Zasavski Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah - Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane Suitar. — Naslov uredništva tn uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I- Trg revolucije 28 r Telefon '80-191. - Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-14$ — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din polletna 240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda v Kuiportaž 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani — Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo. DOGODBTEDNA Spravilo letošnje ob:;..s letine je ena izmed glavnih nalog kmetijskih organizacij. Za prevoz žita je generalna direkcija jugoslovanskih železnic priskočila v toliko na pomoč, da je preskrbela kar 600 vagonov, ki bodo na razpolago za prevoz žita v mline in v ponosna središča. Prav tako je direkcija zagotovila zadostno število vagonov za prevoz sladkorne pese do tovarn. Tudi sadna letina povzroča dovolj skrbi Zato hitijo zlasti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji z urejanjem" novih in popravilom starih sadnih sušilnic. Na poti k lepšemu jutrišnjemu dnevu Vsako leto napišemo uvodoma: v spomin na noč od 8. na 9, avgust leta 1941, ko so se v tedanjem po okupatorju zasedenem Zagorju oglasile prve partizanske puške, praznujejo občani Zagorja občinski dan. S tem dokaj suhim stavkom spomnimo občane na tase, ki jih štejemo za najhujše v življenju zagorskih ljudi. Namesto, da bi napisali: Tiste partizanske puške, ki so bile samo splošen uvod v mogočno epopejo svobodoljubno-sti vseh naših narodov in ki se niso oglasile samo v Zagorju, marveč po vsej tlačeni debeli, so bile prve znanilke lepše prihodnosti, ki je rdela na obzorju. Prihodnosti, ki je danes stvarnost in se kaže v vsakem našem Početju in opravilu. Resnično bi se morali spomniti na vso prehojeno pot, od tedaj, ko so počile te puške, in si priznati: ko smo dali puške iz rok, smo zagrabili za delo, za ustvarjalno delo, in pri tem smo imeli radosten občutek, da tokrat delamo zase. Ta boj, ki smo ga in ga bijemo, je bil včasih Prav tako trd, kot je bil oni v ljudski revo-lucijii. Na našo zastavo smo napisali geslo, da hočemo uresničiti vse načrte, ki smo si jih zadali. V geslu smo si drug drugemu razodeli, da hočemo, pa naj pride kar koli, sami upravljati, te ps pomeni, krojiti sami sebi današnjo in Jutrišnjo usodo. Tu pa tam nam zbledi spomin na prehojeno pot- Tu pa tam smo nestrpni, ker so naše želje in potrebe silnejše od naših zmogljivosti. Radi bi, da bi kar se da bolj naglo uresničili tisto geslo, ki smo si ga zapisali na saetavo. Ali je to kaj čudnega? Morda nipačnega? Ali celo škodljivega? Ne, zares ne! Samo želimo in vztrajamo, da doprina-šamo k dosegi teh ciljev vsi, kolikor nas je v naši komuni. Nismo za to, da bi bil krog ustvarjalcev ozek, pač pa smo za to, da bi bil vedno širši. Občinski praznik Zagorja" — 1959. Drug drugemu dopovejmo, da smo v teh povojnih letih uresničili prenekatere naše načrte. In razodenimo si, da so prihodnja leta zares naša, ker utrjujemo in dopolnjujemo tisto, kar skraja nismo mogli v eni sapi. Se na tisočero stvari, ki si jih telimo, ni, jutri, pojutrišnjem pa bodo. Za gotovo bodo. Letos odpiramo troje objektov, ki naj služijo ljudem. Jutri, pojutrišnjem se nam obetajo novi. In spet novi. Življenje postaja lepše, In še lepše bo, če bomo vsi enotni v tem, da nam je potreben mir, dolgotrajen mir, kajti načrtov imamo le mnogo. In radi bi jih uresničili. V spomin na tiste tovariše, ki so padli V ljudski revoluciji, v spomin na tisto noč, ko so najdrznejši med nami brez pomislekov povedali okupatorju, da ne soglašamo z njihovim redom, In ki so povedali vsem nam, da so med nami, in da so pre-, pričanj v zmago pravice. Ta spomin naj nas vodi ob vsakem našem početju in snovanju. Dostikrat nam bo pomagal in nas bodril, če se nam bodo zdeli načrti pretežki. In: to smo dolžni storiti, ne le zavoljo spomina, marveč saradi tega, ker je to naše življenje. Osebna potrošnja plus plače Hitrejši gospodarski razvoj, kakor je bil predviden, tn porast nacionalnega dohodka v večjem obsegu od planiranja, sta vplivala tudi na osebno potrošnjo, ki raste prav tako hitreje kot je bilo predvideno v perspektivnem planu gospodarskega razvoja države . V prvih dveh letih perspektivnega plana — v letu 1957 in 1958 je potrošnja prebivalcev narasla v primeri z letom 1857 za 19,7%- Letos pa bo, po predvidevanjih na osnovi rezultatov v prvem polletju, potrošnja porasla v primeri' z minulim letom za 10%. Tako bo potrošnja konec tega leta za 32% večja kot leta 1956. V treh letih petletnega plana je tako naraščala v povprečju za 9,6%, plan pa je predvideval porast za vsega 7,3% letno . Ce bi želeli, tem od-hkuje okolica Kresnic, zlasti Pobočja hriba Slivne, na levem bregu Save. V Zapodju, na nasprotnem bregu Kresnic, lomi-10 ie vrsto let izredno dober aPnenec, ki ga predeluje kre-6niška tovarna apna v apno. Preostali drobni kamen — t°lčenec — pa razpečava litij-s^a komunala in ga odpošilja v železniških ' vagonih svojim ^jemalcem na Jesenice, v Stare, Ruše, pa tudi drugam. Je*eniška železarna in v Stojah uporabljajo kresniški ap-henec kot rudninsko primes bri taljenju jekla. V Rušah pa htn služi kresniški apnenec iz ^Podja pri izdelavi umetnih Sindikat trgovcev x,k?VA SINDIKALNA PODRUZ-d*cA. — Novoustanovljeno Trgov. ir0 Podjetje l. junija v Trbovljah 1' loblio svoje prve voljene orga-11?' In sicer so pred. dnevi člani likata ustanovili avojo podrulnl-lh,ter te Izrednem občnem zboru ,L*°lill 9-članskl upravni In S-član-E1. nadzorni odbor. — Novo »lndl-Ziii0 vodstvo Je moralo takoj v ™etku poprijeti za delo, kajti spreminjajo gnojil. Precej savskega peska, gramoza, pa potrebuje tudi naša gradbena industrija. V pomenku z delavci v Kresnicah smo izvedeli, da je pri izdelavi in nakladanju tblčen-ca in rizeljna ter savskega peska, gramoza, zaposlenih le 7 delavcev. V posebno ugodnih dnevih nalože tudi po 8 ;n celo do 15 vagonov kamna, ki ga spremene v — denar. Tako postaja litijsko komunalno podjetje važen činitelj in oskrbovalec v razvoju našega gradbeništva, pa tudi železarske in kemične industrije. zaposlenih na rudniku znižalo na 93,1%, medtem ko je stalež moštva do planu za leto 1959 po pripravljalnem postopku k tarlf-’nem pravilniku za 1,6% večji. Cisti dohodek podjetja je bil v I. polletju dosežen do planu s 54,78%, na kar je vplivalo znižanje prispevka iz dohodka, ki je bil planiran še po starih instrumentih, prae tako seseda tudi večja proizvodnja. Dohodek na posameznega zaposlenega pa se Je primerjalno povečal za 2,82%. Na zasedanju delavskega sveta so posvetili posebno pozornost okoliščini, da s« se povečali neopravičeni izostanki od dela, zaradi česar je delavski svet sklenil, da 's% proti takim Izostankom uvedejo strožji postanki, zlasti da se člani kolektiva, k' pogosta neopravičeno izostajajo od dela. odpustijo. Ob tej priliki so na zasedanju ugotovili, da remont rudniške separacije ne bo vplival na re- den potek proizvodnega načrta oz. na znižanje produkcije premoga, prav tako so ugotovili, da so potrebe po premogu še vedno znatne. t. Mladinska delovna brigada v Litiji Litijski mladinci so ustanovili delovno brigado, ki je začela z urejevanjem novega športnega prostora na zahodni strani litijskega zdravstvenega doma. Tako bosta zdaj v bližini tega doma kar dve športni igrišči. — Mladina se je priglasila k delu prostovoljno, zato zasluži za svojo požrtvovalnost, ki pomenj v času počitnic dokaz zavednosti in pravilne vzgoje, vso pohvalo. Tudi mlade roke lahko doprinesejo svoj delež k napredku domačega kraja in je zato treba oceniti delo haših mladincev kot plod pravilne vzgoje. Podatki- ki smo jih o-menill, se nanašajo na potrošnjo celotnega prebivalstva. Samo po sebi se pojavlja vprašanje, koliko so delavci in uslužbenci povečali v tem času potrošnjo in koliko je narasel v povprečju njihov zaslužek. Odgovor na to vprašafije bomo dobili, če bomo primerjali gibanje delavsko-uslužbenskih plač, zaposlenosti in življenjske stroške. Po perspektivnem petletnem planu naj bi se realna plača delavca In uslužbenca dvignila v povprečju za 7-8%. Po podate lh pa je leta 1957 narasla za 15%, leta 1958 za 4%, letos pa naj bi porasla za 8%. Tako je moč ugotoviti, da povprečna stopnja dviganja ne raste, kakor je predvideno, za 7-8%, ampak za 9%. Do tega podatka smo prišli na podlagi nomin. plač, ki so v povprečju znašale za delavca 12%. medtem ko so življenjski stroški narasli za 3% letno. Zanimivo je omeniti, da se je plačni fond v celoti dvigal mnogo hitreje. Letni indeks povečanja plačnega fonda n. pr. znaša celo -20%. Hkrati je v istem času naraščalo tudi število zaposlenih za 7% na leto in je tako del naraslega plačnega fonda odpadel na novozapo-slene. Seveda se mora povečana zaposlenost prištevati med zelo važne elemente v dviganju življenjskega standarda prebivalcev iz preprostega razloga, ker je v družinah več tistih, ki ustvarjajo, pa so tako tudi dohodki družin čedalje večji. ’ Na osnovi teh nekaj podatkov moremo zaključiti, da bo najverjetneje tudi plan osebne potrošnje, ki ga zlasti poudarjamo v zvezi z življenjskim standardom, dosežen pred rokom, manj kot v petih letih. To pa je eden izmed najpomembnejših uspehov našega gospodarskega razvoja. N . V poslednjih letih se je občutno spremenijfe struktura potrošnje prebivalcev. Zdaj n. pr. manjši del zaslužka namenijo delavci za prehrano, večjega pa za zadovoljevanje ostalih življenjskih potreb, za modernizacijo hišne oprave, elektrifikacijo gospodinjstev, za boljše oblačenje in za nakupovanje predmetov trajne vrednosti. Še ---------------------------:---1 Trbovlje TOČA V TRBOVLJAH, — Pretekli četrtek po šesti zvečer smo imeli v naši dolini kraitko neurje, kjer je kake četrt ure ulivalo kot iz škafa. Vmes Je padala kot oreh debela toča, ki Je napravila škodo po sadnem drevju okrog bolnišnice ln pri Volaju v Lokah, zlasti na Jablanahj s katerih je toča sklestila sadeže, kolikor jih je bilo na njih. zanimivo pa je nekaj. Posamezniki, ki so bili žejni, so Jemali ledena zrna v usta, ta pa so bila na presenečenje vseh — slana! — Od kod ta čuden pojav, žal nimamo razlage. Besede o tem prepuščamo strokovnjakom. ZADNJI DAN JE BIL V PULJU PRIKAZAN »DOBRI, STARI PIANINO« SLOVENSKI FILM 01 Ul 9-članskl upravni In 3-tlan-Novo alo ti poprijeti za delo, p-j^bno Je bito »t>rejett vrsto po- . 'vin 4* —.le ■ e. i e I.# I ei n n lil bo>nbnlh aktov ob konstituiranju Vila68* podjetja, kakor so to prali).4' Pravilnik o delovnih razmer-E* tarifni pravilnik. Zato so *Di>< 1 ustrezne komisije, ki po-sodelujejo z upravnim kav ,'0Tn ob pripravah za Izdelavo v'donlh listin. Brez delavnice OPTIČNE DELAVNICE SE NE BO. — Ze nekajkrat smo brili o ustanovitvi optične delavnice v okviru podjetja »Zlatarstvo« v Trbovljah, zadnje čase pa kaše, da Je Ha zadeva na zasluženi dopust, kakor vrsta trboveljskih delovnih ljudi. Upajmo, da bo po končani pole V ni sezoni otvoritev te potrebne delavnice v kraju poetali ponovno aktualna ln poživljena po zaalu lenem odpočltku. SREČANJE ČLANOV ZB. Zve deli smo, da osnovna organizacija ZB NOV Trga revolucije v Trbov. ljah pripravlja ta I. avgust prijetno srečanje članov ZB pri lov «k| koči na Podmeji, kamor nameravajo povabiti razen trboveljskih članov ZB tudi tovariše Iz Zale* Prebolda In Zabukovce. Obeta »e prijetno razvedrilo ob zvokih' Delavske godbe na pihala tn zbujanje spominov na prehojeno pot. ŠPORTNI RIB ti.El V BREŽICAH Letos poteka 40 let, odkar so v Brežicah pričeli gojiti šport, predvsem nogomet, ki je še danes šport štev. 1. Ta pomemben jubilej bodo proslavili v okviru 40-Ietne ustanovitve KPJ in SKOJ in se bodo tako tudi brežiški športniki pridružili veličastnim proslavam v počastitev naše Partije. V okviru proslave, ki bo od 5. do 6. septembra 1959 v Brežicah, so pripravili obširen program. V soboto 5. septembra bo brzoturnlr sindikalnih nogometnih aktivov Iz Brežic. Predvideno bodo nastopila 4 moštva tn bo zmagovalec prejel lep pokal »40-letnice nogometa v Brežicah-. Namen tega turnirja je, še bolj popularizirati nogomet med vrstami delovnega ljudstva in mladine. Zvečer bo v domu JLA športno rajanje. Naslednji dan bo prav tako v domu JLA slavnostna seja upravnega odbora NK Brežice, ki se ga bodo udeležili številni predstavniki političnega in javnega življenja, nekdanji In sedanji športni sodelavci, na kateri bodo podelili priznanja In počastili spomin padlim ln umrlim športnikom iz Brežic. - Popoldne bo na stadionu v Brežicah mladinska tekma, šaljiva tekma ln glavna nogometna tekma moštev Brežic ln enega Izmed naših llgašev. ime II-gaša bomo objavili v eni Izmed prihodnjih številk. - Tudi pionirji bodo tekmovali med seboj, kajti ravno mlademu naraščaju posvečajo vso pozornost. Vse veliko športno delo y kraju bodo prikazali v jubileji/ nogo- brošuri pod naslovom »40 let meta v Brežicah-. Za prireditve v okviru proslave vlada veliko zanimanje in pričakujejo velik obisk športnih sodelavcev in simpatizerjev iz vse Slovenije in Hrvatske. ek ŠKODA NA CESTAH OKROG LITIJE Ob zadnjem neurju v noči na 1. avgust je preobilica padavin poškodovala tudi precej cestnih predelov v litijski okolici. Cestni nadzornik republiških cest, tovariš Koprivnikar iz Podšentjurija pri Litiji, je Imel s svojimi cestarji polne roke dela zaradi škode, ki jo je napravil nočni vihar na grblnskem klancu. Voda je razorala cesto na križišču pod križiščem Litija—Šmartno—Breg, v bližini grbinske veterinarske ambulante. Neurje nam Je povzročilo škodo tudi na Cerovci v Jablaniški dolini, kjer Je zaradi preobilnih padavin nastal plaz, ki je poškodoval cesto. »Največje težave imamo zdaj zato, ker nimamo dovolj delovne sile, da bi lahko hitro popravili škodo,- so menili cestarji. Tovariš Avčin, ki skrbi za okrajne ceste, pa Je imel dovolj posla na okrajnih cestah okrog Litije, med drugim tudi na Vačah pri Litiji, kjer je voda poškodovala cesto iz Litije na Vače kar na dveh krajih. V letošnjem letu je bilo že precej škode na občinskih ln republiških pa tudi okrajnih cestah. Komisija okraja Ljubljana je ocenila škodo ob zadnjem nalivu na tri četrt milijona dinarjev. j. 2. NEURJE V ZADNJI JULIJSKI NOČI V noči od petka (31. julija) na sobota (1. avgusta) se je razbesnela nad litijsko kotlino huda nevihta. Vse kaže, da se je utrgal oblak. Nad Litijo gin okolico se je vlilo toliko dežja, da ga kanali niso mogli sproti požirati. Voda, ki je niso mogli požreti kanali, je tekla po cestah kar v potoku. Cesta pri gostilni Vidovič, kjer je pritekel hudournik po Partizanski cesti, je bila pod vodo in je ta nanesla na Vidovičevo dvorišče precej peska. Ljudje, ki so šli tedaj mimo, so morali bresti po vodi. Tudi litijski glavni trg je bil okrog Bo-riškove hiše preplavljen, prav tako je stala tudi na litijskem mostu voda. ■ Teh uličnih poplav je kriva preobilica deževja, ki je padla to noč nad Litijo, po mnenju meščanov pa je kriva tudi nepravilna kanalizacija. Ko so pred leti polagali cevi, so vzeli premajhne profile. Ponekod le po 30 cm. namesto še enkrat večje. Kanalizacijo je treba graditi zmeraj za na j več jo množino padavin, sicer nastajajo potem zmeraj škode in popravila. Pri zadnjem neurju je voda, ki je prihrumela iznad Rebečeve hiše, zamašila jašek, da ni mogel požirati vode. Odvečna voda je vdrla celo pod asfaltno prevleko ceste in jo je dvignila in poškodovala. Tudi na tem križišču na Prtiči so premajhne cevi in premajhni kanalizacijski jaški. naprej ostaja želja, da se del dohodkov, potrebnih za prehrano, zmanjšuje v korist izdatkov za diruge potrebe, nakup predmetov, ki tudi pomenijo višji standard. Vse kar smo omenili, je izračunano v povprečju. T0 pa pomeni, da vsi niso enako čutili dvig življenjskega standarda, kakor tudi v bodočnosti ne bodo vsi enako povečali svojih dohodkov- Vse je odvisno od tega, kako kdo dela, kako povečuje svoje kvalifikacije, koliko sl' prizadeva na posameznem delovnem mestu, s kakšnim uspehom opravlja svoje dolžnosti in kako posluje njegova gospodarska organizacija. Vse to je zelo pomembno zato, ker so naša podjetja začela množično sprejemati sistem nagrajevanja po učinku jn se tako zgodi, odvisno pač od uspeha, da bodo prejemki znatno različni celo med ljudmi enake kvalifikacije. M. M. PROTI JEDRSKEMU OROŽJU Cel svet protestira proti uporabi jedrskega orožja, tudi Zveza sindikatov Jugoslavije se pridružuje vsem miroljubnim silam na svetu in vsem tistim, ki so na peti konferenci vzdignili glas proti atomski in vodikovi bombi. Centralni svet sindikatov Jugoslavije je poslal pismo peti svetovni konferenci proti atomski in vodikovi bombi v Tokiu. SPREJEM NA BRIONIH Belgijska kraljica Elizabeta, ki se je že dalj časa mudila na obisku v Jugoslaviji, je z vsem svojim spremstvom prispela Sl. julija na Brione, kjer jo je sprejel predsednik Tito. Dne 1. avgusta je z lejalom odpotovala iz Pulja v svojo domovino. I*OVE ŽRTVE ATOMSKEGA ŽARCENJA Iz Hirošime na Japonskem sporočajo, da je 28. julija letos umrlo za posledicami radioaktivnega žarčenja ob bombardiranju Hirošime 119 ljudi. Skupno število žrtev atomskega izžarevanja v Hirošimi je zdaj doseglo 60.175. ' OBISK HRUSCEVA