3

2


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 27. oktobra 2011  Leto XXI, št. 43


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 27. oktobra 2011

Porabje, 27. oktobra 2011

ŽEKŠ IN JESIH OCENILA
DELO URADA
STR. 2
BARVE
IN RADOSTI
PORABSKE
JESENI
STR. 4.-5.

Županijsko priznanje Eriki Köleš Kiss

V dnevih okoli 23. oktobra so po vsej Madžarski potekale slovesnosti v počastitev 55. obletnice revolucije leta 1956 in ob 22. jubileju razglasitve Republike Madžarske. V Sombotelu so se 21. oktobra po polaganju vencev na trgu revolucionarjev predstavniki Skupščine Železne županije z gosti sestali na slavnostni seji v dvorani Županijske hiše.
V svojem nagovoru je predsednik skupščine Ferenc Kovács izpostavil, da obstajajo trenutki, ko je treba v boju za svobodo stopiti pred ljudi in sprejeti odgovorno nalogo. Ministrski predsednik Imre Nagy in njegovi soborci so leta 1956 dokazali narodovo sposobnost, da se lahko zoperstavi velesili. Voditelji upora in številni vstajniki so plačali s svojimi življenji, njihova prizadevanja pa niso bila zaman. Po mnenju predsednika Kovácsa moramo tudi danes nadaljevati boj revolucionarjev in ga zaključiti z zmago. Ker pa ima vse svoj pravi čas, je potrebno v današnjih težkih, kriznih časih preobraziti državo in izoblikovati »dostojno narodno samozavest«. Treba je živeti za druge in ustvariti nekaj trajnega.
Prav take ustvarjalce so na seji ob državnem prazniku nagradili z županijskimi priznanji, tako na področju uprave, šolstva, znanosti kakor tudi umetnosti. Predsednik Univerzitetnega središča Savaria prof. dr. Karel Gadányi je prejel priznanje za dejavnost na področju organizacije športa, z manjšinsko plaketo pa so bili nagrajeni trije. Med njimi je bila profesorica slovenskega in madžarskega jezika na Srednji strokovni šoli Béla III. v Monoštru in podpredsednica Državne slovenske samouprave Erika Köleš Kiss.
Nagrajenka že desetletja skrbi za bolj učinkovito poučevanje slovenskega jezika in za krepitev slovenske kulturne identitete. Na začetku devetdesetih let je bila med pobudniki poučevanja slovenskega jezika kot učnega predmeta na monoštrski gimnaziji, sestavila je tudi učni načrt, kasneje pa si je prizadevala za možnost opravljanja mature iz slovenščine. Na trenutnem delovnem mestu skrbi za sodelovanje z ustanovami v matični domovini.
Kot članica lokalne manjšinske samouprave je bila glavna pobudnica mesečnih slovenskih maš v Monoštru, aktivna pa je tudi pri organiziranju slovenskih kulturnih prireditev, romanj in koncertov. Sama tudi poje v Komornem zboru ZS v Monoštru. V imenu uredništva čestitamo nagrajenki.
(V naslednji številki lahko preberete daljši pogovor z dobitnico.)
-dm-


Nagrajenka Erika Köleš Kiss (prva z desne) s predstavniki Skupščine Železne županije


Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in nagrajenka Erika Köleš Kiss

Za intenzivnejše
čezmejno sodelovanje

Žekš in Jesih ocenila delo Urada

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih sta v Ljubljani na novinarski konferenci predstavila delo Urada v času mandata vlade Boruta Pahorja. Minister je ocenil, da je Urad za Slovence delal »trdo« in »sorazmerno uspešno«, med glavnimi dosežki pa je izpostavil rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in rešitev financiranja slovenske manjšine v Italiji. Sicer pa je po mnenju Žekša največji dosežek njegovega Urada ta, da niso odpirali političnih tem in da so ob tem zelo razburkanem notranjepolitičnem dogajanju ostali nevtralni.
Žekš je v pregledu doseženega na področju Slovencev v zamejstvu ocenil, da se je položaj Slovencev povsod v zamejstvu izboljšal. Na Madžarskem se je tako v času mandata dvakrat sestala slovensko-madžarska mešana komisija, do premikov je prišlo na področju vizualnih medijev, saj je oddaja Slovenski utrinki zopet prešla na 25-minutno oddajanje živega programa. Veliko je bilo storjenega tudi na področju šolstva, kjer s finančno podporo Slovenije v porabske vrtce že nekaj let prihaja vzgojiteljica iz Slovenije. 
Med pomembnejšimi dogodki, ki jih je v svojem mandatu organiziral Urad za Slovence, je Žekš omenil prvo skupno srečanje Slovencev iz zamejstva in po svetu ob 20. obletnici samostojnosti države. Urad je večji poudarek dajal tudi podpori mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu ter pri tem poleg akcijskega načrta sodelovanja in podpore mladim Slovencem pripravil številne okrogle mize in razpise. Prav tako so spodbujali krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in sosednjimi državami, kjer živi slovenska manjšina, in v tem oziru organizirali več poslovnih konferenc.
Državni sekretar Boris Jesih je zbranim novinarjem predstavil tudi svoj pogled na delo v preteklih treh letih in kot najpomembnejše izpostavil dejstvo, da se je v tem mandatu Urad spremenil iz servisa za razdeljevanje finančne podpore v organ, ki aktivno koordinira politiko do Slovencev v zamejstvu in po svetu. Ob tem je kot pozitivno izpostavil to, da je Urad sistematiziral področje čezmejnega sodelovanja, kjer se manjšinske organizacije sedaj bolj sistematsko vključujejo kot prej.
se

