GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU"	^jSteV»ska
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, lirvatsj« na. naslovi Vinko Žepič nadučitelj ti Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice W«|™čifl'fiu3foŽnfiwrazfftltj za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstih*.	ljudske	h,	^
Štev. 16.
Slovensko šolstvo v Trstu.
Iz vesti, ki smo jo priobčilii v zadnji Številki' našega! feta, ije razvidno, da ,je vprašanje -slovenskega sčistiva' v Trstu vsaj v toliko dozorelo, da je vlada, vsaj 'P'0 zunanjih znamenjih sodeč, prešla iz ikraitko-viiidmieiga stališča gole negacije ene iz najetementar-nejših pravic našega naroda na pozitivno polje reševanja 'tega problema. Zdi se, da je po dolgih peripetijah v uradih igen. civ. ik-oimliisUlriijaTa- vendar le prevladal nazor nujne potrebe definitivnega siisie-mi-ziran-ja- pravnega položaja! slovenske šole pri Sv. Jakobu, tki sl jo je morale dozdlaj vzdrževati slioven-:Ikol ljudstvo sam s .krvavo izaisluženim denarjem svio-jih- žuljavdh rok. Res jie, da smo šele v prvem' sta-di,ju tega za' nas talko važnega cina in da se ne moremo vkljub dobri volji, .ki jo v tej zadevi vsaj na zunaj kaže šolska! oblast, še -popolnoma otresti, mrzlega čuta skepse, ki naim je -vsled večnih prevar in razočarani zaidhjdh dveh let prešla nekako v kri; a vendar moramo kon&taiirati, da je to vprašanje prešlo iz mrtve točke popolnega pozabljenja, kamor ga je 'bilo' pognalo slepo sovraštvo v politični, brozgi zbesnele ulice, v neko gibanje, skromno sicer in ponižno, a vendar v gibanje, ik.i naj ga pripelje do neke kiončne»rešitve.
Slovenska šola pri, Sv. Jakobu deluje sicer i letos, kakor .je delovala- lani in bi tudi lahko delovala i zainaprej v taki oblaki: in pod' istimi gospodarili,, ka-Soor doslej. Ali njeno delovanje bi bito ipak -izpostav-Ijeno vlečni negotovosti, večnimi šikanam 'Oid strani tega 'alii ,cnega -državnega funkcionarju1, ki vidi v njej nekako skrivncbfno kovačnico 'Slovenskih značajev, kalteriih »credio« naj bli bili (govorimo' v duhu slehernega -italijanskega intelektualca' našega mesta) večno sovraštvo! do vsega it ali jamskega? Nam se zdi Ito mišljenje otmočje in smešno, a' smol vendar toliko objektivni], 'da iga, razumemo. Ono je plod mnogoletnega sistematičnega šuntainjial brezvestnega italijanskega' časopisja,, ki je živelo in živi še danes v naivni -veri', da bo ,moglo s takimi mieticdaimi1 pini-krajšati našega ,otroka za njegov-o- najivišjo pravico:	prve iz-
obrazbe v materinem jeziku. -Ne mioremo pa razumet.';' dejstva, da si. je bila prisvojila1 itio mišljenje tudi naša šolska! oblast, k-i ima vendar vsa sredstva na razpolago, da' (Ugotovil resnico. Slovenska privatna šola ,pri Sv. Jakobu je v rokah učiteljstva, kr je izšlo iz listih šol, kakor 'olstalo učiteljistlvo zasedenega ozemlja’. Njeni šolski učni- načrti so isti, kakor za osltialo tržaško okolico. 'Mišljenje učiteljstva in otrok jie isto, kakor na vseh slovenskih šolah' zasedenega 'Olze-mlja. T-u-dii je rezultat njenega! delovanja isti, kakor povsod) drugod' in mora naravipol vsfvairjati iz isilcvensfcih 'otrok -slovenskomisleče, poštenie ljudi. Če bi ne bilo tako, bli ne imlela pravice do obstoja. In itla) njen ik-ohčni cilj, Iki je upravičen vsled naj-elemen-tarnejših pravic slehernega kulturnega žiiv-Ijeniiia1, naj 'bi bili zadolsten vzrok za vso nemilost, s katero jo je v prejšnjih letih obsipata' vsemogočnost naiše šolske: oblasti? Mislimo, ida je tu vsaka beseda odveč in zato tudi. ne bicteo odkrivali zgodovine preganjani} in malenkostnih išlkan, 'katerim je biilai- slovenska1 šola pri Sv. Jakobu -izpostavljena v zadnjih dveh letih, Ker je oblast sama prišla do prepričanja, dal je treba vienidlair enkrat končnlorveiljiavnoi rešiti vprašanje tega našega zavoda, je za na,s gotovo, 'dia' je tako sama priznala (krivičnost svojega postopanja v lanskem 'in predlanskem šolskem letu in to priznanje naim tudi zadostuje, da lahko gremo preko vseh žalostnih in .sr.almoitnih remisce-nc k p o z,iti vini strani tega problema’.
'Njegova rešitev je lahko dvojna. Ali prevzemi to šolo diržava, ali pa občina:? Po sredstvih, ki jih ima na razpolago, 'bi to storila seveda lažje država1. Vendar mislimo, da 'bi taka rešitev ne odgovarjala ,popolnoma pirakiliščniim potrebami, .slovenskega 'šolstva. To bi bila edina1 slovenska šola, ki ibi jo v naših po-'kirajiimah vzdrževala italijanska država. Njeno .poslovanje, vsaka izprememba' .njenega' notranjega ustroja., materialne im moralne zadeve njenih učiteljev bi' bile odvisne naravnost odi igen. civ. komisariata, ki ima) pa kot podrejena oblast popolnoma vezane roke od centralnega vodistv.a v Rimu; to je
V Trstu, dne 16. oktobra 1920.
Važno dejstvo, ki -Aa-s navdajal z jasno gotovostjo, da bil se ravno vsled njega rešitev tudi najmanjšega notranjega vprašanja te šole zaradi dušečega birokratizma, ki gospodari v vseh državnih uradih, vlekla v neskončnost v veliko škodo njenemu nadaljnemu razvoju. Praktičnim pioitreb-alm našega šolstva v mestu ibi -odgovarjala bolj druga rešitev, -t. j., da prevzame to šolo mestna občina tržaška!, ki itak vzdržuje šole za slovensko ljudstvo v svoji okolici. Tako bi bilo vse šolstvo slovenskega naroda v Trstu unificirano, pod enim gospodarjem in tako tudi deležno istih dolžnosti -ai tudi enakih pravic. Ta: rešitev je narav-nejša in za nas tudi koristnejša. Glavna' ovlira reševanja v to smer bo gotovo financielniega značaja. Tu bi vsekakor občina potrebovala izdatne podpore od -strani države, ki je -tudi dolžna! isitoiritli vse potrebno, da se enkrat -za vselej reši ita štiridesetletni postulat slovenskega ljudstva v našem -mestu.
Prvi, korak je tedaj storjen:	spoznanje	nujnosti
rešitve slovanskega' šolstva v Trstu jie z,aišlo v urade gen. civ. komis ari jata! Dobro znamo, da se t-a -zadev-a ne bo morda rešila z enim mahom; treba; bo počakati i.n potrpeti' še nekoliko, 'saij' smo tega: -it-alk vajeni. A naša želja je, da, se reč ne pokoplje ž-e ob rojstvu in da naj -se vendar enkrat reši. In ko pridemo do končne, ,pravične rešitve našega šolskega problema v tržaškem mestu, tedaj 'bomo lahkio zapisala, da se je prevalila izpred našegai in riali,jenskega naroda pirva iskala, ki je bila glavni in majvečjii pioivod .dolgoletnega- nesporazumi j en j-a!
Komedije.
Kakor ne bi, bilo še dovolj bageteliz-i-rano in osrme-šeiiip naše šclskol'vprašanje z ustanoviitvijio učiteljišča-miclnstra v Tolminu in nižje igiimn-aiziije v Idriji, s,e misli sedaj pri generalnem koimiisairijaitu’ v Trstu na premestitev te gimnazije tv Ajdovščino in predesti-nir-ani ravnatelj izvršuje že pripravljalna dieta. Ali se niiisO' še odločilni faktorji v šofek-eim- icididelku že dovolj blamirali z ustanovitvi,;io| nižje gimnazije v Idriji, katero je pohajalo (reci in piši) 27 učencev, od katetrih j,e 23 prestopilo IIz realke na razna prigovarjanja tedanjega vodje. Toda kljub vsemu se je moral drugi razred kmalu po ustanovitvi' itudii zapreti, kajti tudi veleuče-na gospoda pri zeleni mi,z-i v Trstu je sprevidela, da’ je vzdrževanje posebnega razreda za enega sameg&l -dijaka vendarle prehudo. Alti p,a je 'imel biti Ta razred ali celo vsa gimnazija Je P-o-teimkinska vais. Vsekakor j,ei bila -tol komedija. — V Idriji- je namreč obstajala redna' giimlnaziijia, vsaj do tretjega r-alzreda, toda tudi generalni civilni k-otaM-sanij-at je sam ponovno piri,poznal, -da .nikakor ni zadostna in je pripustili v raznih terminih dijake v-seh razredov, ks izpitnimi pred posebno komisijo: v... Gorici. Sedaj pa mislijo, da b-od-o ,odpravljeni, vsii n-e-dcslaitiki, in premestijo gimnazijo! v Ajdovščino. Da z-aimioirejio priti na 'tako idejo gospodje v šcllsikem oddelku generalnega1 civilnega kbmis-arijiaita, v ,katerem sedijo itudt profes-orjiv -o teni mi, gotovo nihče od' nas div,orni,1; saj so vsi- ukrepa- in sklepi tega oldellka najboljši dokaz o pedagoški' 'in splošni sposioibniclstl teh go-s-pcidov in pesem, iki jim jo pojejo ditalii-jianlskli: učitelji in ,pinoifesio,rjj| se ne ra-zliikuje veliikio1 odi naše; da se pa slavi v službo le ideje slovenski. .šolnik, -ta je sicer v teh čudnih časih mogoče, 'toidia gotovo nerazumljivo. Ali pa -j-e morda tudi: razumljivo ter ima biti gimnazija v Ajdovščini kakor nestvor učiteljišča v T-oliminu sad .pobožne ideje em-e same cisiebe.