V ZDA Ameriški guvernerji, ki so obiskali Sovjetsko zvezo, so predlagali predsedniku Eisenho-wcrju, naj s premierom Hrušče-vim izmenjata obiske. Vse kaže, da bo do tega prišlo. SINDIKATI hočejo PREISKAVO Ob smrti generalnega sekretarja Unije alžirskih delavcev Aišata Idira je bila na mednarodni konferenci svobodnih sindikatov predložena zahteva, da se uvede temeljita preiskava v zvezi s smrtjo generalnega sekretarja alžirskih sindikatov. Imenovani je bil oproščen obtožb, toda francoske oblasti ga niso hotele spustiti. Sumijo o njegovi nara-.ii smrti. Voda zalila del KOPENHAGENA Veliko rturje nad Dansko Je v minulih dneh napravilo velikansko škodo. Zaradi močnih nalivov je voda poplavila posamezne dele glavnega mesta Ko-penhagena. Da je škoda še večja, so izbruhnili številni požari. NASI NA FILMSKEM FESTIVALU V MOSKVI V Moskvo je odpotovala jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila mednarodnega filmskega festivala v Moskvi. V delegaciji so filmski režiser Jankovič, direktor podjetja UFUS, Pavle Cunovič in igralka Ned» Škrinjar. Človek -človeku Ko sem v Hrastniku na železniški postaji stopil v avtobus, sem se naučil, kako lahko se denar služi. Namreč sprevodnik avtobusa mi je dal vozni listek do Rudnika v vredno-. Oti 10 din, plačati sem moral pa 40 din. Na Rudniku sem skočil v gostilno pri Senici. Tam sem videl nekaj, kar ne bi bil® prav, če bi vedela za tisto sanitarna komisija. Mlad mož si je naročil pivo. Ker pa je natakariei zmanjkalo piva v sodčku, ko Je pive nalivala v vrč, je kar tebi nič meni nič vlila v njega ostanke iz podstavljenega krožnika, v katerem se je odmakalo že precej vrčkov. Priporočal bi gostilničarki, da tega ne dela več, ker jo lahko kdo drugi opazi in zanjo prav gotovo ne bo delal reklame- Se na Marnem sem bil. Prebivalci, ki domujejo ob e e« ti Marno — Breza, se pritožujejo na marnske kmete, kateri jim z oranjem zasipajo cesto. Namreč to cesto so si želeli dolgo časa, ker pa niso imeli denarnih sredstev, so Jo zgradili z udarniškim delom. Čeprav je cesta občinska in je odmerjena, bo kmalu samo Se steza. Zelja vseh prebivalcev ob tej cesti je, da kmetje prenehajo z zasipavanjem potrebne komunikacije. Ali je to prav? Pred kratkim sem bil v krški KZ, potreboval sem neke reči, namreč s traktorjem so ml vozili hlevski gnoj. Ker nisem mogel plačati računa Šoferju, sem na njegov ukaz čakal na račun od uprave KZ za storjeno uslugo. Po preteku nekaj dni sem dobil grozilni opomin, na katerem Je bfl zapisan znesek računa, zraven tega Pa opomin, da bom izročen sodišču, v kolikor ne poravnam tega zneska v treh dneh. Mislim,' da bi bile treba najprej izstaviti račun in Sele potem, če računa ne poravnam v določenem roku, poslati opomin. Zvedel sem pa, da KZ v Krškem ne pošilja nobenih računov, temveč samo opomine. Je namreč tako: če ne vel zneska računa, ga ne moreš poravnati. 40 LET KPJ S 40 LET KPJ • 40 LET KPJ #40 LET KPJ • 40 LET KPJ 6 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ @ 40 LET KPJ 6 40 LET KPJ Partijski komite v mariborskem zaporu je vodil tovariš Tito. Pod njegovim vodstvom je bilo opravljenih več akcij za izboljšanje težkega položaja zapornikov in organizirano izredno uspešno ideološko-politično delo. -z Nasploh je bilo partijsko delo v zaporu zelo živahno. Tovariš Colakovič se spominja, da so imeli redne partijske sestanke enkrat tedensko. Čeprav so bili pogoji za teoretično delo izredno težki: težko so prihajali do dnevnega tiska in marksistične literature, tisto, kar so je imeli, pa so morali izredno pazljivo skrivati, so vendar Intenzivno delali. Na partijskih sestankih je moral vsak od političnih zapornikov poročati o načrtu ideološkega dela in kako je ta načrt tudi izpolnil. Delal je poseben tečaj politične ekonomije, mimo tega pa so imeli vsak teden tudi po eno predavanje iz zgodovine delavskega gibanja, raznih vrst znanosti itd. Tovariš Tito je imel najpogosteje predavanja o Oktobrski revoluciji, v kateri je tudi sam sodeloval. Ostali politični zaporniki so posebno radi poslušali spomine iz teh dni, o borbah Rdeče armade proti kontrarevolucionarjem in o prvih dneh mlade sovjetske republike. Mimo političnih ved so se zaporniki učili tudi splošnih ved, nekateri pa tudi jezikov. Tovariš Tito, ki je znal nemško in rusko, se je učil angleščine. On je v tem času mnogo bral In se zanimal za širok krog različnih vprašanj. Tovariš Colakovič se spominja, da je tovariš Tito zlasti rad prebiral Engelsovo knjigo »Anti-Diihrlng«. „ • Colakovič, ker je tudi tovariš Tito znal dobro nemško. Tovariš Colakovič je v zaporu prevedel knjigo »Finančni kapital«. Politični zaporniki so se trudil, da bi vsak trenutek prostega časa izkoristili za svoje izobraževanje. Zelo pogosto so diskutirali o različnih teoretičnih vprašanjih, takrat, ko pa niso mogli doseči soglasnosti in 'enotnosti, so za nasvete naj-češče spraševali tovariša Tita in tovariša Vujoviča. Oba sta bila že večletna partijska voditelja. Ko je govoril o teoretičnem delu v mariborskem zaporu, je tovariš Colakovič ob neki priložnosti dejal: »To je bila izredno koristna šola, posebno za tiste, ki so imeli mnogo književnega znanja, a malo lastnih izkušenj in neposrednega dela v organizaciji delavskega gibanja naše domovine«. Imeli so zelo malo razvedrila. Enkrat na teden, po predavanju o določeni temi, so dovolili za zabavo prepevanje v zboru. Navadno so najprej zapeli Internacionalo, zatem pa so peti druge revolucionarne pesmi, največ ruske. Peti so tudi narodne pesmi. Prepevanje je bilo sicer prepovedano, toda to jim ni bilo mar, zaporske oblasti pa zaradi tega si niso upale storiti kakršnega koti strožjega koraka. Stražarji so se navadno omejevati na opomine. V času, ko je bil v mariborskem zaporu, si je tovariš Tito izredno mnogo prizadeval, da bi vzpostavil zvezo s Partijo, ki se je počasi popravljala od težkih udarcev, ki jih ji je zadal vojaškomonarhistični režim. Tovariš Colakovič se spominja, da je tovariš Tito sijal od sreče, ko mu je po nekaj neuspelih poskusih uspelo vzpostaviti zvezo s Partijo. Tovariš Mariborski sužnji Zaradi svojega dela pri ideološkem dviganju je prišel tovariš Tito nekoč v prepir z upravnikom zapora. Tov. Colakovič se spominja enega izmed teh prepirov. Tovariš Tito je zahteval od upravnika, da mu da eno izmed njegovih knjig iz zaporniškega skladišča. To je bil učbenik grške filozofije. Upravnik mu je prezirljivo odgovoril: »Kaj bo vam, delavcu, filozofija? Kladivo je za vas!« Navkljub vsem prepovedim in preiskavam so zaporniki razpolagali z razmeroma »bogato« knjižnico. Imeti so Engelsov • »Anti-Duhring«, v Mariboru je Radomir Vujovič zakljčuil svoj prevod »Anti-Duhring«,.Leninovo »Državo in revolucijo« (izvod te knjige, napisan na roko, je prinesel tov. Colakovič iz zapora v Sremski Mitroviči), »Akumulacijo kapitala«, ki jo je napisala Roza. Luxeniburg, »Ekonomsko teorijo« Karla Manca, Marxovo »Bedo filozofije«, itd. Mimo tega so legalno dobivati nekaj različnih časopisov, ilegalno pa tudi nekaj dnevnikov. Čeprav jim upravnik zapora ni dovolil prebiranja marksistične literature, so nekateri zaporniki, ki so Imeli med rečmi, ki so bile v skladišču, tudi takšne knjige, s privolitvijo upravnika ati brez nje že kako prišli do njih in jih »preoblekli«. Na mesto strani zabranjenih knjig so lepiti z lepilom, ki so ga dobili pri izdelovanju papirnatih škatel, strani romanov, ki so imele upravnikov podpis, to pa je pomenilo, da se lahko prebirajo. Tovariš Tito, Colakovič in Vujovič so intenzivno prevajati posamezna pomembna marskistična dela. Kakor smo že omeniti, je Radomir Vujovič v mariborskem zaporu prevedel »Anti-Diihring«, ki sta ga izčrpne pregledala tovariša Tito in Colakovič tudi omenja, da je tovariš Tito pozorno in nadrobno proučeval vsako poročilo in nalogo za delo, ki jo je dobil od partijskega vodstva. Tako so minevati meseci. Težko je bilo vzdržati, zlasti komunistom, ki so želeti, da bi aktivno sodelovati v borbi proti buržoaziji, a so morati šteti mesece v zaporih. Tovariš Colakovič v zvezi s tem omenja, da je bilo najteže tovarišu Titu. »Delal je,« pravi tov. Colakovič, »učil se je, toda to je bilo premalo za njegov nezlomljiv, borbeni karakter, ki si je želel akcij, v katerih se je edino lahko izživel In kjer se je edino lahko zadovoljil. Spominjam se, kako je kdaj pa kdaj stopal od zaklenjenih vrat pa do rešetke, ne da bi se pri tem s komer koli razgovarjal. Bil je pogreznjen v svoje misli. Verjetno se je v sebi grizel, ker je tu za rešetkami, a ne zunaj, kjer je bila njegova moč tako potrebna — tega se je vedno zavedal — kjer bi lahko toliko koristil. V takšnih trenutkih je njegova celotna osebnost spominjala na ujetega 0*1 a, ki je brez moči in s krili udarja ob rešetke svoje kletke. Ko pa je upravnik zapora pritiskal na tovariša Tita, naj bi prosil za pogojno izpustitev iz zapora, se je tovariš Tito energično uprl. Ni hotel oditi iz zapora pod pogoji, ki bi pomenili kakršno koli popuščanje pred režimom, ki ga je sovražil, V zapisniku, ki je bil napisan 12. februarja 1932. leta in ki pojasnjuje, zakaj tovariš Tito ni hotel prositi za pogojni izpust iz zapora, je tudi njegova izjava, v kateri je med drugim rečeno: »Po mojem mnenju se predpisi o pogojnem izpuščanju za politične zapornike sploh ne morejo uporabljati, ker bi to pomenilo, da se morajo odreči svojemu političnemu prepriča- nju. O tem me prepričuje prav tako dejstvo, da ministrstvo pravde doslej še niti enemu političnemu obsojencu ni dovolilo pogojnega izpusta, čeprav so zanj prosili. Cilj pogojnega odpusta iz zapora je, da se obsojeni poboljša, oziroma da vsaj pokaže voljo za poboljšanje. Jaz pa se svojemu političnemu prepričanju ne morem odreči, zaradi česar niti ne prosim za pogojpl odpust.« Tudi ostali obsojenci niso hotčli prositi za pogojni odpust« čeprav so tudi njim to svetovali. In spet so minevali meseci. Politični zaporniki so še naprej živeli v težkih pogojih, vendar so se nenehno izobraževali, ideološko dvigali, sc jeklenili in pripravljali za nove borbe. Komaj so čakali dan, ko bodo zapustili zapor in se aktivno vključili v borbo proti buržoaziji. Tovariš Colakovič je bil izpuščen iz zapora oktobra 1932. leta. Ko piše o svojih občutkih tik preden je zapustil zapor, je v knjigi »Objokana hiša« med drugim zapisal: »Jutri odidem. Dolga leta so mi lomili telo, a ml ga niso zlomili. Ne vem, kaka me bodo pričakali delovni ljudje zunaj: s preziranjem, z mržnjo, z obžalovanjem. Ne briga me. Vem samo eno: z bratsko skrbjo me bodo sprejeli tisti, ki stradajo in se bore; oprostili mi bodo moje zablode in napake, ker vedo, da sem jih storil z dobro namero. S svojo bratsko roko ml bodo pogladili žile na telesu in v duši, in lepo mi bo. Občutil bom, da sem jim ostal zvest, da sem s svojim srcem in dušo njihov, .objeli me bodo kot soborca na novi, široki fronti. Prijetno je vedeti, tik pred odhodom iz te preklete hiše, da je v meni ostalo še moči za borbo in da tako ne bom samo prazen opazovalec dogajanja okoli sebe. Prijetno je misliti, da bom lahko tudi jaz storil vsaj nekaj za ostvaritev »velike pravde«, o kateri sem kot mladenič sanjal in katere je tako žejno moje srce, srce človeka, ki so ga let* in leta teptali in vanj pljuvali. / Ali sploh more biti večjega zadovoljstva od borbe za svet, ki ne bo mračen, ampak velik svetel dan, v katerem bo odmevala radostna pesem o svobodi, nstvarjalnem delu In o ljudski sreči?« Vendar pa tovariš Colakovič zaradi vse pogostnejših napadov policije na komuniste ni mogel ostati v Jugoslaviji. Emigriral je v ZSSR, zatem pa v druge države. Vrnil se je 1939. leta, d* bi skupaj s svojim starim tovarišem iz mariborskega zapora — tovarišem Titom nadaljeval borbo proti buržoaziji. Tovariš Tito je ostal po odhodu tov. Colakoviča v zaporu še okoli leto dni. V vsem tem času ni prenehal študirati, pri tem pa je pomagal tudi ostalim. Nenehno je zasledoval tudi, kaj se dogaja v vrstah Partije, kateri je želel nuditi čimveč pomoči. Poslednje mesece zapora je tov. Tito preživel v Franko-panski kuli v Ogulinu. Izpustili so ga marca 1934. leta. Napotili so ga v rojstni Kumrovec, ki so mu ga odredili kot mesto začasnega bivanja. Kmalu zatem je, čeprav je bil pod nadzorstvom policije, začel aktivno sodelovati pri oživljanju partijskega dela, da bi tri leta pozneje prevzel vodstvo nad Partijo, ki jo je toliko ljubil in ki je pod njegovim vodstvom začela odločno borbo proti buržoaziji, zbrala široke ljudske množice v borbi proti okupatorju in doživela velike dni izgradnje nove socialistične Jugoslavije. -V tem .delu mu je poleg drugih voditeljev — revolucionarjev pomagal tudi tovariš Colakovič. t Ustvarjena je takšna skupnost, v kateri ne bodo komunisti in vsi tisti, ki si prizadevajo za boljšo bodočnost delovnih ljudi, nikoli več doživljali tako težka leta, kakršne so doživljali tovariši Tito in Colakovič skupaj z ostalimi v mariborskem zaporu in mnogi drugi politični zaporniki v drugih zaporih in taboriščih širom po Jugoslaviji. BRANKO DJUKlC (Konec) SENOVSKI TURIZEM e Prizade'/ Odkritje spominske plošče V nedeljo je krajevna orga- nizacija ZB NOV Senožeti odkrila spominsko ploščo na Go-lobarjevem hramu n* Goščah v spomin na prve sestanke, ki eo Jih v tem hramu imeti revirski komunisti: Hohkrsut, Eberl, Vera Šlander, Ivan Deja ln le drugi. Prav tako Je PGD Plrna nad Savo odprla to nedeljo novo orodjarno in podelila gasilcem zaslužena odlikovanja. » V litijski občini osemenijo umetno 700 krov na leto V vsej litijski občini goje živinorejci okrog ' 3 tisoč kra-v. Nekatere so zaradi slabe krme zaostale in jalove. V zadnjem času uvajajo v občini umetno osemenjevanje krav. To delo opravljajo po posameznih dvorcih, v načrtu pa imajo, da bodo osemenjevanje krav uvedli na posameznih krajevnih postajah, ki jih bodo določili za celotno občino. Letno so doslej osemenili po 700 krav, pozneje, ko bodo delovale posamezne postaje, pa bodo umetno oplodili od 2 tisoč do 2.800 krav letno. Pred meseci se je mudil na Senovem neki inozemec, ki je že prebrodil precej sveta, in ko sl je tako vzdolž in počez ogledal kraj in -okolico, je dejal: »Kaj premog — turizem, ta bi pri vas lahko prinesel lepe denarje z malo truda!« Ne vem, če bi turizem res lahko tako obilno zamenjal industrijo, ki je v genovski občini zelo močna, res pa je, in to ni opazil edino kakšen tujec, temveč tudi domačini, da bi s povečanim razvojem turizma, ob znatni izboljšavi obstajajočih gostinskih obratov, z razširitvijo njihove zmogljivosti, z izgradnjo morda hotela, o čemer je bilo nekoč dosti govora, tudi turizem v teh krajih znatno pripomogel ostalim virom dohodkov. Seveda je tu le marslkak predpogoj — prvi je pač, da je ta turizem treba ljudi zainteresirati, tujca Je treba znati privabiti in ga zadržati, do njega je treba imeti poseben odnos, razen vsega ostalega, kar mu lahko in se mora nuditi. Turistična propaganda je eden od poglavitnih elementov uspeha — da pa neki kraj zadobi sloves dobrega turističnega kraja, je treba truda in časa ln denarja in dela. Poglejmo torej, kateri kraji v senovski občini bi prišli v poštev v turističnem pogledu. Začnimo od reke Save navzgor. BRESTANICA Brestanica je star, zgodovinsko pomemben kraj,nekoč trg. Sam kraj nima neke posebne turistične privlačnosti, razen zanimivega zgodovinskega gradu. Vendar bi se v Brestanici sami dalo marsikaj urediti. 