ne potrebujejo komentarja: Rok Kurent. Matic Golobic, Timotej Kokalj, Urša Svetek, Gašper Skok, Sonja Cerar, Tamara Kokalj; ekipni naslovi: Kate malčki - vsi pasovi, Kate mladinci- vsi pasovi, Kate mladinke - vsi pasovi. Kate ženske - vsi pasovi. Druga mesta so osvojili: Tjaša Lupše llanzlowsky, Urša Svetek, Lorina Smolnikar, Tamara Kokalj, Dušan Svetek, Miha Gavez, Tjaša Gavez, Gašper Skok. Tretji so finale zaključili: Domen Urbanija, Žiga Skok, Sonja Cerar, Alenka Trpin, Timotej Kokalj, Edin Behič, Rok Topolovec, Urša Svetek, Sonja Cerar in Tjaša Gavez. Enako odlični na 10. KYU turnirju »Radlje 2005« Teden po osvojitvi naslova na državnem prvenstvu Slovenije so se kara-teisti in karateistke ATOM Shotokan Domžale odpravili še po eno zmago - na 10. KYU turnir »Radlje 2005« -in jo tudi dosegli! Podobno kot teden prej so bili boljši najprej od članov »Tromejnik« iz Kuzme in nato še od Tabora iz Maribora. Turnir v radeljski telovadnici je bil namenjen vsem šolskim pasovom (KYU), in sicer je z različnimi barvami zavezanih okoli pasu tekmovalo 156 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 klubov. V katah posamično so iz ATOM-a nastopali med mlajšimi dečki beli, rumeni in oranžni pas. Zmagovalec ji bil Žiga Pokovec, tretji je bil Klemen Urbanija, četrti pa Žiga Korošec. V isti kategoriji je bil med zelenimi pasovi Rok Kurent četrti, pri vijoličastih, modrih in rjavih pa Simon Planko drugi. Pri deklicah beli, rumeni in oranžni pas je bila Patricija Vehovič tretja, med deklicami z modrim in rjavim pasom Urša Svetek tretja. Klemen Urbanija Na turnirju v malem nogometu, ki ga je na igrišču ob OŠ Dob v aprilu organiziralo in izvedlo društvo Querkus iz Doba, je zmagala ekipa A( Kušar, drugi so bili nogometaši ekipe Tornado exprcss, tretja pa ekipa Bar Sončka. Predstavljamo ekipo Inter-nacionale, ki jc edina odščipnila točko zmagovalcem AC Kušar, ki jim čestitamo. je tekmovanje med starejšimi dečki beli, rumeni in oranžni pas zaključil kot zmagovalec, drugi je bil Žiga Korošec. V isti kategoriji z zelenim pasom je bil tretji Rok Kurent. Zmagovalca je ATOM imel še med starejšimi dečki, modri in rjavi pas, kjer je zmagal Timotej Kokalj, takoj za njim je bil Gašper Skok. Med moškimi do zelenega pasu je bil drugi Miha Zadnik, med modrimi in rjavimi pasovi pa sta na drugem oziroma tretjem mestu tekmovanje zaključila Gašper Skok oziroma Tadej Trinko. Urška Svetek je bila med ženskami +60 kg druga, isto uvrstitev pa je v kategoriji ženske + 60 kg zabeležila tudi Sonja Cerar. Čestitke! Bojana Košarkarski klub Lastovka Člani KK Lastovka so 3. SKL center so po 16-ih odigranih tekmah končali na 7. mestu s štirimi zmagami in 12 porazi, vendar pa so v tem tekmovanju igrali izključno z mladinci, ki so si tako nabirali izkušnje za prihodnjo sezono. Zbrali so 20 točk, dali so 1199 točk, prejeli pa so jih 1358. Med mlajšimi člani KK Lastovka igra v skupini skupaj z ekipami Triglava - prav z njimi so visoko izgubili v prvem krogu - Parkljev Bežigrad in Union Olimpijo. Mladinci so v sezoni 2004/2005 končali na 17. mestu - v svoji skupini so bili na koncu 5.-5 zmag in 13 porazov, zbrali so 23 točk, prejeli so 1520 točk, dali pa sojih 1305. V kvalifikacijah bodo igrali v prvem krogu proti Kolpi, Kočevju in Šenčurju - zmagovalca popoldanskih tekem se uvrstita v drugi krog, kjer se naprej uvrsti le zmagovalec skupine - v prvo ligo. Kadeti so v drugi ligi končali v svoji skupini na 3. mestu z 9. zmagami in 5. porazi skupno so bili 35., v drugi ligi pa na II. mestu. Sedaj igrajo v zimski kadetski ligi, ki jim bo pripomogla k temu, da bodo prišli na tekme kadetske državne lige zelo dobro pripravljeni. V prvem krogu kvalifikacij se bodo pomerili z Celjskimi Vitezi A in B ter Preboldom - zmagovalci popoldanskih tekem se uvrstijo v drugi krog - kjer prav tako napredujeta zmagovalca popoldanskih tekem. Pionirji so bili uspešni v kvalifikacijah za vstop v prvo ligo in so visoko premagali Litijo z 76 :44 in Zagorje z 103 : 48 - izžrebani so bili v skupino center 2, kjer bodo poleg njih igrali še Komenda A, Krka A, Triglav iz Kranja, Stražišče in Parklji Bežigrad A. Na turnirju, ki je pomenil zaključek zimske gorenjske lige, so bili četrti, v boju za 3. mesto so izgubili z Domžalami - v rednem delu so bili prvi brez poraza - 7 zmag. V trening tekmi so igralci letnik 1994 in mlajši izgubili v Domžalah proti Domžalam z 43 : 13. Urban Žnldaršlč Nogometni klub Domžale Zgodba o uspehu Dobro in na novo v Nogometnem klubu Domžale seje pričelo delati, ko je klub v sezoni 2001/2002 izpadel iz prve v drugo ligo. Takrat so bili Domžalčani na zadnjem, 12. mestu in so zbrali vsega tri zmage in so se ob Triglavu poslovili od prvoligaške druščine. Že v sezoni 2002/2003 so suvereno osvojili drugo ligo s samo 2 porazoma - na domačem igrišču niso poznali poraza. Uprava kluba in trener si niso zadali cilja, da se ekspresno vrnejo v prvo ligo, vendar pa se jim je cilj realno zdel uresničljiv v dveh letih, posrečilo pa se je že v prvi sezoni. Sledila je polemika, kako igrati v prvi ligi v naslednji sezoni z obstoječim kadrom in kateri od igralcev bi bili kos nalogi obstanku med pr-voligaškimi ekipami, saj je preskok iz druge v prvo ligo mogoč le, če narediš dva koraka naprej - tako v igralskem kot tudi organizacijskem smislu - Domžalčani so to storili in se primerno tudi okrepili - v mejah realnih možnosti kluba, ki so prinesle sad in napredek. Okrepili so se z nekaterimi starejšimi izkušenejšimi igralci in nekaj mladimi obetavnimi nogometaši iz okolice, ki pa so bili tej nalogi kos in so uspešno debitirali na prvoligaški sceni. Igralske okrepitve so prišle tudi iz tujine - Italije in Brazilije - pa tudi iz obubožane Olimpije. Ti igralci so se v ekipo zelo dobro vklopili - v sistem igranja, ki ga zagovarja trener Sto-janovič. Tvorci uspeha, ki so bili med najbolj zaslužnimi, da je člansko moštvo eno izmed glavnih nosilcev v prvi ligi, so: predsednik kluba, g. Stane Oražem, športni direktor kluba g. Nenad Protega, trenerja, g. Slaviša Stojanovič in g. Filip Filopvski. ki ekipi stojijo ob strani, ko ji ne gre in ko je ta na vrhuncu, in ga lahko pričakujemo že v naslednji sezoni. Klub naj bi se še okrepil - igralsko - in se tako boril za naslov prvaka - letos se jim odpirajo realne možnosti za osvojitev drugega mesta. V naslednji sezoni ne skrivajo ambicij po osvojitvi naslova državnih ali pokalnih zmagovalcev Slovenije, ki prinašajo igranje v Evropi. V sezoni 2003/2004 so tekmovanje končali na osmem mestu, vendar pa jim je za ligo za prvaka zmanjkalo malo sreče. Omenimo tudi navijaško skupino Ravbarji, ki je bila klubu v oporo tudi takrat, ko je ta izpadla iz prve v drugo ligo in nate v prvi ligi in jim stoji ob strani še danes - tako na gostovanjih kot tudi na domačih tekmah, kjer so 12-ti igralec ekipe. Organizirano so pričeli delovati tudi pri mlajših starostnih selekcijah in so odprli Mladinski nogometni center Domžale, kjer je kar nekaj perspektivnih igralcev, ki trkajo na vrata reprezentanc - tu so najobetavnejši nogometaši iz širše okolice Domžal in Kamnika, kot tudi iz Ljubljane. V Mladinskem nogometnem centru tako deluje 10 selekcij organizirano - od najmlajše selekcije U7 pa do najstarejše U 18 - to prinese kar 200 nogometašev v organizirani vadbi in procesu treniranja, ob tem pa deluje še nogometna šola v okviru NK Domžale - v njo pa je vključenih 250 otrok iz petih osnovnih šol. Vodja mladinskega nogometnega centra Domžale je Miha Kebe, vodja nogometne šole pa je Darko Oražem. Prav ekipe U14 A, U16 A in U 18 kažejo rezultate tega dela, saj so se uvrstile iz druge v prvo ligo po dolgih letih, kjer igrajo vidno vlogo še danes - ti igralci iz teh selekcij so potencialni kandidati za člansko ekipo kot tudi za reprezentanco Slovenije, kar pomeni domači kader v klubskem slovenskem tekmovanju in morda mednarodni sceni. S tem v Domžalah v preteklosti niso imeli sreče, saj igralcem niso mogli nuditi tako dobrih pogojev kot so ti sedaj. Upajo, da se ta pravljica, ki še traja, ne bo končala klavrno, kot se je to zgodilo ljubljanski Olimpiji in da bomo lahko še poročali o uspehih članske ekipe kot tudi MNC Domžale. Urban Žnldaršlč Kotalkarski klub Pirueta Zopet odlični ka movanja v umetnostnem kotal- ■nJu so se pričela in kotalkarji KK iruetc so nastopili tudi na 13. med-•"""oclnem prvenstvu 9. in 10. aprila na kotalkališču v Rcnčah. Udeležba je bila številčna, saj se je na tekmovališču zbralo preko 80 kotalkarjev iz Italije, Hrvaške in olovenije. Klub Pirueta je nastopil s sedmimi tekmovalci v umetnostnem kotalkanju. Ker je bila to ena od jodnih tekem letos, se je pokaza-°< da tekmovalci* niti imajo pravega naboja za odločilne spopade, vendar so se kljub temu dobro odrezali. Prvo rrlesto je v svoji kategoriji ponovno osvojila ŠPELA MIKELN, ki je svoj program izpeljala brez napak in tako daleč za seboj pustila vse konkurentke. Med najmlajšimi so se izkazale I ARA DOLENC, ki je za las zgrešila stopničke in osvojila nehvaležno četrto mesto, VALENTINA .ŠTIFTAR je bila peta in EVA MU-JANOV1Č deveta. Obe sta svoj program izpeljali z manjšimi napakami, vendar bosta z malo več vadbe lahko posegli celo v boj za prva mesta, saj so bile razlike minimalne. PATRICIJA ŽNIDARŠ1Č je letos pre-slopi la v starejšo in močnejšo kategorijo in bila v njej šesta, kar je spoštovanja vreden rezultat enako velja tudi za VITO Pl TI KI IN v isti kategoriji, kjer so starejše in izkušene tekmovalke, vendar kaže, da bo tudi ona s pospešenim tempom treniranja ujela sotekmovalke, ki že vrsto let uspešno trenirajo in nastopajo na najmočnejših tekmovanjih: Vita je zasedla deveto mesto. V kategoriji ml. mladink je v kratkem programu nastopila edina predstavnica KK Piruete PETRA POKOVEC in bila četrta. Svoj program je kljub poškodbi zadovoljivo izpeljala, čeprav seje poznalo, da to ni njena najboljša izvedba. Vendar PETRA zagotovo upa na najboljše in bo po sanaciji lažje poškodbe hitro nadoknadila vse zamujeno ter že na naslednjem tekmovanju dokazala, da posega v sam vrh tekmovalk v kategoriji, iz katere se že sestavlja reprezentanca Slovenije za večja mednarodna tekmovanja. Že čez štirinajst dni bo naslednje tekmovanje za Pokal Slovenije v obveznih likih in tekmovalke se že pripravljajo na nov spopad za najvišja mesta. Želimo jim veliko uspeha in le tako naprej. K. K. Nordijska hoja - zakaj hoditi s palicami (4) Zmerna in pogosta aktivnost najbolj pripomore k boljšemu fizičnemu, zdravstvenemu in psihičnemu počutju. Če se ta aktivnost odvija v naravi, na svežem zraku, je to skoraj idealna rekreacija. Pri NORDIJSKI HOJI ima stopnja aktivnosti izredno velik razpon - od sproščenega sprehajanja (zmerna aktivnost) do bolj ali manj hitre agresivne hoje (aktivnosl kontrole teže in aerobna aktivnost) in pa tekmovalna visoko intenzivna aktivnost (hitra agresivna hoja v klanec). Za hojo si lahko izberemo različne vrste terenov: od asfaltnih podlag. makadama, gozdnih poti. travniških poti, brezpotja, zasnežene poti ... Stopnjo aktivnosti lahko popolnoma podredimo svojim potrebam. Tu nastopi glavna kvaliteta nordijske hoje. Če primerjamo navadno hojo ali celo jogging in nordijsko hojo, ima nordijska hoja to prednost, da pri gibanju sodeluje veliko večje število mišičnih skupin, saj je v gibanje aktivno vključen tudi zgornji del telesa. Ker pri nordijski hoji hodimo tudi z rokama, se dolžina posameznega koraka kar precej poveča, in pri istem številu korakov pri nordijski hoji ali pri običajni hoji AKTIVNE MIŠIČNE SKUPINE OBIČAJNA HOJA 70% NORDIJSKA HOJA 90% pride do kar občutne razlike v razdalji prehojene poti v prid nordijski hoji. Lahko rečemo, da pri nordijski hoji sodelujejo vse pomembne mišice gibalnega sistema, to so mišice nog, mišice rok in ramenskega obroča, trebušne in hrbtne mišice. Na koncu pa še nekaj previdnostnih ukrepov pri vadbi: -vedno se ustrezno pripravimo in zaključimo vadbo ogrevanje, ohlajanje -uporabimo ustrezno opremo za vadbo -pijmo dovolj ustrezne tekočine in po intenzivnejši vadbi z dodatki nadomestimo izgubo vitaminov in mineralov -ne odpravite se na vadbo takoj po obroku, kadar imate povišano temperaturo ali poškodovan gibalni sistem -vadbo prekinemo, če občutimo ne-lagodje, vrtoglavico, slabo počutje ali bolečino NORDIJSKA HOJA za pravilno in kvalitetno izvedbo zahteva ustrezen način priprave na vadbo, izbor prave opreme in ustrezno tehniko hoje. Kosah Primož TVD Partizan Domžale ^ ml) mmtt J*mt* Novi uspehi karate kluba \Yan kan Ihan V tokratnem prispevku smo vam dolžni povedati za svoje dosežke v zadnjem mesecu in teh ni malo. 2. marca nas je člane in njihove ve-doželjne spremljevalce pot ponesla proti Rušam. V prvem delu tekmovanja se je odlično (na 1. mesto) v skupini veteranov uvrstil naš trener Boris Grad in upravičil svojo dobro pripravljenost za to pomembno finalno tekmo. Naslednji uspeh, na katerega nikakor ne smemo pozabiti, je doseženo tretje mesto v drugi skupini veteranov, ki gaje ubranil Sašo Peterlin. Njega velja še posebej pohvaliti, ker je tekmoval prvič, odkar trenira v našem klubu, pa je že dosegel lep rezultat. Priznati moramo, da smo pričakovali tudi uvrstitev na prvo mesto v skupini starejših deklic, za kar je uspešno poskrbela Špela Grad in prinesla v naš klub še en čudovit pokal. Omenimo naj, da smo se prav toliko, kot naših, veselili tudi drugih uspehov, med drugim pokalnega zmagovalca karate kluba Atom Domžale, kateremu končno, točkovno zmago iskreno privoščimo in mu ob tem iskreno čestitamo. Takoj po finalu državnega prvenstva smo se začeli temeljito pripravljati na še eno pomembno tekmo, in sicer na 10. KYU turnir Radlje 2005. 