AMATERJI RAZSTAVLJAJO , Y ŠMARTNEM OB PAKI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 15. november 1968 — Leto IV. št. 19 (81) — Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini V RAZPRAVI JE VOLILNI PRAVILNIK i Občinske družbeno-politične organizacije te dni razpravljajo o osnutku volilnega pravilnika, ki določa priprave, organizacijo in izvedbo volilnih priprav za volitve odbornikov in poslancev. Dokončno bo volilni pravilnik sprejela občinska konferenca SZDL Velenje na eni izmed prihodnjih sej. V skladu z ustavo in republiškim pravilnikom določa naš Volilni pravilnik postopek in način delovanja organizacije Socialistične zveze v pripravah na skupščinske volitve, ki naj zagotavljajo demokratičnost in javnost delovanja vseh .organiziranih subjektivnih sil, zlasti pa spodbuja takšno druž-beno-politično delovanje, ki jim kar najbolj'omogoča uresničevanje njihovih ustavnih, zakonskih in samoupravnih pravic neposredno in prek njihovih organizacij, društev in združenj. Občinska organizacija SZDL Velenje prevzame kot nosilec in' organizator družbeno-politične aktivnosti ob volitvah in kot temeljni nosilec predlaganja in ugotavljanja kandidatov za odbornike in poslance javne obveznosti in pristojnosti, ki jih definira v pravilniku. Po določilih pravilnika se ravnajo tudi vse druge druž-beno-politične organizacije, društva in združenja občanov, ki se vključujejo v priprave in izvedbo skupščinskih volitev. Pri svojem delovanju, organiziranju in usmerjanju druž-beno-političnih in kadrovskih priprav na volitve organizira občinska organizacija SZDL Velenje ob aktivni udeležbi sindikalne organizacije (podružnic) take oblike družbenopolitičnih aktivnosti, ki omogočajo delovnim ljudem in občanom najširšo pobudo in neposredno udeležbo pri obravnavanju in podajanju predlogov za ugotavljanje kandidatov za odbornike in poslance. Pri tem SZDL zagotavlja širok družbeni dogovor o merilih za kandidiranje, ki slonijo na analizah dela in bodočih nalogah skupščin vseh družbe-no-političnih skupnosti, seznanja volilce s predlogi za kandidate ter omogoča vsem sprejetim kandidatom njihovo družbeno-politično aktivnost. SZDL organizira in usmerja politične priprave za volitve tako, da pri predlaganju kandidatov sodeluje kar najširši krog volilcev in da se v političnih pripravah čimbolj uskladijo in povežejo interesi različnih družbenih skupin in struktur in da se na kandidacijskih konferencah SZDL izberejo taki kandidati, ki ustrezajo dogovorjenim merilom in so garant za uspešno delo skupščin. Delovanje SZDL in vseh drugih družbeno-političhih organizacij, društev in združenj občanov v pripravah na skupščinske volitve je javno. Nosilci političnih priprav na volitve šo občinska konferenca SZDL, krajevne organizacije SZDL in občinski Sindikalni svet s sindikalnimi podružnicami ter druga vodstva druž-beno-političnih organizacij, društev in združenj občanov. Politično-operativne, kadrovske in druge tekoče naloge ter opravila v volilnih pripravah opravlja volilna komisija pri občinski konferenci SZDL. r V drugem delu osnutka volilnega pravilnika je predvidena družbeno politična dejavnost ob kandidacijskih zborih SZDL. Predvideno j^ da se naj na podlagi širokih razprav o aktualnih družbenih problemih formirajo kriteriji in merila za zbiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance. Na teh razpravah za možne odborniške in poslanske kandidate zbirajo predloge in mnenja. V osnutku pravilnika pa sta napisani dve različni varianti (r^obena še ni omenjena) o volitvah delegatov za občinsko in • medobčinsko kandidacijsko konferenco: I. varianta:' Na zborovanjih občanov, delovnih ljudi in članov organizacij in društev vo- PROSLAVILI SO SVOJ DAN lijo prisotni po ključu, ki ga določi pravilnik, delegate za občinsko (občinske) in medobčinsko (medobčinske) kandidacijske konference. II. varianta: Na zborovanjih občanov in delovnih ljudi ter članov organizacij in združenj občanov, ki se zbero z namenom, da bi razpravljali ter določili možne kandidate za odbornike skupščine, izvolijo tudi delegate za občinsko (občinske) ali medobčinsko (medob-po ključu, ki ga določa pravilnik. Delegati za občinsko (občinske) ali medobčinsko (medobčinske) kandidacijsko' konferenco so zastopniki sredine, ki jih je delegirala in imajo vsi enake pravice in dolžnosti ter . so politično odgovorni za svoje delovanje v celotni volilni dejavnosti. Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL spremlja potek vseh predkandidacijskih zborovanj občanov, delovnih ljudi in članstva organizacij ter sprejema in registrira utemeljene predloge za možne kandidate za odbornike in poslance. Od predlaganih možnih poslanskih kandidatov dobi predhodno soglasje k možni kandidaturi. ., Potrebno soglasje od predlaganih možnih "kandidatov za odbornike občinske skupščine dobijo vodstva KO SZDL in sindikalne podružnice v delovnih organizacijah. Volilna komisija pred sejo kandidacijske konference javno objavi preko Šaleškega rudarja imena možnih kandidatov, ki so pristali na kandidature. Ko je predlaganje možnih kandidatov s strani širokega kroga občanov končano, skliče predsednik konference SZDL -sejo kandidacijske (kandidacijskih) konference. Kandidacijske konference SZDL določajo kandidate vseh zborov zvezne in republiške skupščine. Kandidacijske konference morajo biti sestavljene tako, da se z njimi zagotavlja vpliv občanov in njihovih družbeno-političnih in drugih organizmov pri določanju kandidatov. Skupina 13 likovnih amaterjev iz velenjske občine razstavlja svoja dela v klubu v Šmartnem ob Paki. Razstava je pestra, saj ■\so ustvarjalci razstavili olja, akvarele in tudi kiparske stvaritve. Prebivalcem iz Šmartnega ob Paki pa so se predstavili Jože Svetina, Vlado Valenčak, Mirko Modrijan, Jože Na-potnik, Ivan Pepelnik, Arpad Šalamon, Ari-stid Zornik, Mišo Skomšek, Marjan Pusov-nik, lože Kaker, Tone Herman, Milojko in' Tine Kumer. Na otvoritvi, ta je bila prejšnji tedent se je zbralo precejšnje število domačinov, ki so bili veseli, da umetniki — amaterji razstavljajo v njihovem kraju. Navzoči pa so bili tudi podpredsednik velenjske skupščine Drago Tratnik, republiški poslanec Lojze Napol-nik, predsednik občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij Stane Zula in drugi. Ko je Fran jo Karažinec, predsednik prosvetnega društva Šmartno ob Paki, pozdravil razstav-Ijalce in obiskovalce, je povedal, da bodo v njihovem klubu še priredili likovne razstave. Čeprav je kraj majhen, si prebivalci vendarle želijo, da bi bili večkrat deležni podobnega kulturnega, užitka. V klubu smo se pogovarjali z nekaterimi amaterji — razstavljalci, ki so bili prisotni na otvoritvi. Jože Svetina iz Zavodenj je imel 10 samostojnih razstav in je že pravi veteran med ostalimi razstavljalci. O razstavi in amaterski dejavnosti, je dejal: »S posebnim zado: voljstvom sem dal na voljo svoje slike, ker je razstava v vaškem okolju. Razstava je pomembna tudi zavoljo tega, ker razstavljata kar dva domačina, Napotnik in Modrijan. Priredili bomo še več razstav v drugih okoliških krajih občine.« »Menim, da je prav, da se amaterski ustvarjalci srečujemo na podobnih razstavah,« je dejal Tone Herman iz Šoštanja. »Tako se pobliže spoznamo in eden drugega dopolnjujemo.« Vlado Valenčak iz Velenja pa je povedal, da ne rabijo posebno sekcijo, ki bi združevala amaterje. »Vsakdo se naj samostojno razvija, ker v ustvarjanju tudi amaterji izražamo svoje občutke in hotenja. Prav pa je, da skupaj nastopamo na razstavah. Tako razstavljena dela pridobijo na vrednosti.« »Upam, da si bo naša razstavljena dela ogledalo več ljudi, kot jih je. bilo navzočih na otvoritvi,« je povedal Mirko Modrijan iz Šmartnega ob Paki. Kljub temu pa je z razstavo zadovoljen. Jože Napotnik je v Šmartnem ob Paki že razstavljal. Z amatersko likovno dejavnostjo se ukvarja 15 let. Kakšno mnenje ima o sedanji razstavi? »Nivo razstave v našem klubu, je primeren za ljudi, ki živijo na podeželju. Vsaka slika je razumljiva, vsaka razstavljena plastika dostopna.« Aristid Zornik je predavatelj na velenjski gimnaziji in slika že od rane mladosti. Njegov brat je akademski slikar, sam pa ustvarja zavoljo osebnega razvedrila. »Pozabiti ne smemo, da je tudi ljudska umetnost vredna ogleda. To je moje vodilo, zato kot amater tudi večkrat razstavljam.« Z leve na desno: VLADO VALENČAK, TONE HERMAN, MIRKO MODRIJAN, JOŽE NAPOTNIK IN JOŽE SVETINA Novo obeležje Kajuhu V OKVIRU PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA SO ODKRILI MED DRUGIM TUDI SPOMINSKI KAMEN V ŠENTVIDU PRI ZAVODNJI, KJER JE PRI ŽLEBNIKOVI DOMAČIJI FEBRUARJA LETA \9U PADEL PARTIZANSKI PESNIK KAJUH. Poleg Številnih .vaščanov lom padlemu pesniku in z Zavoden j in. okfilice, so se njegovim verzom, s^katerim svečanosti udeležili izastop niki občinske skupščine, občinskega odbora Z2B NOV ter nekaj preživelih borcev XIV. diviizje, ki so se tistega usodnega dne zadrževali v tem kraju. Spominski kamen ima je v času itežkih dni pozival ljudstvo na upor. Sicer je na Žlebnikovi hiši že bila svoj čas odkrita spominska plošča, ioda spričo adaptacijskih del na ihiši in neprimerne lege »obeležja, ni več ustrezla pomenu, za obliko piramide s posveti- kar je bila odkrita. Nova lokacija spominskega Jkam-na je nekaj metrov pod hišo, kjer je Ka.juh padel. S tega mesta je obeležje vidno iz Zavodenj in iz doline pod njim. ' Svečanost je bila združena z lepim kulturnim programom in je minila K^ slikovitem jesenskem vzdušju. Občinski odbor, kot tudi krajevna organizacija, sta se s tem še enkrat oddolžila spominu padlega rojaka, heroja Kajuha. S. v. sprejeli bomo cicibane ki bi pomagal in svetoval pri našem delu. Nekaj staršev se je že odzvalo naši želji. Z našim delom želimo seznaniti čim več staršev, zato upamo, da bodo z razumevanjem podprli našo organizacijo; prav tako prosimo za sodelovanje' tudi ostale organizacije v Velenju. Tudi letos bodo dobili cicibani ob sprejemu /čepice, rutice, značke, izkaznice in pravila ZP, zato se priporočamo za denarno pomoč. Proslavo 25-letnice