2e z bodočo ureditvijo ceste, regulacijo potoka in razširitvijo cestišča bo kraj precej pridobil na lepi zunanjosti. Bližnji potoki in reka Sava bi nuditi športnim ribičem obilo‘razvedrlla. Tudi kopalce bi že s skromno ureditvijo plaže na Savi laže pridobiti. Tik železniške postaje je velik, udoben in soliden gostinski obrat, kakršnega potem ne najdemo več v vsej občini, Ta je sicer trenutno kos brestaniškim turističnim razmeram, čeprav ob nedeljah le-sem zahaja množica izletnikov tudi iz sosedne republike. Ob malo večjem razmahu turizma pa bi ta, kot ostati gostinski obrati, od katerih je znana gostilna »Pod lipo« s svojo maloštevilno kapaciteto prenočišč, že v začetku komaj zadoščal*. * Okolica Brestanice je lepa in v turističnem pogledu bogata; izleti od tod so kot nalašč za ljudi, ki si žele miru, svežine ln •pokojnega daha gozdov: iznad Brestanice se vzpenja vinorodni SREMIČ, ki se razteza vzporedno z reko Savo, od koder je krasen razgled proti Krškemu polju, Brežicam in še dalje. Žlahtno grozdje ln vinska kapljica, ki zraste v Sremiču, je še eden od številnih pogojev, s ka- terimi lahko tujca privabimo, da bo vzljubil ra del slovenske domovine. Kakšne pol ure od železniške postaje pridemo v čudovito lepo dolino MAČKOVCE, kjer so marljivi ribiči opraviti plemenito in koristno delo. Tu je dvoje temnozelenih jezer, obdanih z zelenimi gozdovi in mirom, ki blagodejno vpliVa na izmučenega človeka. Z boljšo organizacijo in propagando bo^o Mačkovci po vsej verjetnosti kmalu turistična privlačnost. Ribolov, vožnja s čolni, ureditev gostinskega lokala ter predvsem zagotovitev potrebnega števila tujski,h sob v sami Brestanici so začetne stvari, katerih en del je že urejen, treba pa bi bilo izkoristiti ta kraj v turističnem pogledu ter obiskovalcem nuditi udobnost in privlačnost. Mnogi ljudje bi lahko in prav gotovo tudi prišli na krajši ali daljši obisk v Brestanico, če bi v turističnem pogledu zadostiti njihovim potrebam. Seveda je pri tem še vprašanje cen penziona, katerega bi lahko nudila-gostinska podjetja. Vsekakor bi bilo vredno o tem razmisliti in primerno propagirati. Tudi ostati kraji v brestaniški okolici so prirodno lepi in za- nimivi ter bi Izletnikom nudili dovolj razvedrila. Kot že rečeno, z ureditvijo ceste bo marsikaj bolje, tudi povezava z zunanjim svetom, potem avto-mobilska cesta Ljubljana— Zagreb bo boljša, brž ko se uredi krški del ceste, ki j® slab, ter vod: več računa o cesti ob Savi do Vidma, ki j® tudi slaba in vpije po temelji* tem popravilu. POSTREZI SI SAM Na dosedanjih sejmih v Beogradu sta vedno delali dve restavraciji — izmed hale II ln III ln izza velike hale I. Obe restavraciji bosta delati tudi za časa" III. mednarodnega sejma tehnike (23. VIII. — 2- IX. 1959), vendar bo tokrat restavracija izza hale I novost za Beograd in za večino sejemskih obiskovalcev. Namreč v lokalu te restavracije bo francoska firma OFECO razstavila kompletno restavracijo a samopostrežbo, ki b0 sejemskim obiskovalcem nudila 600 kompletnih obrokov na uro. Samopostrežba v gostinstvu kakor v trgovini predstavlja sodobno organizacijo dela, ki jo je sprejelo in jo uporablja mndgo milijonov potrošnikov. Hitrost postrežbe, udobnost, visoka stopnja higiene ln zmerne cene okusne hrane so napravili svoje, namreč da je samopostrežba danes sistem, brez katerega sl vsakega večjega mesta na zahodu ne moremo zamisliti. $e več, vse večje število podjetij svoje kantine spreminja v restavracije s samopostrežbo. Ta tempo postaja tako vbil k, da na primer firma OFECO vsak tretji dan Instalira po eno kompletno restavracijo tega tipa . Restavracija na sejmu tehnike v Beogradu bo delala v organizaciji gostinskih podjetij »Moskva« in »Majesttc«, ki bosta v najbllžjem času v Beogradu odprli dve taki restavraciji. Za Izobrazbo nallh kadrov ra OBISK PRIJATELJA Te dni bodo jugoslovanski narodi spet pozdravili v svoji sredi cesarja Etiopije, Halla Selaslja. To bo drug obisk etiopskega poglavarja v nall domovini In že četrto srečanje e tovarišem Titom. Cesar Selasle Je zapustil Adls Abe-bo že skoro pred dvema mesecema. V tem času Je napravil vrsto državniških obiskov. Med drugim je obiskal Kairo, zatem Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Belgijo ln Francijo. Ta njegova pot Izpričuje željo Etiopije za okrepitev ln razširitev sodelovanja z vsemi deželami ne glede na njihove družbeno ali zunanjepolitično orientacijo. Med najpomembnejša prištevajo obiska v Kairu ln v Moskvi. Prvega zato, ker sta ZAR In Etiopija neodvisni afriški državi, ki nista vezani na niti enega Izmed obstoječih blokov. Obe sta aktivno sodelovali na konferenci azljsko-afrišklh dežel v Bandungu In preteklo leto na konferenci afriških narodov na konferenci v Akri. Ob srečanju predsednika Naserja In Selasla so bili proučeni odnosi med obema deželama in sprejeti sklepi o ukrepih, ki jih Je treba storiti za nadaljnje razvijanje In krepitev medsebojnega prijateljstva ln sodelovanja. SklenIM se, da se bodo že v kratkem začeli razgovori med Egiptom In Etiopijo o zaključku trgovinskega sporazuma. Naser je prav tako sprejel povabilo, da obišče Etiopijo. Rezultati razgovorov med šefoma obeh afriških držav bodo brez dvdma ugodno vplivali na odnose med afriškimi državami nasploh, še posebej pa, če vemo, da doslej niso bile dovolj Izkoriščene vse možnosti sodelovanja med Etiopijo In ZAR. Zaradi tega v obeh državah gledajo na obisk cesarja Selaslja v Kairu ln bližnji obisk Naserja v Adls Abebl kot na preokretnlco v razvoja medsebojnega sodelovanja. Obisk v Sovjetski zvezi Je Imel drugačen pomen. Se ne dovolj razvita Etiopija vlaga velike -napore, da bi opozorila nase v velikih ln razvitih državah, ki bi JI nudile ekonomsko pomoč na bazi enakopravnosti In brez vmešavanja v njene notranje zadeve. Razumljivo Je, da so države, kakršna Je Etiopija, ki so bile stoletja Izpostavljene kolonialistični eksploataciji, zelo občutljive v pogledu spoštovanja principov neodvisnosti v odnosih z drugimi deželami. V so-vjetsko-etlopskem sporočilu je zaradi tega še posebej naglašen princip nevmešavanja kot neogiben pogoj za razvoj miroljubnih odnosov Izmed držav. V Moskvi Je bil podpisan tudi trgovinski ln ekonomski sporazum med Sovjetsko zvezo ln Etiopijo, cesar Selasle pa je uspel v Sovjetski zvezi dobiti tudi dolgoročni kredit za razvoj etiopske Industrije ln kmetijstva. Obisk državnega poglavarja Etiopije v Jugoslaviji bo še bolj poglobil obstoječe Izredno dobre odnose, nudil pa bo tudi priložnost za izmenjavo mnenj tako glede medsebojnega sodelovanja kakor tudi o mednarodnih problemih, ki zanimajo Jugoslavijo in Etiopijo, čeprav sta to državi s povsem različnimi družbenimi ureditvami ln različno stopnjo ekonomske razvitosti. Napori Etiopije, da v celotnem povojnem obdobju obdrži svojo popolno neodvisnost, kakor tudi njena borba proti zaostalosti ln za ekonomski ln kulturni progres dežele, so naleteli na veliko podporo, razumevanje ln simpatije jugoslovanskih narodov. Praksa dosedanjega razvoja Jugoslo-vansko-etlopsklh odnosov Je potrdila ' možnost vsestranskega sodelovanja navzlic velikim geografskim dalja- vam, ki ločijo obe države. Medsebojni odnosi so se razvili v vsestransko prijateljsko sodelovanje v mnogih vejah družbenega življenja: predvsem v politiki ln na gospodarskem področju. Zaradi člmtesnejšega gospodarskega sodelovanja so bila osnovana mešana jugoslovansko-etlopska društva, tehnično sodelovanje pa se krepi z Izgradnjo Investicijskih objektov v Etiopiji In v obsežnih geoflzlčnlh raziskovanjih nahajališč rud. V tej afriški deželi Je danes zaposlenih veliko Jugoslovanskih strokovnjakov, pred kratkim pa Je bil podpisan tudi sporazum o dostavitvi Jugoslovanskega blaga Etiopiji na kredit. Vse to bo prispevalo k še živahnejši ekonomski ln trgovinski Izmenjavi. Takšen razvoj medsebojnega sodelovanja, ki je v korist tako Jugoslavije kot Etiopije, ima svoj pomen tudi v splošnem sklopu današnjih mednarodnih odnosov. Obe državi dajeta s tem svoj prispevek k napredku mednarodnega sodelovanja In kažeta realne dokaze o možnosti ln koristnosti enakopravnega In vsestranskega sodelovanja med državami. Obe državi sta prav tako trdno pripravljeni, da Izkoristita vse možnosti, ki še obstajajo, za še večjo razširitev sodelovanja. To pripravljenost obeh dežel dokazuje ponovno četrto srečanje med šefoma obeh držav. LJUBAN JAKŠE organiziranje tega načina »distribuciji jedil« bo lz Franclje prispela posebna strokovna ekipa firme OFECO, ki bo v prvih dneh postavila in vodila restavracijo na sejmišču . Razstava restavracije za samopostrežbo na sejmu tehnike je ne samo razstava kvalitetnih izdelkov neke renomlrane specializirane firme, temveč "izvedba najširše ankete med stotiso-čj obiskovalcev sejma, o vodstvu določenega sodobnega si- stema v gostinstvu, pravzaprav opredelitev med sistemi, ki 5® pri nas že spreminjajo in uvajajo in predstavljajo nižjo <*' liko samopostrežbe in nove, dovršene metode, ki se je že uveljavila po vsem svetu. V KRATKEM NOVA SLIKANICA - »ROKOVNJAČI« 9. AVGUSTA BODO V ZAGORJU SLOVESNO ODPRLI INDUSTRIJSKO-RUDARSKO SOLO Borci zaslužilo našo skupno skrb Slednjič sem le uresničil zamisel. Ze nekajkrat sem Imel namen obiskati tovariša Janeza Vozla in se z njim pogovarjati o delu občinskega odbora ZB NOV, organizaciji, ki ji je tov. Janez tajnik že dve leti. Ker je pred durmi občinski praznik, praznik, ki so ga predlagali bivši borci, sva se domenila za pomenek. Janez je eden izmed tistih skromnih ljudi, ki jih je veselje poslušati, kadar pripovedujejo o delu organizacije, kot je ZB NQV. V tem pripovedovanju ni bilo ničesar osebnega: venomer je govoril o celotnem odboru, čeprav vem, da dostikrat predstavlja on celotni odbor, bolje rečeno, da ga predstavljata s predsednikom te organizacije. I Janez je že na uvodno vprašanje odgovoril: »Moram reči, da dela ce-I leten odbor, in da se vsi tovariši v I odboru zanimajo za probleme organi-I zacije. Mislim, da nas prj tem vodi osnovno: kako najbolj skrbeti za borce. Ta skrb pa se ne odraža le v tem, da si odbor prizadeva vključiti v organizacijo vse nekdanje borce, marveč predvsem v tem, kaj in kako borci sodelujejo v aktivnem družbenem življenju, kako žive in podobno. Druga, nič manjša skrb velja otrokom padlih borcev in sploh žrtvam fašističnega terorja. Janez mi je s posebnim veseljem povedal, da so letos poslali na letovanje več desetin otrok, za kar gre posebna zahvala okrajnemu odboru ZB NOV. Občinski odbor ZB NOV ima danes že točno evidenco o vseh otrocih padlih borcev in jim skuša olajšati otroško dobo kakor tudi življenje. Menda ni fanta ali dekleta, ki mu je rednik padel v NOV, da ne bi prejemal štipendije ali podpore. Zanimalo me je, kaj so najvažnejše naloge odbora ZB NOV za prihodnje obdobje. Tovariš Janez mi je naglo odgovoril: »Prizadevamo si, da bi poslali vse borce na zdraviliški pregled, in mislimo na postavitev centralnega spomenika NOV v Zagorju. Ti dve nalogi sta trenutno v ospredju, in kaže, da ju bo moč v prihodnje v celoti izvesti. Z okrajnim <>dbo\ om ZB NOV smo v dogovoru, da bi najkasneje do jeseni poslali vse naše borce na specialen pregled, da bi kolikor mogoče bolj natančno ugotovil) njihovo zdravstveno stanje. Lahko pa povem, da smo letos predlagali 28 tovarišev, za katere vemo, da so zdravstveno ogroženi, za klimatsko zdravljenje. Ti tovariši so vsi socialno zavarovani, tri pa 'smo predlagali, ki niso zavarovani. Upam, da nam bo ta akcija uspela.« Potem mi je tov. Vozel povedal še nekaj misli o postavitvi centralnega spomenika NOV v Zagorju. To bo splošna akcija zagorskih občanov, in občinski odbor se je bo lotil skupno z odborom, ki bo izvoljen izključno v ta namen. Občinski odbor ZB NOV je opravil tudi pomembno delo pri potrjevanju delovne dobe nekdanjih borcev. To je bilo doslej sizifovsko delo, saj zahteva mnogo truda ki predvsem časa. Priznal mi je, da so nekateri skušali da'i napačne podatke, toda to jim ni uspele, ker je komisija bila budna in ni dovolila, da bi kdorkoli delal dobičke na račun organizacije ZB NOV. Komisija je doslej imela oziroma obravnavala že nad sto primerov in tih uspešno rešila. Komisija je imela opravka s pričami, ki sploh nimajo nobene moralne pravice dajati izjav, in občinski odbor ZB NOV je te pri-mere obravnaval in sklenil vse tiste borce, ki so se poslužili takih prič. klicati na odgovor. Organizacija ZB NOV šteje danes že nad 1400 članov. Janezu pa se zdi močno narobe, da so med njimi taki, ki se ne zavedajo dolžnosti plačevati minimalne članarine. Vprašali za vas Stvar je popolnoma razumljiv va: postajanje pred mesnicami vzame zagorskim gospodinjam največ dragocenega - časa. In zadnje tedne, skoro bi lahko rekle mesece, smo na različnih krajih Zagorja (tudi drugod ni nič, drugače) bili priča, kako gospodinje potrpežljivo, še pogosteje nepotrpežljivo, čakajo v vrstah, da dobe kilo, dve mesa za svoje družine. Vemo tudi. da so že mnoge gospodinje vrgle puške v koruzo in postavijo od nedeljah opoldne dru- Občinski praznik 1. Ko ste nam lani, tov. predsednik, odgovarjali , na nekatera zastavljena vprašanja, st« med drugimi povedali, da pričakujete pri odpravljanju najrazličnejših dolžnosti vsestransko pomoč občanov. Ali se je izpolnilo vaše pričakovanje? Moje pričakovanje se je izpolnilo. Pri marsikaterem opravilu so nam občani v poln' meri pomagali, tako v dolini kot na podeželju. Lahko rečem, da nam je ta pomoč ia pripravljenost občanov zelo koristila, toda včasih je bil naš občinski ljudski odbor nekoliko neroden Ir. ni znal izkoristiti vse pomoči. občanov, zato mislim, da bomo morali biti vsi skupaj pripravljeni to pomoč izkoristiti. Vem, da nam bodo občani tudi v bodoče nadi priskočili na pomoč, pri vseh načrtih, ki jih imamo v mislih. 2. Minulo deto je bilo izredno razgibano na vseh področjih družbenega življenja. AH bi nam hoteli povedati, kateri uspeh štejete za najpomembnejši v tem obdobju v naši občini? Sodim in štejem za najpomembnejši uspeh v zadnjem obdobju konsolidacijo odnosov občine prati ljudem na eni, in odnose med podjetji in občine ha drugi strani. Čeprav mislim, da ti odnosi še niso taki, kot bi morali biti in pravzaprav še niso pravi, pravcati socialistični odnosi, pa se nenehno izboljšujejo. Za precejšen uspeh štejem tudi to, da smo kljub težavam, ki Izvirajo tz prejšnjih let In ki so se močno odražale v letu 1958, le uspeli urediti najbolj pereča vprašanja. Kot n. pr. blokovno gradnjo stanc-. vanj, gradnjo vodovodnega omrežja Zagorje-Izlake, javno razsvetljavo, ureditev kreditov Industrij i gradbenega materiala, konfekciji »Sava« in podobno. 3. Za letošnji občinski praznik dobimo v Zagorju troje objektov družbenega standarda. Novo sodobno pekarno, Ind. rud. šolo in, kolikor nam je znano, bodo odprli še javno pralnico. Kateri objekti so na vrsti prihodnje leto? Se letos bomo začeli graditi novo osemletko v Zagorju, ki mora biti do konca prihodnjega leta vsaj pod streho. Prav tako bo dograjen Delavski dom, ki pomeni za Zagorje zelo važen in pomemben čbjekt družbenega standarda. Pravkar obravnavamo gradnjo sodobne klavnice skupno z občinskima ljudskima odboroma Trbovlje in Hnastnik. Ta objekt je potreben vsem trem občinam. Zato ga nameravamo zgraditi s skupnimi prizadevanji vseh treh občin. Mislim pa, da ima Zagorje za izgradnjo klavnice najbolj ugoden položaj, saj ima močno kmečko oziroma živinorejsko zaledje. pomogli, da ne bi bili nenehno izpostavljeni cestnemu prahu. Zato nameravamo prevleči lahkim asfaltom cesto od Robavsa do konca novega provl-zorija. 4. Naše gospodinje so zadnje dni nezadovoljne s preskrbo s kmetijskimi pridelki. Kaj misli storiti občinski ljudski odbor glede preskrbe občanov z ozimnico? V celoti se zavedam, da preskrba s kmetijskimi pridelki šs ni zadovoljiva. Občina je že februarja napravila vse, da bi novoustanovljeno podjetje »Povrtnina« pravočasno sklenila potrebno pogodbo z ljubljanskim podjetjem »Sadje-zelenja-va« za dobavo potrebnih pridelkov. Pri tem naj poudarim, da so tčko pogodbo sklenili samo trije občinski ljudski odbori Da preskrba šepa, bo bržkone vzrok ta, da se podjetje ne znajde, res pa je tudi, da cene pridelkov vsak dan močno nihajo. Vendar sem optimist. Pogoje, ki jih imamo glede na zaledje, nam zagotavljajo, da bodo prebivalci Zagorja z ozimnico pravočasno preskrbljeni. Vendar bomo morali zastaviti' za to vse sile, tako s strani ZAGORJE — VSAK DAN VEČJE IN PRIJETNEJŠE RUDARSKO MESTO »linijaši« ven, na teren. Kmalu smo našli pretrgana mesta in se z vso naglico lotili dela. Bili smo tako zaverovani v delo, da smo šele zadnji hip opazili, da smo obkoljeni. Kaj storiti? Dobro pomerjena ročna grana- kakšno bo Zagorje čez »deset let? Ne dvomim, da bo Zagorje po tej dobi močno spremenilo svojo podobo. Obrisi nove doline sc že tu. Če se bomo vsi prizadevali napraviti naš kraj ZAGORJE 1959 Navada je, da ob vsakem občinskem praznovanju Zagorja poprosimo predsednika občinskega ljudskega odbora, da nam odgovori na zastavljena vprašanja, ki se nam zdijo važna, in da so z odgovori seznanjeni vsi občani. Tudi tokrat se je tovariš Rado Taufer odzval prošnji našega sodelavca. Razen nekaterih problemskih smo mu tokrat zastavili tudi nekaj osebnih, na katera je prav tako rad odgovoril Eno izmed zelo važnih gradenj v občini je nadaljevanje stanovanjske izgradnje. Se letos bomo začeli graditi štiri velika stanovanjske bloke, ki bodo dali, ko bodo dograjeni, najmanj 130 stanovanj. Mislim o tudi začeti asfaltirati cesto Košenina-žčlezniška postaja, za kar Imamo projekte narejene, prav tako za regulacijo tistega dela potoka Medije. Istočasno bi radi tudi Ločanom nekoliko občine, kot s strani podjetja »Povrtnina«. 5. Občinski praznik je praznik NOV. Vi niste bili v Času ljudske revolucije na našem terenu. Bi nam hoteli povedati vašo najtežjo uro v NOV? Aprila leta 1944, pri “napadu XVIII. divizije na Ribnico na Dolenjskem, sem bil zadolžen za telefonske in radio zveze. Zaradi srditih bojev so bile te zveze pretrgane, zato sem šel z ta, ki jo je natančno zagnal neki naš tovariš, nam j e* napravil a pot iz obroča. Seveda so odprli na nas hud ogenj, toda razen nekaj lukenj v naših oblekah, ni bilo hujših posledic. 6 Vsak človek Ima tako-lmenovanega »konjička«. Izdajte še vašega! Do prihoda v Zagorje sem bil strasten ribič.' Zdaj izredno študiram na pravni fakulteti. 