Naj bo stvar kakršnakoli, učiteflji-šče ne spada v Tolmin, še m-an-j pa gi-mnaziij-ai v Ajdovščino. Za učite, Iri.š če 'morajo že tret j-e' leto preimiagalti' največj-e težkoče, da iztaknejo in primerno ali neprimerno ureidi-j.o po eno šolsko! sobo in 'stancv.sinjska kriza v podrtem .Tolminu post-aja icld dne db dne hujša. Gimnazija pa, ,ki bli resnično’ naidoim-estila naše prejšnje srednje šole im ki bi zadostovala našimi potrebam, bi- -m,orala imeti pric-stoir-a za najmanj 600 dijakov. Vis,a Ajdovščina' ima t-onej, koimialj itoliiiko prebivaJc-ev. In t-udli s sosednimi št-urj-almii, vred 'bi bila še vedin-o vas, me glede nal to, dia sta to dve različni- iclbčimi, glavarstvi; in celo deželi. (Omenim najprej za -dokaz tega -le vprašanje ljudske šole). Seveda bodlo skušali
»rešiti« ta -nedois-tatek s tem, da bodo otviorili le nekaj razredov, po vzorcu lidr-ij-ske gimnazije in tolminskega učiteljišča. Res je -sicer, -da- leži Ajdovščina ob železnici, dasi: lokalni, ,medtem ko so d:i;-aikii v Idriji popoln-o-miaf odrezani od sveta. T-oda I-dinija n-udli- vsaj onim -dijakom, iki so 'tam -doma dni ki- jim -j-e bila šota (riealka namr-eč) namenjena, '-tudi priim-erna učila v -diobiro urejen-ih kabinetih in v modernem- šolskem poslopju, šola v Ajdlovščimi pa b-i imela samo gole šolske sten,e lin visi, učni pripomiočki bi bili ,le raiz-ne voinioi-pat.ri-ot-ične brošure lin brO-šurice, ki- Jih bo g-o-toivo daroval generalni civilni komisarija-t -in ki jih bo morda moraloi naikupiti ravnateljstvo, kakor- Je to .Kt.^lo y Idriii. Izven šele pa -b-i bli 1 o za di-jalke in profesorje vsč še hujše, «aj nima Ajdovščina miki —	•
»kinemlaitogra-fa«. P-oisledica bo, -da bo obzorje talko vzgojein-e mladine zelo! oanejetfo, in tudi učitelji, ki ne bodo imeli -c-d-nikoder črpati nove sile, se,bod-o kmalu »izrabili«, -če ne boido miorda pritegnili že o-d1 začetka takih učnih moči kakor za tolminsko- učiteljišče, ki se sploh -ne dajo liz-nalbliti, kaj šele »rabiti«!
Če je -biiCia- o-fiioiiozna niclilca v »Pic-oolu« odkritosrčna, bi -miolratl generalni civiJinii komii-siani-jat -otvoriiti sl-oveinsike -in h-rivtaitsk-e srednje šole -v polnem obsegu tam, kjer so bile. Le Tako bodlo lahko--služile svojemu namenu, le -tako j-ih bo lahko pohajalo naše dij-aštvo. Prostori sioi na razpolago, manjkajo le, kakor je pred kratkim izjavli-l, Sam senator Bombig — klopi! Torej mizarji na delo, naše šole se bodo lahko z-opet otvo-rile tam, kjer soi bi-l-e, in generalni civilni ko-miisa-rija-t naj pozove nazaj na te zavode prejšnje domače učne moči. Hi:c Rhcdus;, hiic salta,... a ne v Ajdovščini!
... #
Gbja-vljaimo dopis, ki je b,ii spisialn izven uredništva', s pripombo, da se re-s ču-dsmo namenom šolske obla-s-li, kii- se, kakor nam ikaž-e praksa, še -po nesrečnem poizkusu v Tolmiimu -ni -miogla preveriti v toliko, da ■spadajo s-rednješolski izavoidi- v kulturne centre, ki morejo dii-jaštvu nu-ditii, pioleg raznih postranskih ugodnosti, -tudi možnost razvoja duha izven šolskih sten. To: j-e -pravzlalpir-aiv glavni predpogoj, ker znana resnica je, -da, če imra šola v-elik vpliv -n-a naš -duševni raiz-voj, ga iitna v še vle-čji meni tudi- -okoijica, v kateri živimo. Odtod naš -ndlp-or protii nameram šolske oblasti!
V. ŠE-PIČ:
Omladinski list.
O mladinski feit, što ga ,kiarm'miol mlad-om -g-c-dinoni uisp-oredo s -bračcim Slo v encima' izdavati za is-t-arsku hrvaitsku -dec-u, ni-j-e -niciv pojav za- njih, Tiai naš m-ladi svet, pa i o-draSli, jedv-a liščekivajii Sivaiki -naredni br-oj »Mladbg Istrana« i »Mlad-og Hrvatial«, njima tolii oib-1 jubljeniih sada p-iclkojmih omla-dinskih lisitova. Prvi i-e i-zlazio u Puli g-od. 1906.—1908. Izašliai su ga -uisrve tri godiš n jaka. Uredjiviao ga naš vrilio agilni: j, odlični su-zvanik JoS. A. Kraljič, bivši nadučitelj nla! Družbi:-, noj škohit u M. -Lošinju;, -boji j-e svoje mezimče kiti o svojim -pesnličikliim p-eroim, a teita* Jelica narcidn-ini pričama. Piresla-de fot il-aziti zbog urednikov®; -c-dlaska u Ameriku.
»Mlad-og -Hrvata« uredj-iv-ao je -opet naš -bivši drug
i.	roman-opisac odliičnog g-laisa VikiboT Car-Emiin, »Družbi-n« -tajnik u Opatiji', Izlazio je punih pet go-d-i-na, a še sitom ig-c-dlnom aus-trijski mač mu god. 191'L (na početku isv-etsikictg -raitiai) naprosilo p-rekinu živ-ot. Suradniei -mu biijahu saimo prizmali pisci I pesnici:
Rok. Kiatialinič-Jere tov, Vlaidlo Nazor, Jelica Belovič -i osltaili- naši- omladii-nski- pisci. List je -okupio nialše ponajbolje ii najbolje pisce. Sada jih nema modju nama. Su-dbina hoč-e i- sili nas -nejaike, što ost asm o nia! rodjenio-ji dedovistkoj grudi, d,a p-okrenemo novi oimlad. Tiisifc, Našu Nadu — našu pirv-u i zadnja nadd.
Pa nek bude: Što- B-og da i -sreča -junačka. Na; muci se poz-naidu junači. — -Nego, naumii-h osv-rnutii se na člianak idruga Drekonju u pogledu gradlv-a našdg na-u-mljenog omlad. P-sta lOittekan u 14. bnoju »Uč, L.« Predlog njegov, da nainne naš omlad. list služi dieci do izdanja n-oivih čiitainika priročnikom (udžbeniikam) svidija- mii ®e, Dodluše, mi liraamro prof. Naizicira, Bafa i dr. izvršne čitanke, koj-e č-em-o rabitj c-Ve škol. go-
din-e, dok traja za-liha. Znamo, da -je več posla-o kcil. Baf isvoju »Prvu Čiitaniku« (-Pctčotnicu), a kol. Aug. R?,jčič »Drugu Čvtamiku« .n,a- recanziju, i da če troti -te-k-o-m- godita« »as-ta-vAJen* i icsta-le čitanke, ali t-paik 'usvaij-am pre-dilio-g pošt. ko,Bege. Ne vjerujem u rnate-rijalnu pctpicru ni s k-oj-e atrane, nfiti u to, da če nam •MjlJanlje vliasti de-zvcNtii rabati list u šk-oli, ali -d-Ositi je, da ga de-ca čSitaju hod -k-uoe u štio ve čem breja. Oml. l.išit meraio (bi po m-c>j:eim skrcmnom mnenju na-deipumjaivaiti -čitanke i uč-v-ršoivati' mladež u škol. znanju. Ne bi! sme,o dakle donašati samo pesmice i štiv-o 'zaibavnog sadrž.a.ja naikainioim, da uptivaju na čustva. A-k-c-prem na taru- s tramu p-oBažem veh-ku važnost, ipaik stvarni članci valjalo bi da zapreme do-bar dio lista. Košito čiitanke, talke mora-d-e i o mladinski list uvad.jati dete u čitanje i razumevanje naše zabavne -i poučne knjige, p-ak st ega nek mu list več sada -pruža sve, št.o če ga morati zanimati kao bo-dučeg proš-veitljeniog čovje.ka, pa i -ostao seliaminom. Tokov list če uzimatii rado u ruke I naši momoi i devojikie, pa i roditelji, Članci morali bi biti pisani š-tTo-m z,a čitanke. Sticfi n-a dilamiu;, 'dla- bi -buduoi ©aisitarv-lj;£iči čdtstnaika ii!m,ali -oviaiklo n,a irasipiciBagamje i1 na izbor čitav-o gradivo lista, št o bi zais-ta dio-pri-nelo .k s-avr-šenosti samih čitanka.