Slovensko-madžarska mešana komisija za čezmejno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti je 14. oktobra na tretji seji na gradu Grad na Goričkem pregledala uresničevanje letošnjih projektov in se seznanila z načrti za prihodnje leto. Tokrat so se seznanili tudi s konkretnimi projekti v okviru izvajanja čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013, med njimi so Via Savaria - romarska pot svetega Martina, Mura-Raba tv - čezmejni medijski prostor (s porabske strani sta partnerja Gotthárd tv in Zveza Slovencev na Madžarskem, Upkač (projektni partner Razvojna agencija Slovenska krajina)  in V harmoniji s pokrajino (projektni partner Občina Števanovci).
Delovni načrt komisije je razdeljen na štiri področja (Regionalni razvoj in obmejno sodelovanje; Promet, razvoj in harmonizacija infrastrukture; Razvoj gospodarskega sodelovanja; Razvoj sodelovanja na področju turizma in kulture).
Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki je tudi sam sodeloval na seji, meni, da je za manjšino posebej pomembno drugo poglavje, kajti brez primerne prometne infrastrukture ni ne razvoja gospodarstva ne kulture in ne turizma. Martin Ropoš je izpostavil mnenje predsednikov obeh krovnih slovenskih organizacij o izgradnji cestne povezave Gornji Senik-Verica. Pri tem projektu so zagotavljene finance za odkup zemljišč, medtem ko za izgradnjo same ceste ni denarja. (Da tega niti v letu 2012 ne bo, sem se lahko prepričala iz pisma državnega sekretarja Zsolta V. Németha, ki je to črno na belem zapisal v odgovoru, ki ga je poslal predsedniku slovenske samouprave Verica Ištvanu Trajbarju). Madžarska stran je imela idejo, da bi k projektu pritegnila slovenskega partnerja, tako bi lahko izgradnjo ceste finansirala iz evropskih sredstev. Predsednika krovnih organizacij se s tem ne strinjata, kajti gre za cesto na teritoriju R Madžarske, zato finansiranje ni izvedljivo iz evropskih sredstev za čezmejno sodelovanje. (Prav zaradi tega je bil zavrnjen projekt Zaprte kapitalske družbe za razvoj infrastrukture - NIF Zrt.) Predsednik Ropoš meni, da se je R Madžarska leta 2007 zavzela za izgradnjo ceste, ki bo povezovala dva dela Porabja, iz lastnih sredstev, in je projekt le tako izvedljiv.
Prekomejno povezovalno vlogo pa imajo naslednje cestne povezave: Andovci-Budinci, Kercaszomor-Krplivnik, Bödeháza-Žitkovci, Rédics-Genterovci. Zaprta kapitalska družba za razvoj infrastrukture NIF Zrt. je leta 2009 pripravila projekte za omenjene cestne povezave, uspešen je bil le projekt Rédics-Genterovci, projekte za ostale tri ceste so zavrnili, tako Porabje spet ni dobilo nič. Ropoš je predlagal, naj komisija podpre izgradnjo nadaljnjih dveh povezav me Porabjem in Slovenijo, in sicer ces-ti Gornji Senik-Čepinci in Verica-Čepinci.
Predsednik Ropoš je opozoril tudi na to, da se obmejne občine na Madžarskem soočajo s finančnimi težavami, zato se zaradi lastnega deleža in naknadnega finansiranja težko udeležujejo raznih razpisov. Javna uprava je na Madžarskem pred temeljito reorganizacijo, ne ve se še, kakšne pristojnosti in kakšne naloge bodo imele občine in v kakšni obliki bodo delovale, zato je prosil, naj se to upošteva pri delovnem načrtu mešane komisije. 
M. Sukič


Državni sekretar dr. Boris Jesih in minister dr. Boštjan Žekš  

SLOVENIJA PODARJA SLOVENCEM V SOSEDNJIH DRŽAVAH LIPE

Štajerski Slovenci v Avstriji

Ob dvajsetletnici samostojnosti Slovenija podarja lipe Slovencem v sosednjih državah. Prejšnji teden sta v Potrno/Laafeld lipo pripeljala državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih in Rudi Merljak iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na prisrčni slovesnosti pred Pavlovo hišo je predsednica Kulturnega društva člen VII. Suzanne Weitlaner povedala, da običajno prejema darila tisti, ki slavi, torej bi morala ob obletnici darila dobiti Slovenija. Ampak so se v Sloveniji odločili obdariti Slovence v sosednjih državah z lipo, ki je drevo miru in simbol slovenske države. »Zelo se veselimo tega darila in obljubimo, da bomo lipo negovali tako, da bo v prihodnosti pod krošnjo združevala nemško in slovensko govoreče Štajerce in Štajerke,« je izpostavila predsednica krovne organizacije Slovencev na avstrijskem Štajerskem. 
Na slovesnost so prišli tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, okrajni glavar dr. Aleksander Majcan in župan občine Radkersburg/Radgona okolica, kamor spada Pavlova hiša v Portrni, Heinrich Schmidlechner, ki je v kratkem nagovoru poudaril dobro sodelovanje s Kulturnim društvom člen VII. Lipa pa je simbol miru in dobrih odnosov v tem prostoru. Državni sekretar Boris Jesih je poudaril, da je krovna organizacija štajerskih Slovencev le nekoliko starejša od slovenske države in se ozrl v čase, preden je bila obnovljena Pavlova hiša, v kateri se nenehno nekaj dogaja. Ta čas je odprta likovna razstava v okviru graške Štajerske jeseni, uveljavljenega kulturnega festivala v Gradcu. Mešani zbor Pavlove hiše  je zapel znano Lipa zelenela je, nato pa je sledilo dejanje saditve lipe na primernem kraju prostranega dvorišča Pavlove hiše. Slovesnosti se je udeležil tudi Ernest Ebenšpanger, predsednik Uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, ki na različnih področjih sodeluje s Pavlovo hišo.
Lipo, ki jo je Slovenija podarila Porabskim Slovencem, bodo predvidoma  v Monoštru posadili v prvi polovici novembra, ko bo na obisku v Sombotelu in Porabju minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akademik dr. Boštjan Žekš. 
E. Ružič


Na velikem dvorišču Pavlove hiše so predsednica Suzanne Weitlaner in gostje posadili lipo, ki jo je Slovenija podarila štajerskim Slovencem v Avstriji.