7, Imate morda predstavo, prijeten, bolj ln lepšega življenja vreden, se bo ta podoba spreminjala z vsakim letom. In mislim, da ne bo ostalo kmalu ničesar več o tisti sajasti, črni dolin h kot so jo nekdaj ttko radi imenovali. Rad bi na koncu zaželel vsem občanom prijetno praznovanje ob občinskem prazniku in da bi resnično skupaj reševati vse probleme, s katerimi se moramo še ubadati. šinam na mizo kosilo brez mesa, kot da bi postajale dolge ure v »repih«. Kako kaže s preskrbo mesa v Zagorju za prihodnje? Napovedi so optimistične. Zagorje potrebuje tedensko nekaj nad 4000 kg mesa. V zadnjem razdobju obe mesarski podjetji nista mogli v celoti kriti teh potreb, pač pa sta lahko nudili le nekaj nad 3000 kg. Včasih nekoliko več. Letošnja pomlad je bila izredno kritična, ker kmetje nišo prodajali v tolikšni meri živine kot prejšnja leta, nekoliko pa so vplivale tudi nove uredbe 0 dogonu živine. Vendar gre na bolje. Obe podjetji mislita, da se bodo razmere na trgu kmalu izboljšale, ln da bosta lahko že prihodnji mesec nudili zadostne količine mesa potrošnikom. Morda bo še nekoliko teže s preskrbo teletine, drugače pa bo mesa spet dovolj. Zanimale so nas tudi cene. Potrošnik; so vedeli za uredbe o cenah mesu, v Zagorju pa so bile čez noč cene višje, kot so predvidevale uredbe. Stvar je bil^t v tem, da so komisije na dogonskih mestih ocenile vso odkupljeno živino za prvorazredno, zato cene mesu niso mogle biti nižje. Toda ta odgovor nas ni« v celoti zadovoljil. Namreč: po višjih cenah odkupljeno živino ni moč v celoti prodajati za ceno 350 din za kilogram, ker vse meso ni prvorazredno. Zato mislimo, da bi moral svet za blagovni promet Pri občinskem ljudskem odboru v bodoče večkrat zasledovati gibanje cen pri tem važnem prehranbenem predmetu. ’ Dva, trije odgovori o kruhu iz nove pokamo Vprašanje se je glasilo: »Kaj mislite o skorajšnji dograditvi nove pekarne? Prva vprašana gospodinj* Marica Z. je rekla: »Veselim se kruha Iz te opekarne, če bo okusen in svež. Če bodo vzpostavili tako organizacijo dela, da bomo lahko dobile svež kruh že zgodaj zjutraj, ne da b; morale gospodinje čakati, vsa čast občini In pekarni, če ne, bomo kritizirale. In upravičeno, kajne?« Tovarišica Anica T.: »Do grla sem sita postajanja za kruh. Pekarna bo morala peči lepše žemlje, razne mlečne proizvode, ki jih je zdaj težko dobiti. Zanima me, kako yj prve tedne s preskrbo kruha?« Tovarišica "/ran:"ta H <"> lietribucij- ne b.-j v redu bo hudo. Vatno oo, da toda Uhkb gospodinje dobile ob vsakem času svež kruh. Mislim, da bomo počasi nehale kuriti -peči za peko kruha. Tak0 je pravilno, kaj te peka vzame ženskam precej časa.« , Razveseljivo za vse občane Zagorske gospodinje, zlasti tiste, ki so se lanj navadile na jogurt, so bile letošnje zgodnje poletje nemalo razočarane, ko so zvedele, da izlaška mlekarna malone do konca poletja ne bo mogla dostavljati teh koristnih in zdravih hranil. Zato smo se pred kratkim oglasili na upravi Kmetijske zadruge Izlake in povprašati, kako je s to zadevo. Upravnik zadruge tov. Damijan Brvar nam je povedal: -Vseskozi smo mislili, da bomo rekonstruirali mlekarno že do pričetka poletja, pa nam to spričo nekaterih težav žal ni uspelo. Zdaj so dela v Obratu v polnem teku.« Kasneje smo si ogledali dela na rekonstrukciji mlekarskega obrata. Vsa dela bodo veljala nad deset in pol milijona din. Zadruga je kupila pa-ster za predelavo oziroma pasteriziranje mleka, kotel za izdelavo jogurta in hladilnik. Nekaj strokovnjakov za montažna dela pospešeno opravi j a vsa dela - in računajo, da bo obrat povsem pripravljen do sredine, najkasneje do konca avgusta. Z rekonstrukcijo mlekarne bo zadruga dnevno pasterizirala 4000 1 mleka. Kolikšnega pomena je pasterizacija mleka, ni potrebno poudarjati 58 STOTOV PŠENICE NA HEKTAR Vsepovsod žanjejo kmetje tisto, kar so sejali. I* vseh strani dežele prihajajo vesti o nadvse bogatem pridelku pšenice. Ko smo brali, da bomo od letos jedil kruh samo iz domače moke, je marsikdo nejeverno zmajal z glavo. Saj smo še lani morali uvoziti več sto vagonov pšenice, in da bi nenadoma doma toliko pridelali, da bo kruha za vse dovolj? Pa Je vendarle res. Ti uspehi so sad naših večletnih prizadevanj saditi take vrste pšenice, ki dajejo najvišje donpse. Tolikšen letošnji uspeh je plod strokovnega vodenja naših posevkov in sad pogodbenega sodelovanja. Tudi v zagorski občini Je lani nekaj prvih kmetov podpisalo pogodbeno sodelovanje z zadrugami za pšenico, seno, in deloma druge kmetijske pridelke. Zato nas je zanimalo, kakšne donose smo dosegli na Izlakah. Uspehi so zares lepi, čeprav lani pogodbeno sodelovanje ni bilo v celoti doseženo. Kmetje so mislili, da bodo s kooperacijskimi odnosi kar koli Izgubili, četudi so tim zadružni delavci pojasnili, da gre za njihove koristi. Zdaj so dvomi razpršili kot megla pred jutranjim soncem. Upravnik zadruge Izlake nam je povedal, da so doseženi najviijl hektarski donosi na tistih površlp*h, za katere je bilo podpisano pogodbeno sodelovanje. Četudi Je bila n. pr, posejana pšenica samo na 12 ha, je zdaj vsem jasno, da je na teh njivah daleč naokrog najlepše in najbolje obrodilo. Kmet Hribar je po mnenju ocenjevalcev dosegel na 1 ha 58 stotov, kar Je rekord. Saj je znano, da je bilo na kmetijskem posestvu BelJe pri Beogradu doseženo na 1 ha 64 stotov. Veselje tega kmeta Je bilo seve zelo veliko. Prejšnja leta ul na več hektarih površine dosegel tolikšnega pridelka kot letos samo na 1 ha. Pa tudi pri ostalih kmetovalcih, ki so posejali pšenico v pogodbe- nem sodelovanju, so veseli Izredne letine. Najbolje se je obnesla pšenica U 1, zanimivo pa je tudi to, da so jo kmetijski strokovnjaki priznali za semedsko pšenico. Prihodnjič bodo morali samo nekoliko bolje kolobariti. Kooperacijski načrti te zadruge so za prihodnje leto mnogo širši. Tako je v planu 72 ha pšenice, 16 ha ječmena, 10 ha ovsa in 130 ha zena. Prva številka je za izlaške prilike nekoliko visoka, vendar ni dvoma, da bodo poslej tudi drugi kmetje spoznali koristi, ki tih imajo od pogodbenega sodelovanja, in uvideli,, kje so njihove koristi oziroma prednosti .nadaljnjega gospodarjenja. KAKO RAZDELITI > STANOVANJA? Trden obet: zares najpotrebnejšim! Telefonski pomenek s tajnikom komisije, tov. Zaletelom Nov 36-stanovanjski blok, ki -ga do-K rad uje rudnik Zagorje, bo v kratkem izročen svojemu namenu. Razumljivo je, da mnogi ljudje dosti govore o novem bloku ln ugibajo, ali bo komisija upoštevala njihove prošnje, ali bodo morali počakati druge prilike. Stanovanj Je le 36, prošenj pa mnogo več. Precej prosilcev potrebuje nujno atanovanje. Obrnili smo se na tajnika 'stanovanjske komisije, ki jo je Imenoval upravni odbor rudnika Zagorje, tovariša Jožeta Zaletela, da bi nam povedal, kako se je komisija lotila tega nič kaj hvaležnega opravila. V komisiji Je devet članov. Vsak obrat zastopa po en član. Komisija ima predsednika in tajnika. Tov. Zaletel nam je v telefonskem pomenku razložil, da bo komisija .postopala po smernicah zakona. Toda imeli bodo precej težko stališče, kajti kot je znano, bo treba »Poduro« Izprazniti, saj se rekonstrukcija separacij« prične že ta me- Prosilcev je mnogo. Komisija je dobila od občinske stanovanjske komisije prioritetno listo. Reg nujnih prosilcev je 30, če pa bi upoštevali vsa slaba stanovanja, potem bi bilo treba nemudoma 200 stanovanj. Vseh prošenj pa Je na seznamu nad 400. Tov. Zaletel je mnenja, da bo komisija zadovoljivo opravila svoje delo, saj so med člani sami taki, ki bodo zelo kritično obravnavali vsak primer in upoštevali zares najpotrebnejše. Četudi bo blok povsem vseljiv šele čez poldrugi mesec, mora komisija izseliti stanovalce Podure, kajti, kot rečeno, i rekonstrukcijo separacije ne morejo odlašati. PRESKRBA POD DROBNOGLEDOM Vedeli smo, da bomo ustregli številnim zagorskim gospodinjam, če bomo v njihovem Imenu povprašali, kako kaže s preskrbo s kmetijskimi pridelki v bodoče. Tisto, kar smo zvedeli, nas navdaja z zaupanjem, in mirnega srca lahko napišemo, da zares ni nobene bojazni, da bi katera koli gospodinja ali družina v Zagorju ostala brez ozimnice. . Sicer pa pojdimo po vrsti. Prvo vprašanje, ki smo ga zastavili odgovornemu uslužbencu »Povrtnine«, je bilo: »Zakaj je prva dva tedna primanjkovalo nekaterih kmetijskih pridelkov?« Odgovor: »O kakšnem večjem pomanjkanju ni bilo govora. Moramo pa povedati, da so ravno prve dni julija nekaterim kmetijskim pridelkom silno nihale cene. Primer: cena paradižniku je bila v začetku julija 120 din, dva dni kasneje 80 din. Ce bi Imeli večjo zalogo, bi bile prizadete zagorske družine lir naše podjetje. Neki dan je manjkalo krompirja. Namreč tiste dni je neprestano deževalo, zato ga pridelovalci niso hoteli kopati. Enkrat pa se nam je pokvarilo tudi prevozno sredstvo. Sploh mislimo, da bi morali imeti lastno prevozno sredstvo, ki nam poceni stroške režije. Zadnje dn| nimamo nobenih težav z dovažanjem pridelkov ln jih je dovolj. Pa naj govore še številke. Do 26. julija je podjetje »Povrtnina« prodalo skoro 20 ton paradižnikov, 4 tone marelic, poldrugo tono paprike, 12 ton krompirja, skoro tri tone fižola, 2.300 kg graha in nad tri time različnega sadja. Ljubljansko podjetje »Sadje —zelenjava« spoštuje pogodbo, vendar nekaterih vrst sadja ni moč dobiti. Tako trenutno sploh he moremo dobiti fig, za češnje pa smo bili v dogovoru, da nam jih bodo dostavili 17 ton, dobiti pa smo jih le nekaj nad 13 ton.« Zagorske gospodinje so v zadnjih dneh tudi tožile, da so cene v posameznih poslovalnicah sila različne. V podjetju so nam razložili, da so cene neenake predvsem zavoljo tega, ker te pridelki vsak dan dovažajo in cene so vsak dan drugačne oziroma nižje. Ker pa nekatere zagorske poslovalnice v enem dnevu ne prodajo vseh, tisti ali prejšnji dan pripeljanih pridelkov, pa so cene nekoliko višje, kot n. pr. v Toplicah, na tržnici, kjer ge proda največ blaga. Podjetje si sicer prizadeva, da bi izravnalo te razlike, -Vendar doslej to ni šlo. V imenu zagorskih gospodinj smo vprašali tudi, kako kaže z ozimnico? Odgovor je bil pomirjajoč. Podjetje ima že sklenjene pogodbe za 240 ton krompirja, ki bo po 12 din za kg, nadalje za večje količine paprike, sadja In drugih pridelkov. Več sto zagorskih družin sl je že zagotovilo različne pridelke. Tako ima podjetje naročeno že 46 ton grozdja, 11.000 kg sliv in 17 ton paprike. Skratka: ni nobene bojazni, da bi občani ne mogli preskrbeti z ozimnico- Na koncu smo vprašali še, čemu so pred prodajalnami tolikšni »repi«. Odgovor se je glasil: »Ker nekateri potrošniki še vedno mislijo, da blaga ni dovolj. Toda zdaj ga je resnično dovolj in upamo, da ga bo dovolj tudi v bodoče- PET LET DELA IN USPEHOV Pred kratkim je imel delovni kolekt,. podjetja »Keramike In elektroporcelana« na Izlakah skromno slovesnost. Praznovali so petletnico obstoja tovarnice. V dvorani Počitniškega doma rudarjev na Izlakah se je zbral celoten kolektiv na slavnostno sejo delavskega sveta, med gosti so bili predsednik občinskega ljud-kega odbora tov. Rado Taufer, zastopniki trboveljske »Mehanike«, kresniške Industrije apna, okrajne obrtne zbornice in drugi. O delu in razvoju podjetja je govoril direktor tov. Kojnik. Le-ta je med drugim orisal nekatere težave, s katerimi, se je spoprijel kolektiv in jih s skupnimi napori povsem premagal. Obrazložil je tudi sklep delavskega sveta o rekonstrukciji podjetja, v katerem bo v prihodnjih letih našlo, oziramo si služilo kruh nad 500 ljudi, bruto dohodek pa se bo dvignil nad 1 milijardo din. Delavski svet je najzaslužnejše člane kolektiva obdaril z denarnimi nsgradami, nato pa se je razvil* sproščena skupna zabava. < OBISK V DOMU PVV Gojene! predvojaške vzgoje v Zagorju — približno 400 po številu — imajo svoj dom- Menda ni pretirano povedati, da je to eden prvih domov na Slovenskem, ki izrecno služi le za vzgojo mladih fantov, ki bodo jutri,-.pojutrišnjem odsii na od služenje kadrovskega roka. i Dom, ki stoji v Potoškt vasi na zelo lepem kraju, Ima veliko, zračno učilnico, potrebne sanitarije in skladišče za orodje- Komandant odreda nam je povedal, da je dom sad večletnih prizadevanj štaba odreda in vseh tistih člnlteljev, ki se zavedajo velike važnosti smotrne in načrtne predvojaške vzgoje. Obvezniki predvojaške vzgoje imajo v domu resnično vse pogoje za temeljito učenje in to se tudi močno odraža pri njihovih uspehih. V kratkem nameravajo prirediti dvodnevni pohod na Dolenjsko, kjer bodo obiskati znane partizanske kraje, po katerih je šlo več štajerskih brigad la kjer so divljall hudi boji z okupatorji. »Viharni časi« in Zasavje Založba »Borec« v Ljubljani »e je v zadnjem času, odkar je prevzel uredništvo knjižnih del pisatelj Tone Seliškar, močno razgibala in st je postavila v program vrsto knjig iz problematike NOV. Nekaj teh knjig je zdaj že izilo. Med prvimi izdajami, ki so prišle v roke bralcev, je knjiga VIHARNI ČASI. Te zgodbe smo Slišali že v radijskih oddajah »Se pomnite, tovariši?« Zdaj so najboljše teh zgodb objavljene v posebni knjigi. Založba obeta izdati vsako leto po eno knjigo radijskih zgodb. Knjiga »Viharni čast« je izšla v nakladi 2500 izvodov. V prvAn delu te knjige sta tudi dve zgodbi iz našega Zasavja. Cvetko Zagorski je napisal doživljaje tovariša Miklavža, znanega zasavskega kurirja in vodnika preko reke Save, popularnega Ivana Cerarja iz Senožeti. Partizan Miklavž je eden izmed najbolj znanih rojakov naše doline. Kadar pride med člane Zveze borcev, tedaj hite vsi, da mu prijateljsko stisnejo roko. V zgodbi »Miklavža opisuje Cvetko Zagorski, kako je Miklavž vstopil v partizane in kako je dobil svoje ilegalno ime. Potem pa je nanizal nekaj dogodkov iz naše doline, ko je Miklavž prevažal preko Save po svojem kanalu številne kurirje, borce, aktiviste in še druge borce za našo svobodo. Miklavž in njegovi pomagači so opisani plastično in živo. Nekaj mojih pripomb: na račun korektorja gresta dve tiskovni napaki: besedo »zakljeniti« pišemo brez »Ij*. V tekstu ie dvakrat zapisana: brod je bil »zaklenjen* (z »Ij«). Tudi nekaj krajevnih imen je napisanih netočno, kar moti zlasti tiste bralce, ki dobro poznajo geografijo našega Zasavja. Vas Gojiše se imenuje pravilno Go-liše. Zgornji Peker pod hribom Miklavžem je Zgornji Preker (z »r«), V bližini Stange pri Litiji je vas Račiča in ne Rečica. V prihodnje bi bilo koristno pisati pravilno tudi krajevna imena, ki jih je avtor ujel zaradi vojne naglice le bolj površno. Tako bo knjiga še bolj pridobila tudi po pravopisni strani. Marijan Lipovšek iz Zagorja pa je objavil zgodbo »Tragedija v Orehovici«. Orehovica je vas v zagorski okolici, nedaleč od Trojan, kjer so partizani napadli nemško vojsko, ki se je zaradi tega maščevala in vas zažgala. Grozoten dokument časa in fašističnega nasilstva! V knjigi »Viharni časi« je objavljenih 22 zgodb, ki nas bodo spet spomnile, kako so naši borci krotili okupatorja in se borili za našo svobodo. Zanimivo in poučno branje in založba »Borca* zasluži pohvalo za to novo knjigo. Ljudje jo bodo radi brali. Naj ne bo zasavske knjižnice brez te pomembne knjige. ' Jože ZnpančiC HRASTNIK SPOROČA Iz Steklarne — V novi. rekonstruirani tovarni je pričela v polnem obsegu z delom II. kadna peč. Na tej so začeli redno izdelovati vse vrste kozarcev za servise za izvoz, za gostinstvo in trgovsko mrežo. Spričo velikega povpraševanja po lahkih pihanih kozarcih je bilo treba njihovo proizvodnje povečati, da se zadovolji do mači in inozemski trg. Dnevno izdela tovarna okrog 20 tisoč kosov vseh vrst kozarcev. — Na navedeni peči obratujeta nadalje dve »podmornici«, ki’ izdelujete z vso kapaciteto več vra; kozarcev. S tem načinom dela so precej razbremenjene delav- nice za lahko pihane čaše. Tt stroji bodo postopoma pričeli izdelovati eksportne kozarce, kar bo pomembna pridobitev za hrastniško steklarno. — Omenimo ie, da je v Hrastnik''prispel nov avtomat za izdelovanje steklene embalaže. Monter za namestitev tega avtomata ie že Mi gradimo cesto cesta gradi nas 2 razigrano pesmijo odkoraka danee brigada v Ljubljano. Pred njo vihra zastava. ‘Vez nekaj dni bodo vanjo všili napi*: Brigada Janka Premrla — Vojke je bila trikrat udarna in ie posebej pohvaljena. Ponosni smo, zmagoslavje se nam bere na veselih, od sonca ožganih obrazih. Korakamo strumno, saj vemo, da nas opazujejo ljudje: To so pa naši brigadirji! Tudi naša pesem je vedno bolj slovesna, to je pesem zmagovalcev. Zmagovalci smo nad težkimi kubičnimi metri zemlje in nad strmimi klanci. Zravnali smo jih v raven nasip. Tam, kjer je še pred mesecem rastlo grmovje in drevje, tam, kjer je Ob upokojevanju starejših strokovnih kadrov Delavski sveti bi morali imeti pregled nad pravočasno usposobitvijo in specializacijo mlajših kadrov, kar naj bi upoštevali ob Izdelavi programa izobraževanja V zadnji številki »Zasavskega tednika« je bil priobčen članek glede potrebe izobraževanja v gospodarskih organizacijah, o načinu izkoriščenja dela prispevkov iz sklada za kadra ter o potrebi izdelave programov uporabe v ta namen določenih sredstev. Ob tej priliki je bilo pripomnjeno, da mora te program pokazati, v čem je tretea izpopolniti znanje delovnih ljudi, da bo izobraževanje več prispevalo k povečanju produktivnosti. Ob važnosti tega vprašanja je vredno opozoriti na določene konkretne primere v naših gospodarskih organizacijah. V gospodarskih podjetjih v Trbovljah v glavnem niso izdelani pregledi 0 potrebah po strokovnih kadrih za daljše obdobje. To hočemo konkretizirati s tem, da so podjetja čestp v zelo veliki zagati ob upokojevanju starejših delavcev, ki eo zaslužili potreben pokoj, prj čemer gre predvsem za določene vrste delavcev kovinarske in električne stroke. Ob potrebah ali željah Po upokojitvi se poraja vprašanje, kako v tem ali onem primeru brez ustrez- nega strokovnjaka reševati problem proizvodnje, generalnih ali splošnih popravil v podjetjih, in podobno. To vprašanje je večkrat predmet debate v naših delavskih svetih. Ko govorimo o tem važnem vprašanju, lahko rečemo, da gre tu za eno izmed velikih pomanjkljivosti v kadrovski politiki, ki bi jo moral; organi samoupravljanja v naših podjetjih odpraviti oziroma ji posvetiti potrebno pozornoet. Uprave naših gospodarskih organizacij bi morale imeti izdelane preglede, ki bi pravočasno opominjali na potrebo Po novih kadrih na eni strani, na drugi pa bi taki pregledi seveda pravočasno opozarjali na potrebne upokojitve, kar seveda opominja na pravočasno us- ŠPORT Zadnjič za plavalno ligo PK RUDAR : 2PK NEPTUN M:S6 Trbovlje, 2S. VII. 195». — Danes Je bila v tukajšnjem bazenu plavalna tekma slovenske plavalne lige med PK Rudarjem in 2PK Neptunom i* Celja. V plavanju so prepričljivo zmagali domačini s 30 točkami razlike, v vvgterpolu pa gostje s 7:4 (4:3). Naj se tokrtit ustavim najprej pri »vaterpolu. Rezultat 7:4 proti tretji slovenski ekipi je uspeh za domače moitvd. Računati moramo namreč, da Rudarjeva water-polo ekipa do danes praktično sploh še ni resno trenirala. Ce k temu tesnemu rezultatu prištejemo še dva zanesljiva gola, ki Jih Je preprečil sodnik Volkar (razen ostalih njegovih napak In Izključitev), lahko ugotovimo* da Je rezultat več kot časten. Mislim, da Je čas, da se najdejo način ln sredstva, da bo tudi »vaterpolo ekipa redno ln učinkovito trenirala. Plavalni uspehi to dobri, nekateri celo več kot dobri. Koritnikov! Je na 200 m crawl ie spet popravila svoj čas za 4 sekunde, kar obeta zelo dober čas na 400 m crawl. Dober rezultat sta nadalje dosegla Burja na 400 m crawl ter Amon, ki vztrajno boljša »voj čas na 100 m prsno. To Je bila zadnja tekma slovenske plavalne lige. PK Rudar Je Izpolnil pričakovanja ln zasedel tretje mesto. Ekipi se Je dokaj poznal zimski trening v telovadnici In v ljubljanskem zimskem bazenu. Skoda le, da Je ta bazen precej od rok, tako da omogoča le en trening tedensko. Naša ekipa Je ztartala precej povprečno ln v nepopolni zasedbi. Rezultati pa so se naglo boljšali ln tako lahko le zdaj ugotovimo, da so skoraj vsi naši plavalci 14 dni pred republiškim prvenstvom ie presegli tvoj« lanske najboljše doseike. Mislim, da Je treba pozdraviti, da Ima pri tem lepo kopico zaslug zlasti naš trener ■ tov. Vtdan. PK Rudar ima pred prvenstvom še eno tekmo, ln to z »Wupper-talom* lz Zahodne Nemčije. Po uspehih sodeč Je to solidna ln močna ekipa. To srečanje (I. avgusta), bo zadnja preizkušnja pred prvenstvom ». In i. avgusta v Ljubljani. Tehnični rezultati: 1. 