AVNOJ bomo imeli v nedeljo 24 t. m., v domu kulture v Velenju. Na ta dan bomo sprejeli tudi cicibane, ki jih bomo ob koncu sprejema pogostili ter jim podarili še spominske fotografije in knjige. Za PO poročajo: Brina Kovač, Eta Gaberšek in Anda Ambrožič. Pionirji iz pionirskega odreda Ivana Kovačiča-Efenlca bodo letos svečano sprejeli nove člane v pionirsko organizacijo Mednarodni dan gluhih so letos praznovali v Kopru. Na tej proslavi so bili člani ZGS iz velenjske občine, ki so tekmovali v šahu in streljanju ter dosegli dobre uspehe. V mestnem gledališču v Kopru, kjer je bila osrednja prireditev, so v programu sodelovali tudi člani iz Velenja in Mozirja in pripeli spominski trak na prapor, ki ga je razvila osnovna organizacija gluhih v Kopru. Upravni odbor osnovne organizacije gluhih iz Šoštanja pa je pred nedavnim priredil za svoje člane izlet na Šmihel nad Mozirjem. Predsednica Erika Grobelnik je pripravila poročilo o delu in o pomenu praznovanja mednarodnega dneva gluhih. Nazaj grede pa so se člani ustavili v Mozirju in v hotelu prebili nekaj prijetnih uric. Rudi Bolha Stota razstava v delavskem klubu V razstavnem prostoru velenjskega delavskega kluba bodo praznovali pomembni jubilej. Prihodnji torek, 19. novembra, bodo ob 18. uri odprli , stoto likovno razstavo. Tokrat bo razstavljal olja, večinoma pejsaže, slovenski akademski . slikar France Godec. i Otvoritev razstave bodo združili s torkovim večerom. Sodelovali bodo pevči moškega zbora Kajuh iz Velenja, ^ pod vodstvom Ludvika Glavnika. Na to pomembno kulturno prireditev vabimo ljubitelje umetnosti in lepe pesmi. Bliža se 29. november, 25. obletnica ustanovitve AVNOJ. Takrat bomo praznovali rojstni dan naše socialistične republike. Povsod bodo vihrale zastave in slišala se bo pesem. Pionirji z osnovne šole Gustava Šiliha se skrbno pripravljamo na to proslavo. V svoje vrste bomo sprejeli 120 cicibanov. Zanje je to pomemben dan, saj bodo stopili V organizacijo, ki je nastala že med vojno in združuje vse otroke Jugoslavije. Spomnili se bomo zgodovinskih dogodkov v Bi-haču in Jajcu, ker je prav tam bilo rečeno, da se mora mladina Jugoslavije povezati, kajti le tako bo obvladala enotnost med jugoslovanskimi narodi. Poleg teh priprav pa se trudimo, da bi v naše delo pritegnili starše. Radi bi ustanovili pionirski starešinski svet, Btran 1 ŠALEŠKI RUDAR 15. november 1968 NADALJEVANJE S 1. STRANI KOLEKTIVA BAZENA IN VELME ZA ZDRUŽITEV v razpravi je VSE JE NARED ZA U volilni pravilnik Kandidate za odbornike občinske skupščine pa določajo za občinski zbor zbori volivcev, ki jih na terenu organizi-zirajo KO SZDL in za zbor delovnih skupnosti zbori delovnih ljudi, ki jih organizirajo sindikalne organizacije v delovnih organizacijah. O delovanju kandidacijske konference SZDL so v osnutku pravilnika določene tri variante: VARIANTA A: Kandidacijska ' konferenca SZDL deluje za območje volilne enote za posamezni zbor skupščine, republike in zveze. VARIANTA B: V občini deluje temeljna kandidacijska konferenca, ki določi kandidate za zbor narodov in vse zbore republiške skupščine. Ta konferenca delegira po ključu določeno število delegatov za medobčinsko kandidacijsko konferenco. VARIANTA C: V občini delujeta dve kandidacijski konferenci: a) kandidacijska konferenca, ki predlaga kandidate za zbor narodov, za republiški zbor in zbor komun republiške skupščine. Ta konferenca izbere iz svojih vrst po ključu določeno število delegatov za medobčinsko kandidacijsko konferenco, ki določi kandidate za zbor komun zvezne skupščine. b) kandidacijska konferenca, ki določi kandidate za gospodarski, kulturno-prosvetni in socialno zdravstveni zbor republiške skupščine. Ta konferenca izbere iz svojih vrst po ključu določeno število delegatov za medobčinsko kandidacijsko konferenco (ali konference), ki določi (določajo) kandidate za enake zbore v zvezni skupščini. O delu kandidacijske komisije predvideva osnutek pravilnika še naslednje: Sejo kandidacijske konference skliče po sklepu IO OK SZDL predsednik občinske konference SZDL 'in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Na to konferenco je treba vabiti vse predlagane kandidate, ki so sprejeli kandidaturo. Kandidacijska konferenca izvoli izmed prisotnih delegatov tri člansko delovno predsedstvo (predsednika in dva člana), ki vodi in usmerja delo konference in skrbi za pravilen in nemoten potek dela. O seji kandidacijske konference se piše zapisnik, ki ga podpiše delovno predsedstvo in zapisnikar in velja kot uradni dokument v kandidacijskem postopku. Zapisnik je treba poslati državni volilni komisiji in občinski konferenci SZDL. Izvršni odbor občinske konference SZDL poda za uvod v delo kandidacijske konference poročilo o predhodni družbeno politični dejavnosti vseh sodelujočih, o številu predlaganih kandidatov in o- rezultatih razgovorov za pridobitev predhodnega soglasja za kandidiranje. Na kandidacijski konferenci enakopravno sodelujejo vsi izvoljeni delegati in predlagani kandidati, vendar slednji nimajo pravice glasovati o kandidatih. Kandidacijska konferenca posluša poročila ter mnenja, predloge in stališča govornikov. O konkretno podanih predlogih za kandidate se na koncu razprave tajno glasuje. Vsak delegat ima en glas, glasuje pa lahko za poljubno (enega ali več). Delovno predsedstvo ugotovi rezultat glasovanja in objavi končni izid ter proglasi, kdo je sprejet kot kandidat. Za kandidata se šteje vsak predlagani kandidat, ki je prejel več kot polovico glasov navzočih članov kandidacijske konference. Sklepi kandidacijske konference se morajo čimprej objaviti v lokalnem listu Šaleški rudar. Za medobčinsko kandidacijsko konferenco izbere občinska kandidacijska konferenca iz svoje sredine skupino delegatov po ključu,-ki ga določi pravilnik za medobčinsko kandidacijsko konferenco. Delo kandidacijske konference je javno. Na seji kandidacijske konference v občini, ki skupno z odborniki občinske skupščine verificira listo za zbor narodov, lahko sodelujejo člani republiške konference SZDL Slovenije, voljeni na območju velenjske občine, nimajo pa pravice glasovanja. Ce kandidacijska konferenca v prvem sklicu ni sklepčna, se ponovno skliče v roku do 7 dni. Ce ob prvem glasovanju na seji kandidacijske konference nobeden od predlaganih kandidatov ni dobil potrebne večine (nad polovico prisotnih) se postopek predlaganja in glasovanja ponovi na isti seji kandidacijskiie konference. ■ Zapisali smo nekatera določila, ki jih predvideva osnutek volilnega pravilnika. Ta pravilnik bodo šele sprejeli na občinski konferenci SZDL, uporabljal pa se bo za pripravo in izvedbo skupščinskih volitev v letu 1969. OBČANE VABIMO, DA POŠLJEJO PRIPOMBE IN PREDLOGE, KI JIH IMAJO NA OSNUTEK VOLILNEGA PRAVILNIKA, ČIMPREJ NA OBČINSKO KONFERENCO SZDL VELENJE. Dobro pripravljena združitev je porok, da bodo v Velenju ustanovili močno enotno trgovsko podjetje V Velenju so se pravočasno začeli zavedati, da so naloge sodobne trgovine večstranske. Urejevati mora tržišče, osredotočiti ponudbo in povpraševanje, povezovati potrošnjo s proizvodnjo in biti pri vsem tem racionalna in gospodarna. Te naloge pa ne morejo izpolniti razdrobljena trgovska podjetja, ki niso kos sproščenemu tržišču. Velenjski trgovski podjetji prelil v Velenje in so kmalu nagibov. Z združitvijo želijo Bazen in Velma prodajata bla- odstopili. Ce bodo v Šoštanju ustvariti tudi nove pogoje dela go me.šane stroke. Nastali sta hoteli smotrno urediti dokaj in delitve. Večji, dohodek mo-pred leti pod različnimi po- slabo preskrbo in nekoliko ra sloneti na varčnem poslo-goji. Obe sta razvijali enako modernizirati zastarele klasič- vanju, zniževanju poslovnih poslovnost, s to razliko, da sta ne trgovske lokale, bodo mo- stroškov, boljši nabavi in or-ustanavljali skoraj enake pro- rali ob razmeroma dobro ure- ganizaciji dela ter pravilni dajalne v različnih krajih. jeni trgovini v sosednjem razporeditvi kadrov. Casnikar-,T . . . , , , mestu in tudi drugod, slednjič jem sta direktorja tudi pove- lNajprej je nastalo trgovsko vsaj p0misliti „ smotrnosti in- dala, da v združenem podjetju , !„®„ f,Ze.n.'_, „1 tegracije obeh trgovskih pod- nihče ne bo ostal brez zaposlit- ve. Proučili bodo usposobljenost kadrov in izdelali dolgoročnejši program, da bi s sedanjimi zaposlenimi ustvarili večjo produktivnost. Bazen in Velma se bosta SEZNAM TISTIH, ki volijo delegate v kandidacijsko(e) konferenco(e) VARIANTE št. delegatov A B Dve kandid. konf. v občini Temeljna kandid. konf. ~ , . ■ Zbori v občini SpLzbondel.s. • Krajevne organizacije SZDL 25 30 20 • Delovne organizacije" s področja: — gospodarstva 14 12 20 — prosvete in kulture 6 5 8 — zdravstva in soc. zavarovanja 3 2 4 — javnih služb 2 1 3 Občinski sindikalni svet 4 4 4 • Občinska konferenca ZKS 3 3 3 • Občinski komite ZMS 3 3 3 i ZZB NOV 3 3 3 • Občinski odbor Rdečega križa 1 1 • Občinska zveza kulturno- prosvetnih organizacij 1 1 • Ob ZTK 1 1 • ObZ DPM 1 1 • Društvo upokojencev 1 1 e< Temeljna izobraževalna skupnost 1 1 • Občinska gasilska zveza 1 1 70 70 70 vilo se je iz rudarskega maga- jetij v njihovem kraju. zrna. Novo podjetje se je močno razmahnilo. Na novo so Ker so v Šoštanju odstopili uredili poslovalnice .Ljudski od zamisli za skupno podjetje, magazin, samopostrežnico. So- so v Velmi in Bazenu nadalje-dobno opremo in Zibiko. Fi- vali s pripravami za združi-nančno pa se je Bazen okrepil, tev. Imenovali so posebno ko-ko so pripojili poslovno enoto kurivo in gradbeni material. To je bilo leta 1965, po likvi- ' daciji Veletrga. Le sedem let kasneje so trgovine nekdanje kmetijske zadruge preusmerili in ustanovili v Velenju novo trgovsko podjetje Velmo. Podjetje je uredilo v središču mesta še veleblagovnico, preskrbovalni- f co in delikatesno poslovalni- | co. Lansko leto pa so obnovili staro trgovino železnino in po- t slovalnico v Skalah. Prodajo so v letošnjem letu razširili tudi izven občine in ustanovili kar tri poslovne enote za prodajo kuriva in gradbenega materiala v Zagrebu, Šomboru in Kraljevcu. mopostrežnico v Pesju