Zopet se je čüla božja rejč v slovenskom geziki  v Budimpešti 

Slovenska manjšinska samouprava v 18. okrožji v Budimpešti in Slovensko drüštvo v Budimpešti sta se pogodili, ka de eno leto samouprava, drugo leto pa drüštvo organiziralo slovensko mešo. Po vrsti bi lani mi mogli držati mešo, samo je drüštvo melo 20. obletnico s sveto mešov, tak smo mi letos bili na radej. 
Pri nas je slovenska meša v tistom cajti kak ovak, tak ka mi go vküp držimo z madžars-kimi verniki. Mešo je slüžo gospaud Ferenc Merkli, bivši gornjesenički župnik, pri meši je spejvo cerkveni zbor sv. Cecilije z Gorenjoga Senika. Na začetki meše, potistim, ka je župnik pravo, Gospod z vami  in smo odgovarjali In s tvojim dühom, je rejč prejk vzejo naš domanji župnik, steri je tak začno svojo besedo: »Gvüšno se čüdivate, ka vas je župnik nej v madžars-kom rejči pozdravo.« Ta je pravo, ka mi, slovenski verniki, že tradicionalno mamo vsako drugo leto v tau cerkvi mešo in on je tauma sploj rad, vej pa vsi enoga boga molimo in vörvamo, kakšnikoli gezik gučimo. Vej je pa rimskokatoličanska vöra  razširjena po cejlom svejti. Gospaud Ferenc Merkli ja sveto mešo goraldüvo za žive in pokojne Slovence. Po evangeliji, steroga so gor šteli v slovenskom in vogrskom geziki, v pridgi se je zavalo domanjomi župniki za priliko, ka leko mašüva (njeva dva sta dobriva prijatelja, v Rimi sta se vküp včila) in je po tistim  citiral (idézett) iz evengeliuma, v katerom je od gostüvanja bilau gunč in je pravo, na gostüvanje se šika titi in se lepo vözravnati, če nas pozovejo. Gda pa nas gospodni Baug pozove, te se pa moramo nej samo zvüna, litji znautra tö lepau oblečti, namreč s čisto düšov, ka Baug vsakšoga čaka na gostüvanje, neodvisno (függetlenül) od toga, kakšen gezik gunčimo.
Odgovarjanje in molitve je vsakši v svojom geziki leko obredo, Madžari so tö znali, ka trbej odgovarjati ali pa moliti, ka je na projektori vö bilau napisano vogrski. Nika čüdovito je bilau tau poslüšati in preživeti. Cerkveni zbor je pa sploj lejpe pesmi popejvo pod vodstvom kantora dr. Gábora Sebestyéna. Na konci meše je gospaud Ferenc Merkli posvečo v slovenskom in madžarskom geziki pesmarico Poslušajte vsi ludje (pesmarico je vödala Državna slovenska samouprava).
Po meši nam je pevski zbor lejpi koncert pripravo iz Marijini pesmi, ker je oktober Marijin mejsec in naša cerkev je posvečena Blajženi Devici Mariji. Dosta vernikov je ostalo v cerkvi  in z velkim ploskanjom so zahvalili lejpe pesmi.
Predsednik samouprave Feri Kranjec se je lepo zahvalo domanjomi župniki za mesto in za lejpi sprejem, župniki Ferenci Merklini za mešo, za lejpo prédgo in za živo materno rejč. Kantori in pevskomi zbori za lejpe slovenske pesmi in za  slovensko odgovarjanje in molitve.
Po meši smo šli v naše prostore, gde smo malo pripravili jesti pa piti. Predsednik samouprave je nota pokazo na kratki, kakšne programe smo meli do oktobra in ka mo ešče organizirali do konca leta. Potistim je gospaud župnik notra pokazo pesmarico, v stero je on napiso predgovor. Ta pravo, kak se je  pesmarica pripravlala, sto je vse pomago pri tejm, in ešče tau tö, rejč se zgübi, ka je pa dola napisano, gorostane na veke. Proso nas je, naj nücamo te knige. 
Vö smo razdelili pesmarico, naši lidge so sploj radi tauj pesmarici, v steroj dosta lejpi pesmi, sveto mešo in molitve najdemo. Baug nam vsigdar da priliko, aj tau pesmarico v roke vzememo, samo moramo s tau prilikov živeti tö.
Malo smo potistim nazdravili, drüžili se in zaspejvali. Cajt je brž odleto, naši gostje so se mogli posloviti, duga paut je bila ešče pred njimi. 
Ešče gnauk lejpa hvala domanjomi župniki za mesto, zbori in kantori, ka so se potrüdili, ka smo leko slovenski molili in spejvali svete naute, po meši pa ljudske naute. 
Hvala župniki za lejpo predgo, za mešo in zato tö, ka je nota pokazo pesmarico. Hvala Državnoj samoupravi za pesmarico in tistim tö, steri so pomagali pri tejm, ka tau pesmarico leko v roke vzememo in leko molimo in spejvamo baugi slovenski. Želejmo si, aj ešče dugo dugo lejt, Amen (aj tak baude). Hvala pooblaščenomi ministri Gorani Križi, da nas je počastil.
 Prireditev je finančno podpiro Sklad Wekerle.  
 
Jožef Karba
podpredsednik   



Dva župnika (Ferenc Merkli na srejdi) in diakon pri povzdigavanji

Cerkveni zbor z Gorenjega Senika in pooblaščeni minister Goran Križ

WWW.SLOVENCI.HU



Navzauči poslüšajo predstavitev pesmarice



Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu
www.lipahotel.hu

OD
SLOVENIJE…

 Barve in radosti porabske geseni

S tem naslovom (cím) je zvala 16. oktobra Slovenska zveza vse tiste v Slovenski dom, steri so se zanimali, kakšne dekoracije, okraske, figure do pripravile tiste ekipe (csapatok), stere so se glasile na tekmovanje. Na te den je lepau sijalo sonce, kak če bi vedlo, ka mora prijazno biti do organizatorov pa udeležencov. Kauli pau dvej je že dosta lidi ojdlo po dvorišči hotela Lipa, največ mlajšov, ka so se – hvala Baugi – porabske šaule lepau odzvale na razpis Slovenske zveze. Z dvej šaul je prišlo 11 ekip. Če vejmo, ka nej senička, nej števanovska šaula nejmata dosti mlajšov, bi skurok leko pravli, ka je iz bejdvej vesi tü bila skurok cejla šaula. Mlajši so se s pomočjauv svoji lerenc že doma pa na šaulaj pripravlali, šli so v naravo, vküppobrali gesenske sadeže, listje, vejke, kostanje, tikvi… Iz tej so pripravili svoje produkte, stere so vöpostavili na dvorišči Slovenskoga dauma. Takši veseli živ-žav smo že dugo nej čüli pa vidli na tom dvorišči. Sploj pa tak, ka se je büdinskim ženskam pa fudaši Djušini tö nej vnaužalo zašpilati pa spopejvati kakše lejpe goričke naute.
Vözraščeni so tö flajsno delali, zglasile so se štiri ekipe, sakalovska folklora (pa kak lepau je bilau, ka so člani folklore svoje male mlajše tö s sebov pripelali), senički pevski zbor, sekcija porabskih mladih pri Klubu prekmurskih študentov (njim je pomagala sama predsednica Mihaela Kalamar) pa Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci (najbole flajsno je delo predsednik društva, dapa splačalo se ma je). Odrasle ekipe so večinoma pripravile figure, kakšo teto ali strica „Gesen”. 
Vse navzoče je pozdravila Gyöngyi Bajzek, sekretarka Slovenske zveze, stera je bila organizatorka toga dneva. Pohvalila je ekipe, ka so dosta dobri idej prinesle, pripravile dosta lejpi dekoracij, okrasov.
Med tejm časom, ka je strokovna žirija ocenjevala »produkte«, so si tekmovalci pa obiskovalci leko poglednili program Kulturno-umetniškoga drüštva Büdinci. Najprva so popejvali »Zgrablenci na kvadrat«, svoj program so zač-nili s pesmijo Zrelo je žito, stero je spopejvala predsednica Suzana Škodnik. Lejpa melodija je bila znana vsakšomi, tistim tö, steri so reči nej razmeli, ka s(m)o si Prekmurci sposaudili pa prilagodili vogrsko pesem »Érik a hajlik a búzakalász«. Potejm so bile na vrsti prave goričke pa prekmurske pesmi, povejmo o prokletom pesi, steri je pojo močnik. Znano prekmursko pesem Vsi so vejnci... smo leko čüli v priredbi Vlada Kreslina, s solojem Bojana Horvata. Zgrablenci na kvadrat so napravili pravo razpoloženje v restavraciji Lipa.
Prostor je potem prejkvzelo gesensko delo, člani drüštva so notpokazali, kak se je gnauk-svejta ribala pa klačila kapüsta. Tau je najbole zanimalo mlajše, steri so v živo ešče nigdar nej vid-li, kak so moškomi, steri je potis-tom v škafi klačo kapüsto, nogé zaprali, kak so se lidgé med tejm delom šalili, hecali... Mlajši so »igralce« tak kaulek vzeli, ka smo tisti, steri smo pri mizaj sejdli, nej dosta vidli. Dapa tau nej baja bila, vej pa starejši so kaj takšoga sami tö delali, zatok so si leko mislili, ka se godi. Bole pomembno je bilau, ka so mlajši spoznali tau indašnjo šego. Mi smo pa poslüšali, kak büdinske ženske spejvajo, ka bi moški bole meli volau delati pa klačiti... Pri klačenji je Vendeli Židoni na konci pomagala Lilla Fasching, članica sakalovske folklore tö, zatok sta pa potem zaplesala na kapüsti, ka bi bole žmana bila. Ka je dobra bila, je povedala urednica Slovenskih utrinkov Ibolya Dončec tö, stera go je na konci koštavala.
Po programi Büdinčarov je strokovna žirija (cvetličarka Mojca Pelc, bivša cvetličarka, zdaj receptorka Aniko W. Csicsai pa direktorica Porabje d.o.o. Gina Varga) razglasila rezultate. Pri odrasli ekipaj so vörazdelili dvej prvi mesti. Eno je dobilo PKTD Andovci za strica in teto »Gesen«, drugo pa Sekcija porabskih mladih, za svoje lepe male figurice. Obadvej ekipi sta dobili bon za 15 gezero forintov v restavraciji Lipa od Porabje d.o.o. Med mlašečimi ekipami sta prvo mesto dobili »Senički pavri« iz osnovne šole Gornji Senik pa Sončnice iz osnovne šole Števanovci. Mlajši so dobili 4-urno kopanje v monoštrskih termah.
Te je že v restavraciji Lipa tö dišalo po gesensko, küjarge so za vse pripravili segedin (székely- káposzta), za sladico pa slivove globaunce pa reteše. Istina, ka so njim pri tom pomagali mlajši tö, sami so tö leko vösprobali, če vejo napraviti globaunce ali vöpotegniti retešovo testau. 
Največ mlajšov se je pa podalo v razstavni prostor, gde so leko sami pripravlali gesenske okras-ke, dekoracije. S te delavnice je nišče nej s praznimi rokami domau išo.
Vidlo se je, ka sto si je vzejo čas pa je prišo na te program, ma je nej žau bilau. Škoda je samo tau, ka je nej prišlo več starišov, stari starišov, ka bi poglednili, kak delajo njini mlajši. Kak lepau je bilau videti, gda so se mlajši vküper veselili ali delali s svojimi stariši. Organizatorji vüpajo, ka drugo leto ovak bau.
Marijana Sukič