400 m erawl molki i l. Gvido Burja (R) 2. Boris Orel (N) 5:21,7. — 200 m crawl ienskei 1. Herma Koritnik (Rudar) 2(51,6: 2./ Nada Florjane (R) 3:18,3. — 100 m hrbtno—moški: l. Jože Zelenšek (R) 1:20,0; 2. Dani Vrbovšek (N) 1:20,1. — 100 m prsno ženske; 1. Iška Kočar (R) 1:33,3: 2. Alenka Petrič (R) 1:41,6. — 1*0 m metuljček moški: 1 Marko Čibej (R) l:l»,B: 2. Vlil Vošinek (N) 1:28,1, — 100 m hrbtno ženske: 1. Julka Podlesnik (R) 1:28,0; 3. Herma Koritnik (R) 1:38,3. — IM m crawl moški: 1. Gvido Burja (H) 1:04,8; 2. Stane Trbovc (N) 1:08,2. —IM m metuljček ženske; 1. Boža Butko-veo (R) 1:89,4- 2. Slava Irt (R) 1:41,8. — IM m prsno moški; l Branico Radoševlč (N) 1:23.8; 2. Franci Amon (R) 1:254- — IM m crawl ženske: Julka Podlesnik Trohom kmalu premagan? Angleškim znanstvenikom je uspelo izolirati in umetno vzgojiti v laboratoriju vtirue trahoma, ene od najbolj nalezljivih očesnih bolezni, ki je skoraj vedno povzročila slepoto. Angleški znanstveniki so se pri svojih poskusih skoraj vsakokrat poslutili starčka, kj Je že več let bolehal za trate omom ter tako ugotovili, da je omenjeni virus, ki so ga pred leti so odkrili v Pekingu, resnični povzročitelj trahoma. Angleški znanstveniki sodijo, da Je prišel trenutek, ko bo mogoče pripraviti zdravila za zdravljenje te razširjene bolezni. (R) 1:17,3; 2. Zlata Trtnik (R) 1:27,1. — 6x50 m crawl ženske: 1. Rudar 3:83,9; 2. Neptun 4:36,9. — 8x50 m crawl moški: 1. Neptun 403.0; 2. Rudar 4:16j). Prijateljski nogomet v Trbovljah RUDAR j ELEKTROSTROJ (Zgb.) 3:3 (2:2) V nedeljo Je moštvo Rudarja odigralo prvo tekmo v pripravah za novo sezono. Njegov nasprotnik Je bila enajsterica Elektrostroja lz Zagreba, tel Je Man II. zvezne lige, m prav zato smo pričakovali lepo in hitro Igro. Seveda Je Imela tekma res samo prijateljsko obeležje, vendar kljub temu v naših pričakovanjih nismo bili razočarani. Skoda, da Je tekmo motil det. ter spolzki teren nlita bila primerna za razvoj posameznih akcij in igre. Nasprotnika sta bila skozi vso tdkmo precej izenačena, la da so domači imeli več priložnosti, pa tudi smole, zlasti v ožji obrambi. Tako lahko rečemo, da Je samo nezanesljivost vratarja prinesla gostom uspeh, sai so prvi gol dosegli že v 8. minuti, ko je žoga vratarju padla lz rok ln Jo Ja Ja-gušt prisebno pozlat v gol. Kmalu zatem Je Knavs z zelo lepim strelom izenačil ter v M. minuti tudi povišal rezultat na 2:1. Toda to veselje Je bilo kratkotrajno, aaj je Jagušt ponovno Izkoristil napako ln položaj izenačil. V drugem detu ata obe enajsterici nastopili nekoliko pomlajeni ln lahko rečemo, da so se mladi igralci Izkazali. Do spremembe rezultata Je prišlo že v 58. minuti. OBVESTILO Sporočamo veem udeležencem NOV, ki eo vstopili v NOV pred 9. 9. 1943, ln udeležencem španske državljanske vojne, ki imajo najmanj 13 za pokojnino vžtevnth let, od tega najmanj 10 let delovne dobe, ter da eo polno zaposleni, imajo pravico do posebnega dodatka, ki Je enak razliki med plačo po tarifnem pravilniku in gotovega dodatka med X. plačilnim razredom po zakonu o javnih uslužbencih, ki znaša 16.200 din. Udeleženci NOV od leta 1941 in udeleženci španske ’ državljanske vojne imajo pravico do 100«/« razlike, udeleženci NOV od leta 1942 90*/» ln udeleženci NOV od 1943. leta 60«/« razlike med redno mesečno plačo ln zneskom 16.200 din. Vel udeleženci NOV Izpred 9. 9. 1943 ln udeleženci španske državljanske vojne imajo pravico vložiti zahtevek za priznanje tega dodatka pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje, če so zaposleni s polnim rednim delovnim časom in Jim plača ne dosega zneska 16.200 din. Okrajni zavod ta so«, zavarovanj* Novo mesto Komisija zs sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski poslovni proizvajalni zvezi v Brežicah DELOVNO MESTO AVTOMEHANIKA Pogoj: visokokvalificiran ali kvalificiran avtomehanik a prakao. Prednost Imajo prosilci s prakso pri buldožerjih, traktorjih In avtomobilih. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje v letu 1969 ni na razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na KPPZ Brežice do 30. I. 1969. bila pred meseci še ozka pot, prav tam Jbo kmalu tekla bela, ravna cesta. To je naša cesta, zgradili pa smo jo mi, z našimi rokami. Ustaviti nas ni moglo slabo vreme, ne vročina, ne trda ska- posobitev potrebnih mlajših kadrov v tej ali oni stroki. Izgovor, da so stari kadri nujno potrebni in včasih nepogrešljivi ne drži, pri čemer seveda ne mislimd podcenjevati pridobljeno znanje v dolgoletni praksi tega ali onega strokovnjaka. Daleč smo od tega. Hočemo le poudariti, da imamo največkrat na razpolago vrsto mlajših kadrov, polnih poleta ln zanosa, ki bi ob pravočasni vključitvi na dMočeno delovno mesto lahko pravočasno nadomestili tako imenovane nepogrešljive kadre in strokovnjake. Drugo vprašanje je, če takih mladih nadomestnih kadrov res ni. Sodim, da bi preliv strokovno kvalificiranih kadrov v občini lahko Izpolnil marsikatera nastalo vrzel. Potrebno pa ni bilo manj ljubosumnosti glede lastnega znanja ln seveda prav tako večje in tesnejše sodelovanje med gospodarskimi podjetji. Zato naj naši delavski sveti ob'izdelavi programa gospodarskega izobraževanja zahtevajo, da jim uprave izdelajo take preglede nad strokovnimi kadri ki naj bi bili nekaki rodovniki v podjetjih. IZ BMGADNE SKICIRKE — Brigadni humorist Repca la. Brigada je prodirala v klanec, s krampi lomila živ« skalo, z rovnico sekala žilave korenine. Po nasipu pa so cvilile polne samokolnice. Nič nas ni moglo ustaviti, kajti vsi smo imeli trdno voljo in isti cilj: ZMAGATI! In zmagali smo. Danes pa se je našemu veselju primešalo nekaj pelina: ločiti se moramo. Spoprijateljilo nas je delo, spoprijateljili so nas isti napori, spoprijateljila nas je CESTA. Cez kakšno uro si bomo stisnili raskave, žu-lja.ro roke z upanjem, da se drugo leto spet vidimo v brigadi. Zopet bomo gradili belo nit, nit, ki bo vezala kraje, ki bo zbliževala ljudi. ODLIČNO PERE Pet sto otrok na letovanju Vsako leto organizirajo naše družbene organizacije ln ostali razne počitniške kolonije za naše najmlajše, bilo si to ob morju ali pa kje drugod, zlasti v planinskih krajih. Tudi letos ni bila skrb za otrok, nič manjša kot ostala leta. 2e meseca maja so letovali v Kraljeviči misliti, na ureditev več takih baz. — V Banjolah pri Pulju ima letovalni center tudi okrajni odbor ZB NOV Ljubljana, kamor so iz. Trbovelj poklicali 50 otrok. Razpoloženje med otroki je odlično, vsi so veseli in srečni. — Za otroke, katerih starši so boljše situirani, so dali starši določen prispevek za letovanje, medtem ko otroci socialno šipkih staršev letujejo brezplačno. prispel v Hrastnik. Pričakujejo, da bodo pričeli z redno proizvodnjo na tem stroju konec tega meseca. To bo spet velika pridobitev za steklarski kolektiv. Avtomat bo kril skoraj vsa naročila za vse vrste stekleničk do 200 gr, saj jih bo izdelal do 25 tisoč kosov dnevno. V tovarni upajo, da bo šlo vse po sreči. To jim želimo tudi mi. R. V. Hrastniška steklarna v tujini Hrastniška steklarna izdeluje vse vrste steklenih izdelkov za inozemski trg. Vsekakor je za hrastniško tovarno najbolj zanimiv trg Zahodne Nemčije, ki odkupuje 6d nas precej steklenih Izdelkov. Tudi povpraševanje vnaprej je veliko. Pred tedni je tovarno v Hrastniku obiskal gospod Zam, ki že več let naroča steklene izdelke v Hrastniku. — Predvsem se zanima za kozarce Gebko, HT pokale, vrče z napisi »Gliick auf« raznih velikosti in za razne pepelnike. Z dosedanjimi izdelki steklarne v Hrastniku je popolnoma zadovoljen, kar je za kolektiv tovarne zelo razveseljivo. Razen tega kupca je še več interesentov iz Zahodne Nemčije, vendar zmogljivost hrastniške tovarne ne dopušča izdelovanje večjih količin, ker je povpraševanje po steklenih izdelkih tudi na domačem trgu zelo veliko. Da ne izgubimo inozemskih tržišč, je potrebno obdržati kvaliteto steklenih izdelkov in da se z njo še bolj uveljavimo na tujih tržiščih, zlasti pa, ker so hrastniški tovarni prepotrebne devize za njeno rekonstrukcijo. R.V. • NAROČNIKI ZASAVSKEGA • TEDNIKA IMAJO PRI • MALIH OGLASIH, • OSMRTNICAH IN ZAHVA- • LAH 50-ODSTOTNI POPUST ko (e Horvatič streljal prosti strel iz razdalje 30 m. it) spolzka žoga je vratarju ušla spet v mrežo. Domači so vedno' bolj pogosto napadali — in spet je bH Knavs tisti, ki je dosegel izenačenje. Rudarjeve: so imeli še več priložnosti, toda do konca tekme se poležal ni več spremenil, V vrstah Elektrostrbja le manj. kal samo njihov standardni srednji krilec, zato Je ta rezultat za Rudarjevce lep uspeh. Gledalcev ie bilo okrog MO Sodniška trojica Je svojo nalogo dobro opravila. V sredo bo gostovala na stadionu Rudarja »Rijeka«. ki Je član I. zvezne lige. Gostje bodo nastopili v najmočnejši postavi, zato b0 ta tekma vsekakor zanimiva m bodo' številni ljubitelji nogometa lahko prilil do lepega užitka. KUPUJTE IN NAROČAJU ..ZASAVSKI TEDNIK" predšolski otroci, ki Jih je bilo po socialnem skrbstvu iz Trbovelj poslano 34, socialno zavarovanje pa jih je poslalo 39-V Stinjanu pri Pulju pa letujejo v petih Izmenah šolski otroci lz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Društva prijateljev mladine Iz navedenih občin so organizirala to letovanje, tako da bo do konca šolskih počitnic preživelo v tej koloniji iz vseh treh revirskih krajev 500 otrok. Zavod za socialno zavarovanje pa pošilja otroke na letovanje še posebej . Letošnje letovanje je pokazalo, da je ena sama baza ob morju premalo za revirske potrebe- Prihodnje leto bo treba HRASTNI8KA STEKLARNA S poti na Hvar Začel se je pregled najboljših amaterskih družin Ce se pelješ z vlakom preko Like do Splita, imaš pred seboj dolgo in utrujajočo vožnjo. C e pa obiraš z avtom liške ceste b rež prometnih znamenj, polne kotanj, na katerih te premetava, da ne veš, kje imaš želodec in kje ostale dele svojega telesa, pa doživljaš tudi svojevrstno lepoto te pokrajine, ki je neizmerno trpela med NOV in s svojimi žrtvami pripomogla do naše osvoboditve. Kilometre in kilometre daleč se voziš po Itškem Krasu, kjer ne vidiš razen kamenja, redkega grmičevja in neštetih požganih in opuščenih hiš nobenega prebivalca, skoraj na vsak kilometer pa naletiš na preproste, a okusno izdelane spomenike z vklesanimi imeni padlih, borcev, talcev in prebivalstva, ki je končalo v tem zapuščenem predelu naše domovine s požigom ali pokolom, ne glede na staro in mlado. Ni ti potreba kakršnegri koli pojasnjevanja, ki ga v tej zapuščenosti tako ali tako ne moreš dobiti,, da si lahko ustvariš predstavo', kaj se je godilo z Liko med narodnoosvobodilno vojno. Živo ti stopijo pred oči' žrtve, ki so morale dati svoje življenje v bratomornem divjanju, da je naposled zmagala pravica. Preko Splita smo prešli na Hvar. Želeli smo izvedeti, pod kakimi pogoji bo nastopala trboveljska dramska družina »Svobode-Center* z igro »Vojak Tanaka* na odprtem odru hvarskega gledališča, kjer skoraj da ni — razen klasične osnove' — niicakega odrskega pripomočka. Kdor ve, kakšne so težave, ki jih moraš premostiti, da ustvariš na nekem odru, še posebej na prostem, kvalitetno delo, in celo v zveznem merilu, bo razumel, da so to reči, ki delajo sive lase c,elo poklicnim dramskim ustvarjalcem. Želeli pa smo prisostvovati tudi prve- mu delu, ki Je .bilo uprizorjeno za pričetek pregleda, znanja in sposobnosti amaterskih dramskih družin v zveznem merilu, Tako smo prišli v stik z amaterji dramske družine iz Vinkovcev, ki si je izbrala dramo »Kotorski mornarji«. Ogledali smo st jo, a ganila na* ni! Številni mizanscenski in režiserski spodrsljaji so nas nekako prepričali in okrepili v upanju , da bomo po splošni oceni vsaj za razred boljši — upam, pa tudi, da bo mežiški »Dundo Maro je« imel prodoren uspeh. Le ti dve dramski družini zastopa ta slovenski dramski amaterizem na Hvaru, med enajstimi odrskimi družinami iz vse Jugoslavije, 'izmed katerih je pet hrvatskih, in sodeč po izvajanju prve, ne bomo zadnji. Dvajsetega avgusta bomo nastopili. Teden dni pred nami bodo pokazali svoje sposobnosti mežiški amaterski igralci. Prvič v zgodovini trboveljske drame se bomo predstavili jugoslovanski javnosti. Naša g.odba je dosegla najvišje priznanje v jugoslovanskem merilu, bivši trboveljski »Slavčki* so ponesli svoj slove s v mednarodni svet, zdaj pa jč na vrsti naša drama, da pokate, kaj zna. Daši je naša drama s tem delom nastopila nekajkrat v Trbovljah, dalje v Velenju in Kočevju, ne podcenjuje nastopa na Hvaru, zato odpravlja še poslednje pomanjkljivosti, ki so bite opažene pri dosedanjih uprizoritvah. Treba pa je poudariti še neka). Tako gostovanje je združeno z velikimi stroški in če ne bi naleteli na popolno razumevanje pristojnih činiteljev, bi nam bil ta nastop onemogočen, trboveljska drama pa bi bila osiromašena za pomemben dogodek v zgodovini njenega prizadevanja za dvig amaterske dramske dejavnosti. J STOPNICI OD SIREDE DO SREDE RAZPIS ROJSTVA BREŽICE; Olga KOLARIČ, Zu-Peca vas 4b, hčerko; Mar,ja FE-«£NCAK, Tinje zb, hčerko; Ma-r«ja BLATNiK, Lug 33, Bina, Majda ŠTAJNER, Videm-Krško, Nova «esa 16, sina; Manja AJSTER, Riška vas 83, sina; Jožefa MA-J-UZ, Drenovec 47. dvojčka; Koza-lija CVETKOVIČ. Rigunce 30, sina; Alojzija FUNGrtSiC, Veliki Trn 17. s.na; Mihaela MATIJEVIČ, Bušeča vas 8, s,na; Jo*ipa PAVLIC, Kraljevac 31, LRH, hčerko-Terezija LAJKOViC. si,novce 12. hčerko; Manja RUGELJ, Sevnica sina; Jelka UOMITROVIC Žagaj hčerko; Alojzija ŠERBEC, Sromlje 50, hčerko. TRBOVLJE; Ljudmila MEDVEŠEK, Hrastnik, sina; Manja MAJCEN, Hrastnik, hčerko; Kristina KRAMZAR, Trbovlje, hčerko. Ol-8a PIKELJ, Zagorje, sina; Marija RFAJFER, Trbovlje, hčerko; Olga KRIŽNIK, Trbovlje, hčerko; Karolina DIVJAK. Trbovlje, sina; Alojzija LEBEN, Zagorje, hčerko-Zlatka CECEK. Hrastn.k, sina; Marija POVHE, Hrastnik, sina; Fani PILDEK Trbovlje, sina; Ivana ZMRZLJAK, Zagorje, hčerko; Mihaela MOKOTAR, Hrastnik sina; Terezija PAVELSEK, Trbovlje, hčerko; Justina BORSTNER. Hrastnik, .hčerko; Marija PAN-GERSIC, Trbovlje, sina; Justina TRebuSAK. Zagorje, sina; Frančiška SPROGAR, Trbovlje, s na, Marta KAUZER. Hrastn.k. sina; Anica PLAHUTA Zagorje sina; favla DRNOVŠEK, KZagorje, hčerko; Regina ŠIROK, Zagorje, sina; Kristina ČERNELIČ. Dol pri Hrastniku. s-.na; Marica PAVŠIČ, Zagorje, sina. POROKE BREŽICE; Porok ni bilo. TRBOVLJE; DUŠAN MALOVRH, rudarski tehnik iz Trbovelj In IVANA VODENAV, uslužbenka iz Radeč- FRANC JEZ, strojni tehnik iz Trbovelj in PAVLI JAKLIČ, frizerka iz Trbovelj, FRANC SLADIC, delavec iz Trbovelj in ANICA STROVS, uslužbenka iz Trbovelj. SMRTI BREŽICE; Smrti ni bilo. TRBOVLJE; Filip JUG, čevljar, star 67 let; Karolina DRNOVŠEK gospodinja, stara 75 let. vpis v I. razred rudarskega In elektro odseka Industrij tile radarske šole Trbovlje v šolskem l*u 1959-60. Pogoji: PREKLIC KINO KINO »DELAVSKI DOM« TRBOV-LJ£: 5. m 6. avgusta poljski film »SREČANJE«; 7. — 10. avgusta amer. film — »DETEKTIVSKA ZGODBA«; n. — 13, avgusta franc, film »SPLETKAR«. KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: 8. — 10. avgusta franc, kriminalni film »ULICA SANJ«;*14. — 17. avgusta amer. barvni dnem. film »NEPOZNANI JE PRIŠEL«. KINO »ZASAVJE« V TRBOVLJAH 8. — 10. avgusta amer. kavb. barvni film »DIMNI SIGNAL«; 15. — 17. avgusta amer. barvni film »DOŽIVLJAJI KAPETANA VAJTA«. KINO »SVOBODA« KISOVEC — Zagorje: 5. in 6. avgusta mehiška drama »MIDVA«; 8. in 9. avgusta amer. baroni zabavni film »VANKEE NA DVORU KRALJA ARTURA«; 12 |n 13. avg. franc, krlm. film »INŠPEKTOR LJUBI GNEČO«.