glasilo KS za Dobeno, Loko, Mengeš in Topole številka 7 / letnik II / mali traven /1994 AR lEir lEb -J^H JP JEL 5^ JEL SEMESADIKE Hribarjeva 7, Mengeš tel.: 738 - 420 odprto od 9. do 12, ure od 15. do 19. ure v soboto od 9. do 12. ure Vas vabi k nakupu spomladanskih ženskih, moških in otroških čevljev tet hišnih copat ob nakupu nad 10.000,00 SIT praktično darilo AVTOSOLA MENGEŠ Dne 11.5.94 ob 16.00 prirejamo brezplačni tečaj CEP za -voznike A in B kategorije v prostorih avtošole na Trdinovem trgu 14 (nasproti Melodije). Nudimo: ♦ brezplačni društveni izpit ♦ kreditiramo 'vožnjo ♦ za dijake 5% popusta ♦ ugodne cene Informacije in prijave sprejemamo vsak delavnik od 16.00 do 17.00 na tel. 739 - 621 ali osebno v prostorih avtošole RETOS. Želimo vam prijetno počutje v naši šoli in srečno vožnjo! CELOTNA PONUDBA PISARNIŠKEGA MATERIALA, TISKOVINE FOTOKOPIRNI IN RAČUNALNIŠKI PAPIR, TRAKOVI ZA BLAGAJNE, PISALA, DISKETE, ŠOLSKE POTREBŠČINE IN UČBENIKI ČB IN BARVNO FOTOKOPIRANJE, RAČUNSKI STROJČKI, KALKULATORJI, PISALNI STROJI, INE KNJIGARNA IN PAPIRNICA TELEFON & FAX: 061 / 812-989 DOSTAVA Hiša Izredne Ponudbe (HIP) LJUBLJAN^KA_2JADUPLICA ODPRTXk"€rrJ8-l^^ CELOTNA PONUDBA PISARNIŠKEGA MATERIALA, TISKOVINE FOTOKOPIRNI IN RAČUNALNIŠKI PAPIR, TRAKOVI ZA BLAGAJNE, PISALA, DISKETE, ŠOLSKE POTREBŠČINE IN UČBENIKI ČB IN BARVNO FOTOKOPIRANJE, RAČUNSKI STROJČKI, KALKULATORJI, PISALNI STROJI, 13H Naročeno blago vam icdcvliuc biez-plcčuc, nt oleci^ 1112 l UVODNIK KAZALO Spoštovani! Intenzivnost dogodkov, ki si sledijo, je velika, I saj je tempo neizprosen, čas pa je tudi stvar, ki je neponovljiva po svoji naravi in se je ne da ustavljati. Vse je pač pogojeno z naravnimi zakoni, delamo po svojih zmožnostih in močeh mnogoterih mnenj in stališč. Naj še enkrat poudarim, da je Mengšan glasilo, namenjeno prvenstveno vam, spoštovani krajani, in ni samo sebi namen. Vanj natrpamo kar največ informacij, ki vas lahko oziroma morajo zanimati. Prenekaterl se ustavi pri meni doma In ml potoži o določeni problematiki. Že po tem vem, da je le površno prelistal Mengšana, čeprav poskuša preko ustvarjalcev biti kar se da ustvarjalen, izviren, informativen In zabaven. Glasilo je last vas In nas, ustvarjamo ga s svojimi predlogi, ocenami, kritikami in podobno, preko njega se lahko pomenimo o določeni problematiki. Navadimo se skupno misliti, usklajevati različna stališča in Iskati kompromise v vsakdanjem življenju, saj Imamo, vse prls-tojnostl, da ponovno postanemo občina. Preteklo soboto smo uspešno odprli projekt Alpskih cest, s katerim se tudi Mengeš vključuje v turistično ponudbo, vsekakor pa je od nas samih odvisno, kako uspešno se bomo predstavljali vtem pogledu. Dan pozneje smo v dvorani Kulturnega doma gostili Gibanje slovenskih žensk za demokracijo, ki so pripravile prijeten kulturni program In povabile nekaj opaznih gostov Iz političnega življenja. Prireditev je bila namenjena predstavnicam ženskega sveta s podelitvijo priznanj nekaterim najbolj neopaženim ženskam, ki pa vseeno s svojim humanim delom skušajo prispevati svoj delež za lepši svet. Omembe