Türk v Ukrajini krepil gospodarsko sodelovanje
Predsednik republike Danilo Türk se je mudil na uradnem obisku v Ukrajini, kjer ga je sprejel ukrajinski kolega Viktor Janukovič, sešel pa se je tudi z drugimi predstavniki ukrajinskega političnega vrha. Zavzeli so se za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama, Türk pa je izrazil tudi podporo evropski perspektivi Ukrajine. Türk je po pogovorih z Janukovičem povedal, da Slovenijo in Ukrajino povezujejo kulturna bližina in tesne vezi, ki obstajajo že dolgo. Dotaknila sta se tudi političnega sodelovanja, pri čemer je Türk izrazil željo, da bi bili politični stiki med državama na vseh ravneh pogosti in obsežni. Ker je sodišče v Kijevu nekdanjo ukrajinsko premierko Julijo Timošenko obsodilo na sedem let zapora, se predsednika nista mogla izogniti niti tej temi. Türk je pozval k spoštovanju standardov, ki zadevajo pošteno sojenje, glede konkretnega primera Timošenkove pa je spomnil, da se je postopek končal šele na prvi stopnji in da se bo nadaljeval. 
Olimpijski komite Slovenije praznoval 20 let
Olimpijski komite Slovenije je praznoval 20. obletnico obstoja. Krovno olimpijsko gibanje v Sloveniji so s podpisom Olimpijske listine uradno ustanovili 15. oktobra 1991, ustanovna skupščina je bila 17. decembra 1991, za predsednika je bil izvoljen Janez Kocijančič, za podpredsednika pa nosilec treh olimpijskih odličij Miroslav Cerar. Mednarodni olimpijski komite (Mok) je OKS začasno priznal 17. januarja 1992, s čimer so slovenski športniki dobili možnost in pravico, da že na olimpijskih igrah v Albertvillu 1992 nastopijo kot samostojna reprezentanca. Današnja združena organizacija z nazivom Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) je bila ustanovljena s sklepom o združitvi 22. decembra 1994. Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je Olimpijskemu komiteju Slovenije in njenemu predsedniku Kocijančiču na slovesnosti v Grand hotelu Union podelil tudi zlati red za zasluge.


Števanovske »Sončnice« so dobile eno od prvi mest



»Senički pavri« pripravlajo svojo malo razstavo

Navzoče je pozdravila sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek



Zgrablenci na kvadrat

Kak se je inda kapüsta kvasila, so pokazali člani KUD-a Büdinci

… DO
MADŽARSKE

Vlada je sprejela osnutek zakona o delovnih razmerjih
Vlada je prejšnji teden sprejela osnutek zakona o delovnih razmerjih, s katerim želi dvigniti konkurenčnost malih in srednjevelikih podjetij. Predstavnik vlade za tisk András Giró-Szász je poudaril, da je vlada v osnutku 99-odstotno upoštevala mnenje sindikatov, s katerimi je v prejšnjih tednih usklajevala predlog. Državni sekretar Ministrstva za nacionalno gospodarstvo Sándor Czomba je povedal, da osnutek vsebuje institut t. i. zaščitene starosti, kar pomeni, da se lahko pet let pred starostno upokojitvijo delavcu odpove delovno razmerje le v izjemnem primeru, recimo, če le-ta namerno škoduje podjetju. Osnovni dopust bo še naprej 20 dni, glede na delovno dobo lahko ima delavec še največ 10 dni dodatnega dopusta. Delavec svobodno razpolaga s sedmimi dnevi dopusta, delodajalec mora – na prošnjo delavca – izdati skupaj vsaj 14 dni dopusta.
Delodajalec bo lahko od delavca zahteval letno 250 nadur, namesto dosedanjih veljavnih 200 nadur. Spremeni se tudi način izplačevanja popoldanskega dodatka. Delodajalec bo lahko namesto popoldanskega dodatka plačal delavcu pavšal ali bo lahko dodatek vgradil v osnovno plačo ali pa bo enotno plačeval 30-odstotni dodatek.
Na Madžarskem je premalo žensk v politiki
To je bil kratek povzetek t. i. debatnega dneva, za katerega je dala pobudo poslanka opozicijske stranke LMP Katalin Ertsey. Po njenem mnenju je nesprejemljivo, da imajo ženske v madžarskem parlamentu le 9-odstotni delež, medtem ko je njihov delež v družbi 52-odstotni. Po mnenju poslanke Ildikó Pélcz je podoben problem tudi zaposlovanje žensk oziroma da je med plačami  žensk in moških 17-odstotna razlika. 9-odstotni parlamentarni delež je leta 1990 madžarske ženske uvrstil na 43. mesto na svetu, enak delež jim trenutno zagotavlja 134. mesto.