9.4. smo se kljub slabemu vremenu kar se da hitro odpeljali proti Velenju. Kdor pot do Radelj pozna, lahko upravičeno prizna, da je kar se da prijema. Čudovita narava (pot vodi večinoma ob rečici) in mnoge znamenitosti (stari gradovi. cerkve) nas tako zamotijo, da nimamo občutka, da se vozimo kar nekaj časa. In ko smo zavili proti Radljam, smo se peljali mimo Drave, kjer je bilo tudi kaj lepega opaziti. In že smo se pripeljali v prijeten kraj Radlje ob Dravi, kjer nas je pričakala prijetna telovadnica s še bolj prijetno tekmo, ki seje tokrat zelo hitro končala. Špela ni imela toliko sreče, saj jo je le za eno točko premagala Monika. Vseeno smo se veselili dobre uvrstitve na drugo mesto in odnesli domov srebrno medaljo. Po podelitvi le teh so trenerji klubov in sodniki prejeli rdeče nageljne v znak počastitve obletnice - jubileja Karate kluba Ruše, kije bil organizator tokratne tekme. In že spet smo se lahko veselili s karate klubom Atom Domžale, ki je ponovno, z veliko truda, uspel osvojiti toliko točk, daje bil zmagovalen in prejel ob tem čudovit pokal. Čisto na koncu omenimo, da je pred nami zelo pomemben seminar v soboto in nedeljo, 16. in 17.4.05, ki se ga bomo člani našega kluba skušali udeležiti v čim večjem številu, če bo to le mogoče. To je obenem tudi priložnost, da opravičimo našega trenerja Grad Borisa, ki se seminarja ne bo mogel udeležiti, ker je žal službeno odsoten. Zavedamo se, kako pomemben je ta seminar, kjer si lahko naberemo mnogo novega znanja in morda zadnjič v Sloveniji srečamo z največjim učiteljem karateja, Kanc-hom llirokazu Kanazavvo, 10. Dan in njegovim sinom Nobuaki Kanazavvo, 5. Dan. Karate klub Wankan Ihan Planinsko društvo Domžale Ustanovitev Sportno-plezalnega odseka Domžale Športno plezanje je zanimiv, privlačen in predvsem varen šport, s katerim se ukvarjajo ljudje različnih starosti. Zanj se odločajo predvsem zaradi gibanja v naravi, možnosti sprostitve, regeneracije energije, ohranjanja in krepitve zdravstvenega stanja ter zaradi razvoja osebnih sposobnosti in lastnosti. Športno plezanje se odvija v nižjih stenah in krajših plezalnih smereh oziroma na urejenih plezališčih ter tekmovanjih, na umetno postavljenih stenah, pri čemer je za varnost poskrbljeno s posebnimi vijaki - svedrovci, ki zdržijo tudi več sto kilogramov obremenitve. Športno plezanje velja za najvarnejšo obliko plezanja. Razvijati se je začelo ob koncu 20. stoletja v ZDA, Franciji, Zahodni Nemčiji in Angliji. V Slovenijo sta prosto plezanje prinesla Iztok Tomazin in Borut Bergant. Leta 1978 sta obiskala Ameriko, se tam seznanila z najboljšimi ameriškimi prostimi plezalci, osvojila tehniko in etiko plezanja in preplezala več plezalnih smeri. Predvsem na pobudo Iztoka Tomazina so se v Sloveniji začela urejati prva ple-zališča (Črni Kal, Osp, Dovžanova soteska) in že leta 1988 je bilo v Ospu organizirano prvo uradno državno prvenstvo v plezanju. Danes se je tekmovanje umaknilo v pokrite dvorane, na umetne plezalne stene. Zanimanje za športno plezanje je vse večje tudi v domžalski občini, zato smo se v Planinskem društvu Domžale dogovorili, da se ustanovi Športno plezalni odsek (ŠPO). Ideja seje uresničila 1. aprila 2005, za načelnika pa je bil izvoljen dolgoletni plezalec in inštruktor športnega plezanja Jani Abe. Med soustanovitelji so še Martina Mali in Tomaž Bevk (tudi inštruktorja športnega plezanja) ter dolgoletni trener Klemen Vodlan (Promonta-na). Ustanovnega zbora sta se poleg ostalih aktivnih plezalcev Alpinističnega odseka udeležila tudi predsednik PD Domžale Borut Peršolja in načelnik Komisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije, alpinist Tomo Česen. Slednji je svojo dolgoletno prakso razložil na konkretnih primerih, zbrane pa je opogumil s koristnimi napotki za delo in nadaljnji razvoj športnega plezanja v Domžalah. SPO je namenjen vsem ljubiteljem plezanja, poseben poudarek pa je na mladih. Občina Domžale se lahko pohvali z vrhunskimi rezultati v tekmovalnem plezanju pri cicibanih ter mlajših deklicah in dečkih. Poseganje po stopničkah na vsakem tekmovanju je odraz mnogih treningov. Trener Klemen Vodlan je vzgojil perspektivne plezalce, ki bodo v prihodnosti posegali po najvišjih stopničkah tudi med svetovno elito. Ti otroci se s plezanjem ukvarjajo že nekaj let, toda do danes niso bili vključeni v neko organizirano obliko, na njihovi prepoznavnosti pa so trdo delali nekateri starši skupaj s trenerjem. Glavni namen ŠPO torej je, da se poveča sodelovanje trenerjev in staršev, da se uredi način vodenja mladih tekmovalcev in da se tekmovalce združi v neko prepoznavno celoto. V okviru ŠPO Domžale bo tako potekala šola plezanja, treningi v skali in na umetni steni, priprave na tekmovanja, organizirali pa se bodo tudi plezalni tabori. Vsi interesenti in starši ste vabljeni k sodelovanju! Za podrobnejše informacije pa se obrnite na Abe Janija (janiabe@email.si). M. Janžekovlč Kotalkarsko drsalni klub Domžale Medalje in drugi uspehi V zadnjem mesecu so bila na Primorskem organizirana tri tekmovanja v umetnostnem kotalkaju. Tekmovalci KDK se domov vračajo z dobrimi uvrstitvami, predvsem pa zadovoljni z nastopi. Na tekmovanju v marcu iz obveznih likov za Pokal Slovenije smo osvojili tri medalje, drugi sta bili PIA KVAS med eicibankami in KLAVDIJA KOVAČ v skupini D, tretja pa je bila med eicibankami MANCA CAPUDER, kjer je četrta MANCA CAPUDER. Pri mlajših deklicah je bila EVA HRIBERŠEK 10., v skupini D pa KLAVDIJA KOVAČ četrta, med starejšimi deklicami je bila TJAŠA KVAS šesta. Na tekmovanju za pokal Renč v kratkih in dolgih programih je MAXI CERAR, ki se je po daljši odsotnosti vrnila na kotalkarskc plošče, v kratkem programu osvojila 2. mesto za domačinko Majo Turel, s tem je dokazala, da ji volje do kotalkanja in tekmovanj ni zmanjkalo, kot so ji pripisovali nekateri, ki so Maxi očitno želeli konec kariere. Prvi nastop v kratkem programu je bil tudi za TJAŠO KVAS, prinesel ji je 6. mesto, nastop ni bil slab, glede na to, da prvo leto nastopa med starejšimi deklicami inje konkurenca vse močnejša, vsi klubi pa imajo tudi boljše pogoje za trening kot mi. V dolgih bila CHIARA FILIPPINI MORDFJ 7. V skupini mlajših deklic je 8. mesto osvojila EVA HRIBERŠEK, med starejšimi deklicami pa se je TJAŠA KVAS izkazala s 5. mestom. Naslednji dan seje tekmovanje nadaljevalo še za pokal Miki miške, v prostih programih in tudi tu smo bili uspešni. Med začetniki je prvič nastopila najmlajša tekmovalka BRINA TIČ in osvojila 10. mesto, ANA MOVRIN je bila 6., med eicibankami je prvič nastopila LUCIJA DOLINŠEK in osvojila 9. mesto, mesto pred njo je osvojila tudi novinka AJDA TIČ, 7. je bila PIA KVAS, 6. CHIARA MORDE.I FILIPPINI in programih pa so nastopile Brina Tič -11. mesto, Chiara Mordej Filippini -peta, še ena povratnica v kotalkanju, Tjaša Kovačič, je osvojila 5. mesto in Klavdija Kovač pa je bila tretja. KDK Domžale bo mednarodno tekmovanje za 18. DOMŽALSKI SLAMNIK, ki bo štelo v točkovanje za Pokal Slovenije, organiziral v RCU Lukovica, v soboto, 4. aprila 2005. Na tekmovanju bomo proslavili 20. obletnico ustanovitve kluba. Več o delu KDK Domžale si lahko ogledate na spletni strani www.kdk-domzale.com KDK Kamniško - domžalska liga veteranov Veterani balinajo V letu 2000 je skupina zagnanih balinarjev, ki so se lahko pohvalili s številnimi izkušnjami, ustanovila ligo veteranov kamniško - domžalskega območja. Pobudniki omenjene lige so bili Stanislav Žavbi st, Marjan Pre-lovšek in Peter Fišer. Ugotovili so, da kljub jeseni življenja, v katero so že vstopili, imajo še veliko volje, moči, predvsem pa veselja za balinanje. Njihova pobuda je naletela na ugoden odmev, tako da so se že v letu 2000 v ligo vključile veteranske ekipe: BŠK Budničar, Rekord Sneberje, Mengeš, Duplica, Društvo upokojencev Kamnik ter ekipa Gostišča Škarja s Pre-voj. Veterani so se, podobno kot njihovi mlajši kolegi, organizirali v ligaško tekmovanje, ki je potekalo vsak petek popoldne v spomladanskem in jesenskem delu. Tekmovanj so se lahko udeleževali le balinarji, starejši od 50 let, ki niso tekmovali v kakršni drugi ligi. V prvem letu so bili zmagovalci veterani Rekorda iz Sneberij, v naslednjih letih pa so se zmagovalci menjali, saj se je veteranski ligi vsako leto pridružila še kakšna skupina starejših balinarjev. Pričakujejo, da se bo le- tos 3. maja v prvem kolu veteranske lige pomerilo 13 ekip: Gostilna Bevc Lukovica, dve ekipi Gostilne Škarja Prevoje, Rekord Sneberje, Budničar - veterani, veterani BK Mengeš, BK Duplica, društva upokojencev Komenda, Cerklje, Vodice ter kar tri ekipe Društva upokojencev Kamnik. Ekipo sestavljajo po trije balinarji ter dva para in en posameznik, ki se z nasprotniki srečujejo ob petkih ob 17. uri. Vsako leto pripravijo tudi zaključek ligaškega tekmovanja, ki je vselej organiziran na balinišču Balinarskega športnega kluba Budničar na Količevem in iz njega naredijo pravo družabno srečanje. Vselej prve štiri ekipe dobijo pokale, vseh sedem tekmovalcev pa tudi medalje. Predsednik lige je Stanislav Žavbi st., vodja tekmovanja Marjan PrelovŠek, nadzorni član pa Peter Fišer. Vsi trije so tudi ustanovni člani te lige. Veterani balinarji so na svojo ligo, ki bo startala že šestič, zelo ponosni in radi igrajo v njej. Ohranja jih pri zdravju in kondiciji, hkrati pa jim pomeni priložnost za srečanja in prijetne tekmovalne trenutke s prijatelji in znanci. B. Društveni turnir Vele Domžale Šahovsko društvo Vele Domžale je pripravilo šahovski turnir Vele Domžale v kvalitetnem ali z. drugimi besedami počasnem šahu za leto 2005. Udeležuje se ga dvajset šahistk in šahistov. Zasedba je spričo predvsem službene obremenjenosti, zlasti članov prve ekipe, nekoliko slabša, kot je bilo pričakovati. Zato pa na turnirju igra vrsta nadobudnih mladih Velovcev, ki se kalijo s starejšimi in izkušenimi igralci. Tako se po tretjem kolu nahajata v vrhu z dvema točkama Rihtar, uspel je remizirati z Vavpetičem, in Filip. Vodita sicer Rebernik in Vavpetič z dvema točkama in pol. Vrstni red po tretjem kolu: Rebernik, Vavpetič 2.5, Bojan Oso- lin, Rihtar, Piber, Filip, Pavlic, Plaskan, Šmon 2, Filip Kozarski, Jerina 1.5 itd. Šahovske novice Ljubljana; na prvem marčnem turnirju Metalke je zmagal Velovec Jože Skok, ki je oddal le remi. Kot vedno je bil zanesljiv Rogale s četrtim mestom. Sodelovalo je trinajst šahistov. Vrstni red: Skok 11.5, Mušič, Jakša 10, Rogale 9.5, Vb* šperoik 8, Ribičič 7 itd. Domžale; Na marčni turnir Veleja v pospešenem šahu se je odzvalo 2.1 šahistov. Zmagal je Kragelj 6, sledijo mu Petra Grošelj, Vojko Srebrnič in Šemrl 5, Marko Sre-brnič, J.Skok Jerina 4.5, Vavpetič, Veskovič, Rihtar 4 itd. Zagorje; Zasavskega prvenstva za leto 2005 se udeležuje 21 igralcev, med njimi tudi Domžalčan Janez Bizjak. Po štirih kolih se z dvema točkama nahaja na dvanajstem mestu, vodi pa Djurič s tremi točkami in pol. Jože Skok Za šahovske sladokusce Plaskanova kombinacija Mednarodni šahovski mojster, izvrsten šahovski učitelj (tudi mladih Šl) Domžale!) in predavatelj Matjaž Mikac piše v gradivu za učitelje izbirnega predmeta Šah 2 na strani 54 (poglavje Teorija kombinacij): »Od vseh šahovskih akcij šahiste že od nekdaj najbolj privlačijo kombinacije. Dinamika in dramatičnost, ki jo izraža kombinacija, lahko šahista očara in spodbuja k poglabljanju v skrivnosti šahovske igre.