in adaptirati v starih stavbah novo samopostrežno trgovino v starem delu Velenja. Na Šaleški cesti 22 bodo v bloku, kjer imajo sedaj skladišče za pohištvo, odprli novo prodajalno za elektroinstalacijski material. Poleg tega pa bodo v prodajalnah povečali specializacijo in ustanovili posebne oddelke za fotografske potrebščine, športno opremo in drogerijsko blago. S tem v zvezi pa bo začetna naloga v združenem podjetju okrepitev komercialne službe in v knjigovodstvu uvedba srednje mehanizacije. Izvedli bodo tudi nekatere organizacijske spremembe. Nova trgovska organizacija bo imela tri poslovne enote za industrijsko Obe velenjski trgovski podjetji sta sledili istim ciljem: v novem rudarskem mestu urediti sposobno trgovino, ki bo nudila meščanom dovoljno izbiro blaga. Zato sta tudi TP Bazen in Velma razvijali vsaka po svoje podobne trgovske lokale. Pri tem pa sta vsaka po svoje gospodarila in drobila sredstva, ki bi jih lahko koristneje uporabila pri novih naložbah. Okoli Velenja so se začela pojavljati druga močnejša in bogatejša podjetja, ki bi rada osvojila dokaj donosno velenjsko tržišče. To je. dokaz, da razdrobljeni in ločeni trgovski podjetji v Velenju nista zmogli v dovoljšnji meri urediti v mestu preskrbo in zajeziti kupno moč domačih potrošnikov. Zato so začeli ustanavljati močno trgovsko podjetje, ki bo zagotovilo dobro preskrbo Ljudski magazin je največja prodajalna Bazena WmBWBBM ■SIIikSI misijo, ki je bila sestavljena od članov iz obeh organizacij. Ta je skupaj s strokovnimi službami natančno obdelala vprašanje združitve in študijo predložila samoupravnim organom in, članom kolektiva. Ti so pred časom na referendumu glasovali za združitev obeh velenjskih trgovskih podjetij. S tem so člani Velme in Bazena združila z novim letom. V Velenju bomo tako dobili trgovsko podjetje, ki bo že prihodnje leto ustvarilo okrog 90 milijonov dinarjev prometa in bo namensko od ustvarjene realizacije odvajalo v poSlov-ni sklad 2 odstotka za naložbe. Za začetek bo združena organizacija imela 24 prodajaln (9 Osrednja prodajalna Velme v središču Velenja blago, za živila in za kurivo in gradbeni material. Pred referendumom so se tudi domenili, da bo podjetje dobilo novo ime. Angažirali so člane obeh sedanjih kolektivov in razpisali interni natečaj za izbiro imena. Tega pa zaenkrat še niso izbrali. Že dalj časa v Velenju načrtujejo gradnjo sodobne blagovne hiše s 4.500 ms poslovne površine. Brez dvoma je to precejšnja naložba, ki ji dosedanja razdrobljena trgovina ne bi bila kos. Nova veleblagovnica pa bo velika pridobitev tudi za potrošnika, ki se bo v njej lahko oskrbel z vsemi potrebščinami. Seveda pa bodo v Velenju imeli še tudi potem več drugih specializiranih prodajaln. Strinjamo se s trditvijo, da bo združitev zagotavljala večjo izbiro potrošnega blaga. Odpadel bo marsikateri nakup v sosednja večja trgovska mesta, ker bodo domači trgovci v močni organizaciji lahko nudili več kot doslej. Trdijo, da bo lahko združitev prinesla tudi pocenitev, ker bodo zaradi večjih nakupov nakupovali pod ugodnejšimi pogoji, večji promet in boljše poslovanje pa bodo zmanjšali stroške. Zato ni bojazni, da bomo sedaj, zavoljo združitve, v Velenju dražje kupovali. in bo tudi več storilo za napredek trgovine v Velenju. Zdaj so že tik pred združitvijo. Resneje pa so se začeli o združitvi velenjskih in šoštanjskih trgovskih organizacij pogovarjati že spomladi. Takrat sta Merkur in Zarja iz Šoštanja kazala določen interes, da bi v občini ustanovili enotno podjetje. Vsa štiri trgovska podjetja so začela pripravljati koncept takšne združitve, vendar so kasneje šo-štanjSki trgovci imeli pomisleke, da se bo njihov kapital pokazali, da razumejo sedanje sproščene tržne zakonitosti in vlogo trgovine, da zadovolji potrebam potrošnikov. V Velmi se je 88 odstotkov članov skupnosti izreklo za združitev, v Bazenu pa 92 odstotkov. Direktorja obeh trgovskih podjetij Miha Krofi in Gustav Verdelj sta v razgovoru s časnikarji povedala, da z združitvijo ne • zasledujejo samo večjo gospodarsko moč v pogledu modernizacije in investicij, ker je to samo eden od Dopisujte v z gradbenim materialom in kurivom. 9 z živili in 6 z industrijskim blagom).' ■ Njihova razvojna' usmeritev je za začetek usmerjena na razširitev prodajnih zmogljivosti. Na območju vzhodne Slovenije in zahodne Hrvatske bodo odprli vsaj štiri nove poslovalnice s kurivom in gradbenim materialom. Zgra- 99 4M & E S ^ dili bodo poslovalnico za »««*<» osnovno preskrbo v Konovem in pri rudarskem domu. medtem ko nameravajo obnoviti prodajalno v Selu, zgraditi sa- Za nagrado so šoštanjski taborniki dobili šotor k t gnojevka V zadnjem času je pri nas veliko zanimanja za gnojevko. Da bi ustregli bralcem in jim posredovali najvažnejše podatke o pripravi, lastnostih, množini hranil, skladiščenju in ravnanju z gnojevko, smo priredili izvleček članka prof. Raucha iz knjige Pflazen-ernarung und Dungung (1968). Pod gnojevko razumemo mešanico gnoja z vodo. Beinert-Sauerlandt (1951) ločita različne gnojevke po: 0 Načinu in sestavnem delu gnoja — gnojevka — gnojnica (gnojnica razredčena z vodo); — gnojevka revna na blatu (gnojnica z 1/3 odpadnega blata); — gnojevka bogata na blatu (gnojnica s ca. 2/3 odpadnega blata); — polna gnojevka (gnojnica z vsem odpadnim blatom); — gnojna gnojevka (pripravljena iz hlevskega gnoja z ali brez gnojnice in je označena tudi kot utekočinjen hlevski gnoj). 0 Načinu predelave — surova gnojevka (neprevreta gnojevka, ne starejša kot 3 dni); — prevreta gnojevka (blato in gnojnica zmešana skupaj in prevreta); — sprana gnojevka (gnojnica in blato sprano iz svežega gnoja, ki je uporabljen kot nastilj). 0 Stopnji razredčenja — gosta gnojevka (le neznatni dodatek vode,' do 3 kratke množine gnojil); — redka gnojevka (močna razredčitev z vodo). Za pripravo in uporabo gnojevke obstojajo različni postopki, ki so se razvijali s tehniko gnojevke. Z gnojevko so pričeli gospodariti že v prejšnjem stoletju. Največ izkušenj o uporabi gnojevke imajo Švicarji. Po tradiciji in po razpoložljivih pripravah obstojajo danes različni načini gospodarjenja z gnojevko. PRIPRAVA GNOJEVKE LASTNOSTI IN SESTAVINA GNOJEVKE Množina hranil v kg/m3 t nerazredčeni surovi gnojevki (preračunano po Beinertu- Sauerlandt 1951): Vrsta gnojevke Org. Razmerje hranil N P ,Or> K2O N P,O5 K.,O gnojnična gnojevka 33 7,4 0,1 16,9 1 0,01 2.2 gnojevka revna na blatu 87 6,0 1,1 11,4 1 0,18 1,9 gnojevka bogata na blatu 113 5,0 1,6 8,7 1 0,32 1,7 polna gnojevka 125 4,6 1,8 7,0 1 0,39 1,5 V nedeljo, 27. oktobra 1968, je bil v sejni dvorani poslopja bivše šoštanjske občine zbor tabornikov odreda Pustega gradu — Šoštanj. V lepo okrašeni dvorani so se zbrali domala vsi člani te tako priljubljene in koristne organizacije, ki v svojih vrstah vzgaja mladega človeka, kot nosilca novih naprednejših idej naše socialistične skupnosti. S povečano količino blata v jem je tembolj potrebno, čim gnojevki je razmerje hranil manj blata vsebuje gnojevka, ožje in za prehrano rastlin Schollhorn je ugotovil na- bolj harmonično. Dopolnilno slednje sestavine v polni gno- gnojenje s fosforjem in kali- jevki: Po pozdravnem govoru j a načelnik odreda, študent VšTK Dušan De Costa, poročal o delu organizacije v preteklem letu. V svojem izvajanju je tov. De Costa med drugim poudaril: »Odred PGŠ je od svoje ustanovitve pred devetimi leti pa do danes vklju> čil v svoje vrste mnogo tabornikov. Zanimanje za organiza- organizacije na taborjenju primerno finančno nagrajevalo. To je popolnoma upravičen na zahteva, ki ne bi smela naleteti na gluha ušesa pri pristojnih družbeno-političnih dejavnikih. Kajti V Celju in drugih krajih so ta problem že davno rešili. Dušan De Costa je nadalje poudaril tudi pomembnost Vsebina hranil polne gnojevke se sestoji N KsO CaO suha snov iz gnoja iz gnojnice iz nastilja v % 0/ V 70 v % 50 47 3 97 l 2 15,5 83 1,5 86 13,5 0,5 70 15 15 Vsebina hranil in spremem? Odnos med reakcijo in vse- be hranil gnojevke se spre- bino hranil v gnojevki (Scholl- minjajo, odvisno pd gospodar- korn 1955): stva in načina krmljenja. REAKCIJA (pH) FA, Razmerje hranil N K.O CaO 1,9 28,7 2,3 43,3 2,0 4,0 7,2 8,8 Reakcija gnojevke je toliko bolj alkalična, čim večja je koncentracija, še posebno, če se odstotek dušika stopnjuje. Reakcija gnojevke se zveča pri gnojevki, bogati na gnojnici, pri daljšem zorenju. Razpoložljivost krmil v gnojevki je odvisna od raznih načinov gnojevke in od izhodnega materiala. Gnojevka iz hlevskega gnoja učinkuje počasneje in trajnejše, gnojnična gnojevka pa hitreje. SKLADIŠČENJE IN RAVNANJE Z GNOJEVKO Pri .enocelignem sistemu shranjevanja se gnoj in gnojnica zbirata v eno jamo. Tu odležita in se pred razvaža-njem razredčita z vodo. Zbirališče za gnojevko je postavljeno v ali zunaj hleva. Enoce-lični sistem ni najugodnejši. Vsak dan se meša surova gnojevka z gnojevko, ki že vre. Ker se gnojevka jemlje neposredno iz založne jame, je težko doseči zadostno enotno in enakomerno razredčitev. Pri dvoceličnem sistemu je poleg skladiščne jame še mešalna ali pa dve izmenično polnilni in izpraznjevalni jami. Za mešanje gnojevke obstajajo posebne mešalne naprave. Posebna oblika pripravljanja gnojevke je spiranje hlevskega gnoja, ki je možna le tam, kjer je transport hlevskega gnoja iz hleva mehaniziran (hidravlični transport). Ker pa povzroča slama pri tem načinu često težave, meljejo ponekod z dodatkom vode gnoj v fino blatno kašo. Medtem ko poteka vrenje, gnojnice sorazmerno enostavno, spremljajo vrenje gnojevke, ki vsebuje veliko blata in nastilja, razni oksidacijski in redukcijski postopki. Pri vrenju gnojevka izgublja organsko snov. V prvi tfrsti nastajajo izgube na dušiku. Pri vrenju gnojevke nastajajo rastlinam škodljivi odpadni produkti, kot kalijev benzoat, fenoli in krezoli. Na 100 m3 normalno razredčene prevrete gnojevke nastane v tleh 400 do 500 kg benzojeve kisline in 34 do 85 kg skupnih fenolov. Te snovi so lahko vzrok znane škodljivosti gnojevke. Krezol ne učinkuje škodljivo pri odmerkih in koncentracijah, ki se v praksi uporabljajo. Truninger in Keller sta ovrgla v praksi razširjeno mnenje, da mora gnojevka pred uporabo prevreti. Schnei-ter že 1931. podpira uporabo surove (neprevrete) gnojevke, močno razredčene z vodo. Priprava surove gnojevke zahteva, da se gnoj in gnojnica ločeno zbirata in uležita; za to pa je potrebno več dela in gradnje. Pri sodobni tehniki gnojevke, ki dovoljuje poljubno močno razredčitev z vodo, je vprašanje prevreta ali surova gnojevka, manj važno. Važnej še je, da uporabljamo gnojevko kot redko gnojilo; kajti voda ni le topno, konzervirajoče in transportno sredstvo za hranilne snovi in hormone, ki so prisotni v gnojevki, temveč zmanjšuje tudi koncentracijo rastlinam škodljivih sestavin in je končno važna tudi kot rastni faktor. Pri pripravi gnojevke se moramo ozirati tudi ,na higi-enične zahteve. Iztrebki živali so pogosto prežeti z raznimi patogenimi klicami in te najdejo v organskih sestavinah gnojevke zelo primerna gojišča; V dobro oskrbovani gnojnici odmrejo tifusne in paratifusne bakterije v kratkem času. Moderna priprava gnojevke je tehnično zelo razvita, vendar znanstveno (kemično in biološko) še premalo utemeljena. Pri podiranju šotora (Foto arhiv ŠR) cijo iz leta v leto narašča, žal pa o večjem razmahu organizacije ne moremo govoriti. Tq pa predvsem zaraeli nekaterih neurejenih materialnih in kadrovskih vprašanj.