Mlajši so s pomočjauv küjara restavracije Lipa flajsnodelalislivove globaunce

V reteše je sakalovska küjarca Marija Vajda davala vse, ka se najde geseni: djabke, tikvi, gospočke tikvi, mak…


Teta in stric »Gesen«, steriva sta dobila prvo mesto (PKTD Andovci)


Pojbičke so tö z veseljom pripravlali okrase 

Porabske penzionistke na dvej kolaj

Dröjštvo porabski slovenski penzionistov zvöjn svoji štiri velki programov na leto letos v plani má več menši programov tü. Za Varašance pa Slovenčare smo na djésen v plan vzeli na idejo Margite Čuk, ka mo se z biciklini pelali v tisti kraj, steroga želimo bola spoznati. Za vküp zvati lidi smo namesto Aranke Schwarcz, stera je sirauta itak nej pri najbaugšom zdravdji, zaprosili njeno pomočnico Marijano Kovač. Za prvo paut smo si vküper s predsednicov dröjštva Elviro Mešič vöodabrali najlažejšo paut, gdé nejga velki brgauv, nej dosta kilometrov pa za pogledniti tü mamo kaj lejpoga. Za cilj smo si postavili pogledniti Küharjevo spominsko ižo na Gorejnjom Seniki. Pitanje je bilau samo tau, gda, aj vse več mlajšim penzionistom dobro bau. Pauleg djesenskoga dela na mezevaj pa v goščaj smo se v najlepšom vrejmeni nej vöjpali napelavati, litji smo lepau čakali, aj se nam cajt pobaunta. Po tistom smo se pa té leko lovili, ka je redno začnilo vrejmen vujati. Depa prišo je naš blajženi den! V srejdo, 5. oktobra, smo se lepau za obedom napautile, žau, samo šest žensk iz Varaša pa dvej iz Slovenske vesi. Samo v pondejlak smo leko skončale, steri den nam vrejmen privaušči tau paut. Etak je enim vkriž djala bolezen v hrbti ali nogaj, obečana pomauč svojim mlajšom pa drügi programi. No, zbrane ženske smo si pred potjauv zgoučale, kak se moramo držati med potjauv, aj se z boga pomočtjauv srečno leko nazaj domau pripelamo tü. Naš red je najnaprej vodila pa nam tempo ravnala Margita (Čer) Trajbar, ona si je prej med štirimi biciklini prbirala pa se z najbaugšim pelala. Sejdla je kak svejča, biciklin je skur sam od sebe pelo. Kak na maudra so se začnili kobacati naši biciklini tü! Samo, ka za par stau metrov, že taum pri ciglencaj, se je naš tempo na glavau postavo. Biciklin Margite se je vsebola möjdno kobaco, ona pa z vse vekšo močtjauv magala na njem. Ja, če je pa té vrajži gumi na zadnjoj kolej skur vcejlak dola pöjsto! No, vej so njene lejpe rdeče, smeječe lice včasik blejdo farbo dobile. Kak zdaj tadale?! Depa Marijana Kovač je v enoj minuti rejšila nevolo. Ona prej tü tri bicikline ma, enga za vsakši den, enga z rdečo šaupov kaulek zvezanoga samo za svetek pa enga na dugšo paut. Nam drügim ženam pa nika nej bilau žau za té čas. V Slovenskoj vesi sta nas Iluš Bartakovič pa Majči Lang čakale. Kak smo pri Iluša bejlo slivovo vrastvo k sebi vzele, je več z enim biciklinom nej bila nevola! S časom smo se zavlekle kaulek pau vöre, depa nišoga pobejga smo nej mele. Kakoli, ka sta se na Gorenjom Seniki kumar včakale dvej ženske. Prejdnja senički penzionistov Vera Gašpar nas je že z vantjišom pod zadnjov čakala pred cerkvijo. Zvöjn lejpi rečij nas je pozdravila s fajnskim domanjim likerom z divdjoga grauzdja pa nas je lepau skaus sprvajala na Seniki. Najprvim smo si poglednili tisto lejpo cerkev pa dola zmolili svoje male greje, steri so se nam dali med potjauv. V Küharjevi spominski iži nas je s toplimi rečami pozdravila Ibolya Neubauer, stera go je samo zavolo nas oprla. Naše ženske so bile na vse najgre, dosta vse so spitavale, na velko cenile delo pa znanje naši starcov pa samoga pokojnoga gospauda Kühara. V muzeji paverski indašnji škirov sem pa mislila, ka se včasik vzemejo na delo. Težko, depa cajt nam je üšo pa smo bicikline mogle postaviti prauti daumi. Stavile smo se na Dolejnjom Seniki, gde smo si poglednile kolarsko ižo. Na, tüj so vsakšo delo, ka je vöpostavleno iz indašnjoga vsakdanešnjoga življenja, vküper povezale s svojimi mlašečimi pa mladimi spomini, s svojimi starci. Nos-talgija! Ena drügoj so v rejč staplale, telko lejpi spominov njim je prišlo na pamet. Nejso se mogle vönagledniti. Kak so se one radüvale, kak so vedle vse ceniti! Med tejm časom je pa delo emo pauleg nas Gabor Lazar, podpredsednik drüštva. On nam je sproso pa pripravo mesto za piknik na fari. Čako nas je z žerečim vaudjaldjom. Etak smo leko na rdeče spekle svoje okajane klobase pa špejk z lükom, na konci pa malo oplaknile gounte tü. Gda se je napelavalo mračiti, smo se vzele tadale v Sakalovce, gde smo gora ziskale vöposvejtlan križ pa vküper molile s tetico Mariško Gašpar raužni vejnec. Pod boriči smo eške borauvke tü brale pa se v raji kmici lepau odpautile domov. Bilau je lepau! Hvala vam ženske pa vsejm, steri ste nam šli na rokau! Vöjpam, ka nas kleti sprtolejt eške gnauk telko bau!
 Klara Fodor