* MA! I Ofil ARI OLJNATE slike, vsakovrstne, po predlogi ali po naravi. Povečujem fotografije. Solidno v ceni ln izdelavi. Svagelj, Trbovlje. Kolektiv podjetja KERAMIKE IN ELEKTR0-P0RCELANA, IZLAKE čestita vsem občanom za 9. avgust -praznik občine Zagorje Proizvajamo; stiskani ln vliti elektreporeelan, varovalne patrone, avtovarovalke, Bregman pipice ln uvodnice — kompletne in nekompletne. — Sprejemalno naročila tudi po željah kupca. ZARADI STAROSTI in bolezni prodam mal0 posestvo 2 ha 17 a. Nad pol gozda, nekaj vinograda in brajde, sadovnjak z različnim sadjem. 15 minut od glavne ceste Sevnica — Planina. Cena 250.000 d.n. Naslov Konrad Ze- nic. p. Zabukovje, Sevnica ob Savi. SLUŽBO DOBI pridna in poštena gosp. pomočnica z znanjem kuhanja. Ponudbo poslati na naslov; Štajner, Videm-Krško, Nova Resa 17. Preklicujem očitek, Izrečen 26. 7. 1959 Leopoldu Strgaršku iz Dobovca v gostilni »Pri Krajšku« ter se mu zahvaljujem, da Je odstopil od tožbe, — Miha Strgar-šek, Dobovec. OBVESTILA Protituberkulozni dispanzer Brežice obvešča vse ambulante na območju občin: Videm-Krško, Senovo, Sevnica in Brežice, kakor tud, vse bolnike omenjenega dispanzerja, da ne bo posloval od 10 8. 1959 do 20. 9. 1959 zaradi rednih letnih dopustov. Uprava. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 8.00, 10 00. 13.00, 15.00, 17.00 in 19.3o v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedilnik, vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak -'delavnik ob 12 15. Oddajo »Naši poslušale; čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 14.35 ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. SREDA, 5. AVGUSTA 8.20 Mladinski radijstr, roman v nadaljevanjih — James Krilss: Srečni otoki v zavetrju; 8 35 Mladi pevci in godej v preteklem letu; 10.10 Melodije a la carte; 11.00 Iz slovenske instrumentalne glasbe* 11.30 S popevkami po svetu: 14.10 Igra plesni orkester Wllly Berking; 16 00 Naš, popotniki na tujem — Polde Pristavec: Ob skal sem Švedsko; 17.30 Igralo znani plesni orkestri in ansambli; 18.4» Razgovor; o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Luči velemesta (zabavna glasbena oddaja s konferanso). ČETRTEK, 6. avgusta 8.05 Oddaja za cicibane; 9.00 Nastopajo veliki zabavni orkestri; 10.10 Za ljubitelje popevk; 11.15 V narodnem tonu; 11.50 Za dom in žene; 12.00 Ciganski napevi; 12.25 Narodne ob spremljavi harmonike; 13.30 Poje komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Milka Skoberneta; 15.30 Popevke se vrstijo; 17.10 Veselj zvoki iz Bostona; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK. 7. avgusta 9.00 Umetne m narodne pesmi poje Zenski vokalni 4cvartet; 9.45 Pet pevcev — pet popevk- 10.40 Od valčka do calypsa; 12.00 Pozdravi za naše mlade poslušalce; 12.25 Veseli intermežzo; 12.4o Mali vokalni ansambli pojo slovenske narodne ln umetne pesmi; 14 10 Po domače v dvo- in tričetrtinskem taktu: 16.00 Športna reportaža; 16.45 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana; 17.05 Razgovor z volivci; 18.15 Poje Duo iz Kvarnera- 20.00 Pojeta Zlata Gašperšič in Bruno Petrali; 20.15 Tedenski zu-nanje-političnl pregled. SOBOTA, 8. avgusta 8.40 Mladina poje; 10.10 Pojeta Ines Taddio in Marcel Fabris; 11.00 Na, vrtiljaku zabavnih zvokov; 11.30 Zanimivosti iz znanosti m tehnike; 12.00 Alpski zvoki; 12.25 Pesmi iz Medjimurja in Posavine; 12.45 Valčki Johanna Straussa; 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja; 16.00 Na platnu smo videli; 16,20 Uganite kaj Igramo; 17.10 ----------------------------------------------------------------1 Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Brežice prodaja naslednja osnovna sredstva: motorno kolo »Bemndet« 650 ccm s prikolico, motorno kolo »Binnchi« 350 ccm. Ogled motorjev in pogoji prodaje pri obratu »Kmetijska strojna postaja Brežice«: ->* Agroservis. Motorji se bodo prodali najboljšemu ponudniku' do 30. 8. 1959. Kmetijska proizvajalna poslovna zveza BREŽICE PIONIRSKI 7 NAGRADNE UG KOTIČEK REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 29. ŠTEVILKE Prayilna rešitev naše nagradne uganke, ki smo jo prinesli v 29. številki našega lista, se glasi: MIŠKA. Žreb je prisodil nagrado za rešitev te uganke Biči BUKOVEC, učenki 3.b razreda osnovne šole, pošta Trbovlje, Gabrsko 22. Nagrado ji bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO ’ NAGRADNI REBUS ZA PIONIRJE 5 L + Ce ste ga rešili, nam pošljite odgovor na rebus do nedelje, 16. avgusta opoldne na uredništvo. Tudi za rešitev tega rebusa imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili Po odločitvi žreba. Ko nam boste pjsali, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka tudi razred šole, ki ste ga obiskovali preteklo šolsko" leto, nadalje "pošto In kraj, kjer ste doma." Vsem našim mladim bralcem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO Zvoki za vedro sobotno popoldne; 18.15 Poje Planinski oktet; 18.45 Okno v svet; 31.00 Melodije za prileten konec tedna; 22.15 Oddaja za* naše izseljence. NEDELJA, 9. avgusta 7.1$ Polke in valčki v izvedbi velikih simfoničnih orkestrov; 8.00 Mladinska radijska igra — Oliver Butterwort: Dogodek v Freedomu (pon.); 9.40 Partizanske pesmi; — 10.00 Se pomnite, tovar ši . 10.30 Iz narodne skrinje; 13.30 Za našo vas; 16.00 Humoreska tega tedna — Dušan Mevlja: Človek išče senco; 17.00 60 minut športa in g as-be; 20 00 Nedeljski* Intervju; 21.00 Športna poročila. x PONEDELJEK, 10. avgusta 8.05 Domači napevi Kandidat mora z uspehom dovršiti V koledarskem letu 1959 mora do- izpod nega Pohorja; 8.20 Mladinski zele-. radijski roman v nadaljevanjih — James KrUss: Srečn otoki v zavetrju; 10.40 Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 11.35 Za ljubitelje oopevk; 12.25 Venček slovenskih narodnih; 13.30 Bosanske narodne pesmi; 14.10 Sedem pevcev — sedem popevk; 16.00 Listi ,z domače književnosti — Ciril Kosmač: Ringa-raja; 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.10 Poje zbor »Jože Mokrič« p. v. Slavka Mihelčiča; 20.30 Domače aktualnosti. TOREK. 11. avgusta 8.05 Oddaja za otroke; 8.45 Pet pevcev — pet popevk; li.OO Za dom in žene: 12.25 Igra Jan Cor-duvvener s svoj m ansamblom; 14.15 Pojo bratje Pirnat jz Jarš; 15.30 Pesm; o morju; 16.00 Novost na knjižni polici — S. Wolf: Vas v džungli; 16.45 Igra L'ubljanskt Jazz ansambel: 18.30 Od tu in tam; 20.00 Poje komorni zbor akademikov iz Valparaisa v Čilu. I. RUDARSKI ODSEK: Sprejetih bo 65 kandidatov. najmanj 6 razredov osemletke, polniti 15. leto starosti m sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno in duševno zdrav ter telesno dobr» razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. II. ELEKTRO ODSEK: Sprejetih bo 20 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti 8 razredov osemletke ali 4 razrede nižje gimnazije. Biti mora telesno In duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Ako se bo priglasilo več kandidatov, kakor predvideva plan vpisa, bodo sprejeti tisti, ki bodo uspešno opravili sprejemni izpit iz slovenskega jezika in računstva z geometrijo. Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro pa za obratne električarje. Mladinci ki se žele vpisati, moralo ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo in ji priložiti naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo. 2. Izpisek lz matične knjige rojenih (rojstni list), 3. listino, ki prikazuje potek in uspeh šolanja v osnovni Soli o*, gimnaziji (izda šola. kjer se je kandidat šolal), 4. mnenje šole o sposobnosti in nagnjenjih kandidata (izpolni šola, kjer se je kandidat šolal), 5. potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1959, 6. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo . izven Trbovelj), , 7, potrdilo o višini otroškega dodatka. Potrdila od 3-r7 so kolkovine prosta. Nelkolkovanih prošenj in prošen/ brez zgoraj naštetih dokumentov ne bomo upoštevali. Učenci prejmejo v času šolanja redne mesečne nagrade 2.700 do 4.700 din. Razen teh rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni Še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina je odvisna od učnega uspeha. Vsakoletno prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vse ostale zaščitne predmete za Izvajanje praktičnega pouka in šolske potrebščine. Pri šoli le internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, to Je prenočišče/ prehrano, pranie osebnega perila ln delovne obleke, krpanje perila ter pomoč pri učenju. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo šole najpozneje do 20. avgusta 1959. s Trbovlje, 4. Junija 1959. Ravnateljstvo šole. GOSPODARSKA ORGANIZACIJA: TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA« TRBOVLJE BILANCA NA DAN AKTIVA Zap. i Postavka Znesek št. (v 000 din) A. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih 22,238 sredstev 1,487 B. Sredstva skupne. potrošnje S. Sredstva skupne potrošnje 4. Denarna sredstva skupne po- - trošnje 174 C. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva 51,378 D. Izločena sredstva 6. Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 7. Denarna sredstva nerazporeje- ' 1,120 nih sredstev — E. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci in druge terjatve 7,562 9. Druga aktiva 407 _ , .Skupaj 84,366 31. JANUARJA 1958 PASIVA 7. ap Postavka št Znesek (v 009 din) A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev '2. Drugj viri osnovnih sredstev 4,008 19,781 B. Viri sredstev sktipne potrošnje 3. Sklad skupne potrošnje 4. Drugi viri sredstev skupne potrošnje 174 C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev 30 D. Rezervni sklad" ln drugi / skladi 7. fiezervnl sklad In drugi skladi 8. viri nerazporejenih sredstev 1,120 468 E. Viri sredstev v obračunu In ostala pasiva 9. Kratkoročni krediti ta obratna sredstva 32,544 10. Dobavitelji ln druge obveze lil. Druga pasiva Skupaj: 24,744 1,129 84,366 Opomba: Podatki se vnašajo, Iz glavnih kolon- obrazca št; 1, Vodja računovodstva: Schmit Jelena Predsednik upravnega odbora; Perme Anton Direktor: Rozina Franc ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ZAGORJE - 9. AVGUST 1959 čestitajo vsem delovnim ljudem in prebivalcem na področju občine Zdgorje, hkrati pa pošiljajo borbene pozdrave ob 40. obletnici KPJ OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor LMS Občinski odbor ZB NOV Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza ' Občinski odbor ZVVI Zagorje Tilu liti? KOLEKTIVI INDUSTRIJSKIH, OBRTNIH IN OSTALIH PODJETIJ niča, Zagorje - Komunalno podjetje, Zagorje - Lesno predelovalno podjetje, Zagorje - Radio center, Zagorje -Strojno pletilstvo, Zagorje - Škrinjar Maks, mizarstvo, Zagorje - Trgovsko podjetje »Galanterija • papir«, Zagorje - Zdravstveni dom, Zagorje - Kino Triglav, Zagorje - Klavnica, Loke-Kisovec - Gradbeno podjetje^Zagorje Rudnik rjavega premoga Zagorje -Podjetje keramike in elektroporcela-na, Izlake - Kmetijska zadruga, Izlake - Kmetijska zadruga Mllnše - Komunalna banka, Zagorje - Tovarna konfekcije »Sava«, Zagorje - Industrija gradbenega materiala, Zagorje - Trgovsko podjetje »Potrošnja«, Zagorje - Gostinstvo, Zagorje - Avtoprevoz, Zagorje - čevljarstvo, Zagorje - Kiav- Naj živi praznik zagorske občine 9. avgust 1959! s »Viharni časi« in Zasavje Založba »Borec« t> Ljubljani se je v zadnjem času, odkar je prevzel uredništvo knjižnih del pisatelj Tone Seliškar, močno razgibala in st je postavila v program vrsto knjig iz problematike NOV. Nekaj teh knjig je zdaj že izšlo. Med prvimi izdajami, ki so prišle v roke bralcev, je knjiga VIHARNI ČASI. Te zgodbe smo Slišali že v radijskih oddajah »Se pomnite, tovariši?* Zdaj so najboljše teh zgodb objavljene v posebni knjigi. Založba obeta izdati vsako leto po eno knjigo radijskih zgodb. Knjiga »Viharni času je izšla v nakladi 2500 izvodov. V prvAn delu te knjige sta tudi dve zgodbi iz našega Zasavja. Cvetko Zagorski je napisal doživljaje tovariša Miklavža, znanega zasavskega kurirja in vodnika preko reke Save, popularnega Ivana Cerarja iz Senožeti. Partizan Miklavž je eden izmed najbolj znanih rojakov naše doline. Kadar pride med člane Zveze borcev, tedaj hite vsi, da mu prijateljsko stisnejo roko. V zgodbi »Miklavž« opisuje Cvetko Zagorski, kako je Miklavž vstopil v partizane in kako je dobil svoje ilegalno ime. Potem pa je nanizal nekaj dogodkov iz naše doline, ko je Miklavž prevažal preko Save po svojem kanalu številne kurirje, borce, aktiviste in še druge borce za našo svobodo. Miklavž in njegovi pomagači so opisani plastično in živo. Nekaj mojih pripomb: na račun korektorja gresta dve tiskovni napaki: b6-sedo »zakljeniti* pišemo brez »Ij«. V tekstu ie dvakrat zapisana: brod je bil »zak-Ijenjen* (z »tj«). Tudi nekaj krajevnih imen je napisanih netočno, kar moti zlasti tiste bralce, ki dobro poznajo geografijo našega Zasavja. Vas Gojiše se imenuje pravilno Go-liše. Zgornji Peker pod hribom Miklavžem je Zgornji Preker (z »r«). V bližini Stange pri Litiji je vas Račiča in ne Rečica. V prihodnje bi bilo koristno pisati pravilno tudi krajevna imena, ki jih je avtor ujel zaradi vojne naglice le bolj površno. Tako bo knjiga še bolj pridobila tudi po pravopisni strani. Marijan Lipovšek iz Zagorja pa je objavil zgodbo »Tragedija v Orehovici«. Orehovica je vas v zagorski okolici, nedaleč od Trojan, kjer so partizani napadli nemško vojsko, ki se je zaradi tega maščevala in vas zažgala. Grozoten dokument časa in fašističnega nasilstva! V knjigi »Viharni časi« je objavljenih 22 zgodb, ki nas bodo spet spomnile, kako so naši borci krotili okupatorja in se borili za našo svobodo. Zanimivo in poučno branje in založba »Borca« zasluži pohvalo za to novo knjigo. Ljudje jo bodo radi brali. Naj ne bo zasavske knjižnice brez te pomembne knjige. \ Jože Zupančič HRASTNIK SPOROČA ZASAVSKA RAZGLEDNICA Iz Steklarne — V novi, rekonstruirani tovarni je pričela v polnem obsegu z delom II. kadna peč. Na tej so začeli redno izdelovati vse vrste kozarcev za servise za izvoz, za gostinstvo in trgovsko mrežo. Spričo velikega povpraševanja po lahkih pihanih kozarcih je bilo treba njihovo proizvodnje povečati, da se zadovolji do mači in inozemski trg. Dnevno izdela tovarna okrog 20 tisoč kosov vseh vrst kozarcev. — Na navedeni peči obratujeta nadalje dve »podmornici«, ki’ izdelujete z vso kapaciteto več vrši kozarcev. S tem načinom dela so precej razbremenjene delav- nice za lahko pihane čaše. Tl stroji bodo postopoma pričeli izdelovati eksportoe kozarce, kar bo pomembna pridobitev za hrastniško steklarno. — Omenimo še, da je v Hrastnik'prispel nov avtomat za izdelovanje steklene embalaže. Monter za namestitev tega avtomata ie že Mi gradimo cesto cesta gradi nas Z razigrano pesmijo odkoraka danes brigada v Ljubljano. Pred njo vihra zastava, ‘lez nekaj dni bodo vanjo všili napis: Brigada Janka Premrla — Vojke je bila trikrat udarna in ie posebej pohvaljena. Ponosni smo, zmagoslavje se nam bere na veselih, od sonca ožganih obrazih. Korakamo strumno, saj vemo, da nas opazujejo ljudje: To so pa naši brigadirji! Tudi naša pesem je vedno bolj slovesna, to je pesem zmagovalcev. Zmagovalci smo nad težkimi kubičnimi metri zemlje in nad strmimi klanci. Zravnali smo jih v raven nasip. Tam, kjer je še pred mesecem rastlo grmovje in drevje, tam, kjer je Ob upokojevanju starejših strokovnih kadrov Delavski sveti bi morali imeti pregled nad pravočasno usposobitvijo in specializacijo mlajših kadrov, kar naj bi upoštevali ob izdelavi programa izobraževanja V zadnji številki »Zasavskega tednika« je bil priobčen članek glede potrebe izobraževanja v gospodarskih organizacijah, o načinu izkoriščanja dela prispevkov iz sklada za kadra ter o potrebi izdelave programov uporabe v ta namen določenih sredstev. Ob tej priliki je bilo pripomnjeno, da mora ta program pokazati, v čem je treba izpopolniti znanje delovnih ljudi, da bo izobraževanje več prispevalo k povečanju produktivnosti. Ob važnosti tega vprašanja je vredno opozoriti na določene konkretne primere v naših gospodarskih organizacijah. V gospodarskih podjetjih v Trbovljah v glavnem niso izdelani pregledi 0 potrebah po strokovnih kadrih za daljše obdobje. To hočemo konkretizirati s tem, da so podjetja čestp v zelo veliki zagati ob upokojevanju starejših delavcev, ki so zaslužili potreben pokoj, pri čemer gre predvsem za določene vrste delavcev kovinarske in električne stroke. Ob potrebah ali željah Po upokojitvi se poraja vprašanje, kako v tem ali onem primeru brez ustrez- nega strokovnjaka reševati