« Zagotovil je, da bi se kadrovsko vprašanje lahko uspešno rešilo le tako, da bi se tehnično osebje taborniško razvijanja tradicij NOB. Dejal je, da je danes čas, ki terja od nas skrajno mero budnosti. Povedati je namreč treba, da je to organizacija, ki v mladih ljudeh ohranja spomine na herojsko epopejo naše NOB, obenem pa jih pripravlja za morebitne boje, s katerimi bomo morda morali nekega dne braniti našo socialistično domovino. Ravno zaradi teh najosnovnejših nalog, ki jih ima taborniška organizacija v svojem delovnem programu, pa bi moral biti odnos celotne družbe do nje drugačen, kot jc. Ugotavljamo, da je naša tehnična opremljenost slaba in zastarela, skratka, da je treba v materialnem pogledu našo organizacijo popolnoma obnoviti. Vemo sicer, da je danes spričo reformnih prizadevanj težko zahtevati denar od družbe, ki si na vseh koncih prizadeva, da bi naša družbeno-ekonomska .reforma uspela, vendar smatrajo, da vloženi denar v taborniško organizacijo ni nič drugega kot kapital, ki bo prinesel neslu-teno velike obresti za vso našo skupnost. Zato se mora njihovo delo koordinirati z OK ZMS Velenje, kajti tudi sekretar omenjene organizacije Štefan Dolejši je na občnem zboru izrazil željo po čim večjem, sodelovanju. Ob koncu občnega zbora, za katerega jc potrebno omeniti, da je potekal v izredno delovnem vzdušju, je v imenu Zveze prijateljev mladine občine Velenje za izredne uspehe na področju vzgajanja mladih ljudi v obliki tedenskih letovanj v Širokem pri Šoštanju, podelil tov. Dolejši taborni kom OPG šoštanj šotor in se v imenu vse iiaše skupnosti še enkrat zahvalil vsem tabornikom in tehničnemu osebju za uspešno izvedeno akcijo med poletnimi počitnicami. Med vsemi vodi OPG šoštanj pa so si zaslužili posebne pohvale trije, katerih vodje so bili Alenka Kokot, Fra-nja Kac in Boris Stropnik. R. Lah UČINEK GNOJEVKE NA ' PRIDELEK Gpoj,evlsa. . je tekoče, hitro učinkovite) intenzivno, doma predelano gnojilo.' Hranljive srioVi;^ hormoni, so v gnojevki lahko toplji.ve in ugodno vplivalo na zvečanje pridelkov, predvsem še, če je gnojevka dopolnjena z dodatkom fosforja in k&lija. V nasprothem priftierii Je gnojevka enostransko dušično in kalijevo gnojila Gnojevka se do sedaj največ uporablja za gnojenje travnikov. Irttenziven pašno-košni sistem, dobra oskrba ledine, količinsko in kvalitetno pravilno izmenično gnojenje z gho-jevko in hlevskim gnojem ali kompostom, Izpolnjeno z mineralnimi gnojili — so temelji velikih pridelkov krme na gospodarstvih z gnojevko. Najmočnejši vpliv na pridelek pa ima pogostnost gnojenja z gnojevko. vV. Is , dišite ......* " . . Signalizacija (Foto arhiv ŠR) ODNOS MED ŠTEVILOM GNOJENJ Z GNOJEVKO IN PRIDELKOM KRME Število letnih gnojenj z gnojevko Lastnosti in sestavina gnojevke so predvsem odvisne od kakovosti in količine izhodiščnega materiala (blato, gnojnica, hlevski gnoj, kompost), manj pa od načina in časa ležanja in od sprememb pri razredčevanju. Vsebina suhe mase'znaša pri polni gnojevki, če je razredčena v razmerju 1 : 3 30-35 kg/ms 1 : 6 17-20 kg/m3 1:10 11-13 kg/ma l; 15 7-9 kg/m" 0,67 1,3 1,8 2,4 Koncentracija (1: ...) 2,9 3,3 3,5 4,4 Gnojevka v m3 na ha 42,9 73,3 102,1 127,3 krmne površine 76,0 35,2 30,1 28,0 Cas zorenja gnojevke Pridelek krme v kg škrobne vrednosti na ha 3026 3596 4245 4697 Hitro delujoče in letno večkrat uporabljene snovi in hor-nomi v tekoči obliki pripomorejo do velikega povečanja pridelkov, povečajo pa hkrati nevarnost, da bomo enostransko gnojili, če nismo dodali gnojevki odgovarjajoče količine fosforja in kalcija. Da bi se čimbolj izognili izgubam dušika, ne priporočamo gnojenja z gnojevko ob močnem vetru, pri visoki vročini, presuhem zraku in da je ne bi polivali na popolnoma suha in pa tudi ne na maksimalno na-vlažena tla, ki vlage več ne sprejemajo. Vse, ki so ga poznali, jc presunila vest. da jc 28. oktobra 1968 v celjski bolnišnici po kratki in hudi bolezni umrl v 60. letu starosti ANTON CE-P^LNlK, upokojenec iz Druž-mirja pri Šoštanju. Po končani meščanski šoli v predvojni Jugoslaviji se je zaposlil v tovarni usnja šoštanj, zadnja leta pred vojno pa je opravljal dolžnosti tajnika takratne občine Topolšica. Tudi po osvoboditvi je bil najprej zaposlen kot referent pri Okrajnem ljudskem odboru Topolšica, nato pa jc bil od leta 1949 dalje zaposlen pri Okrajnem ljudskem odboru šoštanj, kot referent za agrarno reformo. Po ukinitvi okraja se je zaposlil na občinski skupščini šoštanj oziroma Velenje, kjer je nazadnje opravljal dolžnosti šefa krajevnega urada v Šoštanju. Pred dvema letoma jc šel v zasluženi pokoj. Svoje službene dolžnosti je opravljal izredno vestno in požrtvovalno. Vedno pa je opravljal take dolžnosti, pri katerih je imel stike z občani. Do vseh je bil enako prijazen in ustrežljiv in vsakemu je v mejah možnosti rad pomagal in storil zanj več, kot je bila njegova dolžnost. Poleg službe je bil zelo aktiven v družbeno-političnih organizacijah in v društvih v svojem domačem kraju. Nazadnje je bil član občinske konference SZDL Velenje, tajnik krajevne skupnosti Družmirje ter tajnik društva upokojencev Šoštanj. Kot dolgoletni gasilec je bil odlikovan z gasilskim odlikovanjem. Tonetu, ki je za napredek naše ožje lokalne skupnosti storil več kot je bila njegova dolžnost, želimo, da bi mu bila lahka domača gruda. MED GR0R0VI Priznati moramo, da je bilo na dan mrtvih pokopališče v Šmartnem ob Paki res lepo urejeno s šopki lepih krizan-tem. vrtnic in nageljčkov ter drugega cvetja in zelenja... Žal pa je bilo to leto opaziti tudi precej umetnih rož s čudnimi, neokusnimi barvami, narejenih iz umetne mase. Kričeče in nenaravne barve so človeka kar odbile. Taka pisana roba ne spada na grobove. Od tega imajo korist le izdelovalci, ki si na račun slabega okusa kupcev manejo roke... Ali ni lepši šopek navadnih rož, četudi manjši in preprostejši. Zato v prihodnje na grobove naših rajnih manj rož, a tiste lepe, pristne, iz domačih vrtov. Z. K. V RAVNAH PRI ŠOŠTANJU NAČRTUJEJO POMEMBNE NALOGE Asfaltna preproga do Raven Vasica je obsežnejša kot veliko mesto, čeprav ima komaj 1000 prebivalcev Pravijo, da je Ravne težko obiti, saj so močno raztresene. Domačini jih delijo na, štiri področja. Prvi del Raven gravitira na Velunjski graben in Gaberke, drugi del zajema Pristavo s prometno zvezo na Gaberke, tretji del je ob Zavodnjah in je vezan na cesto proti Šentvidu, zadnji del pa je osrednje področje vasi, ki leži ob cesti proti Šoštanju. Vsi predeli vasi pa so s cestami povezani z nižino, saj so v zadnjih letih uredili kar 8 kilometrov krajevnih cest, poleg teh pa še tudi občinske. Zdaj Ravne niso več osamljena in od sveta odrezana vasica. Uredili so prometne zveze, tako da je moč priti tudi z motornimi vozili v jedro Raven. To se pozna tudi na mo-torizaciji v sami vasi. Ljudje imajo vedno več štirinožnih železnih konjičkov: na hitro IVAN STROPNIK, predsednik krajevnega odbora SZDL smo prešteli kar 20 avtomobilov, ki so v lasti ondotnih prebivalcev. Poleg tega pa je v vasi tudi nekaj nad sto mopedov. Pred leti so bili popolnoma odrezani, saj se z avtomo- delovali na republiškem pionirskem šolskem prvenstvu. Leta 1965 so bili celo republiški ekipni prvaki. Sicer pa šahirajo v tej vasi v vsaki hiši. Ta igra je v kmečkih domovih močneje razširjena kot kvartanje. Šolsko poslopje je staro, nazadnje je bilo obnovljeno pred 38 leti. Zato rabi šola res temeljito preobleko. V načrtu je, da bodo šolsko poslopje obnovili 1970. leta. Domačini pa želijo, da bi k poslopju pri-zidali še oder in prostor, kjer bi lahko imeli sestanke. V Ravnah imajo razmeroma dobro razvito društveno dejavnost. Zelo delovna je organizacija Rdečega križa, aktivne pa so še KO ZB NOV, strelska, lovska in šahovska družina. ZA CESTE SO RAVENCANI SAMI PRISPEVALI PRECEJ SREDSTEV Brez krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL si življenja ne morejo zamisliti. Ti dve skrbita, da se kraj nenehno razvija in dobiva novo podobo. Prva naloga obeh je bila, da so uredili ceste in ljudi hitreje povezali z mestom. Prebivalci so kmalu sa- bilom ni- dalo niti do šole in mi uvideli, da so jim dobre in Pristave. prevozne ceste potrebne in so SoKvTvJC„K skupnosti' in ^ZDL t^sZ DELAJO V TOVARNAH prispevali dosti denarja za nji_ hovo obnovo. Zanimivo je, da svet KS in odbor SZDL skupaj rešujeta vse probleme. Največkrat se člani sestanejo na skupnih sejah. Ker pa so Ravne raztresene, stanujejo tudi člani obeh organov daleč Večji del so v tej srednjeveški vasici kmetje. Deset med njimi je večjih, ostali pa morajo iskati delo v mestih. Dekleta in fantje zapuščajo kmetije in delajo v tovarnah. Dvesto Ravenčanov si išče delo v rudniku, usnjarni, največ pa jih je v Gorenju. Spričo tega ni čudno, če ljudje negodujejo, ker pozimi ne očistijo takoj glavnih prometnih žil. Kmetovalci urejujejo napredno kmetijsko gospodarstvo. V vasi imajo že štirje kmetje lastne traktorje, precej pa imajo tudi ostalih kmetijskih pripomočkov, zlasti kosilnic. Skoro v vse domove (teh je v Ravnah 190) so napeljali elektriko in zlasti zadnji čas pitno vodo. Prebivalci so sami dosti storili, da so uredili cestne zveze. Pri tem pa sta bili aktivni zlasti krajevna skupnost in organizacija Socialistične zveze. Na začetku krajevne ceste, ki vodi proti šoli, so uredili nov most. Betonskega pa so zgradili še na cesti, ki pelje proti Lazniku. Občinske ceste vzdržuje komunalno obrtni center, ki jc tudi obnovil pet mostov. V Ravnah so povedali, da so občinske ceste v določenih obdobjih slabo vzdrževane, ker ni stalnega cestarja. Med letom so sicer ceste delno popravili in je škoda, da jih sedaj nihče več ne vzdržuje. Voznikov je čedalje več in je promet na cestah, ki vodijo v Ravne, precejšen. Središče vasi tvori šola z majhnim zaselkdm, vendar Ravne niso zaokrožena vasica. Hiše so močno raztresene in mejijo na enem delu celo na občino Slovenj Gradec. V šoli poučujeta dva učitelja 49 otrok, okrog 50 pa jih hodi na prešolanje v Šoštanj. Prevoz je urejen, še boljše pa bi bilo, če bi bila cesta sposobna za prevoz' z avtobusom skozi do šole. Sola v Ravnah ne živi osamljerio življenje. Tesno je povezana s krajem. Ne mine prireditev, da šolski otroci ne bi nastopali. V šoli imajo dober pevski zbor, ki je že pred leti zaslovel na raznih pevskih revijah. Tradicijo pa ima šahovski krožek. Mladi šahisti iz Raven so že devetkrat so- FRANC HUDOMAL, predsednik krajevne skupnosti drug od drugega. Zato so ustalili navado, da se vsakokrat sestanejo na sestanek pri drugem odborniku. Po sestanku ostanejo še nekaj časa na nevezanem klepetu, gostitelj pa se po stari navadi še izkaže, da beseda lažje teče. Množične sestanke pa imajo v šolskem razredu ali v izbi pri kmetu Strnaku, ki je vedno voljan nuditi zborovalcem prostor. Ravne so prispevale ogromen delež v narodnoosvobodilnem gibanju. V vasi, ki ima oddaljene kmetije, so se pogostokrat zadrževali partizani. Ljudje so jih radi sprejemali in jim nudili zatočišče. Veliko vaščanov pa je odšlo v partizane zlasti po pohodu XIV. divizije. Kraj je prispeval tudi znatni krvni davek, življenje za svobodo je darovalo 38 vaščanov. RAVNE PRVA VAS V OBČINI, KI BO DOBILA ASFALTNO CESTO V Ravnah pa ne želijo imeti le obnovljeno šolo, temveč kujejo še novo zamisel. Na sestanku krajevne skupnosti so odbora Socialistične zveze, da bi do šole prevlekli cesto z asfaltno oblogo. Predsednik Socialistične zveze v kraju IVAN STROPNIK je o tej zamisli povedal: »Zdaj ni več le ideja, ampak je že postala akcija, da bi asfaltirali našo občinsko cesto od križišča pri cesti, ki pelje v Zavodnje, do ravenske šole. V prvi fazi bomo asfaltirali cesto do razcepa. Potem pa bomo nadaljevali, verjetno po dolini, ker tod dela ne bodo tako zahtevna. Z asfaltiranjem bi začeli takrat, ko bodo v Šoštanju polagali prevleko na Koroški cesti.-« Menijo, da bodo zbrali za prvo etapo sami polovico potrebnih sredstev. Nekaj pa računajo na solidarnost delovnih kolektivov, zlasti tistih, kjer so zaposleni ljudje iz Raven. Na pomoč pa bo priskočila tudi občinska skupščina. »Naši prebivalci so v večini pripravljeni prispevati denar za asfaltiranje ceste,« je dejal FRANC HUDOMAL, predsednik krajevne skupnosti. »Zato smo prepričani, da bomo drugo leto poleg nove šole dobili do središča vasi še asfaltno cesto. Menimo, da naša želja ni nikakršna muha, temveč nuja. Ce bodo občinske ceste prevlečene z asfaltom, bodo trpežnejše in tudi vzdrževanje bo enostavnejše in cenejše. Se nekaj moram povedati. Ko bomo obnovili šolo in asfaltirali cesto, pa želimo, da bi čez dve leti imeli osrednjo proslavo v počastitev občinskega praznika pri nas v Ravnah.« Želje Ravenčanov niso ne-uresničljive. Toda zavedati se morajo, da jim lastni delež, ki mora biti začetni kapital, zagotavlja uspeh. Tega pa bodo morali prispevati vsi brez izjeme, saj bo cesta koristila vsem ondotnim prebivalcem. Zato vsi korajžno na delo in drugo leto bo del Raven že po- Tudi v poznih jesenskih letih svojega življenja je ostal zvest rudarski skupnosti. Zdaj je že deset let v zasluženem pokoju, vendar ga še vedno vidimo, kako s pipo v ustih — to njegovo zvesto spremljevalko, korači v zgodnjih jutranjih urah na rudniško direkcijo. Tu je čuvar in hkrati skrbnik. In res je skrbnik v pravem pomenu besede. Povedati vedo, da je v stavbi prvi in tudi zadnji. Sam jo hoče zjutrajj odkleniti, zvečer pa zadnji pogledati, če je vse v redu. Jaka Grčar ima sedaj že 69 let, pa je kljub letom in prestanim naporom še vedno dobre volje. Mladost ni imel lahko. Pri hiši je bilo petero otrok, zato je moral kmalu zapustiti svojo domačo vas Spodnje Pa-loviče pri Kamniku in oditi s trebuhom za kruhom. Njegove mlade roke so bile vajene dela. Najprej je delal pri kmetih, nato pa je odšel med knape. Osemindvajset let je preživel v globinah, med črnim zlatom. Za seboj ima spomine na rudnike v Franciji, Holandiji in Srbiji. Po osvoboditvi pa je prišel v Velenje. Na velenjsko jamo ga vežejo tudi najlepši spomini. Jaka Grčar pravi, da je v Velenju lepo. Nihče se ne bi smel pritoževati nad živ- ljenjem. Tudi včasih so bile rudarske krize. Težave so bile hujše kot so sedaj v našem rudniku. Takrat so enostavno rudnik zaprli in rudarji so ostali brez zaslužka. Zato se še z večjim zadovoljstvom spominja, ko so Jaha Grčar na rudniku izvolili prve samoupravne organe. Jaka Grčar je bil drugi zapovrst-ni predsednik delavskega sveta rudnika lignita Velenje. »To je bil čas, ko smo se delavci resnično začeli zanimati za delo,« je dejal. 5>Besedo smo imeli, ko smo načrtovali razvoj, sestavljali letni proizvodni plan in tudi odločali kam bomo razdelili denar.« Pripovedoval je, da je bil v jami le enkrat težje poškodovan. Bilo je v Ravni Reki, ko ga je premog zasul in je bil dalj časa nesposoben za vsakršno delo. Na isti izmeni pa je delal, ko je v Holandiji, v rudniku Brunsum Hendrik, pri rudarski nesreči bilo mrtvih 36 rudarjev. »Tudi v velenjske rove je večkrat vdrl plin, pa smo se za prmej-dun vedno rešili,« je pove-■dal. In nad čem se Jaka Grčar huduje? Pravzaprav je zadovoljen z življenjem. Hvaležen je, da lahko kot hišnik na rudniški direkciji v svoji starosti še koristi. Pravi, da so' mu delo in skrbi del tistega, ki ga bodrijo k življenju. Z nečim pa vendar ni zadovoljen. »Ne morem se sprijazniti, da sem precej prikrajšan pri penziji, ker sem že pred desetimi leti odšel v pokoj. Mlajši dobijo zdaj več. Vendar, tega ni treba zapisati. Za življenje imam tudi »stare pokojnine« dovolj.« že sprejeli predlog krajevnega vezovala asfaltna preproga. Prosvetno društvo je sestavilo načrt Zdaj Ravenčani hodijo že po razmeroma dobri cesti. Že prihodnje leto pa bo del Raven povezan z asfaltno cesto Prosvetno društvo Šmartno ob Paki je na svoji zadnji seji sestavilo program dela za leto 1968/69. Dramska sekcija namerava uprizoriti dve deli, in sicer dramo in komedijo; mladinska skupina pa. bo postavila na oder eno dramsko delo. Jasno je, da bosta ti sekciji sodelovali tudi pri proslavah in drugih krajevnih prireditvah ter gostovali tudi v drugih krajih. V Šmartno bo povabljeno na gostovanje SLG iz Celja. Glasbena sekcija, katero vodi tovariš Klančnik, pa bo organizirala dva vesela večera ter samostojen pevski nastop. Za predšolsko in šolsko mladino bo lutkovna sekcija pripravila dve lutkovni igrici. Klubska sekcija namerava organizirati tri klubske večere ter tri likovne razstave. Knjižnica je sicer odprta samo ob nedeljah dopoldne, pa vseeno dosega lepe uspehe. Za knjige je med ljudmi, posebno mladino, precej zanimanja. Da je temu tako, je najbrž vzrok tudi v tem, ker je na šoli že dolga leta mladinski tisk precej razširjen. In ravno ti učenci so pozneje, ko doraste-jo, najboljši izposojevalci in bralci naše lepe knjige. Z. K. Olajšave pri potovanjih v inozemstvo Prvega novembra je prenehal veljati zakon o ukinitvi vizumov za tujce v letu 1968. Po tem roku lahko brez jugoslovanskega vizuma prestopijo našo mejo samo državljani, s katerimi je naša država sklenila sporazum o medsebojni ukinitvi vizumov. Te dežele so Maroko, Poljska, Norveška, Švedska, Danska, Finska, Islandija, Romunija, Gehoslova-ška, Bolgarija, Tunis, Alžir, Avstrija, Madžarska, Italija, Kuba, Turčija, San Marino in Japonska. S Sovjetsko zvezo in Mongolijo je sklenjen sporazum o ukinitvi viz za službena potovanja, z Grčijo in Združeno Arabsko republiko pa samo za diplomatska potovanja. Sporazum o medsebojni ukinitvi vizumov je sklenjen tudi z Ciprom in z Zvezno republiko Nemčijo, vendar ta sporazuma še nista ratificirana. Vsi drugi državljani morajo za vstop v Jugoslavijo imeti vizum, ki ga izda naše diplomatsko ajj konzularno predstavništvo v tujini. Državljani vseh dežel, s katerimi ima Jugoslavija diplomatske ali konzularne stike in imajo redna potna dovoljenja svoje dežele (osebni, družinski ali skupni potni list) in prihajajo v Jugoslavijo na turistični obisk (počitek, privatni obisk, udeležba na mednarodnih in drugih zborih) ali potujejo čez jugoslovansko ozemlje, lahko dobijo po navodilu o izdajanju vizumov po organih za notranje zadeve v republiki, pristojnih za kontrolo prehajanja čez državno mejo (Uradni list SFRJ, št. 45-515/68), ki je začelo veljati 1. 11. 