« tokrat si bomo v naši rubriki ogledali čudovito kombinacijo 13-letnega Jureta Plaska-na (rojen 20. 5. 1991), mladega šahista ŠD Vele Domžale in učenca srednje šahovske šole v Domžalah, ki jo vodi MM Matjaž Mikac. Jure je tudi državni šahovski prvak, saj je na turnirju fantov do 14. let zmagal na II. državnem posamičnem prvenstvu mladih v Šentjurju dvoumno izpričuje njegov velik šahovski talent in že zelo dobro poznavanje šahovskih skrivnosti. Jure Plaskan (2031) - Rok Vrban [C42I (26.2. - 4.3.2005) in se je s tem odličnim rezultatom uvrstil na svetovno šahovsko prvenstvo. Več pa o njem v eni izmed naslednjih številk Slamnika. No, pa si poglejmo njegovo mojstrsko kombinacijo, ki ne- Državno mladinsko/ 1-14. Šentjur 2005 (9), 08.03.2005 l.e4 e5 2.Sf3 Sf6 3.Sxe5 d6 4.S13 Sxe4 5.d4 d5 6.Ld3 Ld6 7.0-0 0-0 8x4 c6 9.Sc3 Sxc3 10.bxc3 Lg4 I l.c5 Lc7 12.Tel Sd7 l3.Lg5 Sf6 14,h3 Lh5 15.Dbl Lxf3 16.Lxh7+Kh8 17.gxf3g6 18.Lxg6! fxg6 19.Dxg6Tg8 a b c d s i g h 20.Te8! Txe8 21.Lxf6+ Dxf6 22.Dxl6i KgX 23.KM 1-0 Bogdan Osolin Zahvala Rada bi se zahvalila vsem, ki so na dobrodelni prireditvi prispevali finančna sredsta za pomoč mami samohranilki in njenim otrokom. Zbrano pomoč smo porabili za nakup pohištva, za očala, plačilo položnic, nakup gospodinjskega aparata, oblačil ter čevljev za otroke. Še posebej se zahvaljujem Branetu z Rdečega križa, ki je našo družino predlagal za pomoč, Borisu in sodelavcem s Študentskega kluba, hkrati pa prav sem, ki ste prispevali denar na dobrodelni prireditvi. Iskrena hvala vsem za pomoč, ki je bila družini zaradi bolezni in nizkega osebnega dohodka resnično dobrodošla. Hvala vsem. Ogrožena družina NOVO•NOVO•NOVO JEAIMS STORE BREZA CENTER ŠPAR DOMŽALE PESTRA IZBIRA JEANS HLAČ VSEH VELIKOSTI ZA MOŠKE IN ŽENSKE MAJICE, SRAJCE, PASOVI ... MRE M U >: G TEL.: 01/7211 683 NUDIMO VAM TUDI BREZPLAČNO KRAJŠANJE HLAČ Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 stran 25 VABILA Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale, Zveza Šoferjev in avtomehanikov Domžale ter AMD Zvezda, Poslovna enota Domžale, vabijo občane in občanke na predavanje o novostih ZAKONA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU, v torek, 17. maja 2005, obl9. uri v Kulturnem domu Groblje. Po končanem predavanju boste lahko preizkusili svoje teoretično znanje anonimno na testih, ki ostanejo vam. Z željo, da skupaj prispevamo k boljšemu poznavanju cestno prometnih pravil, pričakujemo čim večjo udeležbo. Planinsko društvo Domžale vabi v soboto, 28. maja 2005, Bnžale | | na pohod iz Moravč v Domžale. z.bor je na avtobusni postaji v Moravčah, ob 9.30, do koder lahko pridete ' rednim avtobusom iz Domžal ob 9.01. Moje bo za šest ur, potrebna je primerna obutev. Pohod bo tudi v slabem vremenu. Vabimo vse (tudi družine z osnovnošolskimi otroki), da se nam pridružijo. Ob tej priložnosti h« odprt del nove trase Domžalske poti spominov, poti od Krumpcrka mimo 1'ustovke do Šumberka. Pohod prirejamo v počastitev 25-letnice Domžalske poti spominov in ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg. Društvo krajanov Spodnji in Zgornji Tuštanj - Moravče Vabimo na 12. tradicionalno PRVOMAJSKO SREČANJE 1. maja 2005 na GRADU TuStanj pri Moravčah Ob 12.30. uri bo pri Gostišču Sokliču v Zalogu pod Sveto Trojico stari oldtajmerjev, ki bodo v povorki skozi Krašce prišli v Tuštanj. Program za obiskovalce se bo pričel oh II. uri zZIVZAVOM z Dam Jano Golavšek, ob 12.30. uri bodo na prireditvenem prostoru nastopile Polka punce, za njimi Nataša Madjar, Vili Rcsnik in Svetlini. Ob 17. uri se nam bodo pridružili planinci, ki bodo opravili pohod po Moravski planinski poti, ob 18. uri bodo igrali Mambo Kingsi, ob 20. uri pa Svetlini. Pripravili smo bogat ribolov in dobro domačo hrano. Preživite I. maja lep in prijeten dan v naši družbi! ŠD FAN VIT-AS Rolanje za otroke in starše, Nosorogov športni svet in teniška šola V mesecu maju pričnemo z začetnimi in nadaljevalnimi tečaji Jadanja na ploščadi ob Tcn-Tcn centru v Športnem parku Domžale, vabljeni vsi otroci (od 4 - 8 in 9 - 12 let) in starši, ki bi se radi naučili osnov rolanja ali nadgradili svoje znanje. Še posebej bomo veseli najmlajših od 2 - 3 leta dalje, ki lahko vadijo skupaj s svojimi starši. Vadba bo potekala vsak ponedeljek in sredo med 16.30 in 18.00 uro. Popestrili jo bomo z različnimi rekviziti, kjer se bodo otroci zabavali ln učili: limonec, spretnostne vožnje skozi tunele, krožne proge.vozili slalom med ovirami itd. JOV športni svet - za otroke, ki imajo radi kombiniran športni program, kjer vadimo in igramo rokomet, nogomet, hokej z ali Drez rolerjev ter se igramo različne športne igre. Vp ISUJemo tudi v začetno in nadaljevalno šolo tenisa. Vadba bo potekla vsak ponedeljek, sredo in četrtek med 15:00 in 19:00 uro, odvisno od skupine in predhodnega znanja, v fen ten centru Doni Žale. Lahko se odločile za program: ROLANJE- cena 6.000,00/mesec NOSOROGI - cena 6000,00/mesec TENIŠKA ŠOLA - cena 12.000,00/mesec Info: 040/209 066, 040/240 100 Pridružite se nam in poskrbite za svoje zdravje Slovenija v gibanju Vsi, ki želite ugotoviti svojo telesno zmogljivosti, pridite na test hoje na 2 km v soboto, 14. maja 2005, ob 10. uri na nogometni stadion v Domžalah. Test hoje na 2 km služi kol široko dostopen način za ugotavljanje oz. ocenjevanje telesne zmogljivosti inje ustrezno motivacijsko sredstvo za večanje in vzdrževanje telesne dejavnosti. Za lest hoje se oblecite in obujte udobno in športno. Hoditi je potrebno hitro in odločno, ritem hoje naj bo ves čas enak. Pospeševanje tik pred ciljem je zaradi prehitre srčne frekvence lahko vzrok za slabši rezultat. Pri teslu beležimo: - čas hoje na sekundo natančno - srčno frekvenco, ki jo izmerimo takoj po preizkusu I/ dobljenih rezultatov izračunamo indeks telesne zmogljivosti (fitnes indeks) Glede na fitnes indeks vam določimo: vrsto vadbe, pogostost vadbe, trajanje vadbe in ciljno območje pulza pri vadbi. V primeru dežja test hoje odpade. Dodatne informacije na tel.it.: 031 249-361 (Nataša). Storite nekaj zase in pridite! Strokovni delavci ZD Domžale Turistično društvo in Krajevna skupnost Jarše - Rodica vabita v soboto. 30. aprila 2005, ob 20. uri NAKRESOVANJE v sotočju Pšate in Kamniške Bistrice v nedeljo, 1. maja 2005, ob 7. uri pa na TRADICIONALNI PRVOMAJSKI POHOD NA RUDNIK z zborom udeležencev pri Gasilskem domu Jarše Dobrodošli. Praznujte z nami! Ne ubijaj! Ta zapoved velja tudi do živali. Če želite vedeti, kdo so živali, kako čutijo in ali imajo dušo, naročite brezplačne brošure: • Živali tožijo prerok obtožuje (Prerok 15) • Pomor živali je smrt ljudi (Prerok 16) • Božja beseda, zakon ljubezni in cnosti, in brezpravni te zemlje (Veliko Gabrielino pismo 4) www.univerzalno-z.ivljenje.si Univerzalno življenje. Glinškova pl. 16. Ljubljana, tel: 01 568 41 48 Turistično drušvo Rača bo v sodelovanju z OS Krtina pripravilo razstavo Miniature naše etnološke preteklosti Miniature so ročni izdelki vozičkov, sani, kmečkih vozov iz vse Slovenije v razmerju 1:7. Razstava bo v OŠ Krtina, od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja 2005. Planinsko društvo Domžale daje v najem Domžalski dom na Mali planini < 1534 m) Programski načrt doma in pogoje za oddajo lahko prevzamete v društveni pisarni vsako sredo med 19. in 20. uro (Kopališka cesta 4. Domžale). Pisno prijavo oddajte najkasneje do 10. maja 2005. Dodatne informacije: Borut Peršolja. 01 7215714. Podoknica Nedeljskega v Turnšah Vabilo Turistično društvo Turnše Češenik vas vabi na Podoknico Nedeljskega, ki bo v petek, 13 maja 2005, ob 18. uri v Turnšah Na prireditvi bodo sodelovali: Franc Pestotnik podokničar. Godba Mengeš 50 plus, otroška folklorna skupina. Fantovski pevski zbor iz Doba ter voditelj Roman Končar. Po končani prireditvi bo zabavna prireditev z ansamblom Slovenski muzikantje Vljudno vabljeni. rvi d - GLASBENA ŠOLA DOMŽALE LaT RAZPIS ZA VPIS ZA ŠOL. LETO: 2005/06 Inštrument / petje / skupina Domžale Mengeš Brdo JO I Moravče Dodatni pogoji za vpis I klavir 6 3 1 3 7 9 let 1 uspešno kon- orgle II IS Irl čaru najmanj 4lc,mk,kl0: virja in nauka o glasbi 1 harmonika t 7 7 9 let violina 4 1 7 9 let violončelo 4 7 9 let kitara 2 2 K 10 let flavta 1 1 10 12 let klarinet I 1 1 i 10 12 let saksofon 4 10 12 let trobenta 1 i 9 11 let pozavna 1 10 18 let tolkala 2 1 9-18 let pouk bo potekal v Domžalah in Mengšu Predšolska glasbena vzgoja 30 15 leto rojstva 2000 ne opravljajo sprejemnega preizkusa VPIS od 8.-10.6.2005 od8.-15.ure v OŠ Domžale. 1 | ' |U | II >■ .1 .. cestadl. Domžale Glasbena pripravnica 50 15 leto rojstva 1999 ne opravljajo sprejemnega preizkusa VPIS od 8 -10.6.2005 od 8.-15. ure v GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale Petje 1 dekleta 17-24 let lantje 18-24 let SPREJEMNI PREIZKUSI za vpis na inštrumente/petje bodo v petek. 20. maja 2005, ob 16. uri ter v petek, 27. maja 2005, ob 16. uri v prostorih 08 Domžale. Ljubljanska cesta 61, Domžale. V Mengšu bodo sprejemni preizkusi v petek, 27. maja 2005, ob 16.uri na oddelku Mengeš. Trdinov trg 8. Mengeš.REZULTATI sprejemnih preizkusov bodo objavljeni na oglasni deski v GŠ Domžale in na odd. Mengeš. 8. junija 2005. VPIS za sprejete učence bo potekaj od srede, 8. junija, do petka, 10. junija 2005, od 8. - 15. ure v GŠ Domžale. Ljubljanska cesta 61. Domžale. VABLJENI! JjtfJj .... L. t Lr>« / 42 1Vip»»- n* trk ^yi>vfmmt" «* da* t**«. M. m*y AMrtef $1 JrtMiiM* ykm~*f **m*> ««l«v-li tu /Mat-m *•*»•' (.Aj*ff trn- m'-'lalr\ iti |.i .|-It.« ■ t/Au*y W «iUr*w-ij laMU .M.ie trn Irl.-fiw4.il> * vitLfb 010 2*rV lltO u. 011 737 032 * tt i i i-H" l"' tKt*W»"*»i ■ - "• ' *!.. i fi.* . i/v •>•/ kri itM\jt\*tty+r % -etv-ri tfrytin |»> ntj~t*irjAni rrHl. • I i., -nt .."ti/" »i< it- kn/i-O '.tU'« iV-le< in •ttUuLum »i** firrm. ■ t/ -iim-i lb*m/ul yt.At InipNum. p» w«jfr>4r*liH |jj|»»iri mm ^ iHsUtUMamrm Ui/*Vt» unifr •■•>>'■ ■ t • ■. i.. 11 ■ .i., je-i ri» 'II. ti. it"«*«! RAZPISI t stran 26 9 Na podlagi 17. člena Pravilnika o delitvi sredstev Občine Domžale, namenjenih stanovanjska posojila (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/01), Občina Domžale objavlja RAZPIS Stanovanjskih posojil Občine Domžale I. NAMENI, ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje na območju Občine Domžale z: nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim, zaradi spremenjenih družinskih razmer ali iz zdravstvenih in socialnih razlogov, prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. Do posojila niso upravičeni: občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare matere ali bivšega zakonca), občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju oz. so sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja. II. VISINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek 136.500.000,00 SIT. posojil je III. RAZPISNI POGOJI IN VISINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: so državljani Republike Slovenije. imajo stalno bivališče na območju občine Domžale, z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, imajo notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2004 ali 2005 (v primeru nakupa), imajo gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov, imajo lokacijsko informacijo, če je objekt varovan s predpisi o kulturni dediščini ali če meji objekt na javno površino (v primeru prenove), so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo oz. da predložijo overjeno soglasje lastnika, v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, bodo zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega standardnega stanovanja, so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni. Občani so v okviru prenove in revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: poveča koristna stanovanjska površina alt število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom, izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Primemo stanovanje je, če je bilo zgrajeno v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih hiš in ima uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika in njegovim ožjim družinskim članom, ki z njim živijo. Glede na število družinskih članov, se upoštevajo naslednji površinski normativi: član člana člani člani članov članov 44 m' 52 m2 63 m2 74 m2 85 m2 98 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. V primeru nakupa so posamezni prosilci upravičeni do zneska, navedenega na kupoprodajni pogodbi oz. predpogodbi, vendar ne več kot 60 % vrednosti primernega stanovanja. Posojilo, ki pripada upravičencu v primeru gradnje ali prenove, znaša 60 % vrednosti primernega stanovanja. V vseh primerih se upoštevajo tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Stanovanjskega sklada RS in Občine Domžale in se za že prejeti znesek odobreno posojilo zniža. V primeru, da bo zaprošena vsota višja od razpisane, se bo vsem prosilcem znesek posojila znižal tudi s korekcijskim faktorjem. Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: za nakup stanovanja 300.000,00 SIT/m2, za individualno gradnjo 230.000,00 SIT/ m2, za prenovo oz. revitalizacijo 150.000,00 SIT/m2. Najnižji znesek odobrenega posojila je 500.000,00 SIT. Doba vračanja posojila ie največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera znaša EUR1BOR + 1 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne more biti nižja od 10 % poprečne mesečne neto plače v RS v času dodelitve in odplačevanja posojili Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji iz tega razpisa. Posojilno pogodbo je dolžan skleniti v 1 mesecu po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi posojila. Posojilo mora izkoristiti najpozneje v šestih mesecih po podpisu pogodbe. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje po pogojih pooblaščene banke. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo poleg cene za m2 stanovanjske površine, za posamezne namene porabe posojila in površinskega standarda, odvisna tudi od: socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, načina reševanja stanovanjskega vprašanja, višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine in Stanovanjskega sklada RS, primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev: mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, enostarševske družine, mladi, družine z večjim številom otrok, razširjene družine, družine z manjšim številom zaposlenih, prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale, prosilci z daljšo delovno dobo. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje Stanovanjski zakon. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Pri invalidnosti prosilcaali člana njegove družine, se upošteva invalidnost 1. in II. kategorije, ugotovljene s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem ali telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo. Za daljše bivanje v občini Domžale se šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v občini Domžale. Za prosilca z daljšo delovno dobo se šteje prosilec, ki ima najmanj 1/3 delovne dobe, potrebne za redno upokojitev. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 69/1. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: potrdilo o državljanstvu, stalnem bivališču in številu članov gospodinjstva pridobi organ občinske uprave neposredno od pristojnih državnih organov, dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško-knjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju in podobno), notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2004 ali 2005 (v primeru nakupa) in potrdila o že plačani kupnini, gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), lokacijsko informacijo, če je objekt varovan s predpisi o kulturni dediščini ali če meji objekt na javno površino (v primeru prenove), zemljiško-knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo objekta/zemljišča oz. notarsko overjeno soglasje lastnika, potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, dokazilo o enostarševski družini, potrdilo Občine ali Stanovanjskega sklada RS o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu, sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. Vse navedene in v vlogi zahtevane priloge morajo biti predložene v originalu na vpogled in v dvojniku, ki jih zadržimo in po izteku razpisa ne vračamo. VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVE TER ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko prevzeli od objave razpisa, t.j. 29.04.2005 do vključno 20.05.2005 na vložišču Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69. Izpolnjene vloge za posojila, z vsemi zahtevanimi podatki in prilogami, morajo prosilci oddati najkasneje do 27.05.2005 do 12.00 ure. Priporočamo osebno oddajo vloge v prostorih Oddelka za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69a, Domžale. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 4.250,00 SIT. Nepopolne vloge, ki jih prosilci ne dopolnijo v predpisanem roku in prepozno oddane vloge sc zavržejo s sklepom. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje županja Občine Domžale, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Na podlagi prednostnega vrstnega reda občinska uprava z odločbo obvesti vse udeležence razpisa o uvrstitvi na prednostno listo in o znesku dodeljenega posojila. Obenem občinska uprava posamezne udeležence razpisa obvesti tudi o morebitnih razlogih, zaradi katerih ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostni vrstni red in za dodelitev posojila. O izidu razpisa bodo udeleženci obveščeni najkasneje v roku 45 dni od dne, ko je potekel rok za oddajo vlog. OBČINA DOMŽALE • Na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/01), Občina Domžale objavlja RAZPIS O dodeljevanju posojil za obnovo fasad na območju Občine Domžale 1. člen Skupni razpisani znesek posojil znaša 39.000.000,00 SIT. 2. člen Razpis o dodeljevanju posojil za obnovo fasad je namenjen fizičnim osebam, državljanom republike Slovenije, s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: ■ obnova fasad, • obnova streh, žlebov in dimnikov, če se obnavljajo skupaj s fasado, • posegi za izboljšanje toplotne izolativnosti fasadnega plašča. 3. člen Posojilo se lahko dodeli lastniku objekta, izjemoma pa tudi najemniku, če ima z lastnikom objekta sklenjeno ustrezno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ter če predloži soglasje lastnika k obnovi fasade oz. k ostalim posegom, navedenih v prejšnjem členu. 4. člen Doba vračanja posojila znaša štiri leta, obrestna mera je KURIBOR + 1 %. Posojilo ne more biti nižje od 300.000,00 SIT in ne višje od 50 % predračunske vrednosti obnove. 5. člen Vlagatelj vloži vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa v glasilu Slamnik na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69. Domžale, z oznako »posojilo za obnovo fasad«. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 4.250,00 SIT po tar.št. 1 in 3 Zakona o upravnih taksah. 6. člen Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati: ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov) objekta, ■ potrdilo o lastništvu ali najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja kredita ter soglasje lastnika, • lokacijsko informacijo - v primeru, da se objekt nahaja na območju kulturne dediščine, v primeru, da del objekta, kjer se bo obnavljala fasada meji na javno površino, ■ popis del in predračun, ki ni starejši od 6 mesecev in ga je izdelala pravna ali fizična oseba, registrirana za tovrstno dejavnost, • mnenje pristojnega zavoda, v kolikor gre za objekte spomeniške ali kulturne vrednosti, ■ višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, • rok zaključitve obnove. 7. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku sedmih mesecev od prejema odločbe o dodelitvi posojila le-tega ne izrabi. 8. člen Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji iz tega razpisa. 9. člen Namensko porabo posojila lahko preverja strokovna služba Občine Domžale. Posojilojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeno posojilo v primeru: • zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki bi vplivali na dodelitev posojila, • če se ugotovi, da je posojilo nenamensko izkoriščeno. V teh primerih sc neodplačani del posojila revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira posojila banka. 10. člen Nepopolne in nepravočasno vložene vloge se zavržejo s sklepom. 11. člen Poslana dokumentacija sc prosilcem ne bo vračala. 12. člen Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje županja Občine Domžale, obravnavala vloge in opravila ogled objektov, na katerih sc bo obnavljala fasada. Odločbo o dodelitvi posojila bo na predlog komisije izdala občinska uprava Občine Domžale. Odločba bo izdana najkasneje v 30 dneh od dneva poteka roka za vložitev vloge. OBČINA DOMŽALE 1 ■■■J Na podlagi 23., 24. in 25. člena Pravilnika o dodeljevanju 1 neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04) flj in javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Slamniku dne 12. novembra 2004 in na spletni strani občine Domžale www.domzale.si, Občina Domžale objavlja Seznam upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem LISTA A Upravičenec (ka) Število točk 1. SEVŠEK MAJDA 490 2. MILIC SILVA 490 3. PANTELIC VERA 450 4. KRZNAR KAZIMIR 445 5. FER K SIMONA 430 6. BASAGIC ENESA 430 7. DEDIČ ZDRAVKA 420 LISTA B Upravičenec (ka) Število točk 1. MARETIČ KATJA 5 15 2. SEGULA NATAŠA 440 3. HABAT BOŽICA 390 4. MIKLAUŽIČ ANITA 300 5. VELIC HIMZO 240 Občina Domžale bo skladno z objavljenim seznamom pozvala upravičence k sklenitvi najemne pogodbe. V primeru, da se upravičenec iz seznama ne odzove na ponoven poziv k sklenitvi najemne pogodbe, bo črtan iz seznama upravičencev. OBČINA DOMŽALE objavlja RAZPIS za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2005, za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju, odkupila Občina Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Predmet nakupa so stanovanja na območju Občine Domžale v velikosti od 55 do 65 m2. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: * ime in naslov ponudnika prodajalca * podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja • ponujeno ceno • datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni) Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«. Pri odločitvah o nakupu stanovanj se bosta poleg ponujene cene v SIT/nr upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo biti izpraznjena in bremen prosta ter takoj vseljiva. Razpis časovno ni omejen oz. bo zaključen, ko bodo porabljena vsa sredstva, ki so namenjena za nakup stanovanj v proračunu za leto 2005. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonskih številkah: «1/722 01 00 in 724 II 10. Občina Domžale, I jubljanska 69,1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (l Ir.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 02/ 03) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje analiz zemlje in krme v Občini Domžale v letu 2005 L RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2005 so v okvini postavke »Spodbujanje razvoja kmetijstva in kmetijskih dejavnosti« predvidena sredstva v višini 420.000 SIT, (vključno z DDV ter plačilom akontacije dohodnine) za subvencioniranje stroškov analiz vzorcev zemlje in krme v Občini [)omžalc v letu 2005. 