problem proizvodnje, generalnih ali splošnih popravil v podjetjih, In podobno. To vprašanje je večkrat predmet debate v naših delavskih svetih. Ko govorimo o tem važnem vprašanju, lahko rečemo, da gre tu za eno izmed velikih pomanjkljivosti v kadrovski politiki, ki bi Jo morali organi samoupravljanja v naših podjetjih odpraviti oziroma ji posvetiti potrebno pozornoet. Uprave naših gospodarskih organizacij bi morale imeti izdelane preglede, ki bi pravočasno opominjali na potrebo Po novih kadrih na eni strani, na drugi pa bi taki pregledi seveda pravočasno opozarjali na potrebne upokojitve, kar seveda opominja na pravočasno us- ŠPORT Zadnjič za plavalno ligo PK RUDAR : ZPK NEPTUN M:« Trbovlje, 2S. VII. 1956. - Danes je bila v tukajšnjem bazenu plavalna tekma slovenske plavalne lige med PK Rudarjem in ZPK Neptunom lz Celja. V plavanju so prepričljivo zmagali domačini » 30 točkami razlike, v »vaterpolu pa gostje s 1:4 (4:3). Naj se tokfat ustavim najprej pr j waterpolu. Rezultat 7x4 proti tretji slovenski ekipi je uspeh za domače mottvd. Računati moramo namreč, da Rudarjeva »vaterpolo ekipa do danes praktično sploh 4e ni resno trenirala. Ce k temu tesnemu rezultatu prliteje-mo le dva zanesljiva gola, ki Jih Je preprečil sodnik Volkar (razen ostalih njegovih napak In Izključitev), lahko ugotovimo, da Je rezultat več kot časten. Mislim, da Je čas, da se najdejo način In sredstva, da bo tudi »vaterpolo ekipa redno In učinkovito trenirala. ' Plavalni uspehi so dobri, nekateri celo več kot dobri. Koritnikov! Je na 300 m cra»vl še spet popravila svoj čas za 4 sekunde, kar obeta zelo deber čas na 400 m crawl. Dober rezultat sta nadalje dosegla Burja na 400 m crawl ter Amon, ki vztrajno boljša »voj čas na 100 m prsno. To Je bila zadnja tekma slovenske plavalne lige. PK Rudar Je Izpolnil pričakovanja In zasedel tretje mesto. Ekipi se Je dokaj poznal zimski močna ekipa. To srečanje (I. avgusta), bo zadnja preizkušnja pred prvenstvom 1. In S. avgusta v Ljubljani. Tehnični rezultati: 1 400 m crawl moški: 1. Gvide Burja (B) 5:M,8; 2. Boris Orel (N) 3:21,7. — 200 m crawl ženske: 1. Herma Koritnik (Rudar) 3*1,0; 3./ Nada Florjane (R> 3:18*. — 100 m hrbtno—moški: l. Joše Zelenšek (R) 1:20,0; 2. Dani Vrbovšek (N) 1:20,1. — 100 m prsno ionske; 1. Iška Kočar (R) 1:35,3; 3. Alenka Petrič (R) 1:41,0. — 100 m metuljček moški: 1 Marko Gibe) (R) 1:18,0; 2. Vili Vošinek (N) 1:20,1. — 100 m hrbtno ionske: 1. Juška Podlesnik (R) 1:28,0; 2. Herma Koritnik (R) 1:38,3. - IM m cratvl moški: l. Gvido Burja (R) 1:04,0; 1. Stane Trbovc (N) 1:00,2. —100 m metuljček ienske; 1. Boža Butko-vec (R) 1:38,4; 2. Slava Irt (R) 1:41,8. — IM m prsno moški: 1 Branko Radoševdč (N) 1:22.0; 2. Franci Amen (R) 1:26,1. — IM m eri»vl ienske: Julka Podlesnik Trohom kmalu premagani (R) 1:17*; 3. Zlata Trtnik (R) 1:27,1. — 0*50 m crawl ienske: 1. Rudar 2:53,8; 2. Neptun 4:36,8. — 8x50 m crawl moški: L Neptun 4:13,0; 2. Rudar 4:16*. Prijateljski nogomet v Trbovljah RUDAR s ELBKTROSTROJ (Zgb.) 2:2 (2:2) V nedeljo je moštvo Rudarja odigralo prvo tekmo v pripravah za novo sezono. Njegov nasprotnik Je bila enajsterica Elektrostroja lz Zagreba, ki Je Man II. zvezne lige, m prav zato smo pričakovali lepo m hitro igro. Seveda je imela tekma res samo prijateljsko obeležje, vendar kljub temu v naših pričakovanjih nismo bili razočarani. Skoda, da je tekmo motil dež. ter spolzki teren nista bila primerna za razvoj posameznih akcij in igre. Nasprotnika sta bila skozi vso ™,Prm.e,l ‘v^rMsS1 na I zvezne lige gostje'bSdon.stol am^iT Tl«?,č P1" v najmočneiši postavi, zato o®22» ziastj v olji obrambi g ts tekma vsekakor zanimiva in Tako lahko rečemo, da Je samo nezaneslji»*>st vratarja prinesla gostom uspeh, sa( so prvi gol dosegli že v 8. minuti, ko Je žoga vratarju padla lz rok in Jo je Ja-Angleškim znanstvenikom je guit prisebno poslan v gol. Kmalu uspelo izolirati ln umetno »tem Je Knavs z zelo lepim stre- lom izenačil ter v m. minuti tudi vzigojiti v laboratoriju virus povn«i rezultat na 3:1. Toda to trahoma, ene od najbolj na- veselje “ “ trening v telovadnici In v ljub- lezjjivih očesnih bolezni, ki je le Ja: ljansfcem zimskem bazenu. Skoda nrnmroflln sle- p,ko le da je ta bazen precej od rok, Skoraj vedno povzročila m- v d;-«— - tako da omogoča la en trening polo. Angleški znanstveniki eo rid nastopili nekoliko pomlajeni tedensko. . se pri svojih poskusih skoraj ln lahko rečemada se te mladi vsakokrat poslutili starata, ki ^itata je pruLo te v ss. minuti, je že več let bolehal za tra- skoraj vedno povzročila sle- ^d^g^dMuM1^ enaj.to- je je bilo kratkotrajno, saj agušt ponovno Izkoristil na-in položi Naša ekipa Je startala precej povprečno ln v nepopolni zasedbi. Rezultati pa so se naglo boljšali ln tako lahke še zdaj ugotovimo, da so skoraj vsi naši plavalci 14 dni pred republiškim prvenstvom še presegli svoje lanske najboljše doseške. Mislim, da Je treba pozdraviti, da ima pri tem lepo kopico zaslug zlasti naš trener tov. Vldan. PK Rudar ima pred prvenstvom le eno tekmo, in to * »Wixpper-talom« li Zahodne Nemčije. Po uspehih sodeč Je te solidna ln homom ter tako ugotovili, da je omenjeni viruss ki so ga pred leti so odkrili v Pekingu, resnični povzročitelj trahoma. Angleški znanstveniki sodijo, da je prišel trenutek, ko bo mogoče pripraviti zdravila za OBVESTILO Sporočamo vsem udeležencem NOV, ki eo vstopili v NOV pred 9. 9. 1943, in udeležencem španske državljanske vojne, ki __ ___ ________________Imajo najmanj 16 za pokojnino vštevnlh let, od tega najmanj ildMvUeoije te razširjene bole- 10 let delovne dobe, ter da eo polno zaposleni, imajo pravico do posebnega dodatka, ki je enak razliki med plačo po tarifnem pravilniku in gotovega dodatka med X. plačilnim razredom po zakonu o javnih uslužbencih, ki znaša 16.200 din. Udeleženci NOV od leta 1941 in udeleženci španske1 državljanske vojne Imajo pravico do 100»/» razlike, udeleženci NOV od leta 1942 90»/» In udeleženci NOV od 1943. leta 60«/« razlike med redno mesečno plačo in zneskom 16.200 din. Vsi udeleženci NOV Izpred 9. 9. 1943 in udeleženci španske državljanske vojne imajo pravico vložiti zahtevek za priznanje tega dodatka pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje, če so zaposleni s polnim rednim delovnim časom ln Jim plača ne dosega zneska 16.200 din. Okrajni zavod sa soc. zavarovanje Novo mesto STOPNICI Komisija ts sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski poslovni proizvajalni zvezi v Brežicah DELOVNO MESTO AVTOMEHANIKA Pogoj: visokokvalificiran ali kvalificiran avtomehanik s prakso. Prednost Imajo prosilci a prakso pri buldožerjih, traktorjih ln avtomobilih. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje v letu 1966 ni na razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plamene ponudbe pošljite na KPPZ Brežice do 30. 8. 1969. bila pred meseci še ozka pot, prav tam Jbo kmalu tekla bela, ravna cesls. To je naša cesta, zgradili pa smo jo mi, z našimi rokami. Ustaviti nas ni moglo slabo vreme, ne vročina, ne trda ska- posobitev potrebnih mlajših kadrov v tej ali oni stroki. Izgovor, da so stari kadri nujno potrebni in včasih nepogrešljivi ne drži, pri čemer seveda ne mislimd podcenjevati pridobljeno znanje v dolgoletni praksi tega ali onega strokovnjaka. Daleč smo od tega. Hočemo le poudariti, da imamo največkrat na razpolago vrsto mlajših kadrov, polnih poleta In zanosa, ki bi ob pravočasni vključitvi na določeno delovno mesto lahko pravočasno nadomestili tako imenovane nepogrešljive kadre in strokovnjake. Drugo vprašanje je, če takih mladih nadomestnih kadrov res ni. Sodim, da bi preliv strokovno kvalificiranih kadrov v občini lahko Izpolnil marsikaterp nastalo vrzel. Potrebno pa ni bilo manj ljubosumnosti glede lastnega znanja ln seveda prav tako večje in tesnejše sodelovanje med gospodarskimi podjetji. Zato naj naši delavski sveti ob''izdelavi programa gospodarskega izobraževanja zahtevajo, da jim uprave izdelajo take preglede nad strokovnimi kadri ki naj bi bili nekaki rodovniki v podjetjih. IZ BRIGADNE SKICIRKE — Brigada! humorist Repca la. Brigada je prodirala v klanec, s krampi lomila živo skalo, z rovnico sekala žilave korenine. Po nasipu pa so cvilile polne samokolnice. Nič nat ni moglo ustaviti, kajti vsi smo imeli trdno voljo in isti cilj: ZMAGATI! In zmagali smo. Danes pa se je našemu veselju primešalo nekaj pelina: ločiti se moramo. Spoprijateljilo nas je delo, spoprijateljili so nas isti napori, spoprijateljila nas je CESTA. Cez kakšno uro \ j sj bomo stisnili raskave, žu- ljave roke z upanjem, da se drugo leto spet vidimo v brigadi. Zopet bomo gradili belo nit, nit, ki bo vezala kraje, ki bo zbliževala ljudi. ODLIČNO PERE Pet sto otrok na letovanju prispel v Hrastnik. Pričakujejo, da bodo pričeli z redno proizvodnjo na tem stroju konec tega meseca. To bo spet velika pridobitev za steklarski kolektiv. Avtomat bo kril skoraj vsa naročila za vse vrste stekleničk do 200 gr, saj jih bo izdelal do 25 tisoč kosov dnevno. V tovarni upajo, da bo šlo vse po sreči. To jim želimo tudi ml. R. V. Hrastniško steklarna v tujini Hrastniška steklarna izdeluje vse vrste steklenih izdelkov za inozemski trg. Vsekakor je za hrastniško tovarno najbolj zanimiv trg Zahodne Nemčije, ki odkupuje 6d nas. precej steklenih Izdelkov. Tudi povpraševanje vnaprej je veliko. Pred tedni je tovarno v Hrastniku obiskal gospod Zam, ki že več let naroča steklene izdelke v Hrastniku. — Predvsem se zanima za kozarce Gebko, HT pokale, vrče z napisi »Gluck auf« raznih velikosti in za razne pepelnike. Z dosedanjimi izdelki steklarne v Hrastniku je popolnoma zadovoljen, kar je za kolektiv tovarne zelo razveseljivo. Razen tega kupca je še več interesentov iz Zahodne Nemčije, vendar zmogljivost hrastniške tovarne ne dopušča izdelovanje večjih količin, ker je povpraševanje po steklenih izdelkih tudi na domačem trgu zelo veliko. ‘ Da ne izgubimo Inozemskih tržišč, je potrebno obdržati kvaliteto steklenih izdelkov 10 Vsako leto organizirajo naše misliti, na ureditev več takih družbene organizacije ln ostali baz. — V Banjolah pri Pulju razne počitniške kolonije za na- ima letovalni center tudi okraj- da se z njo še bolj uveljavimo še najmlajše, bilo st to ob mor- ni odbor ZB NOV Ljubljana, na tujih tržiščih, zlasti pa, ker ju ali pa kje drugod, zlasti v kamor so lz. Trbovelj poklicali so hrastniški tovarni prepo-planinskih krajih. Tudi letos ni 50 otrok. Razpoloženje med trebne devize za njeno rekon-bila skrb za otrok, nič manj- otroki je odlično, vsi so veseli strukcijo. R.V. ša kot ostala leta. Ze meseca ln 5rečni. — Za otroke, katerih maja so letovali v Kraljeviči starši so boljše situirani, so dali starši določen prispevek za letovanje, medtem ko otroci socialno šipkih staršev letujejo brezplačno. % NAROČNIKI ZASAVSKEGA • TEDNIKA IMAJO PRI % MALIH OGLASIH, • OSMRTNICAH IN ZAHVA-® LAH 50-ODSTOTNI POPUST ko ie Horvatič streljal prosti strel iz razdalje 20 m. ir) spolzka žoga Je vratarju ušla spet v mrežo. Domači so vedno1 boli pogosto napadali — in spet je bH Knavp tisti, ki Je dosegel izenačenje. Rudarjeve; so imeli še več priložnosti, toda do konca tekme se položaj ni več spremenil. V vrstah Elektrostrbja Je manjkal samo nilhov standardni srednji krilec, zato Je ta rezultat za Rudarjeve« lep uspeh. Gledalcev je bilo okrog 800. Sodniška trojica Je svojo nalogo dobro opravila. V sredo b0 gostovala na itadio-nu Rudarja »Rljeka«. ki Je član predšolski otroci, ki jih Je bilo po socialnem skrbstvu iz Trbovelj poslano 34, socialno zavarovanje pa jih je poslalo 39-V Stinjanu pri Pulju pa letujejo v petih Izmenah šolski otroci iz Zagorja, Trbovelj ln Hrastnika. Društva prijateljev mladine Iz navedenih občin so organizirala to letovanje, tako da bo do konca šolskih počitnic preživelo v tej koloniji iz vseh treh revirskih krajev 500 otrok. Zavod za aoclalno zavarovanje pa pošilja otroke na letovanje še posebej . Letošnje letovanje Je pokazalo, da je ena sama baza ob morju premalo za revirske potrebe- Prihodnje leto bo treba HRASTNISKA STEKLARNA bo ta tekma ------- bodo' številni ljubitelji nogometa lahko prišli do lepega užitka. KUPUJTE IN NAROČAJTE ..ZASAVSKI TEDNIK- S poti na Hvar Začel se Je pregled najboljših amaterskih družin Če se pelješ z vlakom preko Like do Splita, imaš pred seboj dolgo in utrujajočo vožnjo. Ce pa obiraš z avtom liške ceste brez prometnih znamenj, polne kotanj, na katerih te premetava, da ne veš, kje imaš želodec in kje ostale dele svojega telesa, pa doživljaš tudi svojevrstno lepoto te pokrajine, ki je neizmerno trpela med NOV in s svojimi žrtvami pripomogla do naše osvoboditve. Kilometre in kilometre daleč se voziš po liškem Krasu, kjer ne vidiš razen kamenja, redkega grmičevja in neštetih požganih in opuščenih hiš nobenega prebivalca, skoraj na vsak kilometer pa naletiš na preproste, a okusno izdelane spomenike z vklesanimi imeni padlih borcev, talcev in prebivalstva, ki je končalo v tem zapuščenem predelu naše domovine s požigom ali pokolom, ne glede na staro in mlado. Ni ti potreba kakršnegq koli pojasnjevanja, ki ga v tej zapuščenosti tako ali tako ne moreš dobiti, da si lahko ustvaril predstavo, kaj se je godilo z Liko med narodnoosvobodilno vojno. Živo ti stopijo pred oči' žrtve, ki so morale dati svoje življenje v bratomornem divjanju, da je naposled zmagala pravica. Preko Splita smo prešli na Hvar. Želeli smo izvedeti, pod kakimi pogoji bo nastopala trboveljska dramska družina »Svobode-Center« z igro »Vojak Tanaka« na odprtem odru hvarskega gledališča, kjer skoraj da ni — razen klasične osnove- — nikakega odrskega pripomočka. Kdor ve, kakšne no težave, ki jih moraš premostiti, da ustvariš na nekem odru, še posebej na prostem, kvalitetno delo, in celo v zveznem merilu, bo razumel, da so to reči, ki delajo sive lase c,elo poklicnim dramskim ustvarjalcem. Želeli pa smo prisostvovati tudi prve- mu delu, ki je .bilo uprizorjeno za pričetek pregleda, znanja in sposobnosti amaterskih dramskih družin v zveznem merilu. Tako smo prišli v stik z amaterji dramske družine iz Vinkov cev, ki si je izbrala dramo »Kotorski mornarji«. Ogledali smo si jo, a ganila naj ni! Številni mizanscenski in režiserski spodrsljaji so nas nekako prepričali in okrepili v upanju, da bomo po splošni oceni vsaj za razred boljši — upam, pa tudi, da bo mežiški »Dundo Maroje« imel prodoren uspeh. Le ti dve dramski družini zastopata slovenski dramski amaterizem na Hbaru, med enajstimi odrskimi družinami iz vse Jugoslavije, 'izmed katerih je pet hrvatskih, in sodeč po izvajanju prve, ne bomo zadnji. Dvajsetega avgusta bomo nastopilt. Te* den dni pred nami bodo pokazali svoje sposobnosti mežiški amaterski igralci-Prvič v zgodovini trboveljske drame se bomo predstavili jugoslovanski javnosti-Naša godba je dosegla najvišje priznanje v jugoslovanskem merilu, bivši trboveljski »Slavčki« so ponesli svoj sloves n mednarodni svet, zdaj pa jč na vrsti naša drama, da pokate, kaj zna. Daši je naša drama s tem delom nastopila nekajkrat v Trbovljah, dalje v Velenju in Kočevju, ne podcenjuje nastopa na Hvaru, zato odpravlja še poslednje pomanjkljivosti, ki so bile opažene pri dosedanjih uprizoritvah. Treba pa je poudariti Se nekaj. Tak® gostovanje je združeno z velikimi stroški in če ne bi naleteli na popolno razumevanje pristojnih činiteljev, bi nam bil ta nastop onemogočen, trboveljska drama Pa bi bila osiromašena za pomemben dogodek v zgodovini njenega prizadevanja z° dvig amaterske dramske dejavnosti. RAZPIS za vpis v I. razred rudarskega In elektro odseka Industrijske rudarske šole Trbovlje v šolskem l*u 1959-60. Pogoji: ROJSTVA BREŽICE; Olga KOLARIČ, Zu-Peca vas 46, hčerko; Manja FERENČAK, Ttnje Zb, hčerko; Ma-nja BLATNiK. Lug 53, Bina, Majda ŠTAJNER, Vulem-Krško, Nova Resa ib, sina; Marija AJSTEri, Kiška vas 83. sina; Jožeta MA-LUZ, Drenovec 47, dvojčka; Rozalija CVETKOVIČ, Rigunce 30, bide, Alojzija PUNGnSlC, Veliki Trn 17, s.na; Mihaela MATIJEVIČ, Bušeča vas 8, srna; jofipa PAVLIC, Kraijevac 31, LRH, hčerko-Terezija LAJKOVlC. Sl.novce 12, hčerko; Marija RUGELJ, Sevnica Sina; Jelka DOMITKOVIC Žagaj hčerko; Alojzija ŠERBEC, Sromlje 50, hčerko, TRBOVLJE: Ljudmila MEDVEŠEK, Hrastnik, sina; Marija MAJCEN, Hrastnik, hčerko; Kristina KRAMZAR. Trbovlje, hčerko, Ol-Sa PIKELJ, Zagorje, sina; Marija PFAJFER. Trbovlje, hčerko; Olga KRIŽNIK, Trbovlje, hčerko; Karolina DIVJAK. Trbovlje, s,na; Alojzija LEBEN, Zagorje, hčerko-Zlatka CECEK. Hrastn.k, sina; Marija POVHE, Hrastnik, srna; panl PILDEK. Trbovlje, sina; Iva-ha ZMRZLJAK, Zagorje, hčerko; Mihaela MOKOTAR, Hrastnik, sina-. Terezija PAVELSEK, Trbovlje. hčerko; Justina BORSTNER. Hrastnik, -hčerko; Marija PAN-GERSIC, Trbovlje, sina; Justina ptEBuSAK. Zagorje, sina; Frančiška SPROGAR, Trbovlje, sna; Marta KAUZER, Hrastmk. sina; Anica PLAHUTA Zagorje sina; Favla DRNOVŠEK, Zagorje, hčerko; Regina ŠIROK, Zagorje, sina; Kristina ČERNELIČ. Dol pri Hrastniku, sina; Marica PAVSlC, Zagorje, srna. POROKE BREŽICE; Porok ni bilo. TRBOVLJE: DUŠAN MALO- VRH, rudarski tehnik lz Trbovelj d IVANA VODENAV, uslužbenka iz Radeč- FRANC JEZ, strojni rehnik iz Trbovelj in PAVLI JAKLIČ, frizerka iz Trbovelj, FRANC SLADIC, delavec Iz Trbovelj in ANICA STROVs. uslužbenka lz Trbovelj. SMRTI BREŽICE; Smrti n. bilo. TRBOVLJE: Filip JUG, čevljar, star 67 let; Karolina DRNOVŠEK, gospodinja, stara 75 let. PREKLIC Preklicujem očitek, Izrečen 26. 