Deca sama bi. najbolje saslavila svoje čitanke, veh negde veliki Tolsta]. Ja velim i dodajam, da valjane čitanke megu sa,staviti vršni škc-lnilc-i (pedagogi) dečje i pestričke duše. »P-c-eta naseitus«, pa i pedagog (učitelj).
Ima u našim redovama vrednih učitelja tankočutne duše; ovii jesu pozvani ponajprije da pišu za omiad. list. A u drugu ruku svii -c-nh kciji znadu nešto reči dečjoij duši ti -glavici lagodnim s>tilioimj. Ne zaibioi-ravimo, da' smo mi učitelji »velika deca«, barem to bismo morali biti dušom. Za to, tko »dete« i tko ga nazumiije, neka, piše u o,mlad. list m-aikain-om-, da mu to bude jednom u niši o u naše čiitanke.
L.:
Mladinski list.
Misli tovariša Drekonje v tej zadevi, (glej št. 14), se mi ne zde napačne. Tudi moje nnnienje je, naj bii bii mladinski list, ki ga je sklenila izdajati »Zveza«, za-čas00, dokler ne d.cbimo novih beril, listini nekako •nadomestilo. —- Glede snovi j,e 'čisto .prav, da poleg dobrih novih sestavkov zberemo v tem listu že priobčene, re>- vzorne sestavke iiz obče literature, zlasti zadnjih dveh desetletij. Pripomnil bi ob tej priliki še to: Vseh naših prejšnjih čitank se pri tein izogibajmo im to iz enostavnega vzroka, ker jih bodo sestavljale! naših novih beril talko to 'tako vpoštevali in jih lahko dobe kjerkoli. Le lizmed najboljših sestavkov naj bi izbral — n. pr. uredn'k mladi,n sik,ega Tita sam — res najboljše in jih po potrebi priobčeval. Tako lahko vsi prispevamo'k (sestavljanju bodočih čitank. Mitskim sl stivar takole: -Nekdo bere Trdino. Tam niaijde v1 povelstii' -drobec, :ki bi -bil že sam zase lepo zaokr-ažen etičen sestavek. Naj ga -tedaj- prepiše, če potrebno doda1 tkalk' stavek zavoljo -lepše zveze in pošlje mladinskemu -listu, -Podpis seveda: Po Jan. Trdini.
Če bi bilo pro-stera, ib-i za vzgled priobčil odstavek iz Cankarjevega »Kurenta«, str. 16, i-n nas-1.), začenši pri: Ko je stopil iz go-zdal...« ;i-n do: »Vesela dom;o-vina, prazdiravljen-a -i-z veselega isrcal —« 'Nič -drugega mi ni -treba dodati kot začetni stavek, n. pr.:
»Peter se je vračal p-o dolgih, bridkosti polnih l-et-ih v -sv-oj-o domovino —« in bereta i sestavek »Vrnitev v d-c-m-cvino« .je gc-t-o-v.
Glede fi-nancijelne sirarni bi icm-eni,!:	Oblast	je
dolžna podpirati t-o šr.isko zadevo :,m bomo tudi za-h je vali. -Poleg t ega potrkdmloi pri županstvih, ki imaj-o v vsakc-le-tne-m računskem prevdarku tudi po-stavek »za uk -in bogočaist.je« in ki c-stane po naiv-adi neizrabljen. Dalje so tupatam izkupički šcilskrK prireditev. In slednjič: danes maši ljudje reir-avnioisit hrepene po vsakršni knjigi, 'ker nam jih je kultura zavrženega stoletja prepovedala. Zato mislim, da me b-o toliko -ovir, kot si. jih pired'stavljam'cl. A -dobre vcil-je bo psč treba — in v tem je naša rešitev.
Mž.:
Umetniške razglednice v šoli.
Na- deželi, kjer ni !-e zelo redka umetniška slika, temveč tudi t-vor-ni-ški pesnet-ki tekih slik, kjer nimamo u-met-nLŠk'h raasitav in gelerij -:n odkoder je mnogim nemogoče priti do- teh reči v mesto, si mio-remo pomagati, z nadic-meslki, t. j. -z umetniškimi razglednicami'. Za-tio' je marsikdo z veseljem -piozdravil razglednice slov. umetnikc-v, ki jih izdaja »Umetniška propaganda« v Ljubljen-:. Po nj:h mo za-čeli spoznavati domače umetnike, kcTkcr se nismioi -z njemi seznanili po maš:th i-lustnoivanih m-esečniikih in na;s ni sreča privedla v Jakopičev pa-viMilon. i(Seda-j bo bolje, ke r -se je us tanovili a- v Ljubljani- »Nat. galerij®« , katero nairn b-o mogoče cigledati vsaEoiikra-t, ko -priidterrao tja-, zlasti -pa -cb četrtkih in nedeljah.) Ko srno prej uživali v oddaljenih samotnih v-asicah cb albumih le -tujo ume-tnci-t, imamo den-e-s pristop za m a-! obul-us -tudi, k dicimači.
Da, nekateri! Ako pa hočemo, da bo začenjalo Ijudistvoi n,a splošno umevata slikarsko umeteolsit, se za njo zanimati' In jo užiiviaiti, 'd,a ga ibo ‘dvigala la nizke vsakdanjosti in ga vzgajala, je -treba tudi -njemu pokazati ,-pct k njej. V ticl .je pirva pokll-calna ljudska -šola, o ka-teri še -danes misli preprost človek in vča-Siih tudi »razumnik«, da j-e njena edin-a! nallclga učiti »abc«. -Ni -mi- -treba povdarj-a-ti velike važnosti uporabe u-me-tnišikih razglednic v -šoli pri čiitiatnju, zg-cldovtoi in geiogr,afiji (poleg kraijevnih) in tudi pri s p is ju. Seveda je -to- itežko, ker so razglednice majhne i-n ni mic-g-oče ene obra.vnava-ti -pired celim razredom. Treba' si j-e pomagati s tern, da se nabav-i več enakih razglednic; najbolje toTko, da d-ebi vsak učenec ali -dva skupaj po eno; če pa ni -t-oliko raiz-glednic, se ra'zdele lu-čenci v skupine in se logi-eda razglednica z vsaka skupino posebej- pred pculkom, med odmori in po ,pouku. Treba j-e privesti- učence do tega, -da si znajo -sliik-o ogie-daiti in -bra-ti mkli in ču-st-va-, ki- jih -je upodobil umetnik. -Ako naučimo tega svoje šolarje v zadnjih šolskih letih, — kjer i-niamoi u-čence -in učenike i-slte -stat-osttt ik-akor v 3. in
4.	gimnaziji in realki, -na' kar se pogosta piozablija,', — ne ibcdo! po-zn-e-j-e kupovali neokusnih židovskih razglednic; v kmetskih hišah se bodo nadomestile necku-sne podobe z biolIii-š'lmii in imelo -blo tud; pri-,pr-osito ljudstvo duševni užitek od umetnosti, ne samo izobraženec. In videli borno tudi v izložbah na -deželi razglednice umetnikov, zlasti naših, namesto drugih neokusnosti. Naši učenci pa bode- začeli zbirati že v šoli umetni,šike razglednice, 'kar ibo-d-o na-
daljevali tudi, -k-o bodo -zapustili -šolo. Names-tc lepih.| narodnih noš, -običajev, -praznikov itd., mora stop;tl ' knjiga, pečem, sli-ki.ai, kip: — ulmetnifet, ker prvih^ie bomc pričara,!!: maizaj, da, bi- -divlgal-i našega -deželama. !
Kako se'lahlk-o upc-rahlja umetniške razgledrice pri sp-isju, vidimo na sledečih nalogah ldle-tne učen-' ke, pri katerih s-eni pio-praviit le -pravopisne i.n slov--niške napake. V prvi vidimo, -dla) je imela -učenika sama majhna zbiiinkoi umeitnršjk-ih -ra-zgledn c; v dru-gi pa, kako -dobro !je znaila gl-e-dla-ti Čer-mako-ve »Begunce« in z njimi čutiti, ker j-e bila sama beg-unka,
A. Zbirka mojih razglednic. if-Prc-sti spis.) Ni v'e-Tka- zbirka motih .r.aizgjledhic. Vseh -skup?,j j-e nno-rda -trides-et. Sliik.a-M so jih raizini umetniik-i, kelkcr: V-aiv-pioti-č, JaJk.cpič, Kteime-nčžč, Cr-nci-č, Ga-spiair-i i. dr, Neka-tere so res z-elio kra-sroe. Hočem Vam nekatere popnsa-t:.