1968, naš vi-zurn na vseh mejnih prehodih, odprtih za mednarodni promet za eno potovanje. Vstopno-iz-stopni vizum lahko dobijo kadar pridejo na turistični obisk, prehodni vizum pa kadar potujejo skozi Jugoslavijo. Za vsa ostala potovanja si morajo vizume preskrbeti na jugoslovanskem diplomatskem ali konzularnem predstavni-štu v tujini. Državljani dežel, s katerimi Jugoslavija nima diplomatskih in konzularnih odnosov, lahko pridejo v Jugoslavijo samo z vizumom, ki ga izda naše diplomatsko ali konzularno predstavništvo. Poleg teh olajšav za izdajo vizumov za tujce je z odlokom o ukinitvi jugoslovanskih viz za potovanje jugoslovanskih državljanov v države s kateri-« mi Jugoslavija ni sklenila sporazumov o ukinitvi viz (Uradni list SFRJ, št. 46-521/68) odpravljena izdaja naših vizumov za potovanje naših državljanov v vse države, s katerimi imamo diplomatske in konzularne stike. To pomeni nadaljnjo liberalizacijo potovanj naših državljanov v tujino, saj so bile doslej naše vize potrebne za potovanja v vse države, s katerimi nismo imeli sklenjenih obojestranskih sporazumov o ukinitvi vizumov. Naša država nima diplomatskih konzularnih odnosov samo s Španijo, Portugalsko, Izraelom, Južno Korejo, Južnim Vietnamom, Jtodezijo, Južno afriško republiko in Haitijem in bo v bodoče jugoslovanski vizum potreben le za potovanja v te države. Popolnoma razumljivo pa je, da si bodo naši državljani morali poskrbeti tuji vizum za potovanja v vse tiste tuje države, . s katerimi še nimamo sklenjenih obojestranskih sporazumov o ukinitvi vizumov, v kolikor ni z njihovimi internimi predpisi drugače določeno. Vabimo vas na predstavo SpOšitiusliM itbvUziU 29. novembra v kulturnem domu Še nekaj tednov in zopet bomo praznovali novoletno jelko. Oči vseh ljubiteljev otrok iščejo vse mogoče načine in sredstva, da bi otrokom pripravili; najlepše trenutke leta. Narava bo sama poskrbela za svečani beli nakit. Ko razmišljamo, kako bi najlepše praznovali novoletno jelko, se nehote; spomnimo na lastno mladost. Srce je drhtelo v nevzdržni radosti v dneh pred novim letom. In čeprav ,iso bili na belo pogrnjeni mizi le fige in rožiči, smo jih sprejemali kot najboljšo slaščico sveta... Društvo prijateljev mladine Velenje je sklenilo, tla bo poskrbelo za radost itudi tistih socialno šibkejših otrok, ki bi bili sicer prikrajšani. Lani so pripravili filmsko predstavo in ves izkupiček dali za obdaritev takih otrok. Letos jo društvo prijateljev mladine sklenilo, da, bo zopet organiziralo filmsko predstavo v kulturnem domu Velenje. Nanjo bo povabilo vse ljubitelje otrok. Celoten dohodek bo tudi tokrat namen jen otrokom, k isi želijo praznika, želijo pravi jičnosti, želijo, da pravl jica postane (stvarnost. Več kot sto otrok je lani presrečno stiskalo s srebrnimi trakovi ovite zavoje. Njihove oči so gorele v nenavadnem, ognju, na, (njihovih licih je ftrepetal rahel nasmeh. Kdor je videl te srečne otroške obraze, je bil tudi sam srečen. 20. novembra zvečer bo v kulturnem domu Velenje že praznik. Kajti takrat se pričenjamo veseliti ob misli, koliko otrok bo srečnih. Naj nam ne bo žal kovancev za vstopnice. Napolnimo dvorano in živimo v zavesti, da smo pomagali tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Velenjčani, pridite tokrat in javno pokažite, da ste prijatelji naših najmlajših, ki jih hočemo razveseliti za novoletno jelko! -v- DESET DO SEDMIH NESREČNA BUDILKA! Ze zopet šest. Moram v gimnazijo. Mama medtem že pripravlja zajtrk: Jaz pa: »Mama, kje je karirasta srajca? Mama, kam si mi dala pulover? Mama, mama ... Zakaj še nisi pripravila malice? Vedri zvoki radia dušijo bevskajoče in omalovažujoče besede: »Mama, mama!!!« Mama hodi v službo. Kazalec je že zdrknil na tri - četrt na sedem. Še vedno je ona v kuhinji. Bela kava prijetno diši. Malica — žemlja z maslom in rezinami salame je zavita v mehak rožnat papir. Pogledam se v ogledalo. Za-lisci še vedno nesramno štrle. Pramen črnih las valovi, kot bi stal na hudem prepihu. Prekleto. Češem se in jezim. Rad bi bil lepši. Napovedovalec pa: »Samo še deset minut in ura bo sedem.« Stisnem zobe, pridivjam v kuhinjo in zopet zlobno zarenčim: »Kava je vroča, kako jo naj spijem? Vedno jo prepozno pripraviš!« Ošinil sem jo s pogledom in opazil refleks. Zdela se mi je vsa zardela v obrazu, da, skoraj lepa. Pogledala me je in v njenih očeh je bila žalost. Trenutno sem njen obraz asociativno povezal z obrazom mojega dekleta Maše, ki jo imam zelo rad. Zdrvel sem po stopnicah. Niti vrag bi me ne mogel dohiteti. Zunaj se je bohotila bela slana in njen obraz je strupeno poljubljal lice. Pozna jesen. Pod nogami je šumelo rdeče. Ali res lahko v šelestenju listja laže izzivaš strune, ki kot mimoza trepe-taje izzvenevajo v čustvih. Kje neki... Globoko v prsih ti zastaja dih ob dogodku, Ri ga doživiš. Pa čeprav še tako nepomembnem! Če" bi Maša le vedela, kako govorim z mamo! sem pomislil. V ustih občutim grenkobo po kavi. Kava je vroča. Ne morem je piti! odgovarja tuj in neznan glas. Vedno jo prepozno pripraviš, prepozno pripraviš!! Da! Tako! Sam pa lagodno poskrbim zase. Da sem le oblečen in sit. Kaj me briga vse drugo! Še vedno mislim nanjo. Njene rjave oči me žalostno gledajo. Zbegana je: mi jo priganjamo, čas jo priganja, služba jo priganja. Ura pa je deset do sedmimi. Dohitim sošolce. »Kaj se kislo držiš? Pa ne," da si doživel kak ,štos' ? Star? Ali stara, a?« »Ne, nič ni bilo, ne!« Pridružila se nam je moja Maša. S stranske, rjave poti je prišla. Kot vedno vesela, lepa, živahna, otročja. »Peter!« Njeno telo sem čutil toplo in sveže ob mojem. Hodila je tesno ob meni, njen dih me je omamljal in iz nje- nih ust se je utrinjal. potok besed. »Maša!« sem skoraj kriknil in nič več. Začudeno me pogleda. V njenih okroglih, črnih očeh, je bojazen. »Kaj si danes bolan?« »Ne, nič mi ni, res nič!« Ne vem, ali je opazila rahlo rdečico, ki je hušknila po obrazu. Nisem si je upal pogledati. Grenkoba kave je še ležala na jeziku. In, verjemite mi, bilo me je pošteno sram. Lahko bi me tepli, lahko bi mi naložili vse psovke tega sveta od ušivca do teleta. Toda mojega sramu ne bi priznal. Zavest krivde se je kot velika črna pika vgnezdila v mojo zavest. Nikdar ne bi mogel priznati. Mami pa sploh ne, čeprav misli, da je nimam rad ... Morda kdaj pozneje. Pred velikimi vrati gimnazije smo. Konec pogovorov, konec razmišljanj o tistem jesenskemu jutru z rdečimi, zlatimi in rjavimi preprogami, o jutru, ko vstaja pred tabo ožarjen in lep mamin obraz, ki pa je tako žalosten ... - V- Okoli 4. oktobra 1941 so se sestali na Grmadi nad Plešivcem vsi štajerski partizani in so se čete združile v I. Štajerski bataljon. Takoj so se pod vodstvom Toneta Znidariča sestali vojaški in politični voditelji in izdelali načrt za prvi napad na mesto Šoštanj. Pri tem sta sodelovala španska borca Božo Mravljak — Bombi in Miha Pintar — Toledo, komandir Pohorske čete. Podatke o stanju v mestu je zbral Božo Mravljak — Bombi. Bataljon se je premaknil v Leženj in od tam na Gorice pri Šoštanju ter se razdelil na sedem skupin, vsak z določeno nalogo. V noči od 7. na 8. 10. 1941 so partizani napadli mesto Šoštanj in se v njem zadrž.ali dve uri. Napad, ki je bil vojaško zelo dobro pripravljen, je vodil Jože Letonja — Kmet, prvoborec in komunist z Velikega vrha. Po uspelem napadu je bataljon zapustil šaleško dolino in krenil preko Skornega v Dobrovlje. Ta napad je imel v mestu samem zelo ugodne posledice. Okrepil je samozavest sodelavcev osvobodilnega gibanja, Nemce in njihove sodelavce pa resno prestrašil in pokazal, da niso tako varni, kakor so bili dotlej. Ker je bil Šoštanj kot prvo slovensko mesto v noči od 7. na S. oktober 1941 osvobojen, je bil 8. oktober proglašen za občinski praznik. Kot simbol ljudske vstaje in v spomin na prvi partizanski napad na mesto Šoštanj je Mestni odbor ZB NOV Šoštanj 8. 10. 1952 postavil na križišču Kajuhove ceste pri bivši Strojnikovi žagi kamnit spomenik s plame-nico, opremljen s posvetilom: • 8. 10. 1941 DAN PRVEGA NAPADA PARTIZANOV NA 'ŠOŠTANJ ZA NAŠO OSVOBODITEV KO PRIKIPELO GORJE DO VRHUNCA KO NAROD JE V MUKAH JECAL SE VZDIGNIL JE LIK KOMUNISTA PLAMENICO VSTAJE JE VŽGAL ZA MANO LJUDSTVO SLOVENSKO STRIMO FAŠIZMA NESTVOR ZVEZDO GLEJ PROLETARSKO KI VODI NAS VEDNO NAVZGOR OD ZMAGE DO ZMAGE — HURA Footgratija in zapis iz albuma »Naši spomeniki revolucije«, ki so ga uredili na Ob ZZB NOV Velenje NOVOPOROCENCI! Ce želite imeti lep spomin na poročni dan se z zaupanjem obrnite na fotoatelje FOTO PAJK VELENJE pa izdeluje kvalitetne slike tudi v črni in agfa color tehniki. Ne bo vam žal in zadovoljni boste. žrtev na ugreznjenem otoku V Šmartnem ob Paki 40 let nogometa Pred 40 leti so v Šmartnem ustanovili prvi nogometni klub. Takratni člani, danes že starejši ljudje, ne morejo pozabiti teh časov, čeravno so morali tedaj opremo in potrebne rekvizite plačevati iz svojega. Jasno je, da je med drugo svetovno vojno vse delo razpadlo. Ponovno so pričeli nekaj let po osvoboditvi, najbolj pa se je nogomet razvil s prihodom Jožeta Založnika v Šmartno. On je zbral okrog sebe mlade fante in začeli so redno trenirati ter hastopati na domačem in tujem terenu. Danes igra klub v VCNL; Med letom je nastala v klubu kriza in Šmartno je padlo že precej nizko na tabeli te lige. Bati se je bilo kaj hujšega, toda pod spretnim vodstvom tovariša Založnika, ki je še vedno duša tega kluba, je to obdobje kmalu minilo in Šmartno se je zopet povzpelo na kar lepo četrto mesto na tabeli. Upamo in želimo, da bi ob končanem jesenskem tekmovanju ostalo vsaj na prvi gornji polovici tabele. Po vojni imajo precej zaslug za razvoj telesne kulture bratje Steblovniki iz Rečice ob Paki, tovariš Napotnik in drugi, posebno Franc Steblovnik, ki je storil vse, da so dom Partizana nanovo zgradili. In tu imajo sedaj množične organizacije primeren prostor za razvoj vseh dejavnosti v Šmartnem ob Paki. SVET ZA URBANIZEM IN KOMUNALNE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE je dne 5. 11. 1968 po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list S RS, št. 16-119 67), sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE MED KIDRIČEVO IN KOROŠKO CESTO TER ŽELEZNIŠKO PROGO V VELENJU i. Razgrne se osnutek zazidalnega načrta za območje med Kidričevo in Koroško cesto ter železniško progo v Velenju. Osnutek zazidalnega načrta je razgrnjen na oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Velenje, soba št. 45/IV, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure. K osnutku zazidalnega načrta dajo lahko občani, državni organi in delovne' organizacije svoje pripombe, in sicer v 30 dneh od razgrnitve osnutka. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Številka: 350-10/1968-4 Datum: 6. 11. 1968 Predsednik sveta za urbanizem in komunalne zadeve Dušan Pipuš, 1. r. dipl. rud. ing. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA KATASTRSKEGA URADA Poleg pogojev iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji mora kandidat imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo geodetske smeri, 5 let delovnih izkušenj in po možnosti strokovni izpit. Poskusno delo traja 3 mesece. Stanovanje po dogovoru. Kandidati naj k vlogi priložijo kratek življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilom o šolski izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija V Khoratu, Udornu in Nakon Phanomu v severozahodnem delu Tajske, kjer imajo Američani svoja letalska oporišča, se igrajo pred hišami in ob poteh otroci, ki se ločijo od svojih vrstnikov po temnorja-vih in rdečkastih laseh. To so otroci ameriških vojakov in tajskih deklet. Naraščaju teh zakonskih zvez pravijo Tajci »rdečelasi otroci«, ker se razlikujejo od drugih predvsem po barvi las. Iz meseca v mesec je videti več rdečelasih otrok. Na Tajskem, zlasti v oporiščih na severovzhodnem predelu dežele, pa tudi v Utapau južno od Bang-koka je več kot 46.000 ameriških vojakov, tem pa je treba prišteti še kakih 5.000, kolikor jih pride na me-sec v Bangkok na petdnevni »oddih«. Vojaki, ki ostanejo na Tajskem večinoma po enajst mesecev, sklepajo s tajskimi dekleti nekakšno zakonsko zvezo, ki pa je veljavna le za čas njihovega bivanja. Gre za posebno obliko »rahlega zakona«, ki pa je na Tajskem običaj. Takšne zveze ponavadi niso brez otrok, toda v nasprotju s tajskimi zakonskimi Začasna zakonska zveza zvezami te vrste, ti ameriško-tajski otroci praviloma ne poznajo svojih očetov in jih tudi niso nikoli videli. Razen redkih izjem skrbijo ameriški vojaki za svoje otroke iz teh zvez le v času, 'ki ga prebijejo na Tajskem, po vrnitvi v ZDA pa nanje pozabijo. Ustanova Pearl S. Buck, ki skrbi za otroke, rojene iz takšnih zvez, je ugotovila, da prejemajo denarnp podporo le tri od sto tajskih deklet-mater od svojih nekdanjih »začasnih mož«. Večina teh deklet je zaposlenih v pivnicah in masažnih salonih, ki vabijo ameriške vojake. Potem, ko se prvi »začasni mož« vrne domov, si poišče dekle med vojaki drugega moža. Približni podatki kažejo, da je sedaj na Tajskem že okoli 5000 otrok iz začasnih zakonskih zvez. Ustanova Pearl S. Buck je organizirala anketo, ki je zajela matere kakih petsto »rdečelasih otrok«, ter ugotovila, da gre za 76 odstotkov naraščaja belih in 23 odstotkov temnopoltih ameriških vojakov. Le vsaka druga mati je vedela za ime in priimek svojega uniformiranega moža, 30 odstotkov teh mater ima z ameriškimi vojaki več kot enega otroka. Več kot polovica (52 odst.) otrok je mlajših od enega leta, 70 odstotkov mamic dela v raznih zabaviščih, vsaka peta pa je brezposelna. Številni otroci iz teh zakonskih zvez rastejo pravzaprav na cesti, ker matere ne utegnejo, drugi pa nočejo skrbeti zanje, čeprav so T^ajci do otrok iz mešanih zakonov strpnejši, kot na primer Japonci ali Kitajci. .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiMiiisiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiuii Onassis je starejši Po poročilih iz Buenos Airesa je argentinsko državno tožilstvo zahtevalo od zveznega sodišča, naj Aristotelu Onassisu odvzame argentinsko državljanstvo, ker ne živi več v Argentini. Po zakonu iz leta 1943 izgubijo argentinsko državljanstvo vse osebe, ki nepretrgano več kot dve leti živijo zunaj dežele. Argentinski tisk tudi vztraja pri svoji trditvi, da Onassis ni star 62 let, kot sam trdi, ampak 68 let. Novinarji so ugotovili, da je Onassis v svoji prošnji za sprejem argentinskega državljanstva zapisal, da je rojen 21. septembra 1900 v Solunu. Tudi v njegovem kartonu v kartoteki volivcev je zabeležen ta rojstni dan. TOVARNA INFORMACIJ 5. novembra letos je minilo 25 let odkar je bila v osvobojenem Jajcu ustanovljena jugoslovanska časopisna agencija Tanjug. Takrat, ko so pripravljali drugo zasedanje AVNOJ, so oddali v eter prve radijske signale, prve vesti o bdju jugoslovanskih narodov za svobodo. Prva vest, ki so jo oddali 5. novembra iz Jajca, je bilo vojno poročilo vrhovnega štaba NOV in POJ. Naloge prve jugoslovanske agencije pa so bile različne in obsežne. Predsednik Tito je ob 15. obletnici kolektiva Tanjuga napisal naslednje: »Tanjug je bil ustanovljen z nalogo, da v prvi vrsti seznanja svetovno javnost z bojem, ki so ga bili na strani zaveznikov proti skupnemu sovražniku, fašističnim zavojevalcem, narodi Jugoslavije, in da 'obvešča narode Jugoslavije o poteku in rezultatih tega herojskega boja in o vlogi, ki jo je nato v skupnosti združenih narodov zasluženo dobila nova Jugoslavija, ki smo jo ustanovili.« Ustanoviti agencijo brez časnikarjev, prevajalcev, tehnike in izkušenj je bilo težko delo. Vendar se je tega dela z navdušenjem lotil revolucionar Moša Pijade. Začeli so: tehnična sredstva so si sposodili pri vojski in dobili izrabljene pisalne stroje. Pod takimi pogoji je začela delati prva časopisna agencija v okupirani Evropi. Ustanovitelj čika Janko in prvi direktor Tanjuga Vladislav Ribnikar sta bila vodji, urednika, časnikarja in strojepisca. Kipar Anton Avgust ičič se spominja teh dni: »Z mano je v šoli, tukaj v ateljeju, spal tudi Moša. Le da on ni spal. Delal je sedeč na klopi, najbrž se je tako navadil sedeti v zaporu — ob njem pa je bila džezva s kavo in špi-ritni gorilnik. Cele noči je pisal in sicer tako: pisal je po eno uro, potem se je zleknil po klopi in petnajst do dvajset minut spal, se zbudil, si skuhal kavo pa zrtova pisal uro, poldrugo uro, popil kavo, in prižgal cigareto ter pisal naprej. Potem je zopet legel za petnajst ali dvajset minut, potem zopet vstal, si zopet skuhal kavo, zopet pisal dve uri... in tako je to trajalo dva meseca, ves čas, kar sva spala skupaj. Spal sem torej pri luči, ker on ni mogel spati v temi...« Člani prvega uredništva Tanjuga so delali po partizansko. Delali so ponoči in podnevi, brez določenega delovnega časa. Olga Ninčič-Humo se spominja dela iz teh dni: »V Tanjugu sem delala prav od ustanovitve. Spominjam se tudi šal na račun Tanjugovega imena. Pravili so, da ima kitajski prizvok in da mora zavoljo tega dobro zveneti v angleščini. Pojavila se je tudi domislica, da bi se moral čika Janko podpisovati s ,čiWJank' da bi bilo vse v istem slogu...« Ustanovitelj Moša Pijade pa je zapisal o tem kako so ustanavljali Tanjug takole: »Zavedali smo se, da moramo v pripravah na II. zasedanje AVNOJ, ki so že tekle, to je da bo tisk čim hitreje in čim popolneje ... in to v razmerah, ki so bile res težke, obvestil naše narode o sklepih zasedanja. Med prvimi nalogami pa se nam je ta trenutek zdelo nenavadno pomembno, da se v času zasedanja AVNOJ in po njem obrnemo proti tujini, da bi tudi javnost — razumljivo, da smo pri tem mislili na vse naše zaveznike — čim hitreje obvestili o sklepih II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, za katerega smo vedeli, da mora postaviti temelje novi Jugoslaviji. V teh pogovorih s tovariši sem razložil misel, da moramo najprej ustanoviti telegrafsko agencijo Nova Jugoslavija, ki mora biti pomemben organ pri nadaljnjem raz,-voju tiska in naše informativne službe. Prva naloga Tanjuga je bila, da v radiotelegraf-skih oddajah obvešča svet o tem, kar se dogaja in kar se je zgodilo na zasedanju AVNOJ v Jajcu. Tanjug bi se nato lotil organiziranja svoje mreže v deželi in prerasel v solidno jugoslovansko časopisno agencijo. Vsak dan sem prihajal v Tanjug. Veselilo me je, da vsak dan vidim, kako se ta naša mlada agencija razvija, kako začenja zbirati informacije in kako jih svečano pošilja v razne kraje dežele, njihov povzetek pa v tujino.« Še en spomin na razmere, v katerih so delali člani prvega uredništva Tanjuga. »V Jajcu smo vsi stanovali v isti hiši,« se spominja Jara Ribnikar, »in tako smo bili doma in na delu, delovnega časa pa tako ni bilo. Pogosto smo delali ponoči več kot podnevi. Naš čika Janko pa je beležil, pisal in korigiral, ne oziraje se na običajni človeški ritem. Špal skoraj sploh ni. Pogosto smo ga ob svitu našli po nočnem delu, kako drema na majhni leseni klopi na koncu svoje pisarne. Prosili smo ga, naj se odpočije, dopovedovali smo mu, da tako ni moč živeti. Smejal se nam je. »Robijašni slog: spim samo kadar se mi spi, ni pomembno kje in kako, niti koliko ur. Kaj se razburjate. Mene to ne moti...« Od 5. novembra 1943 do 7. januarja 1944 je Tanjug delal v Jajcu. Agencija se je nato preselila v Drvar. Sredi junija 1944 se je Tanjug preselil na otok Vis, zatem pa, dva dni po osvoboditvi Beograda, v hišo št. 28 v ulici generala Ždanova v Beogradu, kjer še danes dela. Zdaj zavzemajo Tanjugove vesti, informacije, članki in komentarji iz vseh krajev sveta in iz domovine vsak dan velik del prostora v časnikih in časa v radijskih in televizijskih oddajah. Na rovaš tega si novinarji pogosto pripovedujejo anekdote o nevednem bralcu, ki je vprašal, kako se mora tovariš Tanjug hkrati oglašati s svojimi dopisi iz raznih krajev sveta in domovine. V svetu funkcionira dobro vpeljan sistem izmenjave informacij, v katerem sodelujejo vse velike svetovne in nacionalne časopisne agencije. Povezane so med seboj s sodobnimi telekomunikacijskimi sredstvi, zato izvedo na drugi polovici zemeljske krogle že v nekaj trenutkih, kaj se je dogodilo na nasprotnem koncu sveta. Seznanimo se s primeri. Pred petimi leti so izstrelili smrtonosne strele na predsednika ZDA Johna Kennedyja4 Časopisne, agencije, med njimi tudi Tanjug, so sprejele to vest le dve minuti po dogodku. Tanjug je takoj potem poslal vest uredništvom jugoslovanskih radijskih in vživeti v zbežijo in se zopet umaknejo jeva c. št. 2 in Gabrijela nec IZ ropoisice si. lii, star PUSTINEK, roj. 1949, nataka- 74 let- rica iz Podkraja pri Velenju — Jožef LESKOVŠEK, upo-št. 69/b. kojenec iz Šoštanja, Heroja Gašperja 12, star 75 let. novo sredino, v kateri bodo domov. Še