Penzionistke pa njini »konji« pred cerkvijo na Gorenjom Seniki

V cerkvi sv. Janeza Krstnika z Vero Gašpar



V Küharjevi spominski hiši

Na Dolenjom Seniki pred kolarskoj ižov


Z Gaborom Lazarom na dolenjeseničkom farofi

MRAVLAK LEJKI

OTROŠKI

KOTIČEK


Pismo iz Sobote

Krüj

Eto, nej dugo nazaj, mi je moja tašča Regina, trno čedna ženska, prajla, ka aj krüj küpim. Aj krüj küpim, gda mo šou domau iz slüžbe. Pa sam tak napravo tö. Šou sam v pekarno, küpo kolač črnoga krüja pa sam ga domau neso. Vse bi moglo biti vredi, bar tak sam si brodo. Depa, nej je bilau vrejdi. 
»V steroj pekarni si krüj küpo?« me je pitala. 
Povedo sam njoj, ka tam, kak že desejt lejt tau delam. V tistoj pekarni, kak majo rejsan dober pa žmani krüj. 
»Tam je nej najbaukši krüj pa je nej najbole fal tisti njihov krüj,« je začnola. »Mi več tam nemo krüja kipüvali, ka na enom mesti je gé baukši pa nej tak dragi,«je zgotauvila. 
Na, zdaj pa me je dun migalo, kama mo drgauč mogo titi po krüj. Nin za tri ali štiri dni je tau na red prišlo. Lepou mi je prajla, kama moram zavinauti na pravo, po tejm na lejvo pa znauva na pravo. Rejsan, tam je bila edna nou-va pekarna. Küpo sam velki kolač črnoga krüja, rejsan je za deset centov bole fal biu. Pa sam ga domau prneso. Pa je znauva nej dobro bilau. 
»Nejsi dober krüj prneso!« je gratala nevaulasta moja tašča Regina, trno čedna ženska. »Tam majo eden krüj, ka je eške baukši pa eške bole fal. Ti se rejsan v nika ne razmejš. Drgauč ga ge küjpim, pa boš po tistom vido.«
Kak je povejdala, tak je bilau. Prnesla je krüj. Biu je nekšen nej bejli pa nej čaren. Biu je nekšen takšen, kak smo ga inda geli, gda smo samo dvej fela krüja leko v bauti küpili. Biu je nekšen takšen, kak bi žaganco djo, gda si ga na drugi den v lampe neso. Neje biu nika baukši. Emo je lagvi žma pa neje biu nika žmani. Rejsan je nej biu dober krüj. Pa smo njoj tau vsi domanji prajli. Una pa nej pa nej pa nej pa nej! Za njau je tau biu najbaukši krüj na svejti. Tak smo si mi začnoli nazaj naš stari krüj kipüvati, una pa je tistoga svojga gejla. 
V ednoj našoj krčmej, kama včasin dem na kakšen mali gulaš, sam se znauva doj vseu, ka si enoga pogem. Kcuj sam daubo krüj tö. Gledam ga pa ga gledam. Brž sam vpamet vzeu, ka je gé takši, kak od moje tašče Regine, trno čedne ženske. Krčmara sam pito, ka je tau gé za krüja. Pa mi je pravo gnako, kak una, moja tašča Regina, trno čedna ženska. Je pravo, ka je tau trno žmani pa vcejlak nauvi krüj. Gnako se mi je na drugi den godilo pri ednon poznanci. Pozvo me je na domanjo šunko. Njegva žena je kcuj narezala ranč takši krüj. Eške prva smo začnoli gesti, sta oba v eden glas tumačila, kak je tau najboukši pa najbole žmani krüj.
Dobro! Šou sam znova v tau nauvo pekrano. Pogledno sam té nauvi krüj. Na, sam pogledno, kelko košta. Ja, rejsan je tau vcejlak nauva cejna. Gnauk bole fal je té nauvi krüj. Zatoga volo je gé tak dober pa žmani. Pa me je kcuj eške tau po glavej vdarilo, ka smo tak daleč prišli, ka si že samo ništerni leko küpijo rejsan dober pa žmani krüj. Pa sam ga ge tö küpo. Tak nagnauk mi je grato trno dober pa eške bole žmani kak oprvin. 
 
Miki

V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. 
»Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau.
Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. 

  Grajova župa

Mravlak Lejki je šou tadale po svejti vcejlak po svoje. Vej se, ka na takšnoj pauti vsikši lačen grata. Pa je tak samo nagnauk naš mravlak Lejki nut v črvej vpamet vzeu, kak je prazno gé. Tak je lačen grato, ka ga je vse aumanca začnola polejvati. Tak ga je aumanca polejvala, ka je več sploj ne mogo tadale po svejti vcejlak po svoje ojditi. 
»Kak sam lačen! Vaaaaaaj, kak sam lačen! Tak sam lačen, ka bi tau drejvo pojo, če bi jo leko!« si je brodo najbole na glas. 
Depa, gesti nigdar samo od sebe ne prleti nut v lampe. Pa je zatoga volo šou tadale, leko, ka kakšno gesti najde. Leko, ka ger kaj bau za njegvo prazno črvau. Bole je ojdo tadale vcejlak po svoje, menje je kaj vövidlo, ka bi kaj za gesti najšo. Kuman so ga eške njegve tenke noge gora držale. Če bi malo bole žmeten biu, bi se njemi noge na pau spotrle. Bi se njemi noge na pau spotrle, tak so ga že kuman nosile. Ta je minaulo nin poudneva, ka ga je velki glad zgrabo za črvau. Je minaulo paudneva, ka pride do enoga maloga rama. Tak nagnauk je eške trikrat bole lačen grato. Kak bi pa ovak bilau, če pa njemi je nut v mravleči naus trno fajnska saga vdarila. 
»Ge ne vejm, ka je tau gé! Ne vejm, depa, trno fanjska saga vö iz toga maloga rama dé,« ga je glas eške bole mantrau. 
Mravlak Lejki je eške nigdar nej tak brž po stenej plezo kak po tom malom rami. Že je biu na okni, pa že se je nut v ram potegno. Tam sta sejdela dva človeka. Edna ženska je ranč na sto djala eden velki pis-ker. Eden moški pa je sejdo za stolom pa si je že začno v talejr dejvati nika bejloga. Nej ranč bejloga, depa, bole bejloga kak pa sürkastoga. Tisti žma je eške bole krepek grato. Kak brž je gor na sto prišo, tau niške ne poni. Leko eške samo Perün bole brž kama nut vdari, kak pa je mravlak Lejki biu na stoli. Vö iz talejra se je kadilo. Nut v talejri pa nikšna gausta bejla voda, v steroj so plavali nikšni mali barnasti kiflinge. Mravlak Lejki je nej vedo, ka je tau prtepena grajova župa. Depa, tau se ne šté! Samo tau je naprej valan gé, ka je tak žmano bilau, ka nika na tom svejti nej tak. 
Možakar si je na velke začno župo v lampe nositi. Lejki ga je gledo. Ga je gledo pa se žmajo. Tak se je žmajo, ka je več nej mogo strpeti. Splezo je na talejr pa skočo nut v župo. 
»Stau lejt pa eške eno leto kcuj bi leko plavo v toj bejloj vodej zmejs med tejmi malimi kiflinami!« njemi je veseldje popejvalo v srcej. »Bi plavo eti nut pa pomalek tau bejlo vodau piu, piu pa li samo piu.«
Pa je ranč tak delo tö. Plavo je v grajovoj župi, jo pomalek piu pa biu najbole srečen mravlak na tom svejti. Vsevküper bi tak šlau tadale, če… če, bi ga možakar nej vpamet vzeu. Pa je emo té možakar méko srcé. Z žlico ga je vö iz talejra vzeu pa ga tavö prejk praga lüčo. 
»Vej sam se pa nasüno! Nej baja gé! Dem tadale, vej mam tau velko kraplo toga bejloga gestija na plečaj pa ga leko zejm, gda mo volo emo,« si je zbrodo nut v sebi.
Tak je mravlak Lejki šou tadale po svejti vcejlak po svoje. Tista krapla je pomalek posenola, depa, fanjsko sago od grajove župe je tadale noso s seuv, kama koli je prišo. Pa je zatoga volo nej biu več tak lačen.   
Miki Roš