Na en-i je naslikal Crnčič 'viih-ar na m-orj-u. Vial-ovt se -\ispenj-ajo vis-cko ikv.išku; -kalkor bi ras-tli iz m-cirja ma-jh-n" hn'b;. Deleč sr-edii mlolrjial plavata -dve -Bad/, upiraj-c-č se g-roz-nemu viiha-rju. Okrog njiju razsaja nevihta, nad nji-mia) se pa pcidi-j-o črni oblaki.
Na drugi je nei-li-kan-ol polje, sredi .katerega se vije bela cesta. Po -njeji g-reistiai ikimiečk-t mio-ž im zraven njega mlado dekle. On nese kioiš listja, ki- s-e mu usiplje čez glavo. Dek-liica mese -na ramenih -grablje, v rokah psi k-c-šar-o l,n majhen .sodček za vc-do. Šre-ai polja ste V majhna cerkvica-, Ik.i ,j-e cg rajema z z-idlcinv Za cerkvi jo -ra-ste -goisito grmovje, a za- n;i:-m se -dviga tnal griček. D.alieč zadaj- ,pia se vzpenjajo visoke goire, pokrite -s s-r.-egicim.
iM-ncgo zanimivega in -lepega je nas-!-’kane ga na micljii-h razglednicah. Ze-lo radia dn velikokrat jih -pregledam in kažem'ituidli -svojim -.s-ošolkam.
iB. -Begunci. -(Spiis p-o umleitnišiki ira-zg-liednici,.) Razglednica, katera -j-e -nasllikan-a po- -Čermalko-vi sliki »Beigunoi«, predstavlja pOvrateikl snbških beguncev v -dlamovlnio, v svoje p-clrušene idloimove. To -se -je go,-dnloi najibrže takrat, ko ,s-o T-uriki- pre-magali Srlbie na K-cs-ovem -piolju, ker jih je! a-zidial Jurij Brankovič, pri-stapi-vši is svo-jr-ml krdlel-oim- na! sovražniko-V-o -stran. Niesre-činj č-tovelk, kolifcoi gorja je -pov.z-roč1',l s -tem liz-dajsitvom-! Koliko so trpele -samo -slovenske dežele, po kaiteriih je Turek -grozn-o' raizsa-jal!
O-gtejimo- -si razglednicni! -Op-azi-tii' ijie, ik-ak-o-r bi -se na-haj-ali' n.al stika 'dve fd-ružinii. P-nii krajiu isltciji postaven, star nvož, -pcdpiir-aiiioč -si siiiV-o' gl-av-o z -rok-amr, za plašč »e ga pa drži- -mial 'deček, gotiovo- v-niuk. Ta -mož moiria biti iz kake višje rotd-ovine. Zraven njega žena. Oba imata up,rte jpči v til/ai, na -o-b-r-azu ipa -se jima -opazit •vief.Cik-a: žaliolst-, -ki j-ima ra-zjiedia is-rc-e. iNa tleh -je namreč rad .p-rostor p-crastel s t-natv-o. Najbrže j-e -tu gr-o-b, v katerem ie zakopan njun sšn, -ki je izgubil vtsle-d groz-ne vojne svoje ml-a-do življenje. Zraven itega leži: razbito okno im še več drugih -reči. D-ečeik, stoječ ob starčku, zre nemo -v daljavo, kajti tu-dii ©n..se zaveda žalostnega tr-en-otka. 'Na -dir-uge-m koincu podrte hiše stoji mlada mati z detetom v tnaročjiu. Tudi-orna zre v daij-avo, kjeir je morda njeni li-ubl-jenii- mož lege; v prerani grob za svobodo domovine. Ona je hči starčkai, Ikar se ji pozna -n,a obrazu in obleki. -Pred njo leži na tleh razbit top, Od hiše stoji pokonci edino še nekaj zidu in vrata s krasnim -stebrom. Skozi ta gleda petero žensk, grozen prizor, katerega z s-pazim o za hišami pod drevjem. Tam- so obešene na 'dlrtGjgiihi šti-rlii čilicivešikie Hotenje, po rtil-eh pa Keži m-n-ogo kositi. T-o nam svedoiči, k-a-ko grozno je počenjal sovražnik s kristjani.
LISTEK
Učni načrt
za kmetijsko nadaljevalne tečaje na ljudskih šolah.
(Sestavil kmet.-svetnik V. Rohrmann.)
Učna doba traja 5 mesecev od 15. oktobra do 15. iarca. Število ur na teden: 6 v vsakem letniku, skupaj 20 ur.
'r' a *7)	Učni predmet	Številc teden z 1.	ur na a letnik 11.
1.	Verouk		1	1
2.	Kmetijsko spisje		1	1
0.	Kmetijsko računstvo		1	1
4.	Kmetijsko prirodoznanstvo ....	2	a
5.	Kmetijsko gospodarstvo in zadruž-		
	ništvo 		1	—
6.	Državljanstvo in zakonodaja . . .	—	1
	Skupaj . .	6	6 1
	UČNA TVARINA.		
1. Veronauk.
Spolnjevanje dolžnosti proti Bogu, proti bližnjemu in samemu sebi.
'") Priobčujemo v informacijo ta načrt, ki ga jc prinesel »Učiteljski Tovariš-* v svoji letošnji 37. številki.
2.	Kmetijsko spisje.
I. letnik.
Vaje v sestavljanju spisov važnih za kmetovalca. Kup-čijska pisma. Naročilna pisma. Narcčilna pisma za semena, umetna gnojila in druge gospodarske potrebščine. Pisma z računi za prodano blago. Objave, inserati. Poizvedovalna pisma. Prejemni list, izročilni list. Pobotnice.
II. letnik. ®
Vloge na oblastva. Prošnja za posojilo. Odpoved posojila. Naznanilo škode po toči. Vloga za odpis davka.. Naznanilo v slučaju kužne bolezni. Navodilo, kako je oddajali pisma, -brzojavke, denar in blago po pošti. Poraba poštnih položnic. Železniške pošitjalve.
3.	Kmetijsko računstvo.
I. letnik.
Gospodarski računi. Tržne cene, Prodajni in nakupni računi za pridelke in gospodarske potrebščine. Računi o potrebni množini semena za razne velike njive in o stroških za nakup. Računi o potrebni množini umetnih gnojil in o stroških za nakup. Računi o množini pridelkov na razno velikih njivah. Računi o vspešnosti umetnega gnojenja.
II. letnik.
Prodajni računi za živino, za mleko in mlečne izdelke. Preračunba potrebne množine krme za en dan in za celo leto. Nakupni računi za močna krmila. Teža in tehtanje živine. Računi o mlečnosti in živine. Posojilnični računi. Obrestni in odstotni računi. Zavarovalni računi. Posel-ski računi. Vaje v merjenju črt in zemljišč. Merjenje
gnojničnih jam in sodov. V^e v risanju zemljišč in stavb.
4.	Kmetijsko prirodoznanstvo.
I.	letnik,
a)	kmetijsko rastlinstvo.
Kako so rastline vstvarjene. Giavni deli rastlinskega telesa in njih življcnska odpravila (korenina, deblo, listi, cvet in sad.) Razvoj korenine v zvezi z razvojem cele rastline. Pomen koreninskih gomoljčic pri stročnicah. Notranja zgradba rastlinskega telesa. Rastlinska stanlca. Način rastlinske hranitve v posameznih dobah življenja. Kalenje rastlin. Sprejemanje in presnavljanje živeža c-b času rasti. Zoženje rastlin. Razplodba rastlin.
Pogoji rastlinskega življenja. Zemlja, zrak, voda, toplota in svetloba.
Kako je rodovitna zemlja nastala. Kako je zemlja sestavljena: glina, pesek, apno in črna prst (humus). Najvažnejše redilne snovi. Dušik, fosfora kislina in kalij. Važnost bakterij v zemlji. Rodovitnost zemlje. Godnost zemlje za obdelovanje. Lastnost zemlje napram vodi ir. toploti. Razne vrste zemelj.
Zrak in važnost njegova za rastlino. Sestavine zraka; kisik in dušik. Vodeni hlapi. Ogljikova kislina in njer. pomen za rastline. Vzajemna zveza rastlinskega in živalskega življenja. Dihanje.
Voda in njena sestava. Lastnosti vode. Pomen vode za rastlinsko hranitbo.
Važno3ttoplote in svetlobe za rastlinstlinsko življenje.
Obdelovanje zemlje. Zakaj potrebujejo rastline dobro obdelano zemljo. Zakaj je globoko obdelana zemlja bol;
Za to razvejimo vidimo drugo manj porušeno hišo. Od te prihaja neka žena, kii nese ziibellcc, ,v kateri :eži malo dete. Dalje na polju Strle v zrak razvaline nekega gradu. Polje je vse razrito. Morda leže po tleh še človeška trupla, kaijitii v zrslku kroži jaita črnih krokarjev. Za temi ruševinami se dviga nav,pik strma stena, a zadaj se vspenjajo višji hribi. Kako so .-e -ti ljudje veselili povratka diomoiv! Ko so se ,pa vrnrli, so našli vre porušeno in vse uničeno. Kam naj gredo, ko ni kotička, da bi bili vsaj ponoči pod streho! Ko se ozirajo naokrog ,po razvalinah in grobovih, se spominjajo, koliko dragih je izgubilo tukaj vvoje življenje in žalost razjeda srce ubogim beguncem.