1 PREDMET JAVNEGA POZIVA IN UPRAVIČENCI Predmet javnega poziva je subvencioniranje analiz vzorcev zemlje na I', K m Ph ter VVendske analize krme, ki jih opravlja izbrani izvajalec Kmetijski inštitut Slovenije, I lacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, za zemljišča, ki ležijo na območju občine Domžale in so v lasti kmetov s stalnim bivališčem v občini Domžale (v nadaljevanju upravičenec) za leto 2005. 4. POTREBNA DOKUMENTACIJA: Prosilec zaprosi za pridobitev subvencije na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Obvezni prilogi sta odločba ali potrdilo o statusu kmeta in posestni list. ki ni Hrejši od 2 let. 6. VIŠINA SUBVENCIJE IN NAČIN PRIDOBITVE SUBVENCIJE: Višina subvencije, ki se odobri kmetu in bo na podlagi pravnomočnega sklepa o odobritvi subvencije nakazana izvajalcu storitve iz. 2. točke lega razpisa, ki bo za opravljene storitve na podlagi sklenjene pogodbe z Občino Domžale izstavil ustrezen račun o opravljeni storitvi, znaša do 65"/» vrednosti opravljene storitve. V skladu z Zakonom o dohodnini plačnik subvencije ob izplačilu obračuna in plača tudi akontacijo dohodnine od izplačane subvencije. 7 OBRAVNAVANJE VLOG: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo s sklepom odločil 0 posamezni vlogi. Pri postopku dodeljevanja sredslev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. kJjAČIN IN ROK ZA POSTAVO VLOG: Vloge sprejemamo do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30.11.2005.' Prosilci svoje vloge oddajo na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, na naslov: (Ihčina Domžale, Dddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS. št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale ».027 05) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik (Ihčinc Domžale št. 13/02). objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje investicijskih vlaganj v kmetijska zemljišča in gozdne ceste v Občini Domžale za leto 2005 I KAZIMSAINAJvBKL>STVA V proračunu Občine Domžale za leto 2005 so v postavki »Sofinanciranje investicijskih vlaganj v kmetijska zemljišču in gozdne ceste« zagotovljena sredstva v visini 3.800.000 SIT za sofinanciranje investicijskih vlaganj v kmetijska zemljišca-agromclioracijc in gozdne ceste v Občini Domžale za leto 2005. 2. PREPMET.JAVNEGAPOZIVA Predmet javnega poziva se nanaša na sofinanciranje naslednjih investicij: • izboljšava kmetijskih zemljišč in urejanje kmetijskih zemljišč za strojno obdelavo, kjer ta doslej ni bila mogoča, urejanje dostopov na kmetijska zemljišča, kjer je to potrebno, a ni urejeno; • sofinanciranje izgradnje centrov za namakanje ter sofinanciranje malih hidromelioracijskih sistemov. kar zagotavlja stalno, kakovostno in časovno načrtovano proizvodnjo oz. optimalno preskrbo rastlin z, vodo; • popravilo in izgradnja novih gozdnih cest in vlak na območju občine Domžale v gozdovih, ki so v zasebni lasti. Na javni poziv se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 5 upravičenci so kmetje - lastniki ali solastniki zemljišča, na katerem se izvaja investicija in imajo stalno bivališče na območju občine Domžale in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (redna ali dopolnilna dejavnost), 17 upravičenci so tudi fizične osebe, ki se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in nimajo stalnega bivališča na območju občine Domžale, vendar se zemljišče, katerega lastniki so. nahaja na območju občine Domžale, če je ureditev zemljišča v interesu občine Domžale. Prednost pri dodeljevanju sredslev imajo upravičenci iz območja občine Domžale. 5. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV JJM'opolna in pravočasno oddana vloga z. zahtevano dokumentacijo, 23 zemljišče oziroma kraj investicije se mora v celoti nahajati na območju občine Domžale, 26 investicija mora bili pričeta v Ukočeni letu, 28 prepovedano je subvencioniranje samo dokončanja investicije, 30 za posamezno investicijo lahko upravičenec pridobi sredstva le enkrat. 6 VIŠINA SUBVENCIJE Pristojni oddelek določi delež subvencioniranja posamezne investicije, ki se glede na obseg vlog in razpoložljiva sredstva oblikuje v višini do največ 75 % posamezne investicije. V subvencijo je vključena tudi akontacija dohodnine od izplačane subvencije, ki jo v skladu z Zakonom 0 dohodnini obračuna in plača plačnik subvencije. 7 POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilec zaprosi za pridobilevnevračljivih sredstev na predpisani vlogi, ki jo lahko dobi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: • dokazilo, na podlagi katerega bo razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo - redno ali dopolnilno (npr. potrdilo o statusu kmeta) razen za prosilce iz 2. alinee 3. točke javnega razpisa; • prosilci iz 2. alinee 3. točke javnega poziva morajo podati izjavo, da se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in obrazložijo, zakaj bi bila ureditev njihovega zemljišča v interesu občine Domžale; • prosilci, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ihorajo priložiti oceno o možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva ter ustrezni poklicni sposobnosti in zmožnosti prejemnika pomoči od pristojne kmetijsko svetovalne službe; • zemljiško knjižni izpisek oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča; • mapna kopija, iz katere je razviden kraj izvedbe investicije; • predračuni za izvedbo del ali računi; • veljavna lokacijska informacija oziroma ustrezen upravni akt. 8. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. V kolikor je prosilec fizična oseba, ki se ne ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in nima stalnega bivališča na območju občine Domžale, vendar se zemljišče, katerega lastnik je, nahaja na območju občine Domžale, njegovo vlogo obravnava najprej Komisija za kmetijstvo, ki oddelku poda mnenje o tem, ali je ureditev zemljišča v interesu občine Domžale V tem primeru lahko Komisija za kmetijstvo zaprosi za mnenje Oddelek za prostor in varstvo okolja Občine Domžale. Pristojni oddelek ima od posameznega prosilca pravico zahtevati dodatna pojasni la in dodaino dokumentacijo, v kolikor je tO potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobilev posameznih proračunskih sredstev. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku razpisnega roka. Prosilcem, katerih vloge bodo odobrene, bodo izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis iistir/.nc pogodbe Podlaga za izplačilo subvencije bo račun o opravljeni storitvi ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za investicijo. 8. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Rok za dostavo vlog je 15.06.2005 oziroma do porabe sredstev, če leta ua podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka. ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 28.10.2005. ' Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po poŠti, v zaprtihovojnicah.opremljeneznaslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI KA/.PIS INVESTICIJSKA VLAGANJA V KMETIJSKA ZEMLJIŠČA « na naslov: Občina Domžale. Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69,1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99). Odloka o proračunu Občine Ižomžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 02/ 05) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02). objavlja JAVNI RAZPIS Za sofinanciranje programov in ukrepov crpov in urejanja podeželja za leto 2005 1 RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2005 so v postavki »Pospeševanje razvoja pideželja in uvajanje CRPOV« zagotovljena sredstva v višini 2.000.000 SIT za sofinanciranje programov in ukrepov urejanja podeželja. 2 PREDMET JAVNEGA POZIVA Predmet javnega razpisa se nanaša na sofinanciranje naslednjih programov in ukrepov: • podpora ekonomski divetzifikaciji podeželja alternativni dohodkovni viri, kot so ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in novih delovnih mest za kmete in njihove družine, razvijanje kmečkega turizma, ustanavljanje malih predelovalnih obratov, ohranjanje tradicionalnih obrti in organiziranje prodaje s sofinanciranjem izgradnje pomožnih objektov na kmetijah in lun .učnih kapacitet na kmetijah, izdelave blagovnih znamk in promocije produktov podeželja. • inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij, kamor se uvršča izdelava razvojnih projektov za večja ali manjša podeželska območja in usposabljanje lokalnega prebivalstva in izdelava inovativnih programov s področij tehnične podpore trženja in promocije kmetijskih, gozdarskih in ribiških produktov, izobraževanja in delovnega usposabljanja podeželskega nni/ina. tradicionalnih obrti, storitev na podeželju, ohranjanje in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine na podeželju ter spodbujanje ekološkega kmetovanja 4 UPRAVIČENCI Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji prosilci: • kmetje, društva, združenja, krajevne skupnosti, ki imajo sedež oz stalno bivališče na območju občine Domžale; • druge organizacije za aktivnosti s področja kmetijstva na območju občine Domžale 5 POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV J_Popolna in pravočasno oddana vloga z zahtevano dokumentacijo, 4 kraj investicije se mora v celoti nahajati na območju občine Domžale, 7 investicija mora biti pričeta v tekočem letu, 9 prepovedano je subvencioniranje samo dokončanja investicije, 11 za posamezno investicijo lahko upravičenec pridobi sredstva le enkrat. 6. VIŠINA SUBVENCIJE Pristojni oddelek določi delež subvencioniranja posamezne investicije oz. projekta, ki se glede na obseg vlog in razpoložljiva sredstva oblikuje v višini do največ 75 % posamezne investicije. V subvencijo je vključena tudi akoniacija dohodnine od izplačane subvencije, ki jo v skladu z Zakonom o dohodnini obračuna in plača plačnik subvencije. Minimalna vrednost projekta oz. investicije je 80.000 SIT, za katero pa vlagatelj še ni pridobil nobenih nepovratnih sredstev od občine niti od pristojnega ministrstva Najvišji možni znesek posamezne subvencije praviloma ne more preseči 1.500.000 Sil. 7 POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilec zaprosi za pridobitev nepovratnih sredstev na vlogi, ki jo lahko dobi na vložišču Občine l>mžale, soba št 4, Ljubljanska 69. Domžale Vlogi morajo biti priložena tudi naslednja dokazila in dokumentacija. • v kolikor je prosilec fizična oseba, dokazilo, na podlagi katerega je razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo redno ali dopolnilno (npr. potrdilo o statusu kmeta) ter priložena mena o možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva ter ustrezni poklicni sposobnosti in zmožnosti prejemnika pomoči od pristojne kmetijsko svetovalne službe; • v kolikor je prosilec društvo, združenje. krajevna skupnost ali druj>i organizacija za aktivnosti s področja kmetijstva, uradni dokument iz katerega bo razvidna njegova dejavnost (izpisek iz sodnega registra, pckrdilo o registraciji...); • predračuni za izvedbo del ali računi; • v primeru, da gre za gradnjo: mapna kopija, iz katere je razviden kraj izvedbe investicije ter zemljiško knjižni izpisek oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča; • v primeru, da gre za gradnjo mora biti vlogi priložen ustrezen upravni akt: gradbeno dovoljenje ali veljavna lokacijska informacija. 8. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Pristojni oddelek ima od posameznega prosilca pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku razpisnega roka Prosilcem,katerih vlogebodoodobrene, bodo izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis ustrezne pogodbe. Podlaga za izplačilo subvencije bo račun o opravljeni celotni storitvi ter ustrezno dokazilo o plačilu računa 8. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok za dostavo vlog je 17.06.2005 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka, ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 28.10.2005. Prosilcioddajovlogena vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS' CRPOV« na naslov: Občina Domžale. Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 02/05) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanj področja kmetijstva in živali ' • RAZPISANA SREDSTVA v Proračunu Občine Domžale za leto 2005 so v postavki »Dotacije društvom in organizacijam s področja kmetijstva in živali« za sofinanciranje delovanja društev ln organizacij s področja kmetijstva in živali zagotovljena sredstva v višini 1.600.000 Sit. ^■—EREDMET JAVNEGA POZIVA: redmet javnega razpisa je sofinanciranje rednih Pr»gramov organizacij in društev s področja kmetijstva "i živali v obliki dotacij ter sofinanciranje posameznih aktivnosti društev z namenom pospeševanja organizirane "c.lavnosti na področju kmetijstva. UPRAVIČENCI 'Ptavičenci za sofinanciranje rednih programov so društva ter organizacije s področja kmetijstva in živali, ki 'maJo sedež na območju občine Domžale. * dotacijo lahko zaprosijo tudi društva in organizacije s Področja kmetijstvu in živali, ki nimajo sedeža na območju cine Domžale, čc izkažejo, da je več kot polovica [fgistriranih članov društva iz. območja občine Domžale. °.,8 upravičencev iz zgornjega odstavka lahko za ^"financiranje posameznih aktivnosti zaprosijo tudi r*va in organizacije, ki sicer nimajo sedeža na območju cine Domžale, če je aktivnost društva usmerjena J*, "hmočje občine Domžale in je njihovo delovanje Interesu občine Domžale, vendar pa imajo prednost u»tva, ki so registrirana v občini Domžale. a društev in organizacij s v občini Domžale v letu 2005 5 VIŠINA SREDSTEV: Višina sredstev se določa na podlagi programa dela društva z navedenimi posameznimi aktivnostmi in stroški izvedbe posameznih aktivnosti. Višina sofinanciranja posameznih aktivnosti znaša do 30% izkazanih stroškov. 6 VLOGA I Iništvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4,1 jubljanska 69, Domžale. O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredslev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 8. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE Rok za dostavo vloge je do vključno 20.05.2005. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4. Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošli, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za društva - kmetijstvo." Vsi vlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 02/05) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje ekološke kontrole v Občini Domžale v letu 2005 I RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2005 so v okviru postavke »Spodbujanje razvoja kmetijstva in kmetijskih dejavnosti«, ki jc planirana v višini 2.050.000 SIT, zagotovljena sredstva za subvencioniranje ekološke kontrole v Občini Domžale v letu 2005. 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA: Predmet javnega poziva je subvencioniranje ekološke kontrole v Občini Domžale v letu 2005. Namen podpore je okolju prijaznejša tehnologija pridelave kmetijskih proizvodov in s tem v zvezi izboljšanje kvalitete kmetijskih proizvodov. 4 UPRAVIČENCI Upravičenci so kmetje Domžale. s stalnim bivališčem v občini 5 POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSLEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA: Lokacija zemljišč kjer se izvaja ekološka kontrola mora biti na območju občine Domžale. Prosilci oddajo vlogo (z navedenimi podatki o prosilcu: ime in priimek, stalno bivališče, davčna številka in KMG MID kmetije) z priloženim računom za opravljeno sloritev ter dokazilom o plačanem računu. 6 VIŠINA SUBVENCIJE: Višina subvencije, v katero je vključena tudi akontacija dohodnine od izplačane subvencije, ki jo v skladu z Zakonom o dohodnini obračuna in plača plačnik subvencije, znaša do 50 % stroškov plačila ekološke kontrole. 7 OBRAVNAVANJE VLOG: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 7. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Rok za dostavo vlog je do vključno 30.11.2005. Prosilci svoje vloge oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale št.02/05) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS Za subvencioniranje investicijske dokumentacije za projekte na kmetijah v Občini Domžale za leto 2005 1 RAZPISANA SREDSTVA LN UJjEDME I JAVNEGA POZIVA V proračunu Občine Domžale za leto 2005 so v postavki »Sofinanciranje projektne dokumentacije« zagotovljena sredstva v višini 2.000.000 SIT za subvencioniranje investicijske dokumentacije za projekte na kmetijah v Občini Domžale za leto 2005. 3. UPRAVIČENCI Upravičenec je fizična oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (redna ali dopolnilna dejavnost) in je lastnik ali solastnik zemljišča oziroma nepremičnine, na kateri se bodo izvajala investicijska dela in za katera teče postopek pridobitve projektne dokumentacije. Stalno bivališče prosilca ter kraj investicije sta v občini Domžale. 4 POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA Pogoj je popolna in pravočasna v loga. Prosilec zaprosi za pridobitev nepovratnih sredstev na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih lahko dobi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Obrazcu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: 1 dokazilo, na podlagi katerega bo razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo-redno ali dopolnilno (npr. potrdilo o statusu kmeta); 2 podana ocena možnosti preživetja kmetijskega gospo-darstva(konkurenčnost,zagotovlje-nost trga...), ki ga izdela kmetijsko svetovalna služba; 6 predračuni za izdajo projektne dokumentacije ali računi za opravljene storitve skupaj z dokazilom o plačilu; 7 v kolikor projektna dokumentacija še ni bila izdana, potrdilo izvajalca le-te o vložitvi vloge za pridobitev investicijske dokumentacije za projekte na kmetijah. Projektna dokumentacija mora biti izdana v tekočem letu. 5. VIŠINA SUBVENCIJE Pristojni oddelek določi delež sofinanciranja stroškov projektne dokumentacije glede na obseg vlog in razpoložljiva sredstva, vendar v višini do največ 12% od celotne vrednosti upravičenih stroškov izgradnje, nakupa ali izboljšanja nepremičnine. V subvencijo je vključena tudi akontacija dohodnine od izplačane subvencije, ki jo v skladu z Zakonom o dohodnini obračuna in plača plačnik subvencije. 6. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek zafinance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku razpisnega roka. Prosilcem, katerih vloge bodo odobrene, bodo izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis ustrezne pogodbe. Podlaga za izplačilo subvencije bo račun o opravljeni storitvi ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za investicijo. 8. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok za dostavo vlog je 15.06.2005 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka, ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 28.10.2005. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS - INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA ZA PROJEKTE NA KMETIJAH« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale št.()2/ 05) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje obnove kozolcev v Občini Domžale za leto 2005 I. RAZPISANA SREDSTVA IN PREDMET JAVNEGA POZIVA V proračunu Občine Domžale za leto 2005 so v postavki »Sofinanciranje ohranjanja kulturne dediščine-kozolci« zagotovljena sredstva v višini 1.000.000 SIT zasofinanciranje obnove kozolcev v Občini Domžale za leto 2005. 3 UPRAVIČENCI Upravičenci so kmetje - lastniki ali solastniki zemljišča, na katerem se izvaja investicija in imajo stalno bivališče na območju občine Domžale. 4 POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV_Ui_POTREBNA DOKUMENTACIJA Investicija mora biti pričeta v tekočem letu. Lokacija kozolca mora biti v občini Domžale. Pogoj za pridobitev sredstev je popolna in pravočasna vloga. Prosilec zaprosi za pridobitev nepovratnih sredstev na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih lahko dobi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Obrazcu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: • dokazilo, na podlagi katerega bo razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo - redno ali dopolnilno (npr. potrdilo o statusu kmeta), • predračuni za obnovo kozolca ali računi za opravljene storitve skupaj z dokazilom o plačilu, • mapna kopija, iz katere mora biti razvidna parcelna številka in katastrska občina ter na njej označena lokacija kozolca, • zemljiško knjižni izpisek oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča, • veljavna lokacijska informacija. 5 VIŠINA SUBVENCIJE Pristojni oddelek določi delež subvencioniranja posamezne investicije, ki se glede na obseg vlog in razpoložljiva sredstva oblikuje v višini do največ 40 % posamezne investicije. V subvencijo je vključena tudi akontacija dohodnine od izplačane subvencije, ki jo v skladu z Zakonom o dohodnini obračuna in plača plačnik subvencije. 6. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku razpisnega roka. Prosilcem, katerih vloge bodo odobrene, bodo izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis ustrezne pogodbe. Podlaga za izplačilo subvencije bo račun o opravljeni storitvi ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za investicijo. 8. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG; Rok za dostavo vlog je 15.06.2005 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka, ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 28.10.2005. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS - OBNOVA KOZOLCEV « na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale št.02/05) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki sc ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št.03/04), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2005 1. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa jc sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2005. 2. Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za tekoče leto. 3. Višina sredstev Višina razpoložljivih sredstev namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev je 2.500.000 SIT na proračunski postavki 4702 -Turistična društva Sredstva se bodo dodelila v obliki dveh dotacij; prva po podpisu pogodbe, druga pa v decembru po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje od 1.1.2005 do 30.10.2005, ki ga morajo društva predložiti dol 5.11.2005. 4. Merila in kriteriji za vrednotenje programov društev a.) Ohranjanje kulturne in naravne dediščine do 20 točk h.) Animiranje krajanov in mladine za delo na področju turizma do 15 točk c. ) Organizacija in usklajevanje aktivnosti do 20 točk č.) Promocija kraja do 15 točk d. ) Urejanje turistične infrastrukture dO 20 točk e. ) Širitev članstva do 10 točk Programi prosilcev se točkujejo. Posamezno društvo lahko doseže maksimalno 100 točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero sc delijo razpoložljiva letna sredstva predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev. Tako dobljena vrednost ene točke sc pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu. 5. Vloga Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje županja in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 6. Rok in način oddaje vloge Rok za dostavo vloge je 13 .05.2005 do 12.00 ure. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljcjopriporočcnopopošti.vzaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za turistična društva." Vsi vlagatel ji vlogbodooizidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI NEPROFITNIH OKOLJEVARSTVE-NIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV lahko dodeli višji delež sredstev, v kolikor število prijavljenih vlog ter ohseg razpisanih sredstev ne bo dosežen. Merila so reference prijavitelja, poročilo o delu za preteklo leto, program dela za tekoče leto in okvirni program za leto 2006, finančna učinkovitost in izvedljivost projekta z opisano vsebino, pridobivanje sredstev s članarino. Natančnejša obrazložitev meril je predmet razpisne dokumentacije. Rok, v katerem lahko prosilci predložijo vloge in način predložitve vlog: Predmet javnega razpisa: Sofinanciranje dejavnosti nevladnih organizacij in društev, delujočih na območju občine Domžale na področju varstva okolja za leto 2005. Cilj javnega razpisa: Promocija in spodbujanje delovanja društev na področju varstva okolja Višina razpisanih sredstev: 1.200.000,00 SIT. Merila za dodelitev sredstev: Maksimalna višina sofinanciranja je 70 % prijavljenih programov, izjemoma se Predlagatelj mora poslati oziroma dostaviti vlogo najkasneje do 21.6.2005 do 12. ure na naslov: Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Za vloge, ki bodo poslane po pošti, šteje poštni žig s priporočeno poŠto z. dne 18. junij 2005. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki mora biti opremljena in označena tako, da je na prednji strani ovojnice navedeno »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA SOFINANCIRANJE OKOLJI :VARS I VENU I PROGRAMOV DRI S I EV«. Vloge, ki ne bodo prispele v roku in ne bodo pravilno opremljene, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Čas in kraj odpiranja vlog: Odpiranje vlog nc bo javno in bo 22. junija 2005 na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale. Vloge se bodo odpirale po vrstnem redu prejema, s sprotnim pregledom in ocenjevanjem posamezne vloge. Dopolnitve vlog: Predlagatelji bodo obveščeni o more- bitnih potrebnih dopolnitvah, o izidu javnega razpisa pa v roku 21 dni po odpiranju vlog. Razpisna dokumentacija: Je na voljo ves čas trajanja javnega razpisa na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo tudi na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, vložišče, ter na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska 2, v času uradnih ur. Na željo zainteresiranega društva lahko razpisno dokumentacijo posredujemo tudi po elektronski pošti ali predamo razpisno dokumentacijo na disketi. Dodatne informacije: predlagatelji lahko dobijo informacije v času uradnih ur, kontaktna oseba Tadeja Križnar Jamnikar, ter na elektronskem naslovu tadeja.kriznar@domzale.si in okolje. prostor(ft!domz.ale.si. Zadnji dan za informacije je rok oddaje ponudb. In memoriam Papež Janez Pavel H (1920-2005) S kamioni Wojtylo kot krakovskim nadškofom sem se kot innsbruški študent teologije srečal leta 1967 v Aachenu v Nemčiji, kamor meje povabil moj sošolec Hans Peter Dohmen. Kot jugosalovanskega študenta teologije, kar je bilo v takratnem času izredno impozantno, skoraj neverjetno, me je hotel predstaviti svojemu škofu; ravno pa je bil pri njem na obisku Karol Wojtyla, ko torej še ni bil papež. Moram reči, da je naredil name čudovit vtis, jaz pa nanj menda s sočno nemščino, kakor sem zvedel kasneje. Kar nekaj časa sva se pogovarjala. Deloval je tako preprosto, daje to kar težko verjeti, da ne rečem neizrazljivo. Zanimalo gaje predvsem življenje Cerkve v tedanji Jugoslaviji in posebej v Sloveniji. Maršala Tita je upošteval, ker je le, kakor se je izrazil, pustil vsaj priprta vrata za delovanje Cerkve, nekako tako. Pogovarjala sva se tudi v slovenščini, ki jo je kot Poljak zelo dobro obvladal. Povedal mi je, da prejema in bere Družino. Menil je tudi, da sta bila nekoč v zgodovini slo- venski in slovaški narod združena in daje k sedanji ločenosti prispevalo preseljevanje narodov. Deloval je res tako preprosto v najpozitivnejšem smislu besede, da nisem bil prav nič začuden, ko je ob njegovi izvolitvi za papeža nemški Der Spi-egel zapisal: Das ist der Papst zum Anfassen... To po smislu pomeni: To je papež, ki se ga lahko dotakneš, torej tako neposreden. V tem kontekstu še lahko napišem, daje za slovensko Cerkev in tudi za slovenski narod vobče izredno škoda, da smo izgubili papeža Slovana. Njegova posebnost pa je bila med drugim v tem, daje naravnost izgoreval v naklonjenosti do mladih, kar pa so mu vidno vračali, če se spomnimo samo nadvse prisrčnega srečanja konkretno v Postojni ob njegovem obisku v Sloveniji. Mislim, da ni noben moralni prekršek in tudi nobena skrivnost, če rečem, da pa Vatikan v preteklosti Slovencem ni bil ravno naklonjen, zlasti če pomislimo na počasnost beatifikacijskih postopkov Slomška, Baraga in drugih. Dalje je bil v času italijanskega fašizma bolj mačehovski kot ne, kar zadeva pravice primorskih Slovencev, da o pravicah slovenskih narodnostnih manjšin sploh ne govorimo. Bolj bi moral stopiti na prste potujče-vanju naših ljudi, že zato, ker je bilo to, potujče-vanje namreč, protibožjepravno dejanje, saj smo prepričani, daje Bog slovenski narod specifično hotel. Treba pa je pogledati tudi drugo stran, da je npr. zažig škofa Vovka leta 1952 pomenil izrazito poniževanje Vatikana. Pisalo in govorilo se je tudi, če se obregnem še ob novejša dogajanja, daje bila tedanja Jugoslavija kakorkoli vpletena v atentat na papeža Janeza Pavla II. In sedaj' smo prispeli do pokojnega papeža Janeza Pavla Velikega, ki je s svojim odnosom in naklonjenostjo do Slovencev vse omenjene in neomenjene grbine več kot uspešno izravnal, kar je dokazal predvsem s hitrim priznanjem slovenske osamosvojitve - priznanja drugih držav so po vatikanskem priznanju samostojnosti Slovenije kar deževala - dalje z dvakratnim obiskom naše domovine in beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Slovenska država pa seje papeževi naklonjenosti odzvala proti pričakovanju, če pomislimo samo na to, da še sedaj Nimamo rezidence vatikanske nunciaturc. Dalje je tudi urejevanje odnosov s katoliško Cerkvijo v Sloveniji potekalo tako, kakor bi bili slovenski katoličani bili okuženi. Tudi poimenovanje ulice po Janezu Pavlu II. naj bi bilo nekaj skoraj nedopustnega, če ne kar pregrešnega. Tako in nič drugače. Potolažimo se z mislijo, da Bog za nami popravlja. Svetemu očetu pa se za vse, kar je storil za slovensko katoliško Cerkev in za ves slovenski narod, izkažimo s hvaležnostjo in z globokim spoštovanjem ter s prošnjo Bogu, da vedno bdi nad usodo našega naroda tudi na papeževo priprošnjo. Naposled pa je treba priznati, da seje Slovenija dostojno poslovila od svetega očeta Janeza Pavla Velikega, ustvarjalca civilizacije ljubezni. Ivan Kepic Kako je prazen dom, dvorišče. naše oko zaman vas išče... Ni več vašega smehljaja, le trud in delo vaših rok za vedno nam ostaja. *" > V SPOMIN Prvega maja 2005 mineva deseto leto, odkar je od- šel k večnemu počitku naš dragi atek in stari ata JOŽE RODE z Račnega vrha llvahi vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi Polje, kilo ho tebe ljubil,.,. ZAHVALA Nenadoma nas jo zapi islila naša draga sestra in leta MARIJA GREGORIN Kvančeva Mici, z Brda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru Sveti Jurij za občutno zapele pesmi in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne Utrirt, le daleč je.... \ * ti 1 V SPOMIN V teh dneh mineva tri leta, odkar je od nas mnogo prezgodaj odšel sin, brat. stric in svak JANEZ GROŠELJ Pogrešamo te. Domači V SPOMIN Prvega maja mineva leto, odkar nas je za vedno zapustila * -»y FRANCKA CERAR roj. Prošek iz Doba Tvoja toplina, dobrota in nasmeh, nas vedno spremljajo in ohranjajo med nami. Zahvaljujemo se vsem. ki seje spominjale v pogovoru, molitvi, mislih, ji prižigate svečke in postojite ob njenem zadnjem domu. Hvala vsem! Vsi njeni 1 rs mtJk Tvoje srce zdaj mirno spi, spočiti se hoče od vseh težkih dni. V SPOMIN Te dni je minilo žalostno leto, odkar ni več med nami naša draga mama, babica, prababica in teta MARIJA TOMC roj. Loboda, iz Domžal Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo. Vedno bo v naših srcih! Njeni najbližji Tako proženje naš dom. Na klopci pred hišo tebe več ni. Odšel si l/a. kjer ni gorja. soha za solzo polzi. ob misli nate in srce nas ho/i Četrtega maja 2005 bo minilo žalostno leto. kar te ni več med nami, dragi mož, oče. dedek in stric FRANC CERAR z Vira pri Domžalah 1 Ivala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. , Vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi ANGELCE RENER gfgf/t-' /'" V < »b bolečini, ki nas prežema po izgubi naSe jH drage mame, se želimo zahvaliti najprej vsem H JMH zdravstvenim delavcem, ki ste ji lajšali zdravstvene I težave, ki so jo pestile, ter ji na ta način polepšali posamezna obdobja njenega življenja, lakoj za njimi ste tO vi, njeni sodelavci, prijatelji in znanci, ki ste ji znali prisluhnili, in vsem tistim, ki jim je od srca rada pomagala, če ste jo prosili za pomoč ali nasvet. Na tem mestu K zahvaljujemo tudi vsem posameznikom, ki so v imenu Občine Domžale prišli in nam izrazili sočutje tudi v imenu gospe županje in ste s svojo tiho prisotnostjo počastili delo in spomin na našo mamo, za ves čas njenega dela in sodelovanja z vami. S tem se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so kakorkoli lepšali njeno življenje, nam, svojcem in potomcem pa so žal ostali neznani. Ob koncu pa naj bo zahvala namenjena tudi vsem vam, ki ste našo mamo spremljali na njeni zadnji poti. Najlepša hvala sosedom za neštevilna znamenja pozornosti v obliki cvetja in sveč in njihovo sočutje do nas. Zahvala gre duhovniku domžalske župnije, govorniku, ki seje v poslovilnem govoru spomnil naše mame v vseh njenih najlepših obdobjih življenja, do njene, za nas mnogo prerane smrti. Lepa hvala pevcem.ki so mami namenili mile zvoke slovenskih Žalostink in duhovnih pesmi. Ne nazadnje pa zahvala tudi vsem vam pogrebcem, ki ste bili z nami v spremstvu naše mame do groba najlepša popotnica in počastitev njenega spomina. Posebno lepo pa je bilo doživeti prisotnost vseh naših najboljših in najdražjih prijateljev. Naj bode zahvala vsem, ki ste omenjeni ali pa tudi ne, a v srcih čutite z nami. I Ivala. Sinova z družinama. Le delo. skrh. ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so n moči in zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V dvainšestdesetem letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oči, ata, brat, svak in stric JANEZ PFEIFER Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k počitku, sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem, ki so nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. med. Milanu Banku, negovalki Regini Polž. patronažni sestri Marjani Pavlic in gospe Minki M1b.11 Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi Kako prazen dom. dvorišče oko naše zaman le išče.... ZAHVALA V dvainsedemdesetem letu se je na Veliko noč od nas poslovil in odšel po večno plačilo k Bogu ANTON BROJAN iz Domžal Zahvaljujemo se duhovnikoma g. Janezu Šimencu in g. Andreju Debeljaku za lepo opravljen obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora, gasilcem POD STOB - DbPALA VAS in gasilcem iz ostalih društev, g. Franciju Mullerju za poslovilni govor, vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k počitku, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Žena Ivanka, otroci Majda, Tone, Marta, Tina, Dragica. Gregor z družinami in ostalo sorodstvo H ■J " Kako je prazen dom. dvorišče. naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja. le trud in delo tvojih rok ostaja. I srCih naših nam za vedno ostajaš. ZAHVALA V 43. letU starosti nas jc nenadoma in boleče zapustila naša draga žena. babi. hčerka in sestra. DARJA PETERC roj. Gorjup Iskrena hvala vsem. ki ste se poslovili od nje. I Ivala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poli. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu Andreju Vrbančiču za organizacijo ter kvintetu Gorenjci za lepo zapete Pesmi. Iskrena hvala tudi kolektivu VELE Domžale, posebna zahvala pa Milki Novak za v srce segajoče poslovilne besede. Mož Rado, hčerki Sabina in Karmen, vnukinja Lara ter ostalo sorodstvo. Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, a bolezen je bila močnejša od tvojega življenja. ZAHVALA MARIJA PETERCA roj. Skledar iz Sela pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki čutite z. nami, vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo lako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Prisrčna hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih slovesa ter nam stali ob strani. Mož Vinko, sin Vinko z družino, sestra Martina, tašča Alojzija ter ostalo sorodstvo Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj je odšel od nas naš dragi mož, ati in dedi MARJAN ROJC z Rov pri Radomljah V tihi žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala gospodu župniku za lep obred slovesa. Hvala vsem za iskrene izreke sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Posebno se zahvaljujemo kolektivu podjetja Kalcer, PGD Radomlje, govorniku za poslovilne besede in predstavnikom drugih gasilskih društev. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Kako proženje naš dom. dvorišče, naše oht zaman te išče. Ni več tvojega glasu, te sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok S smrtjo nisi nam izginit, le boleče se med spomine si preselil. Ti v spominih naših boš živel s hvaležnostjo za vso dobroto, ki za nas si jo imel ZAHVALA oh odhodu v večni mir in počitek našega dragega JOŽETA BERGANTA st Frfravovega Jožeta iz Krašc Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata, nečaka in ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje in sveče, darove za potrebe cerkve in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in ga boste ohranili v svojem spominu. Še posebno zahvalo pa izrekamo gospodu župniku Viktorju Primožiču in ostalim duhovnikom, pevcem KZ Limbar, Ljudmili Novak za izrečene poslovilne besede, trobentaču Juretu. Cvetlicami Markuš, gasilcem PGD Krašce in Andreju Vrbančiču za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, nam pa v teh težkih trenutkih stojite ob strani. Hvala. Žena Marija, sinova Jože in Klemen z družinama ter teta Ivanka Kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman te moje išče, ni tvojega glasu, smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA ob izgubi dragega moža in očeta JOŽEFA ZUPANA (1945-2005) z Vira se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Posebna hvala Ribiški družini Bistrica za izrečeno sožalje. Žena Anica, sin Sandi Pomlad bo na naš vrt prišla in čukala. da prideš ti in sedla ho na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, dedka, brata in strica IVANA VAVPETICA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k počitku, sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo gasilcem ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi - Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokul-tivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam pre-peličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.:031 787 865 - Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS N AHT1GAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. - Redno ali honorano zaposlimo natakarico (natakarja) ali dekle z veseljem do strežbe v gostilni ter pomočnico v kuhinji. Tel.: 041 356 710 - Stavbnega kleparja redno zaposlim. Tel.: 041 675 122 - MATEMATIKO za osnovne in srednje šole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 - URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 - INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 siMfix est ":;:r. -1 www.simax-slo.com 01 ufiTrm AVIHlJl l 1 IN A V TOME HANIKA /A VSE flPE VOZIL NA ZALOGI GLUSNIKI, CL~\ /1 IN KATALIZATORJI V*6 VWE OSEBNIH IN TOVORNIH V02M. PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL IVIUIM 1 AZM HM OtrtVIO WWW< kumhoi vtjoa 1 že od 33.000 SIT dalje Akumulatorji, olja, filtri, zavoro, doli podvozja, karoseri|ski deli, jermeni in veliko dodatne opreme Ponudba meseca I^^^^^^^^^l ^^^^ j^^^^^^^^l CITROEN Avtomerkur d.d. BTC,Šmartinska152 1000 Ljubljana tel.: (01) 547 2000 e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 30 66 030 CITROEN C3 prihranek kar do 500.000 SIT povpnxii.* pordba yoov«i 4 / 6, S 1/H)0 km emisija tO.. 110 155 g/km Akata veljat do 30 4.2005 02 do razprodaje zalog oz do spremembe cen. Obrtniška 10, Domžale tel.: 724 84 66 www.agrard.si lAGRARD • vrtne, naramne kosilnice in motokultivatorji • rezervni deli za kosilnice, kultivatorje in traktorje • luči in ostala svetlobna telesa za traktorje NOVA LOKACIJA pjj SlOMBARDINI Ob sobotah dopoldan živahno v blagovnici VELE Domžale sobota, 30.4. - otroška glasbena predstava V deželi Tamtaram, Andreja Zupančič sobota, 7.5. - prireditev Občine Domžale na ploščadi - slovesnost ob 9. maju Dnevu Evrope sobota 14.5. - Pojoči kuhar bo med prepevanjem pekel čisto prave palačinke sobota, 21.5. - čarovnik Roman Frelih mojster čarovniških trikov Vse aktivnosti se pričnejo ob 10. uri. www.vele.si ŽIVIM, DA VOZIM C0LTĆZ3. IMEJ VEČ. • KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO * Zasebna zobna ordinacija za odrasle IR1DENT d.o.o. na Viru pri Domžalah Šaranovičeva25a,tel.:01 721 6635 V sodobno opremljeni zobni ordinaciji vom nudimo: • konservativno zdravljenje • fiksno protetiko • snemno protetiko • brezplačen pregled in posvet Delovni čas: ponedeljek od 15. -19. ure, sreda od 15. ■ 19. ure, četrtek od 15. -19. ure M. t* D« < m ♦*#raO° STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavoro - sklopko - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, pelek Ze sedma letošnja številka Slamnika pride v vaše domove 20. ma|a 2005, zato ne pozabite prispevkov In fotografi! oddati do 10. maja, po elektronski pošti vera. vo|ska@domzale.si aH lnfo@kd. domzale.si. lahko pa jih pošljete tudi na disketi. Hvala. www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 7216 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 701 IS0N 01/722 89 97,01/722 89' - ALU in PVC okna in vrata - izdelava terroopan slekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskonje stekel - fuzije - vitraii - uokvirjanje slik Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo viint veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi i.\ OIARI IIKI domačo potico, ročno i/delane domare piškote in ostale slaščice Če imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: *>64 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure M.* atealt e> W CJD kokoši, jajeaA REJA PERUTNINE Sašo Zalicc t.p. M., 0*1/3*8 2?2 Ali si želite vzrediti piščance rta svojem dvorišču? Potem smo pravi naslov za Vas. Pri nas lahko naročite dan siare piščance ali pa si omislite štiri tedenske. Za vaš vrtiček Vam nudimo kokošji gnoj v vrečah ali razsuto. Na vašo željo Vam naročeno dostavimo. Oglasite se na Breznikovi cesti v Ihanu (kokošja farma) ali nas pokličite na tel.: 01 724 33 38, gsm.: 031 561 009 40 let AMD ZVEZDA AVTOSOLA AMD ZVEZDA Kategorije: B, C, E, EkB TEČAJI CPP v marcu in aprilu: - 03. S. 2005 ob 18.00 uri -16. S. 2005 ob 18.00 uri Tečaji izjemoma Se po 15 ur (5 dni x 3 ure)! ZELO UGODNI PAKETI AMD Zvezda, PE Domžale, Ljubljanska cesta 87 (na Lokaciji ZŠAM) L, fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726, e-pošta: amd.2vezda@siol.net, http://www.avtosola-anidzvezda.coin L^aSi ..............—— !.t".:i-'H'!v] Akcija, ki bo tudi vam odprla vrata Za vas smo pripravili nepozabno spomladansko akcijo VSEH standardnih sekcijskih garažnih vrat EPU. od 08.03.-30.04.2005! Sekcijttka vrata t vodoravnim motivom ctlmoruij 2375 x 2000 2378 x 2125 2500 X 2000 2500 X 2126 na motorni pugan z dattinaktm upravljam«"" In montažo (hola, vuoodttrain motiv) te za neverjetnih RAZSTAVNI SALOM ▲ RADOK o-i /pa bs 71,' GARANCIJA lil tat na garal i. rw30*awroi.r»iEt, wwvv OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 oc* Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. www.volkswagen.si OTELO [UELLtlESS CEtlTER O BALIA d.co. Užitek življenja na pros in v prostoru z našimi izdelk • mi;ii'!' i '//zli ■ -ioireiilUl : »l^flP«V« «*wse Bolkov.t S4. Homec 12IS Radomlje. Slovenl|* tel. 01 729 SI 70. 729 SI Mto 01 /29 51 7% www.btaobAllA.com e trikih bbo.lMlhTsbl.net «1 hitrejšo in kakovostnejša proizvodnja O vrtni kamini ograje, cevi, robniki travne in prane plošče vso vrst« tlakovcev stebri sa oporni iitJ koritniie sa obrožino vodnjaki ODPORNOST TRDNOST ESTETSKA OBLIKA *t KAKOVOST 0 MOSTE 93, 12 SE t«lt 01 S34 30 85, «34 IO 82, faku 01 834 30 80 e-mail: Info0|uhant.cam, http://www.iuhant.cem KAIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša. Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986. 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Nekateri potrebujejo več prostora. Golf z vsemi svojimi odlikami, le malo večji. Prilagodljiva zasnova notranjosti, več prostora, več dinamike, več užitka pri vožnji. Prepričajte se sami. Novi Golf Plus —:- Avto Debevc Mongol, Gorenjska e. 13, 01/72 30 330 Trxh, Ljubl|a5nka c. 17, 56 42 388 www.avtodebevc si Slika )e simbolna. Skupna poraba: 5.4-7,41/100 km Emisije (X>/ 146-178 g/km udobje je pred vrati... Spoštovane občanke in občani občine Domžale! • - i ni-:--" MpOMdlni ■)'.: |0 pMd '"J" :it :l — i^i'-sk'--).'! ,.-.>!i., kl ■ I -.i-i I ■■■ :»". (M '>'''-' \-Hrti ■ i" BI WKtt .'*)•'"•'■»'*' z *wm(jrt(ira pkriom, boste kmalu prist na tmj račun. ftrbravijBn pokat ■■Ji****** pa bo mgolovo dodah« ot«jSal vaAo odkVJtev Dovolite, da vam stojimo ob . strani. V Mrate borm poskrbi mrjft^pnoalkto Tenram jvaiarsbt anvesa.ru so izredno fjornnrnbnt ponujamo narnroć paketno ■jttov. M vam ob pmoteni ottafomimiBvptoottogMttmBri z,*jO**» občuten rjnhranek pn akoSteh ogrwon»a Zaaotevfr*™ cetotno -.....juupM>Wi NanMMoB ta - <•» > *.....lota*««—188» otooovorjoneganra^ Več kot utemeljena investicija. AigurrnrMnvteguMoria Med pofnonTbnaj*8iaraapw nj8fB»|r^tafJrjkieosfcrtiao^ cena izvedbe Zorjotav^amo vem tedi tteto^^^ kontu*« « kmOHiii \ u rt rajuujudi wpi ■ ■ pogoji. Čeprav |b odtoetav za nnadbo inrraine itiye^ va^akorzatrvort^ta^ zato h»w3pr>rmialra g ™ muHuinju frotmanti cen (oprl 2005) vce kol tOOJJOO SIT Kaj nudimo ? Pi'.>t'5k't"wp'»4no! Za izdoiavo projoktee dafci*rt^^ v Pokalu Na osno* pmdnoo>iBgadoajovr*avtt vse tehnične n ostala aternenta. Ki ao potrebni za izdelavo projektne dokumenlacae Celoten projnkt za rekonatnjkcao trallernfi. vMjučno z obtokom in svotoMroarn protektorat, vam ju||*>*11" brezplačno Skupina r>M srjdei^ z oVA^^ wt krrnane terrtho f^avtato-TianiosvrjteBlaine izvajak*art»gvedbo OoMhpokebtvt'i- ••■ 1 .; >• f*i. 1-"t"-zadeta.k. Jih v neseni menu oprav^aio nafc i/brant t/vejatet cxk>rvTKKi koi 6« buMs apravlp* rrt zapooteni. saj vbOto pred oonovno ugodnostjo Za ves smo ogrevalno opremo kotel izbra* u prinudbo kak'»v«ir#i prozvoialcev Budenjs^ ^■iaW. potrebno krmilno tehniko z OflteHmt porilernNn. enotami v kotlam., p*ov ■ :ptvww sanacija dimnika, v kotttar se izkaze m Financirani* pr«ur«Mv« V sodolovitrtju s Hypo Atps AOna bif^ amo za vw> pdpiavib posebrtp k^Kiine rjoguia ki vam bM»8TO Natope«)^ tato vklkjCt* pnrjobihe ugodnogliHIlk,!« tako «*-Kffltavwi In hiter, da te \f>Nu> urođrte tudi doma Izvedba l/Ku*f*; n retereocc F^rrrj« na področju piinMkacii m r8pria8itjatotef>uatov enorpeteke u6t*ovikjati ter ¥a Mercator Center Domžale sam T>topdom Dnevi fasad v trgovinah SAM od 3.5. do 14.5.2005. Mojstri odličnih cen. široke ponudbe blaga, svetovanja, dostave in ponudbe izvajalcev. FRAGMAT SAM d.o.o. Domžale. Preserska cesta 1,1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM JARŠE, Preserka cesta 1. Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.; 01 729 88 00. 729 88 02; fax: 01, 729 88 32 PE STRANJE. Zg. Stranje la. 1242 Stahovica tel: 01 729 62 82: tac 01. 729 62.85 Prireditve v maju 2005 •SREDA 4.5. Ob 16.30 uri otroška tematska delavnica - izdelovali bomo žabe iz papirja • SOBOTA 7.5. ob 10. uri zabavali se bomo ob zvokih rock'n'rola in učili plesnih korakov s plesno šolo Miki • SREDA 11.5. ob 17. uri Lumpijada • SOBOTA 14.5. športna akademija • SREDA 18.5. ob 16.30 uri otroška tematska delavnica - izdelajmo si pravega papirnatega zmaja, ki leti... • SOBOTA 21.5. ob 10, uri zabavna prireditev PUSTOLOVSKI IZZIV • SREDA 25.5. ob 16.30 uri otroška delavnica Sončni žarek • SOBOTA 28.5. ob 10, uri igrana predstava z ustvarjalno delavnico TE SLADKE LIZIKE Trgovina BLU - velika izbira ženskega in moškega spodnjega perila (tudi večje številke) - bogata izbira kopalk - pestrih barv in modelov - za vroče poletje www.sam.si Prisrčno vabljeni! 195/ 65 195/65 195/50 205/ 60 COOPER fi TIRES /?-nf—if/Sv I =5 ^y U LL^—^JLt-ns PNEUMATIC CENTER Nacionalni prodajalec in distributer NOV0EL0VNIGAS DELOVNIK OD 8. D018. URE, S080TA OD 8. D013. URE PNEUMATIC CENTER Perovo 27, Ksmnlk, tel.: 01/ 83 08 350