huje je, če jih tudi delali in v kateri si bodo mo- doma ne razumejo in jim tudi goče ustvarili družino. Nemalokrat ima človek ob- tam pokažejo vrata. Vsi tisti pa, ki imajo oprav- čutek, da ljudje-vzgojitelji, ki jka s priseljenci, bi morali biti 9 Franc ZAGMAJSTER, roj. 1945, skladiščnik iz Male — Ivan TERBUL, rud. upo- sprejemajo mlade fante-vašča- s temi vsaj prve mesece biva-Mislinje št. 11 in Ljudmila kojenec iz Velenja, Koroška ne le teh ne razumejo. Želeli nja zelo potrpežljivi. Novo urejeno križišče na Celjski in Partizanski cesti v Velenju je še vedno trd oreh za marsikaterega voznika. Največkrat ti ne upoštevajo prometnih znakov in pravil. Izsiljevanja so do zdaj najpogostejši vzroki nesreč. Tako se je pripetilo tudi 5. novembra letos, ko je voznik os. avtomobila izsiljeval prednost pred voznikom Marjanom Severom, ki je vozil po prednostni cesti. Ta je moral zapeljati v levo in je zato zadel s svojim vozilom v prometni znak (na fotografiji). STEBERNAK, roj. 1946, delavka iz Velenja, Celjska c. št. 73/a. 9 Herman BERZELAK, roj. 1943, pleskar iz Šmartnega ob Paki št. 103 in Rozalija VIN c. št. 72, star 67'let - Zvonimir LIPOVŠEK, otrok iz Šaleka št. 71, star 4 mesece. - Lucija RAHTEN, gospodinja iz Pesja št. 83, stara ČETIC, roj. 1948, delavka iz 65 let. . . , . ^ .' J „ ' , - TT„C„T ,, • zato takoj zaprejo duri za pre Gorenja st. 6. -t Jožef URSEJ, gradbeni (oW„o(i„ ^^ _ _ v . ln._ delavec iz Konovega st. 9, © Jože REDNAK, roj. 1946, . „q , . vodovodni inštalater iz Ve- slar e',. ______ ________ lenja, Kersnikova c. št. 7 in — Marija NAVERSNIK, Vse. na kar naleti, mu je ne Veronika BELEC, roj. 1948, družinska upokojenka iz Ve- delavka iz Velenja, Kersniko- lenja, Jenkova c. št. 16, stara va c. št: 7. e5 let. - Alojzij URANJEK, rudar-Novoporočencem iskreno če- ski upokojenec iz Hrastovca stitamo in želimo srečo! št. 28, star 63 let. bi, da bi se takoj vključili v Ljubezniva in topla beseda KRAMLJAMO 0 VZGOJI SMRTNA NESREČA OTROKA __V nedeljo okoli 11. ure je na močno zaviral, vendar nesreče Partizanski cesti v Velenju ni mogel preprečiti. Dekletce življenje novega mesta in da starejšega mlajšemu je spre- nenadoma skočila pred osebni je avtomobil udaril s spred- jemljiva in ga pridobi. avtomobil »taunus«, ki ga je njim delom in jo odbil več de- Pametni in pedagoško čuteči vozil MILAN VEBLE iz Ve- set metrov daleč po cestišču, ljudje se ne bodo smejali fan- lenja, Kersnikova 3, štiriletna Udarec je bil tako močan, da Mladinca muči domotožje. tu, ki jim bo pripovedoval, TATJANA BAJCER iz Vele- je otrok na mestu nesreče kako je preživljal leta na vasi. ftja, Tomšičeva 27. Voznik je umrl. znano,tuje. Tuji ljudje, tuje Vzgojitelji ne bodo premišlje-novo delovno mesto, drugačne vali,- ali bi dovolili fantu do-so tudi kulturne vrednote, ki mov. če za to prosi. Saj je ne- teklostjo. Sami vedo, da vse to ni tako lahko. jih sprejema v mestu. mogoče, nasilno in takoj pre- Bilo je prve ure novega šol- kiniti zlate niti z domom. In skega leta. Stal sem v razredu kolikor bolj bosta mlad fant /hJlAteCej mobilom voznik BAJRAM DJOKAJj iz Slovenj Gradca, Ozka ulica 5. Na vozilih je nastala le manjša materialna škoda. NESREČA V ŠALEKU V naselju Šalek sta trčila in opazoval nežne obraze pet- m dekle čutila, da jih razu- TRrTI a sta IVA OVTMKTT najsletnih fantov. Govorih smo memo in da nam je svet, ki sta .tM A UVirSKU o delu v prihodnosti in o do- ga doživljala doma, prav tako Na cesti II. reda v Paki pri sedanjem delu. Prisluhnili so, drag, toliko hitreje se bosta Velenju sta se 22. 10. ob 21,20 ko sem omenil dom in dvema navezala na nov ambient, v v nepreglednem ovinku iz ne- trem se je utrnila solza. Nisem katerem bosta morala živeti, znanega vzroka zaletela pol- n,phni avf " nw t; ; jih zasramoval in olajšanje Notranje se bosta hitreje spro- tovornjak reg. št.. CE 76-36, ki ""otfv„leni„ itfrn™ se je razlilo preko njihovih lic. ščala in zato tudi laže oprav- ga je vozil stane puncer ko nt Nato smo govorili o prihodno- Ijala njune dolžnosti na novem iz Žalca 39 in tovornjak MB p^ihnva in K« mWWn mp,f.n in nndipt- delovnem mestu. Opravljanje 193-50, ki ga je upravljal JO- nega avtomobila res št CF novih dolžnosti mora biti po- Ze gruber iz Dolenje vasi. 217-48 Anton krevel iz Ve- se je razlilo preko njihovih lic. ščala in zato tudi laže oprav- ga je vozil stane puncer - ljala njune dolžnosti na novem sti mladega mesta in podjetja, v katerem bodo delali. Zdelo se mi je, da sem si po iskal pot do njihovih src in tu- ki ga opravljata. To je v pre- steklom in porcelanom, ki se di meni je bilo laže, ko sem cejšnji meri odvisno od vzgo- je razbilo. Lažje poškodbe je vezano z ljubeznijo, do dela, Poltovornjak je bil naložen s lenja> 'Tomšieeva 14 Do ^ odhajal iz razreda. nja je prišlo na ostrem ovinku. Preko Pake ob Partizanski cesti v Velenju gradi nov most cestno podjetje iz Celja. Investitor gradnje je velenjska občinska skupščina. Most gradijo zato, ker bo ' povezal z novo cesto industrijski center,' ki nastaja na desnem bregu reke Pake. jiteljev, ki jih učijo in vzga- dobil le voznik Puncer; škodo jajo. Vzgojitelji v internatih pa so ocenili na 7 tisoč dinar- v začetku leta in tudi pozneje, jev. nimajo lahkega dela. V Velen- nju so, ko so o tem problemu MAJAL SE JE PO CESTI razmišljali, ustvarili posebno obliko prilagajanja mladih na IVANA OJSTROVRŠNIKA iz _ novo okolje. V nebotičnik z 48 Bevč št. 8 so 11 .oktobra ob tovornjak PU 109-06, ki ga je družinami so dali več kot dve- 21,30 našli ležati na cestiscu vozji voznik ANTON GUT- sto fantov, ki nadaljujejo živ- Celjske ceste v Velenju. Padel ljenje v novi družini. Grobo je s kolesom, ker je bil vinjen prikazani uspehi so jasni: Ker je zaradi vinjenosti oviral NI UPOŠTEVAL VARNOSTNE RAZDALJE Zaradi prekratke varnostne razdalje je pred dohodom v Velenje trčil v spredaj vozeči NIK, Skuljavi 2, voznik avtobusa JOŽE EMERŠI(£ iz Šmartnega ob Paki 30. Nesre- učenci so se na nove družine varnost v prometu, so ga pri- -a se -e prip0tila 25. oktobra emotivno zelo navezali. Ko peljali na postajo milice in ga končajo šolo in odidejo k voja- tam pridržali do iztreznitve. kom, si zopet želijo, da bi se vrnili k družinam, pri katerih TOVORNJAK JE OPLA- meta so preživeli tri leta uka. Ve- ZIL AVTOBUS lenjski primer nam samo potr- „ , , , , „„ „_ . . juje trditev, ko smo opozorili oktobra „b 20 35 je vozna dejstvo, da je treba s pri- "lk JULIJAN LAZNIK iz seljencem v mesto ravnati zelo Smoljne vasi 37, s tovornja- okoli 10. ure. Avtobus je bil tako močno poškodovan, da sc ga morali izključiti iz pro- MUDILO SE MU JE V SLUŽBO Dne 26. 10. 1968 ob 21,55 se obzirno zelo čuteče da ga čim kom in Priključeno prikolico je motorist FRANC RAMŠAK prej notranje osvobajamo in zaPeljal v levem ovinku v na- iz gentflorjana pri Šoštanju mu pomagamo premagati no- selj,u. Paka Pr®ko označene ne- št. 13 pripeljal z motornim tranja protislovja, ki nastajajo Prekinjene črte m oplazil mi- kolesom CE 18-911 na novi ja- v njem ob prihodu v drugo mo vozeci avtobus last Ljub- šek. Hotel je zapeljati v kole- delovno sredino. Jasno je, da ^^"transporta, ki ga je vozi sarnjco, vendar je zaradi pre- se v novo okolje mora vživeti. AD(>1F FILIP Na avtobusu hitre vožnje trčil ob zid hiše. Naše pravilno ravnanje in pa -le skode za vec kot 1 000 dl~ Dobil je pretres možganov in perspektiva, ki mu jo moramo narJev- pokazati, ko bo prišel v mesto, po bosta pomagala, da bo mladinec postajal dober in deloven. ALKOHOL IN PREVELIKA HITROST Vzrok nesreče, ki se je pripetila 31. oktobra ob 10. uri v naselju Paka pri Velenju na cesti ii. reda, je bila prevelika hitrost in vinjenost. Iz Slovenj Gradca se je pripeljal v osebnem avtomobilu z nemško re- obležal nezavesten. Takoj so ga odpeljali v cel-jsko bolnišnico. Naši novi naročniki Jože Napotnik, Lokovica 67: Justina Povh, Pirešica 12; Alojzija Brglez, Ravne 116; PREKLICI s # Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujejo: Emil Salmič, Jurčičeva 1, šte, ™čkt° 5?a' F,ran1Ci, Lejnone[;'- gistracijo MILAN MERZDOV- Željko Brajdič, Rečica ob Paki rosKa tO številko Vinko . obuka št. 8, začasno 5; Ivan Bašek, Šmartno ob Pa- Vucina Prešernova 1, številko zapQslen v ZR Nemčiji in v ki; Franjo Zohar, Šmartno ob 1/4, Anton Pecek, Koroška 23, ovinku trčil v nasproti vozeči Paki 3; Marko Barbetti, Reči-stevilko 898; Franc Stiglic, tovornjak. voznik' osebnega ca ob Paki 1; Julij Jelen, Re-^esernova L številko 95 in avtomobiia je bil pod vplivom čica ob Paki; Franc Podgor alkohola Jože Novak, Cirkovce 4, števil ko 50. PRODAM # Prodam lepo posestvece z velikim sadovnjakom ob asfaltni cesti pri Braslovčah. Naslov v uredništvu. Takoj prodam 800 m2 sad- VOZIL JE BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA , . ,, v z osebnim avtomobilom reg., no-zelenjavnega vrta. Vpraša- se je 2. novemb- ti: Glavač, Celjska 19. ra okoli 13 ure peljai p0 Par- STANOVANJA tizanski cesti v Velenju brez • V SOBO s posebnim vho- vozniškega dovoljenja MILE dom sprejmem na stanovanje MATIC iz Velenja, Jenkova 4. mlajšo upokojenko, ki bi bila V trenutku, ko je pri mehanic-pripravljena v dopoldanskem ni delavnici Ažman pravilno času skrbeti za šoloobveznega zavijal v levo, ga je pri prehi-otroka. Velenje, Gubčeva 18. tevanju zadel s svojim avto- šek, Rečica Ob Paki 28; Jož« Polak, Gorenje 21; Viktor Je-romel, Šmartno ob Paki; Kari Napotnik, Šmartno ob Paki. Vabi vas GALERIJA PEVI . V KOMPOLAH! > Po štirih zelo obiskanih razstavah letos, je do nadaljnjega odprta stalna razstava oljnih pastelov VINKA PEVCINA. Galerija je odprta vsak dan od 7. do 20. ure. ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik In Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je Izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane «1 par (3$ starih dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev lu SI ur (75« itarlh dinarjev) — Naročnina ae plaža vnaprej na tekočI račun: 5«Mit* prt SDK. eiuposltura Aottaa) — Kok»p!a«v In r«tograflJ u vračaaM — Vlak U klllajli W (uk« Cilja. s