Geometrija u osnovnoj
školi.	(Svršetak)
Pred naše gojence smemo iznositi samo onaikve i onohko geometrijskih činjenica, koje i koliko če ih oni moči bez veliko g napora razumeli i prisvojiti u vreme, što nam je odimeireno. Ako nam’je na to pri-pfiizuitri nišam htici teme reči dia to imcina biti. rastrgaiCiO, razbacamto bez ikakvog promišljenog reda. Ne! Geometrija mor,a se u puč. školi podati tako i u tavern opsegu, da ono, što našim gojencima podati ima demo sačinjava celovit, nepretirgnut niz najpro-stijih predočbi i pojmovai, što če ih gojenci naši I zansta u praktičnem životu trebati i njima se po-služiti. Jako je nepregledna' množina geom. likova i telesa, to se ipak ona mogu svesti u tri glavne gru-Pe: uglasta, obla i okruglasta. Iz ovih triju grupa moramo izabrati glavne predstavnike, i to što 'ednostavnije, na koijimai če gojenci deznati ono, što im treba znati, a to su kocka, kvader, prizma, piramida, valjak, čunj i kugla,
Pc.uka u geometriji mora započeti sa kockom; r.a njuj se imadu gojenci upOiznati sa abc geometrije. —■ Veiba ,nje i1 konstrulovanje mora po tom slediti ne-samo na predmeti na u školi, nego i izvan škole. Učitelj mora kod tega paziti, ispravljati, potraživatl i upu čiv a ti, a, gojencima se mora prepustiti radii,ja; učitelj treba da je pomočnik, a gcjenac radnik.
Razmiotirivši 'sve tio, izniijet ču c,mo, što bi se p-o mojem mnenju, moglo podati učencima osnovnih škola, a gg. učitelji če več prema tomevuvideti što sc imade uzeti, ko,jim putem, oblikom, radom i načinom ce to gradivo oibraditi, kao i sredstva, što če ih pri tom upotrebljavati.
Več počaim od prvoga razreda puč. šk. podavaju se gojencima nekoji pojmovi iz geometrije. No od IV. razreda ,(IV. šk. gcd.) imalo bi se započeti sa ris-temjaltičnom (poukom.
Prema torne mogli bismo izneti gradju:
a)	IV, šk. god.
Kocka. — Upozna,vanje geomtr. česti na kocki L j. u,poznavanje ploha, uglova, bridova, kut-ova. Apliciranje proučenoig na škol. nameštajiu, u dvo-rištu, domu, u prirodi. Mere,n,je tih proitegai. Upozna,-vanje m, dm, cm, mm; odiredjiivanje dužina koracima i oboka. — Črtanje upravnih vodoravnih, je.dnakih i nejednakih, kosih, prekinutih i usporednih pravaca na škol. p loči, papir,u i potez,anjc užeta u d.vorištu prema zadanoj mjeri. — Razne kombinacije sa naučenim praivcima n. pr. jedan vodoravni1, drugi oz go
rodovitna in katera zemlja je dobra za globoko obdcla-nje. Zakaj jo plevela čista zemlja bolj rodovitna in kako j® pbvcl zatirati. Kako in zakaj je kamnito zemljo iz-otjsevati. Zakaj in kako škoduje preobilna moča v zemlji in ako je taka zemljišča izboljševati.
Zakaj je gnojenje tako važno. Ali se da z gnojenjem rodovitost zemlje povečati? Kaj ima hlevski gnoj v sebi, in katere njegove snovi so največ vredne. Počem se ravna vrednost hlevskega gnoja. Razlika med dobrim in slabim hlevskim gnojem. Kako je izboljšati in povečati pridelek hlevskega gnoja. Kaj zahtevamo od dobrega gnojišča. Kako je ravnati z gnojem na gnojišču. Kako je napravljati gnojnične jame. Kako je rabiti gnojnico. Zakaj je kompost tako važno gnojilo in kako ga je napravljati in rabiti. Vrednost pepela in apna za gnojenje. Velika važnost umetnih gnojil. Kako je rabiti umetna gnojila, da nam koristijo. Razdelitev umetnih gnojil. Toma-sova žlindra in superfosfat. Kalijeva sol in kajnit. Čilski soliter, amonijev sulfat in apneni dušek. Nakup umetnih gnojil.
Važnost dobrega semena. Lastnosti dobrega semena. Odbiranje in čiščenje semena. Pridelovanje in izboljšanje domačega semena. Varstvo pred plevelom. Odvračanje in zatiranje deteljne predenice.	,
Pridelovanje pšenice (važnost pšenice, lastnosti pšenice, domače in tuje vrste pšenice, obdelovanje in gnojenje za pšenico, setev pšenice, namakanje semena, o-skrbovanje pšenice, žetev in pridelek pšenice).
Pridelovanje turščice. Pridelovanje fižola. Pridelovanje krompirja. Pridelovanje domače detelje. (Nadrobni pouk kakor pri pšenici.) Obdelovanje in gnojenje travnikov in pašnikov.
njega ma.nji ickomiti Itd. :— Delenje pravaca na dva, tri,, četri... do deset jednakih delova.
Črtanje četverine na papiru, škol. pleči, podu; ogrsd.jivanje zem. prostora u dvtorištu, ledini sa četri kolca, a taj prostor opasati sa užetom. Vežbanje uprosudjlvaoju takvih likova od oka. Črtanje četvernih ploha, pcdeli vanj e njihoivib tstr,an.a u delove, a delova priotivnih strana spajati sa prav c im a; dobi-vine četvorine, u prostoru, oboj,iti, zamenično sa drugom bojem (n. pr. erveno, belci, medno). Mreža kooke. — Pravi, ostri i tupl kut. Mere z,a, pov.ršinu: m5, dm2, om", mira2. Izračunavam;'e cipsegai d plesti ne četvorine. — Oplcšje kocke. — Kosa četvorina. —
Pravokutni lidnjak (daljnji pest up a k kao i kod kooke). Črtanje jed,nog pravca kao zbroja zadanih dvoju, 'oduzimanje. Črtanje pravaca 2 i 3X veče duljine prema zadanem pravcu. Zb,rajanje, ioduzima-nje, množenje i delenje praivaca po zadanoj meri. (Saimicstalnici.) Raizliično rajzdeljevianie poavokuitnoka (n. pr. naznačivanje redova u vinogradu, okna na priozoru, vrata iu zidu itd. Kosi' piravokutnik, dvoikut-nica u četvorini i pravokotniku. Pojam trokuta. Kor.strucvanje tih likova. Saistavljanje najprostijih geometrijskih ornamenata od četvorine, pravokut-nika i trokuta. — Izračunavanje opsega i ploštine ■pravokotnika i trokuta'. — Umanjeno črtanje četvor-n‘b, pravokotnih i trckutnih ploha 1 : 10 i 1 ; 100.
b) V. škol. god.
Mreža pravokotna- bridnjaka. — Konstrnovanje i samostalno izradjiivanje prav. bridnjaka i njegove mreže. — Izračunavanje loiplešjal i siadržiiinie kocke, prav. bridnjaka. (Prizme, položena bridnjaka, ines-mernjak.) Kubične mere, šuplje mere i uteži. —
Krugla, polukrugla (motrenje). Predočivamje postanka kružhe plohe. Najznatnije o čestima i svej-stvima kruga: isredište, polumer, promer, obdnica. Krivulja. Vežbe u črtanju kruga,- Motrenje i mjere-nje na predmetima u i izvan škole. Saistavljanje najprostijih ornamenata od kruga, česti kružnice i paralelograma, kako se vidi na predmetima iz sivakidanje o-koline. Predočivanje is tostran o g i istokračnoga trokuta. Opseg se kruga dijeli u 360°; mamut f), sekunda ("), Kružni venac. Izračunavanje opsega i ploštine kruga d kružmoga venca. — Upraivni valjak, šiljnik štozac; mreža i izračunanje cplošja i sadržine. — Izradjivanje najprostijih ornaime.nata sa proučenim likovima. — Umanjeno črtanje 1 ; 1000. —
c) VI. škcl. god.
Konat.ruovanje pravilnioga peterčku,ta, Sester,okufca i oismlerokuita, kalo i nepravilnih likava: 'razniosm.er-njak i nepravilni peterokut. —Pravocrtni geometrijski 'ornamenti i ornamenti u krivuljama na osnovi tih likova, — Izračunavanje opsega i ploštine.
Črtanje škotske sobe, dvorišta, vinograda u oma-njenom merilu, pa proračunavanje tih po,rstc,ra.
Ponavljanje prioiučemog gradiva na objektoma u i izvan škole. — Izradjivanje telesa: kocka, pravokut i peloženog bridnjaka, prizme, šiljnika, valjka stošca, cevi iz drva ili gline,
SZOKGfiNiZACIJE.
Poziv na učiteljslcu skupštinu u Matuljima, koju če se obdržavati u pučkoj školi u Matuljima dne 28. oktobra
o.	g. u 10 sati. — Dnevni red:	Razna	pitanja,	koja se
tiču učiteljstva i škols’tva.	Odbor.
II.	letnik,
b)	Kmetijsko živalstvo.
Kako so živali ustvarjene. Glavni deli živalskega telesa. Prebavila: gobec, želodec, čreva. Dihala: pljuča, koža. Krvna obtočila: kri, srce. Izločila: obisti, spolovila. Gibala: kosti, mišice, kite. Čutila.
