Gospodarske stvari.
Umni  živinorejec.
Živinorejcu je treba mnogo znanstva, skoro bi rekli, da bi moral imeti saj nekoliko znanosti tudi iz zdravilstva, kajti težko je včasih ločiti mejo, kje je konec živinorejni vednosti in kje se začne živinozdra-vilstvo. V tem smislu se živinoreja začne že s tem, da se mlado rodi in se konča, kadar odrasla živina pod zlo gre.
Mnogo živine pa gre pod zlo v tem času, ko se rodi na svet. Treba tedaj, da si gospodar ve pomoči ob porodih živine. Porodi so ali lahki in naravni, ali pa so težavni, da jih narava *(natura) sama po sebi brez umetne pomoči opraviti ne more.
Naj gospodarji naši  in gospodinje izved6, kako se jim je obnašati pri naravnih lahkih porodih.
Ce gre vse po sreči, opravi se porod brez človeške pomoči. Vse, kar nam je takrat storiti, je to, da p olajšamo porodu trud in težave in da odvrnemo vsaktero nevarnost za staro in mlado živino.
Polajšamo pa poroda težave, da zadnje dni pred porodom ne bašemo živine s preobilno klajo, posebno s tako ne, ki ji vamp preveč napenja, zlasti ako je živina debela in močna; piti hladne vode naj se ji daje večkrat, in s pijačo in primerno pičo naj se pripomore , da si živina vsaki dan čeva izprazni blata in mehur scavnice, da nista mlademu na poti, kadar se iz maternice pomikuje na svet. Tudi naj se kobila zadnje dni v delu še bolj varuje. — Hlev naj bo zračen, pa ne presoparen in tudi ne premrzel, zlasti ne sme sapa skozi hlev pihati, zakaj vedeti je treba, da mlado je bilo v maternem telesu velike gorkote (30 stopinj) vajeno in se tedaj lahko prehladi; a tudi starka, ki se je ob porodnih težavah zlo zdelala in spotila, se lahko prehladi in potem zboli za porodno vročnico, ktera je ena najhujih bolezen. — Stelje naj se ji obilno in čisto suhe da; nastelje naj se pa tako, da z zadnjim koncem enmalo niže stoji, kakor s sprednjim, ker to izhod mlademu zel6 polajša.
Ne da bi se živini dajala kakošna zdravila, ki živino preveč zgrejejo ali rodila zdražijo, kakor so češenj, žefran, strupeno brinje (sabina) in druge enake reči kakoršnega koli imena.
Odvrne se pa nevarnost od stare in mlade živine, da se ne poškoduje, da se odloči porodni živini d o-volj velik prostor, in odpravi vse, s čemur bi se utegnila poškodovati.
Vselej je treba, da je kak pameten človek ali pametna dekla pri porodu pričujoča, zlasti pri taki živini, ktera še le prvikrat stori, ker taka včasih na mlado brca in ga k sebi  ne pusti;   svinje celo mlade požreti
hočejo, zato jih je  treba poredoma od starke na stran devati, dokler niso vsi na svetu.
Če živina leže stori, primeri se včasi, da se popkovina (žnora) ne odtrga. Takrat je treba, dajo kdo brž odreže al raztrga, če ne, preveč se nategne in popkova kila napravi. Popkovina se pa raztrga takole: z eno (levo) roko se popkovina prime blizo popka mladega živinčeta in se trdo drži, z drugo (desno) roko pa se odtrga. Zavezati odtrgane popkovine treba ni, ker trgane rane ne krvavijo rade. Ako pa popkovino odrežemo s škarjami kaka dva dobra palca od popka, takrat jo moramo popred proti popku poprej z močnim, pa ne pretankim trakom prevezati, da mlademu preveč krvi ne odteče; kajti to bi ga preveč oslabilo, čeravno ne umorilo.
Tudi vime je treba že pred porodom poskusiti: alijnleko rado iz njega teče ali ne; včasih se primeri, da :; secci zabašejo, mleko odtekati noče, vime se potem napne, z obilnim mlekom nabaše in zavoljo tega po-slednjič vname. Treba je tedaj, da v tacih okoliščinah se sesci s pooljeno ali mastno roko pomolzejo. Ce bi živina tega rada ne pustila, naj jo več ljudi prime in naj seji ena sprednja noga vzdigne, ker potem, le na treh nogah stoječa, ne more brcati.
Ko je živina storila, naj se ji novorojeno živinČe blizo dene, da ga more obiizati in očediti; s soljo, moko, janežem in tako šaro ni treba ga poštu-povati, saj ga mati rada liže brez teh mazarij, ki mu več škodijo kot koristijo. Ce bi mladič preslab bil, da se ne more kmalu vzdigniti in matere sesat iti, naj se pusti nekoliko časa pri pokoju, da leže bolj k moči pride; če je le slab, naj se mu pomaga in drži, da se napije prvega mleka.
Včasih je kobila ali krava tako huda, da ne pusti sesati mlademu, ki je v nevarnosti poškodovanemu biti. Taka živina se mora s silo primorati, če z lepo ne gre; z lepo se pa mora vselej izprva poskušati. Sila pa obstoji v tem, da se hudi živini ena sprednja noga vzdigne, v tem pa pomagač postavi mlado k vimenu. Tudi pomaga, če se starki oči zavežejo in seji mlado pod nos postavi, da ga duha. Ce vse ne pomaga, tedaj se ji morajo noge tako zvezati, da brcati ne more. Včasih so kaka 2 dni velike homatije, predno se mati mlademu privadi.
Praseta se morajo tako dolgo na strani pustiti, da iztreba od starke gre, sicer jih napade in včasih celo požre; pa tudi iztrebe ji ni treba privoščiti, ker potem še požrešnejša po mladih postane. Po sescih naj starko kdo rahlo praska, dasevleže, in kadar leži, naj se praseta pristavijo najpoprej k prednjim sescem, ker imajo ti večidel iz prva največ mleka. — Ce bi pa svinja predivja mlade le pokončati hotela in se nikakor prisiliti ne more,   da bi dobrovoljno prepustila
------   244    ------
sesce mladim, naj se mladi po životu, starka pa okoli gobca namažejo z žganjem, brinovcem ali pivom (olom), kajti obilne skušnje učijo, da duh teh reči sprijazni starko z mladimi.
Pri ovcah je včasih treba, da se volna okoli in po vimenu postriže, da jagneta morejo lože do sescev, in sesaje ne požirajo volne.
Živina potrebuje, zlasti po težkem porodu, počitka in veči skrbi; naj ostane pri pokoj i v gorkem, pa ne presoparčnem hlevu, in če je zdrava, naj se ji daje, pa malo na enkrat, tečne klaje, močnate pijače. Najmanj 8, pa tudi 14 dni naj bo brez dela.
Mlado živinče naj sesa pri materi, če bo za rejo, delj časa in sicer tako dolgo, da zobe dobi in želodec dovelj močan postane; teleta, jagneta in koze naj sesajo 6 tednov, žebeta 6 mesecev; prasci in psiČi tako dolgo, dokler kaj mleka v vimenu dobivajo in jih starke sesati pustijo.