MLAŠEČI

KAUT


PETEK, 28.10.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA: DARILA, RIS., 10.25 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 BINE: GRADBENIK, LUTK. NAN., 10.55 PROFESOR PUSTOLOVEC, 11.10 TOM V ŠKATLI, KRATKI FILM, 11.25 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV: TIŠINA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 VRTIČKARJI: GRAJSKI DUH, 18.30 RISANKA, 18.35 BALI: JAZ SEM KUHAR!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.55 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 21.00 POT, DOKUMENTARNI SPREHOD PO TRUBARJEVIH KRAJIH, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: ŽALUJOČI PO SAMOMORU, 0.10 GANDŽA, AM. NAD., 1.05 POSEBNA PONUDBA, 1.30 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL 
PETEK, 28.10.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.35 VIDEOZID, 14.25 GLASNIK, 14.50 EVROPSKI MAGAZIN, 15.25 OSMI DAN, 15.55 FIRMA.TV, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 RAD IGRAM NOGOMET, 17.25 MINUTE ZA ..., 17.55 CIRCOM REGIONAL, 18.25 ČRNO-BELI ČASI, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 VIDEOZID, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.50 SKRITI RIM, DOK. SER., 22.45 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 23.35 IZDAJA, DOK. ODD., 0.55 VIDEOZID, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 29.10.2011, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 SEJALCI SVETLOBE: PRAVLJICA O SONČNI PREJI, 7.15 BINE: HRIBI, LUTK. NAN., 7.35 STUDIO KRIŠKRAŠ: ČUTILA, 8.20 RIBIČ PEPE: MI ZNAMO MIZARITI, 8.40 IZ POPOTNE TORBE: DEDEK IN JAZ, 9.00 SMRKCI, RIS, 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 V DOTIKU Z VODO: V ŠKRIPCIH, 10.40 POLNOČNI KLUB: ŽALUJOČI PO SAMOMORU, 11.50 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 NEBESA LAHKO POČAKAJO, AM. FILM, 16.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 PRENOVA DOMA, 17.30 KDO IMA PRAV?, 17:45 JERMANOVO OKO, 17.50 TRIJE NA DAMJANA, 18.30 OZARE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 LUTHER, NEMŠ. FILM, 22.00 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.00 DNEVNIK, 0.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.45 INFOKANAL
SOBOTA, 29.10.2011, II. SPORED TVS
8.40 SKOZI ČAS, 8.50 POGLEDI SLOVENIJE, 10.25 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA INDIJE - KVALIFIKACIJE, 12.05 POSEBNA PONUDBA, 12.45 SLOVENCI V ITALIJI, 13.20 MINUTE ZA ..., 13.50 CIRCOM REGIONAL, 14.20 KNJIGA MENE BRIGA, 14.40 DOBRODELNI KONCERT PUSTIMO JIM SANJE, 16.20 KOMISAR LAURENTI: MRTVAŠKI PLES, NEMŠ. FILM, 17.50 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 18.15 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 18.45 LONDONSKI VRTILJAK, 19.25 ROKOMET, LIGA PRVAKINJ: VIBORG - KRIM MERCATOR, 21.00 MED VALOVI, 21.25 VIDEOZID, 22.10 SOBOTNA GLASBENA NOČ: LAIBACH, KONCERT (TRBOVLJE 2007), 23.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 30.10.2011, I. SPORED TVS
6.40 KULTURA, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 ŽOGARIJA, ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU, 10.55 IZVIR(N)I, 11.20 OBZORJA DUHA: KJE JE DUH ASSISIJA?, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 VELIKI TEKTONSKI JAREK - DIVJE SRCE AFRIKE: VODA, DOK. SER., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 ZGODBA Z ARKTIKE, DOK. FILM, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MISIJA EVROVIZIJA, 21.45 REGENS CHORI - PORTRET DR. MIRKA CUDERMANA, OB 80-LETNICI ROJSTVA, 22.40 POROČILA, 23.20 MARIA WERN: NEMI BOG, ŠVED. NAN., 0.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.15 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL 
NEDELJA, 30.10.2011, II. SPORED TVS
7.45 SKOZI ČAS, 7.55 GLOBUS, 8.25 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB V PRVI TEŽAVNOSTNI STOPNJI, 8.45 KINO KEKEC: VEJKO, NORV. FILM, 10.00 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA INDIJE, 12.30 RAD IGRAM NOGOMET, 13.15 TURBULENCA: SMRT IN ŽALOVANJE, 13.45 UNIVERZA, 14.15 ODBOJKA, LIGA PRVAKOV: ACH VOLLEY LJUBLJANA - BUDVANSKA RIVIJERA, 16.20 ROKOMET, LIGA PRVAKINJ: VIBORG - KRIM MERCATOR, 17.55 NOGOMET, PRVA LIGA: MARIBOR - OLIMPIJA, 19.55 ŽREBANJE LOTA, 20.05 MALI ŠIRNI SVET (I.), ANG. NAD., 20.55 SOLINE, GENIUS LOCI, DOK. FELJTON, 21.30 SLOVO, DOK. ODD., 23.00 NINA IN ZAJEC, KRATKA TV-IGRA, 23.15 BELI ZAJEC, TV-IGRA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 31.10.2011, I. SPORED TVS
6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 ŽAMETEK, 7.20 BACEK JON, RIS., 7.25 TV KOTIČEK, PRAVLJICA ZA OTROKE, 7.35 POŠTARSKA PRAVLJICA, GLED. PREDSTAVA, 8.10 IZ POPOTNE TORBE: DEDEK IN JAZ, 8.30 ŽOGARIJA, 9.05 PETER IN VOLK, RIS. FILM, 9.35 DEKLICA, KI JE REŠILA NEBESA, KRATKI FILM, 10.00 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE OB DNEVU REFORMACIJE, 11.00 DOKUMENTARNI SPREHOD PO TRUBARJEVIH KRAJIH, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.45 MED VALOVI, 14.10 OBZORJA DUHA, 15.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 PORTRET DR. MIRKA CUDERMANA, 17.00 POROČILA, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 BIL SEM KOT KRALJ, PORTRET VEKOSLAVA BATISTE, 18.00 VRTIČKARJI: ZLATA JAMA, 18.35 POKEC, RIS., 18.40 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POROČILA, 22.20 UMETNI RAJ, 22.55 GLASBENI VEČER, 22.55 OB 200-LETNICI ROJSTVA FRANZA LISZTA, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 31.10.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 8.00 INVAZIVNE ŽIVALI, DOK. ODD., 8.30 KARLA IN KATARINA, DANSKI FILM, 9.50 ŠIMPANZJI VRTEC IN MAČJA ŠOLA, DOK. ODD., 10.20 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 11.40 ČRNA ČLOVEŠKA RIBICA, DOK. ODD., 12.10 NAUČI ME ŽVIŽGATI, DEDEK, ŠVED. FILM, 13.05 VIDEOZID, 13.55 SKRITI RIM, DOK. SER., 14.50 SOBOTNO POPOLDNE, 16.00 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 17.10 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 17.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 17.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.25 FIRMA.TV, 19.00 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 PISMA ZA OČETA JAKOBA, FINSKI FILM, 21.10 NA UTRIP SRCA, 22.15 DEDIŠČINA EVROPE: OTROCI IZ BLANKENESEJA, NEMŠ. FILM, 23.45 PEKLENSKI IZBOR, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL 
* * *
TOREK, 01.11.2011, I. SPORED TVS
7.00 ROLI POLI OLI, RIS., 7.05 PUJSA PEPA, RIS., 7.10 ANČINE NOGICE: OPIČJE ZADEVE, RIS., 7.25 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 7.30 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.15 TV KOTIČEK: PRAVLJICA O SESALCU ZA PRAH, 8.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: MOJSTROVINE SPRETNIH ROK, 8.45 DUŠICA MAJCENA, LUTKOVNA IGRICA, 9.20 MEGLICA, ZGODBA O OVČARSKEM MLADIČU, RIS. FILM, 10.35 TAJNO DRUŠTVO PGC, MLADINSKI FILM, 12.00 PRVI IN DRUGI, 12.20 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 STUDIO CITY, 14.35 BABILON.TV: TIŠINA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 SVETO IN SVET, 17.00 POROČILA, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST: MAGNETNA RESONANCA, 17.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 VRTIČKARJI: TATOVI SO MED NAMI, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 VELIKI GATSBY, AM. FILM, 22.15 POROČILA, 22.40 GLOBUS, 23.15 ŠANGHAJ - ŽIVLJENJE POD NEBOTIČNIKI, DOK. ODD., 0.10 UGRIZNIMO ZNANOST: MAGNETNA RESONANCA, 0.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL 
TOREK, 01.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 VOLK, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA  8.30 NAJ ŽIVIJO VITEZI, ČEŠKI FILM, 10.15 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: OREH, DOK. SER., 10.45 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 12.05 MEJICE, DOK. ODD., 12.35 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, MLADINSKI FILM, 14.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.10 IZVIR(N)I, 16.35 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 17.05 NA VRTU, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 GLASNIK, 18.30SLOVENSKI VODNI KROG: TRIGLAVSKA JEZERA, 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 CITY FOLK, DOK. SER., 20.25 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 20.50 KOŠČEK ČOKOLADE, ŠP. FILM, 22.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.05 VIDEOZID, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 02.11.2011, I. SPORED TVS
7.00 DOBRO JUTRO, 7.00 POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: MI ZNAMO MIZARITI, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO, 11.25 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 GOVOREČE GLAVE, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST: MAGNETNA RESONANCA, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 GLOBUS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.00 VRTIČKARJI: ZAKON NA PREIZKUŠNJI, 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO: GRČIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: V NEURJU, ANG. FILM, 21.35 VETER V MENI, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 TURBULENCA, 0.00 USODNA NESREČA, AM. NAD., 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
SREDA, 02.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ČLOVEK IN ZVER, 8.30 DALIM: KAMELEON VRAČA UDAREC, ŠVEDSKI FILM, 10.00 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: HRAST, DOK. SER., 10.30 FESTIVAL NOVIH SKLADB FENS 2011, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.15 VIDEOZID, 15.10 VELIKI TEKTONSKI JAREK - DIVJE SRCE AFRIKE, DOK. SER., 16.00 ANIKA HORVAT IN BIG BAND, POSNETEK KONCERTA, 17.05 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ATENE, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 GOVOREČE GLAVE, DOK. FILM, 18.55 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 ŠPORTNI MAGAZIN, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IRENA VIDIC KVINTET, 23.20 VIDEOZID, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 03.11.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 10.20 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 10.25 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 10.30 MALE SIVE CELICE,, KVIZ, 11.15 DEKLICA S ČOLNA, KRATKI FILM, 11.30 SLAVNA PETERICA, RIS., 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: TRIGLAVSKA JEZERA, 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST: MAGNETNA RESONANCA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 MEDNARODNA OBZORJA: NEVARNA SVOBODA, 10 LET PO 11. SEPTEMBRU, 14.20 SOLINE, GENIUS LOCI, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BABILON.TV: ŽALOVANJE, 17.50 MINUTE ZA JEZIK, 18.00 VRTIČKARJI: NAJLEPŠE DARILO, 18.35 KARLI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA: LAHKO DOBIM NAZAJ, PROSIM?, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 SVETO IN SVET, 0.20 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL 
ČETRTEK, 03.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 RJAVI MEDVED, DOK. ODD., 8.30 GRIMMOVE PRAVLJICE: MIZICA, POGRNI SE, NEMŠKI FILM, 9.30 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: LIPA, DOK. SER., 9.55 BRINJEVKA 2011: FESTIVAL OTROŠKE POPEVKE, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.50 VIDEOZID, 14.45 MISIJA EVROVIZIJA, 16.20 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 18.00 EVROPSKI MAGAZIN, 18.30 UNIVERZA, 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 20.30 NOGOMET, EVROPSKA LIGA: BRAGA - MARIBOR, 23.05 NOGOMET, EVROPSKA LIGA: BIRMINGHAM - BRUGGE, 23.20 NOGOMET, EVROPSKA LIGA, 23.50 GEORGE GENTLY, ANG. SERIJA, 1.25 VIDEOZID, 2.15 INFOKANAL 

ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Vas vljudno vabi na
SREČANJE SLOVENSKIH
PEVSKIH ZBOROV,
ki bo v soboto, 5. novembra 2011,
ob 16.00 uri
v gledališču v Monoštru.
A MAGYARORSZÁGI SZLOVÉNEK
SZÖVETSÉGE
tisztelettel meghívja Önt a
SZLOVÉN ÉNEKKAROK
TALÁLKOZÓJÁRA,
melyre 2011. november 5-én,
szombaton, 16.00 órakor kerül sor
Szentgotthárdon a Színházban.


KZ Zveze Slovencev Monošter
Zborovodja: Tomaž Kuhar
DOBER VEČER: Mihael Rožanc, narodna
SAN SE ŠÉTAO: Gustav Gonza, narodna
MAM´CA, POŠLJITE ME PO VODO: Mateja Petelin
ROŽICI: Benjamin Ipavec, A. Okiški
MePZ Slovenski dom, Zagreb
Zborovodja: Anamarija Šimičić
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM: Marjan Horn
ORKESTER: Emil Cossetto
MICIKA V PÜNGRADI ROUŽE BERE: Uroš Krek
ROŽ, PODJUNA ZILA: Janko Mikula, P. Kernjak
MePZ LIPA, Šempas
Zborovodja: Miran Rustja
VSAKDO MORA IMETI PRIJATELJA: Vlado Maguša
OD RADOSTI SRCA: Janez Petjak
KJER JE SONCE: Boris Kovačič
GORENJSKA ZDRAVICA: Matej Hubad
MePZ Cantate, Cankova
Zborovodja: Dejan Prasl
LEPO MOJE RAVNO POLJE: arr. Rado Simoniti
MINILA JE ŽE STRAŠNA NUC:
Primož Trubar, pri. Ivan Florjanc
PO CESTI GRE: arr. Ubald Vrabec
ZOTTELMARSCH: tirolska
Pevsko društvo „ZVON” Šmartno pri Litiji
Zborovodja: Marjanca Vidic
LJUBEZEN DO DOMOVINE: Anton Foerster
TAM, KJER SE ČUJE PESEM: prir. Andrej Žakelj, ljuds.
MOJE SANJE, SANJE NAJINE:
Boris Kovačič, prir.Marjanca Vidic
NASVIDENJE: prir. Edi Logar
MePZ Avgust Pevel ZS Gornji Senik
Zborovodja: Ciril Kozar
PO JEZERU: Miroslav Vilhar, harm. F.S.Vilhar
LIPA: M. Vilhar, D. Jenko-L. Lebič
PRI FARNI CERKVICI: ljudska, harm. Jože Leskovar
V okviru srečanja bo nastopila
MARKO BANDA iz Prekmurja.