Način živalske hranitbe v prvi dobi življenja in pozneje. Sprejemanje in prebavljanje krme. Sestava rastlinskih krmil. Najvažnejše redilne snovi:	beljakovine, tolšče,
škrob, sladkor, vlaknina in sestavine pepela (fosforovo kislo apno, sol in železo). Sestava živalskega telesa. Voda in suha snov. Dušikove snovi: beljakovine, kleje-vine, rogovine. Brezdušikove snovi: tolšče. Pepel: forsfo-rovo kislo apno.
Živinoreja. Zakaj redimo govejo živino in kako je povečati njene dohodke, Značilne lastnosti goveje živine. Domača in tuja goveja plemena. Zakaj je odbirati za pleme živali, ki so ugodpo razvite in dobre za užitek? Korist dobrega krmljenja glede na razvoj života in na užitek (mlečnost, pitavnost, delazmožnost). Važnost močnih krmil za zboljšanje reje in dohodka. Red in točnost pri pokladanju krme. Pokladanje soli. Napajanje živine. Važnost paše za mlado in odraslo goved. Kaj zahtevamo od zdravih hlevov? Snaženje živine in nastiljanje. Prijazno ravnanje z živino. Odvračanje bolezni pri živini. Hitro napenjanje goveje živine. Nevarnost kužnih bolezni. Rdečica pri prašičih in varstveno cepljenje.
č) Sadjarstvo.
Važnost sadjarstva. Razna sadna plemena in njih gospodarska važnost. Najvažnejše vrste jablan za naše kraje. Saditev drevja. Kje dobimo mlado drevje in kako ga
Omladinski list za hrvatsku mladež. Na odborskoj sečnici »Zveze slovanskih učiteljskih društava« obdržavanoj dne 4. pr. m. u Trstu odlučilo se je izdavati omladinske listove posebicč za hrv. a posebice za slov. mladež. Tu se je cdluku stvorilo nakon iserpive debate iz sledečih uzroka: Kada bi se izdavalo list^zajednički za hrv. i slov. decu, sigurno je da ogromna večina slov. dece ne bi či-tala hrvatskih članaka i obratno. Tako bi s jedne, i druge Strane pošli izgubljeni i papir i trošak za tisak itd. — lzdavajuči list odeljeno, s jedne če se i druge strane prc-čitati celi omladinski list. Tim če se postiči, da če mladež radje čitati.
Prije negoli se počme izdavati list, moramo da mu osiguramo gradivom opstanak barerri za po godine.
Pozivamo s toga sve omladinske pisce, sve naše učite-elje i učiteljice, kojt su vešti peru, neka šalju čim više moguče gradiva kol. Vinku Žepiču u Buzet. Sve, što bude dobro, doči če prije ili kasnije u list, ali gradiva moramo da’ imademo čim više na izbor prje negol počnemo z iz-davanjem lista.
Središnji odbor hrv, učit. društava.
Vsem šolskim vodstvom slovenskih ljudskih šol zasedenega ozemlja naznanja odbor za spisovanj.e učnih knjig na razna vprašanja glede uvedbe starih predelanih Wi-drovih in Josin-Ganglovih učnih' knjig, da bodo te knjige v najkrajšem času potrjene, ker se je njihova potrditev zakasnela vsled malenkostnih popravkov, zahtevanih od centralnega urada v Rimu. Upa se, da bodo te knjige dotiskane sredi meseca novembra. Za sedaj je potrjena in pripravljena edinole V. Bandeljeva »Zgodovina Italije«. Mali in veliki katekizem izideta koncem oktofera. Zgodbe in Černivčcve!računice pa koncem novembra. Dotlej naj se po možnosti uporabljajo stare lanske knjige, kolikor jih ima še vsaka šola v zalogi. Vsa naročila naj se naslovijo na »Vodstvo mestne ljudske šole v Vrdeli (Sv. Ivan) pri Trstu:. — Daneu, tačasni predsednik.
Razpisi učiteljskih mest v Koprskem okraju. Uradni list z dne 8. oktobra št. 222 objavlja razglas civ. komisarja v Kopru (za okrajni šolski svet) za sledeča "izpraznjena učiteljska mesta:
1. Za slovenske ljudske šole: Za nadučitelja II. kategorije na mešanih šolah v Boljuncu, Borštu, Kortah, Dekanih, Prealoki, Marezigi, Ospu, Ricmanjih, Sv. Antonu, Sp. Škofijah in Truškah.
Za učitelja voditelja III. kategorije na mešanih ljudskih šolah v Černotiču, Kubedu, Klancu, Movražu, Bostah, Rakitoviču, Tinjanu, Podgorjab, Prešnici, Hrastovljah in pri Sv. Barbari.
Za učitelja II. kategorije na šoli v Dolini.
Za učiteljice III. kategorije v Borštu, Dekanih, Krvavem potoku, Lazaretu, Predloki, Ospu, Sp. Škofijah, Truškah in Pomjanu.
Za podučitelja v Dekanih, Lazaretu, Marezigah, Sp. škofijah.
Za podučiteljico v Dolini.
2. Za hrvatske šole:	Za nadučitelja II. kategorije v Lanišču in na Vrhu.
Za učitelja voditelja III. kategorije v Šovinjaku, Danah, Sv. Donatu, Černicah, Trsteniku, Bergudcu. Grimaldi.
Za učitelja II. kat. v Buzetu.
Za učiteljico III. kat. v Lupoglavi, Lanišču, Slumu, Brestu, Vrhu.
Za podučitelja v Lanišču, Roču.
Za podučiteljico v Buzetu.
Na ta mesta se sprejmejo le učitelji in učiteljice iz zased, ozemlja, ki imajo predpisano usposobljenje.
Prošnje učiteljev, odpuščenih iz kraljevine se vpošte-vajo' le za provizoričen vsprejem.
Učiteljem, ki še niso dosegli usposobljenja, se dovoljuje dostaviti k prošnji spričevalo usposobljenja, ki ga vdobe z že objavljenim izpitom usposobljenja v prihodnjem mesecu. Kdor se poteguje za razpisana učiteljska mesta, naj predloži pravilno opremljene prošnje do 15. novembra tek. leta na naslov koprskega civ. kothisarijata
pravilno sadimo. Kako negujemo mlade nasade. Kako o-
skrbujemo starejše drevje. Gnojenje sadnega drevja.
Kako precepljamo sadno drevje? Varstvo sadnega dre-
vja. Sadna uporaba.
5.	Kmetijsko gospodarstvo in zadružništvo.
I. letnik.
Kako je gospodarsko premoženje sestavljeno, Zemljišča in gospodarska poslopja. Živina in orodje. Pridelki in denar. Vzdrževanje in zavarovanje gospodarskega poslopja. Zavarovanje živine. Važnost dobrih gospodarskih strojev. Skrbno spravljanje in varčno ravnanje z domačimi pridelki. Kako je gospodariti z denarjem.
Knjigovodstvo. Popis premoženja. Blagajnična knjiga. Dolžna knjiga (zapisnik dolžnikov in upnikov). Popis orodja.
Korist kmetijskega zadružništva. Razne vrste gospodarskih zadrug. Uredba in poslovanje zadružnih posojilnic. Uredba splošno kmetijskih zadrug (na kupnih in prodajnih zadrug). Mlekarske zadruge. Živinorejske zadruge.
6. Državljanstvo in kmetijska zakonodaja.
II. letnik.
Vas, politična, farna in šolska občina. Občinski odbor, župan, svetovalci. Delokrog občinskega odbora. Volitev občinskega odbora, župana in svetovalca. Občinske doklade. Občinsko premoženje. Občinski dohodki in stroški. Okrajno glavarstvo. Deželna vlada. Ministrstvo. U-prava države. Dolžnost in pravice državljanov. Kmetijski zakoni o varstvu poljščine in sadnega drevja. Zakon o varstvu koristnih ptic. Zakon za zboljšanje živinoreje. Služnostne pravice. Dolžnost prijave kuge sumljivih živali.
polom svoje predpostavljene šolske oblasti. Priložiti je tem prošnjam:
Spričevalo učiteljišča, dekrete prejšnjih imenovanj, spričevalo uradnega zdravnika in tabelo kvalifikacije (v dveh primerih).
Ako učitelj namerava, prositi za več mest, mora predložiti za vsako mesto posebno prošnjo.
ŠOLSKE VESTI.
Opozarjamo vse hrvatske tovariše in tovarišice na poziv, ki nam ga je poslal naš sourednik Lov. V. Šepič iz Buzeta in ki ga objavljamo v današnji številki pod rubriko »Književnost in umetnost«,
K poglavju o učiteljskem brezpravju. Doslej smo mislili, da vladati se pravi, izvrševati vzvišeno funkcijo vodnika moralnega in materijalnega življenja širokih :judskih mas, katero prenese človeška skupnost na izvoljene posameznike, da izvršujejo nad njo svojo oblast po pravici in poštenju. Odslej mora biti naše prepriččfnje drugačno, kajti postopanje naših predstojnikov z nami ne nosi na sebi onih najelementarnejših karakteristik, ki smo jih gori omenili. V to trditev nas posebno oprav-čuje poteza, s katero je skušala oblast opravičiti svojo trditev o začasnosti nameščenja slehernega jugosloven-skega učitelja. Zadeva je bila namreč taka:. Po okupaciji naših krajev od strani italijanske vojske so začeli padati med učiteljstvo najraznovrstnejši ukazi vseh mogočih vojaških zapovedništev: od najvišje instance generalnega vodstva tja do zadnje sarže skromnega poročnika. Med temi odredbami je bila tudi ena, neupravičena sicer po mednarodnem pravu, a vendar .taka, ki je govorila jasno: ali tako, ali pa pojdeš k vragu! Najvišje zapovedni-štvo je zahtevalo od učiteljstva (vsaj v tržaški okolici je bilo tako!), da vloži prošnjo za službeno potrditev, ker bi se v nasprotnem slučaju vsi. neprosilci smatrali kot odpuščeni. Svojo misel o meču in svincu smo že povedali in tedaj se ni čuditi,' da je učiteljstvo, dasi v trdni veri, da se mu godi krivica, tudi zaprosilo za službeno potrditev^. Znan nam je celo slučaj, ko je moral neki tovariš z dežele vložiti primerno prošnjo v isto svrho na poveljnika vaške garnizije in sicer vsakokrat ko se je ta menjal, ker je smatral vsakokratni poveljnik sklep svojega prednika za neveljaven in zanj — neobvezen.