7. 1959 Leopoldu Strgaršku lz Dobovca v gostilni »Pri Krajšku« ter se mu zahvaljujem, da Je odstopil od tožbe. — Miha Strgar-šek, Dobovec. OBVESTILA Protituberkulczni dispanzer Brežice obvešča vse ambulante na območju občin: Videm-Krško, Senovo. Sevnica ln Brežice, kakor tud, vse bolnike omenjenega dispanzerja. da ne bo posloval od 10 8. 1959 do 20. 9. 1959 zaradi rednih letnih dopustov. Uprava. KINO KINO »DELAVSKI DOM« TRBOVLJE: 5. in 6. avgusta poljski film »SREČANJE«; 7. — 10. avgusta amer. film — »DETEKTIVSKA ZGODBA«; 11. — 13 avgusta franc, film »SPLETKAR«. KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: S. — 10. avgusta franc, kriminalni film »ULICA SANJ«:«14. — 17. avgusta amer. barvni cinem. film »NEPOZNANI JE PRIŠEL«. KINO »ZASAVJE« V TRBOVLJAH 8. — 10. avgusta amer. kavb. barvni film »DIMNI SIGNAL«: 15. — 17. avgusta amer. barvni film »DOŽIVLJAJI KAPETANA VAJTA«. KINO »SVOBODA« KISOVEC — Zagorje: 5. In 6. avgusta mehiška drama »MIDVA«; 8. in 9. av-gnsta amer. barvni zabavni film »YANKEE NA DVORU KRALJA ARTURA«; 12 )n 13. avg. franc, krim. film »INŠPEKTOR LJUBI GNEČO«.' mai i nni mri OLJNATE slike, vsakovrstne, po predlogi ali po naravi. Povečujem fotografije. Solidno v ceni ln izdelavi. Svagelj, Trbovlje. Kolektiv podjetja KERAMIKE IN ELEKTR0-P0RCELANA, IZLAKE čestita vsem občanom za 9. praznik občine Zagorje avgust - Proizvajamo; stiskani ln vliti elektreporcelan, varovalne patrone, avtovarovalke, Bregman pipice ln uvodnlce — kompletne ln nekompletne. — Sprejemataio naročila tudi ■ po željah kupca. ZARADI STAROSTI in bolezni prodam malo posestvo 2 ha n a. Nad pol gozda, nekaj vinograda In brajde, sadovnjak z različnim sadjem. 15 minut od glavne ceste Sevnica — Planina. Cena 250.000 d n. Naslov Konrad Ze- me, p. Zabukovje, Sevnica ob Savi. SLUŽBO DOBI pridna m poštena gosp. pomočnica z znanjem kuhanja. Ponudbo poslati na naslov: Štajner, Videm-Krško. Nova Resa 17. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00 , 8.00, 10 00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.3o v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak "delavnik ob 1215. Oddajo »Naši poslušale; čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih ih sobotah ob 14.35. ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. SREDA, 5. AVGUSTA 8.20 Mladinski radijsfc, roman v nadaljevanjih *— James Krtiss: Srečni otoki v zavetrju; 8 35 Mladi pevci in godci v preteklem letu; 10.10 Melodije a la carte; 11.00 Iz slovenske instrumentalne glasbe- 11.30 S popevkami po svetu: 14.10 Igra plesni orkester Willy Berking; 16 00 Naš; popotniki na tujem — Polde Pristavec: Ob skal sem Švedsko; 17.30 Igrajo znani plesni orkestri in ansambli; 18.45 Razgovor; o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Luči velemesta (zabavna glasbena oddaja s konferanso). ČETRTEK, I. avgusta 8.05 Oddaja za cicibane; 9.00 Nastopajo veliki zabavni orkestri; 10.10 Za ljubitelje popevk; 11.15 V narodnem tonu; 11.50 Za dom ln žene; 12.00 Ciganski napevi; 12.25 Narodne ob spremljavi harmonike; 13 30 Poje komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Milka Skoberneta; 15.30 Popevke se vrstijo; 17.10 Veselj zvoki iz Bostona; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK. 7. avgusta 9.00 Umetne m narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 9.45 Pet pevcev — pet popevk; 10.40 Od valčka do calypsa; 12.00 Pozdravi za naše mlade poslušalce; 12.25 Veseli intermezzo: 12.40 Mali vokalni ansambli pojb slovenske narodne ln umetne pesmi; 14 10 Po domače v dvo- in tričetrtinskem taktu; 16.00 Športna reportaža; 16.45 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana; 17.05 Razgovor z volivci; 18.15 Poje Duo iz Kvarnera; 20.00 Pojeta Zlata Gašperšič in Bruno Petrall; 20.15 Tedenski zu-nanje-političnl pregled. SOBOTA, 8. avgusta 8.40 Mladina poje; 10.10 Pojeta Ines Taddio ln Marcel Fabris; 11.00 Na. vrtiljaku zabavnih zvokov; 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 12.00 Alpski zvoki; 12.25 Pesmi iz Medjimurja in Posavine; 12.45 Valčki Johanna Straussa; 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Uganite kaj igramo; 17.10 Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Brežice prodaja naslednja osnovna sredstva: motorno koto »Bemadet« 650 ccm s prikolico, motorno kolo »Bianchi« 350 ccm. Ogled motorjev in pogoji prodaje pri obratu »Kmetijska strojna postaja Brežice« —Agroservis. Motorji se bodo prodali najboljšemu ponudniku' do 30. 8. 1959. Kmetijska proizvajalna poslovna zveza BREŽICE PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 29. ŠTEVILKE Prayilna rešitev naše nagradne uganke, ki smo jo prinesli v 29. številki našega lista,- se glasi: MIŠKA. Žreb je prisodil nagrado za rešitev te uganke Elči BUKOVEC, učenki 3.b razreda osnovne šole, pošta Trbovlje, Gabrsko 22, Nagrado ji bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO * NAGRADNI REBUS ZA PIONIRJE 5 L + Ce ste ga rešili, nam pošljite odgovor na rebus do nedelje, 16. avgusta opoldne na uredništvo. Tudi za rešitev tega rebusa imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste p^all, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ste ga obiskovali preteklo šolsko" leto, nadalje pošto in' kraj, kjer ste doma.' Vsem našim mladim bralcem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO Zvoki za vedro sobotno popoldne; 18.15 Poje Planinski oktet; 18.45 Okno v svet; 81.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za* naše Izseljence. I. RUDARSKI ODSEK: Sprejetih bo 65 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti najmanj 6 razredov osemletke. V koledarskem letu 1958 mora dopolniti 15. leto starosti in sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno in duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. NEDELJA, 9. avgusta 7.15 Polke ln valčki v izvedbi velikih simfoničnih orkestrov; 8.00 Mladinska radijska igra — Oliver Butterwort: Dogodek v Freedomu (pon.); 9.40 Partizanske pesmi; — 10.00 še pomnite, tovar šl .* . 10.30 Iz narodne skrinje; 13.30 Za našo vas; 16.00 Humoreska tega tedna — Dušan Mevlja: Človek išče sen. co; 17.00 60 minut športa in g as-be; 20.00 Nedeljski« intervju; 21.00 športna poročila, \ PONEDELJEK. 10. avgusta 8.05 Domači napevi izpad zelenega Pohorja; 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James Krilss: Srečn otoki v zavetrju; 10.40 Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 11.35 Zg ljubitelje oopevk; 12.25 Venček slovenskih narodnih; 13.30 Bosanske narodne pesmi; 14.10 Sedem pevcev — sedem popevk; 16.00 Listi iz domače književnosti — Ciril Kosmač: Ringa-raja; 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.10 Poje zbor »Jože Mokrič« p. v. Slavka Mihelčiča; 20.30 Domače aktualnosti. TOREK. u. avgusta 8.05 Oddaja za otroke; 8.45 Pet pevcev — pet popevk; 11.00 Za dom in žene: 12.25 Igra Jan Cor-duwener s svojm ansamblom; 14.15 Pojo bratje Pirnat jz Jarš; 15.30 Pesmi o morju; 16.00 Novost na knjižni polici — S. Wolf: Vas v džungli; 16.45 Igra Ljubljanski : jazz ansambel: 18.30 Od tu in tam; 20.00 Poje komorni zbor akademikov iz Valparaisa v Čilu. II. ELEKTRO ODSEK: Sprejetih bo 20 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti 8 razredov osemletke ali 4 razrede nižje gimnazije. Biti mora telesno ln duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Ako se bo priglasilo več kandidatov, kakor predvideva plan vpisa, bodo sprejeti tisti, ki bodo uspešno opravili sprejemni izpit lz slovenskega jezika in računstva z geometrlju. šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobilo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro pa za obratne električarje. Mladinci ki se žele vpisati, moralo ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo In j| priložiti naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo. 2. Izpisek iz matične knjige rojenih (rojstni Ust), 3. listino, ki prikazuje potek in uspeh šolanja v osnovni šoli os. gimnaziji (Izda šola, kjer se je kandidat šolal), 4. mnenje šole o sposobnosti ln nagnjenjih kandidata (Izpolni šola, kjer se je kandidat šolal), 5. potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1959, 6. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo Izven Trbovelj), * 7. potrdilo o višini otroškega dodatka. • Potrdila od 3-r7 so kolkovine prosta. Nekolkovanih prošenj ln prošen/ brez zgoraj naštetih dokumentov ne bomo upoštevali. . Učenci prejmejo v času šolanja redne mesečne nagrade 2.799 do 4.790 din. Razen teh rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina je odvisna od učnega uspeha. Vsakoletno prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vse ostale zaščitne predmete za Izvajanje praktičnega pouka in šolske potrebščine. Pri šoli Je internat, ki nudi učencenfl popolno oskrbo, to Je prenočišče/ prehrano, pranie osebnega perila In delovne obleke, krpanje perila ter pomoč pri učenju. Prošnje Je vložiti na ravnateljstvo šole najpozneje do 20. avgusta 1959. Trbovlje, 4. Junija 1959. Ravnateljstvo šole. GOSPODARSKA ORGANIZACIJA: TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA« TRBOVLJE BILANCA NA DAN 31. JANUARJA 1958 AKTIVA PASIVA Zap. i Postavka Znesek 7.ap Postavka Znesek št. (v 090 din) Št (v 009 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 22,238 1. Sklad osnovnih sredstev 4,006 2. Denarna sredstva osnovnih '2. Drugi viri osnovnih sredstev 19.761 sredstev 1,487 B. Viri sredstev skupne po- B. Sredstva skupne. potrošnje trošnje 3. Sredstva skupne potrošnje 4. Denarna sredstva skupne po- - 3. Sklad skupne potrošnje 4. Drugi viri sredstev skupne potrošnje 174 trošnje 174 C. Virj obratnih sredstev C. Obratna sredstva 5. Sklad obratnih sredstev 6. Skupna obratna sredstva 51,378 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Izločena sredstva D. Rezervni sklad* in drugi 6. Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 7. Denarna sredstva nerazporeje- ' 1,120 7. ftezervnt sklad in drugi skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev 1,126 486 nih sredstev — E. Viri sredstev v obračunu In E. Sredstva v obračunu in dru- ostala pasiva ga aktiva 9. Kratkoročni krediti la obratna 8. Kupci in druge terjatve 7,562 sredstva 32,544 9. Druga aktiva 407 10. Dobavitelji ln druge obveze 24,744 „ = 'Skupaj. IH. Druga pasiva 1,129 84,366 Skupaj: 84,366 Opomba: Podatki' se vnašajo , lz glavnih kolon- obrazca št,- 1. »- Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora; Direktor: Schmlt Jelena Perme Anton Rozina Franc ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ZAGORJE - 9. AVGUST 1959 čestitajo vsem delovnim ljudem in prebivalcem na področju občine Zagorje, hkrati pa pošiljajo borbene pozdrave ob 40. obletnici KPJ Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza ' Občinski odbor ZVVI Zagorje OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor LMS Občinski odbor ZB NOV KOLEKTIVI INDUSTRIJSKIH, OBRTNIH IN OSTALIH PODJETIJ nlca, Zagorje - Komunalno podjetje, Zagorje - Lesno predelovalno podjetje, Zagorje - Radio center, Zagorje -Strojno pletilstvo, Zagorje - Škrinjar Maks, mizarstvo, Zagorje - Trgovsko podjetje »Galanterija - papir«, Zagorje - Zdravstveni dom, Zagorje - Kino Triglav, Zagorje - Klavnica, Loke-Klsovec - Gradbeno podjetje,.Zagorje Rudnik rjavega premoga Zagorje -Podjetje keramike In elektroporcela-na, Izlake - Kmetijska zadruga, Izlake - Kmetijska zadruga Mlinše - Komunalna banka, Zagorje - Tovarna konfekcije »Sava«, Zagorje - Industrija gradbenega materiala, Zagorje - Trgovsko podjetje »Potrošnja«, Zagorje - Gostinstvo, Zagorje - Avtoprevoz, Zagorje - Čevljarstvo, Zagorje - Klav- Naj živi praznik zagorske občine 9. avgust 19591 F**-.. * FiTiiTi iimfmBr* jut M Jr i * -lafj i irinr- PRIZOR IZ FILMA .VLAK BREZ VOZNEGA REDA«, KI JE DOBIL TUDI V PULJU ODLIČNO OCENO »TRI ČETRTINE SONCA« - najboljši film? Za Številne režiserje In ustvarjalce sedme umetnosti je bil filmski festival v Pulju letos v soncu, a tudi v senci. V soncu ra tiste, ki so s svojimi prikazanimi filmi dosegli uspeh, v senci pa za tiste, ki so ostali v senci. Letošnji filmski festival v Pulju je v znamenju 40-ltit-nice KPJ- Temu primerni so tudi filmi, ki imajo tematiko iz NOV in iz dni borbe naše Partije. Vsega skupaj so na festivalu prikazali 18 celovečernih filmov, od katerih jih je nad polovico iz časov narbdnoosvo-bo^lne vojne. V času, ko berete te vrstice,, je na programu zadnli dan festivala še film DOBRI STARI PIANINO (v proizvodnji Triglav filma) režiserja Franca Kosmača ter nosi-teljev glavnih vlog Berta Sotlarja in Vide Kuharjeve. Najresnejši kandidati za nagrade so brezdvomno filmi: Vlak brez voznega reda, Tri četrtine sonca, Pet minut raja. Dobri stari pianino, Vrata ostanejo odprta in še nekateri. V sredo 5. avgusta zvečer, bo zaključen VI. filmski festival v Pulju in znani tudi rezultati — nagrajeni filmi. Prvi dan festivala v Pulju n; prinesel nobenih iznenadenj. Pričakovani film OSMA VRATA v režiji lanskoletnega nagrajenca, filma H--8, je razočaral številne gledalce prvega dne. Do nekatere mere je vžgal film POGON B, ki so ga prikazali drugi dan filma in ki obravnava borbo delavcev, da odkrijejo nahajališče nafte. Kljub vsem težavam in zaprekam, ki jih prikazuje film, končno v svojim delu le uspejo. V tem filmu Izstopa lik Karakasa, ki je dolga leta delal' "a naftnih poljih po svetu, Igralec Pavle Vuiijlč, ki je v filmu upodob.ll Karakasa, je bil lznenadenje in največje odkritje naše kinematografije v zadnjih dveh letih-Režiser Vojislav Nano.vič je s tem filmom uspel delno ter je bil boljši kot film prvega dne festivala’ — Koprodukcijski film DUBROVSKI, ki so ga prikazali še Istega dne, ni - bil por-ebno toplo sprejet od fe- stivalske publike- Prevladovalo je tudi splošno mnenje, da bi bilo potrebno, da koprodukcijskih filmov sploh ne prikazujejo na festivalu. Tretji dan festivala so vrteli film režiserja Pjera Majhrov-skega NOČI IN JUTRA. Tudi dobri igralci, med njimi na primer Marija Kohn, niso mogli narediti vsega, niti režija, če , je namreč scenarij filma slab. — Majhno osvežitev v areni je napravil četrti dan film F razit iška Capa VRATA OSTANEJO ODPRTA. Po treh dneh slabih filmov je bil ta film, kakor smo pravkar rekli, prava posvežitev, čeravno niti ta ni bil najboljši. Toda festivalska publika mu je z večkratnim gromovitim aplavzom dala priznanje, d asi, kot smo omenili, film ni bil najboljši. — Drugi film, prikazan istega dne VIZA ZLA, v režiji Franca Štiglica, je bil v areni sprejel povprečno. Več pa tudi ni bilo pričakovati od njega. VLAK BREZ VOZNEGA REDA. — Ta film smo imeli priliko pred dobrimi tremi tedni videti že v Trbovljah, kjer je bil od vseh gledalcev lepo sprejet, in je film, ki je že v Cannesu doživel dobro oceno in tudi v puljski areni ni razočaral. Med vsemi v Pulju prikazanimi filmi je film »Vlak brez voznega reda«, ki ga je režiral Veljko Bulajič (v proizvodnji Jadran filma Zagreb), prav gotovo’ najresnejši kandidat za prvo mesto. Sesti dan festivala so končno le zavrteli film SAM. Režiral ga je Vladimir Pogači č. Do zadnjega se namreč ni vedelo, ali bo ta film sploh na sporedu ali ne. Spdr okrog avtorske pravice so začasno rešili in dovolili prikazovanje tega filma v, areni. Toda tudi film »Sam« je navzlic temu ostal — sam. V naslednjih dneh filmskega festivala so bili še dobro ocenjeni filmi: TRI ČETRTINE SONCA (v proizvodnji Triglav filma Ljubljana) v režiji Jožeta Babiča, nadalje film PET MINUT RAJA (proizvodnja Bosna film) v režiji Igorja Pretnarja, KAMFO MAMULA (proizvodnja Avala film) v režiji Velimirja Stojanoviča in drugi. Podrobnih ocen in razvrstitve prikazanih filmov ob zaključku redakcije te številke našega tednika še nimamo, ker se festival v Pulju zaključuje šele danes, 5. avgusta zvečetr. Prav poseben poudarek pa je treba dati kratko- In dolgome-tražnim filmom, med katerimi so bili nekateri odlični lq tudi lepo sprejeti, tako na primer film »Štiri desetletja«, »Veliko stoletje«, »Življenje Moša PL jade« in še drugi. Pulj je bil v dneh od 25. julija do 5. avgusta t. 1. prizorišče moči In kaikovosti sodobnega jugoslovanskega filma. Na njegovem festivalu smo spet videli, kaj zmoremo prikazati in kakšna je naša filmska ustvarjalnost, pri čemer je treba pripomniti, da te naše sposobnosti prav gotovo še niso Izčrpane in da bi naša kinematografija lahko dala več, kot pa smo imeli, priliko videti. In še za zaključek: v Pulju naj bi se prikazovali samo filmi, ki jih niso vrteli še v nobenem kinematografu — ne pa da je bila več kot polovica v Pulju predvajanih filmov že na sporedu jugoslovanskih kinematografov. nekateri od njih celo v tujini. Kljub vsemu lahko rečemo, kot smo omenili že spočetka, da so filmi, ki so bili dobri, ostali na soncu, najslabši pa morajo ostati v senci... V eni izmed naslednjih številk se bomo še "povrnili na ustvarjalnost jugoslovanske kinematograf lije In tudi navedli, kateri kinematografi v Zasavju bodo prihodnje leto predvajali v Pulju prikazane filme. Po naših infarmacHah so večino