Zdaj ti pa pride-šolska oblast in ti govori o priznanju provizoričnega nameščenja tudi od strani jugoslovenske-ga učiteljstva samega! Hujše ironije si ne bi mogel izmisliti niti sam Mefisto, sin pekla.... O, Macchiavelli..,. Macchiavelli! Našel si svoje zastopnike i v .tem »svobodnem času vseobčega »demokratizma« in medsebojne »ljubezni«.... Samo ene poteze ni na njih: poštenega priznanja v blatu krivice pogreznjenih rok!
Povsod ista pesem! Ob trdi koži naših oblasti, ob njeni trmoglavosti, ki peha nekdaj tako cvetočo šolsko organizacijo naših dežel v neizogibno pogubo, se razbije vsako plemenito stremljenje primorskega učiteljstva. Vsak nasvet, vsaka intervencija, vsak protest najde v uradih gen. civ. komisarijata sicer kopo lepih besed, ki se pa vsikdar dosledno razblinijo v nič, ker jim manjka — dejanj, Godi se to ne samo, ko gre za učiteljske materijalne in moralne interese, ampak tudi takrat, ko gre za koristi šole, ki je najvišji interes primorskega ljudstva samega. Nič ne zaležejo intervencije posameznikov, a nič ne zaležejo tudi intervencije učiteljskih organizacij. To poslednje smo izkusili tudi mi sami!
V zadnjih dneh pa smo doživeli celo presenečenje, da niso zalegli nič koraki učiteljskih organizacij niti takrat, ko so bili podprti z močjo naširoko organizirane politiške stranke. Povod temu spoznanju je dal šolski, kaos, ki se je v gnezdil pri nas v zadnjih dveh letih in proti kateremu so nastopile vse učiteljske organizacije, italijanske in jugoslovenske.
V poročilu o zborovanju socijalisličnega učiteljskega sindikata v Irstu, ki ga je prinesel »Lavoratore della Sera« od dne 8. t. m., beremo sledeče stavke: »Sindikat, prepričan, da nič ne zmorejo več deputacije, ki intervenirajo V šolskih uradih, da nič ne pomagajo vsi protesti, sklene, da bo potom časopisja vse odkril široki javnosti«...
Tedaj odpovsod ista pesem! Doslej smo mislili, da je samo pri nas vsako stremljenje po izboljšanju šolstva obsojeno v končni neuspeh; te besede pa nam jasno kažejo, da se je ta bolezen razširila tudi na učiteljsko organizacijo, ki uživa popolno podporo močne socijalističnc stranke. Prepričani smo, da doživi isto fazo tudi v najkrajšem/ času učiteljstvo, organizirano v »U. M. T.« In ko bomo vsi na eni in isti točki, takrat morda vendar najdemo skupno pot, pa ne za nasvete, proteste in intervencije, ampak za — odločno akcijo!
Neverjetno a resnično. Na zborovanju tržaškega učiteljskega sindikata, ki se je vršilo v nedeljo, 3, t. m., je bilo nekoliko pojasnjeno delovanje naših šolskih oblasti. Poročevalec o učiteljskih zadevah se je dotaknil tudi znanih slučajev odstavljenja nekaterih socialističnih učiteljev, ki jih oblast opravičuje z nesposobnostjo poslednjih.
V ilustracijo kako je oblast postopala v tej zadevi, naj sporočimo našemu učiteljstvu le dvojico izmed vseh primerov. Nekemu odslovljencu, ki je zahteval od nadzornika, da se mu naznanijo natančno njegovi grehi, je ta nasvetoval, naj premenja kraj službovanja zaradi — malarije, na kateri baje trpi. Strokovna nesposobnost se je tedaj izpremenila vsled' učiteljevega nastopa v fizično bol, zaradi katere je bil nadzornik tako v skrbi, da je nesrečnika-v blagor ogrožendmu šolstvu in Kristovi ljubezni kar — odslovil. Čisto umestna se nam zdi tedaj o-pazka poročevalca, ki je ironično menil, da bi bil moral nadzornik predlagati ustanovitev posebnega učiteljskega zdravilišča, kjer naj bi se zdravil nesrečni bolnik in kamor naj bi pošiljali še vse one učitelje, ki bodo morda še v bližnji bodočnosti oboleli za malarijo ali pa sličnimi »boleznimi«.
Klasičen je pa naravnost drugi slučaj! Ob koncu lanskega leta je bil neki učitelj odslovljen, čeravno je dosegel v službeni oceni 3 pohvalnih redov. Na njegovo poizvedovanje, se mu sporoči, da je odslovljen zaradi strokovne nesposobnosti in sicer na podlagi poročila šolskega^ vodstva. Šolski voditelj protestira odločno proti tej trditvi, a nadzornik vztraja na svojem stališču in končno izjavi, da mu je šolsko vodstvo sporočilo, da omenjeni učitelj nima lepe — pisave. Konec zadeve je seveda tak, kot mora biti pri otročjih možganih naših novodobnih pedagogov! Učitelja povabijo v urad šolskega nadzornika, kjer mora pod njegovim »strokovnim« nadzorstvom prepisati sam svoj odslovilni dekret in tako dokazati »de faeto« svoje zmožnosti v lepopisju. Zaključna morala teh resničnih dogodkov pa je ta: Učitelji, ogibajte se skrbno... malarije in pero v roke vsaj uro na dan, da se vaša ek-zistenca ne prekucne na eni sami nerodno zapisani črki. Naš urednik je v skrbi za svojo bodočnost že začel z lepopisnim »i« in »u«... Seveda lepo po taktu, da bo vsa reč v redu in pa evetuelna nesreča manjša!
Kaj pa to? Kr. komisar v Kopru tedaj razpisuje učiteljska mesta. In to je prav, kajti dovolj je bilo čakanja in odklevanja. Treba je, da se šolsko vprašanje vendar enkrat začne reševati in sicer najprej z razporeditvijo u-čileljstva po raznih šolah. Dober je ta ukrep komisarja in zato ga podčjk*fFlno še enkrat. A v samem razpisu smo našli mestdf ki je dvoumno in zato je potrebno malenkostne razjasnitve. Dekret citira dobesedno:	Na ta
mesta se sprejmejo le učitelji(ice) iz zasedenega ozemlja, ki majo predpisano usposobljenje. Jasno ni v tem stavku, ali misli komisar le na učiteljstvo, ki tu prebiva, ali pa sploh na vse učiteljstvo, ki ima domovinsko pravico v zasedenem ozemlju, tedaj tudi na ono, ki začasno službuje izven premirne črte. Če misli na prvo razlago, potem ni našemu šolstvu nič pomagano, ker se po razpisu število učiteljstva ne bo pomnožilo, ampak ostane isto, kakor je bilo v prejšnjem letu. Naše stališče je, da mora oblast vzeti v poštev tudi one učitelje z domovinsko pravico v zasedenem ozemlju, ki slučajno služijo izven pre-.mirne črte. Teh je mnogo in vemo, da bi se rad marsikateri vrnil in bi se tako lahko zasedla vsa ona mesta, za katera nimamo učnih moči. Če se oblast ne postavi na to stališče, naj nam ne hodi z izgovorom, da ni bilo za zaprte šole nič — ko-mpetentov. Pri teh razmerah ti poslednji ne bodo zrasli, kakor gobe po dežju. Sicer bomo prisiljeni zapisati drugič, da je vse le — humbug!
Izpraševalne komisije za izpite učit. usposobljenja.
Z odlokom od 8. t. m. je gen. civ. komisarijat ustanovil sledeče komisije; 1) v Trstu (s sedežem v ženskem liceju »Giosue Carducci); 2) v Gradiški (učiteljišče); 3) v Puli (ženski licej »Regina Elena«) in sicer vse troje za izpite usposobljenja za italijanske šole in pa poučevanja italijanščine na neitalijanskih šolah; 4) v Tolminu (učiteljišče) za izpite usposobljenja za slovenske ljudske šole in za poučevanje slovenščine in italijanščine na neslovenskih šolah; 5) v Kastvu (učiteljišče) za izui1" ’• sposobljenja za hrvatske ljudske šole in za poučevanje hrvaščine in italijanščine na nehrvatskih šolah; 6) v Trbižu (ljudska šola) za izpite usposobljenja za nemške ljudske šole. Izpiti se bodo vršili od 5. nov. t. 1. dalje. Pristojbina znaša 30 L, ki jo plačajo kandidati, ko se predstavijo k izpitu. Oni, ki niso še prošenj opremili s kolekom 2 L, ga morajo prinesti s seboj. Učitelji z dveletno prakso, ki še niso vložili tozadevnih prošenj, jih lahko še predložijo naravnost na pristojne izpraševalne komisije potom okrajnih šolskih nadzorništev.
Štrajk učiteljstva v Furlaniji? Na zborovanju furlanskega učit. sindikata, ki se je vršilo v Gradiški dne 3. oktobra t. 1., je sklenilo učiteljstvo, da se posluži najskrajnejših sredstev, ki bodo oblast prisilila k upoštevanju učiteljskih zahtev, izraženih v posebni spomenici, ki je bila predložena kompetentnim faktorjem že pred 3 mfeseci. V to svrho se je izdelal natančen načrt, ki naj zagotovi eventualnemu učiteljskemu gibanju tudi popo-len uspeh. Sindikat bosta podpirala v tem boju goriška »Delavskega zbornica« in tudi socijalistična stranka sama, kakor sta zagotovila zbranemu učiteljstvu sodrug Invvinkl in Callini. Izvoljen je bil tudi poseben ožji odbor, ki naj zasleduje razvoj te zadeve in naj o pravem času določi tudi dan štrajka. Obenem je bilo tudi sklenjeno, da se stopi v stike z učiteljstvom naciionalistične »U. M. I.« v Goric, da se tako v skupnem boju izvojujejo učiteljske pravice. O poteku te zadeve bomo še poročali.
Novi »priboljški« k učiteljskim plačam. Centralni urad za nove pokrajine v Rimu je določil, da se zakon bivšega ministra Della Torre in nove draginjske doklade, u-veljavljene z odlokom od dne 3. junija 1920., ki jih je bilo deležno le učiteljstvo iz stare kraljevine, nakaže tudi ljudskošolskim učiteljem naših pokrajin, ki so plačani od deželnih šolskih fondov. — Da ne bo v naši hiši prevelikega veselja, ki bi lahko škodovalo našemu zdravju, naj pojasnimo nekoliko ta odlok. Podrobnosti Berenjni-jevega zakona z varijanto Mortare so vsakomur znane. Tudi to bo naše učiteljstvo najbrž znalo, da je bilo administrativno uradništvo, ki je zaposleno v državnih šolskih uradih Italije, plačano po nekem drugem zakonu, ki je v materijalrfem oziru ugodjpejši od Bereninijevega zakona in varijante Mortara. Minister Della Torre je po dolgem zahtevanju dosegel neko izenačenje te diference, tako da se gibljejo sedanje plače ljudskošolskih učiteljev v Italiji od 3600 I, do 5600 v 24 službenih letih; začetniška plača je določena na 3100 L. K tem vsotam je prišteti običajne draginjske doklade. Splošni povišek z ozirom na Bereninijev zakon znaša tedaj 500 L letnih.
Glede draginjskih doklad pa je minister Schanzer izdal dne 3. junija t. 1. odlok, po katerem se z veljavnostjo od 1. junija t. 1. dovoljuje učiteljstvu nova dodatna draginj-ska doklada v znesku 100 L mesečnih. Oženjeni in tisti, ki morajo vzdrževati več družinskih članov, imajo pa
pravico še do ene dodatne doklade v znesku 0'85 L dnevno za vsako osebo. V slučajih da služita dva člana 1 družine, se enemu ta dnevna doklada ne prizna, ampak 1 sme biti deležen le doklade mesečnih 100 L. — Ko dobi- | mo natančne obrazce teh novih »priboljškov«, jih borna | priobčili.
Z ozirom na goriomenjeno vest iz Rima poroča gen. J civ. komisarijat, da je dal nalog vsem šolskim upravam, 1 deželnim in okrajnim, naj nemudoma izvršijo sklep mir.:'- I strskega predsedništva, s katerim se učiteljstvu Goriške i in Istre dovoljujejo z vzvratno veljavnostjo priboljšku 1 določeni za učiteljstvo starih pokrajin z odredbama od 3 13. maja in 3. junija t. 1.
Ker se bo pa končna izvršitev tega odloka zavlekla J nekoliko časa, je gen. civ. komisarijat določil, da se u- M čiteljstvu kot predujm na nove priboljške izplača nemi:- | doma vsota 500 L, ki odgovarja mesečnim 100 L, počenJi J od 1. junija t. 1.
itnjižetmosl In umetnost.
Mladinski list. Ideja izdajanja mladinskega lista za za- J sedeno ozemlje, tega za našo deco tako potrebnega gla-nika vsega dobrega in lepega, je našla obilo razumevanja j tudi v vrstah slovenskih književnikov. Na povabilo u-redništva se je odzvalo lepo število pesnikov in pisate- | ljev, ki so obljubili, oziroma že izročili svoje prispevke.'* Naj navedemo nekatera imena, ki nam jamčijo, da bo čtivo, katerega hočejo jugoslovenski učitelji nuditi svoji mladini, res na pravi umetniški višini, kar bo gotov:; ■> pripomoglo k poglobljenju in izčiščenju otroške dušev- i nosti, tako krvavo križane v teh dolgih vojnih letih. Do-sedaj so prijavili svoje sodelovanje sledeči slovenski pe- ;1 sniki in pisatelji: Anton Bagatelj, France Bevk, Fran S
S.	Finžgar, Igo Gruden, Cvetko Golar, Stano Kosovel, ■ Fran Ločniškar, Joža Lovrenčič, Karel Širok, Ksaver j Meško, Fran Milčinski, Josip Pahor, Josip Ribičič, Janko j Samec, Silvin Sardenko in Julij Slapšak. Uredništvo upe, j da se bo krog sotrudnikov še bolj razširil, tako da bodo ? v našem listu govorili odrešilno besedo slovenski mladici ' zasedenega ozemlja vsi najboljši glasniki slovenskega! duha.
Poziv. Pozivljemo ovime sve naše hrvatske učitelje i učiteljice, da pošalju na nadučitelja Vinka Šepiča u Bo- . zetu več napisano gradivo za buduči naš omladinski list, 1 kojeg ne kanimo ni izdavati, ako nemarno prije gradiva bar za 2—3 broja. Mi smo učitelji, pa kako tako vi znamo deci govoriti, pa dosledno i pisati. Ne dopustimo, da naša j indolenlnost ubije več u porodu taj naš list za mlati 'svet, što je nama prva i zadnja nada.
Učit. odbor i uredništvo.
razme' vestl
t Pouk o nravnosti j.e uveden. kot samostojen obvez- j i ni predmet v Italiji od I. 1877., na Francoskem o:>
1.	1882., na Angleškem od L 1906., v Ameriki islc- j tako ,dolgo, na Japonskem, ipa se utči že ‘polnih 30 lev -V letošnjem letu se je vršil v Pragi shod zastopnikov šolstva, kulturnih 'Organizacij,' univerzitetnih profesorjev i. t. d., ki je sprejel resolucijo1, v kateri zahteva, dia se ta .pouk uvede z letom 1920.-21. tu.' v češke šole.
Ministrstvo države SHS ,je odredilo na zahtev ministra prosvete, da se izplačajo učiteljstvu 25% draginjske doklade od) junija t. 1., kakor jih že prejemajo vsi drugi državni uradniki.
Poverjenik za socijaino skrbstvo v Sloveniji c •odpoklical zastopnika tega poverjeništva v viš. šolskem. svetu, bivšega, nadzornika Fr Lavtižainja) in j-m e no val na njegovo mesto tov. Teod. Betrianija.
Iz Beograda poročajo, da se izdeluje v ministrsh : za prosveto, načrt zakona 'o ureditvi .prejemkov v,pc-ko,jenih učiteljev, vdov in otrok umrlih ali pa v vojn* padlih učiteljev. Za podlago načrta služi novi uč- j teljski zakon.
Adolf Heyduk, češki .pesnik, ki. je preložil na češ- ) čiinoi Balulmbachovegiai »Zlatoroga,« .je praznoval 85 letnico svojega rojstva.
V Londonu se priredi izložba ročnih del jugosLc-1 j venske dece, na katero je .poslal učitelj Božo Račiči I iiz Bete Krialpne 107 predmetov.	;	•
Šolski izdatki Angleške, Provizorična., minimalna skala za povišanje učiteljskih plač na Angleškem, ki jo je predložit minister prosvete M. Fischer, je : povišala državne izdatke za vzdrževanje šol za jj datki (iz.kjučujoč univerze 5n kolegije) okoli 14 m-. 3,500.000 funt. štert. V lehiii 1913. so znašali ti iz- | lijonov funt. šterl, V prošlem letu so .doisegli vsoto ! 33,000.000, a v letošnjem letu so se povzpeli na ‘ ogromno vseto 45,000.000, kair pomeni. 40% zvišanje z ozirom na lansko vsoto. V nji sc zajeti izdatki za . osnovne in srednje šele, tehniške in učiteljske pen-zi.on.at-e. Državni- stroški, za vseučilišča in nekatere kolegije -so znašali v lanskem) letu 1,000,000 fun,. šteri, letos Pia narastejo. z.a. pol milijona. Istot.ako jc postavljena v .preračun visoka vsota za vzdržanie ' Narodnega muzeja im Galerije umetnosti.
Iz uredništva.
Petruška — Bazovica: Vaše ocene »črnega panterja« ne moremo objaviti, dokler nam ne javite svojega pravega imena. — E.: Sempatja bomo kako drobtino porabili.