vreden je tudi podatek, da je v tem mesecu dobilo Dobeno svojo gasilsko sireno, ki je nepogrešljiva za varnost ljudi in premoženja. Se pojasnilo: fotografij in rokopisov ne hon-orlramo, saj KS Mengeš težko zagotavlja sredstva za Izdajo časopisa, veliko pa prispeva tudi podjetje Ml AMIGO. i pa se trudimo biti odprti za vsakovrstno pozitivno dejavnost pri nas! predsednik KS Mengeš Janez Per Spoštovane bralke, dragi bralci! Mesec je naokrog, še obrnemo se ne dobro. Pred nami je že sedma številka, ki ostaja še naprej tako obsežna, čeprav smo, priznam, računali na zmanjšanje. V naših krajih je zelo živahno, vedno je kaj novega, takega, kar je treba povedati tudi drugim, prijateljem, znancem, sosedom. Iengšan nI namenjen obrekovanju, pač pa poštenemu sporočanju prijetnih, pa tudi malo manj prijetnih novic. Da to drži, dokazujete sami, ko nam odmevate. Ideje so dragocene za rast kvalitete časopisa. Nimamo cenzure, ko bi ocenjevali, kaj še sme v objavo. Veseli nas, ker se nam ni potrebno ukvarjati s problemom napolniti strani našega, po vsej Sloveniji, celo v tujini branega mesečnika. Utrip življenja v Mengšu pa sem čutila tudi pred nekaj dnevi, ko sem bila na tiskovni konferenci v glavnem mestu sedanje občine. Vzrok za to je bilo Praznovanje v Domžalah, pa smo imeli o našem delu in napredku kaj povedati, celo prekiniti so nas morali, da ne bi osenčlli teniškega prvenstva Slovenia Open, Milijon tulipanov v Volčjem Potoku ter sejem obrti In podjetništva domžalske občine, ki bo prvi teden naslednjega meseca. Iagradne uganke pa postajajo vedno bolj aktualne, rešitve dobivamo celo po faxu, druge so narejene v stilu praznikov, papirnati plrh smo shranili v arhiv, čeprav je na njem pravilna rešitev. Dragi bralci, postanite tudi vi naši dopisniki! Verjetno še marsikaj ostaja skrivnost za nas, če nam o tem ne poveste ničesar. Želim vam, da si praznike okrog 1. maja privoščite za pravi počitek! Do poletnih počitnic je še daleč! Tatjana Sivec Strmšek, gl. urednica UVODNIK......................................3 G. PETER SITAR............................4 ŽIVLJENJE KS............................5-8 LIPA V LOKI..................................5 NOVOGRADNJE............................6 O MENGEŠKEM GRBU..................7 OBNOVA LOŠKE CERKVE.............8 ŽUPAN NA OBISKU.......................9 VPRAŠANJA IN ODGOVORI..........9 VAŠA POŠTA.........................10-11 NAŠA ŠOLA.................................12 USTVARJALNOST MLADIH.........12 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI ..13-14 KULTURNI SPOMENIKI...............18 KULTURA...............................16-17 DRUŠTVA..............................18-19 ...SEVAM PREDSTAVI...........20-21 ŠPORT...................................22-25 DOBROTA JE SIROTA..................26 ZANIMIVOSTI..............................27 NARAVA......................................28 ZDRAVJE..........................„,........29 IN MEMORIAM............................30 OBVESTILA............................30-31 Ml MED SEBOJ...........................32 GOSPODINJSKI NASVETI...........33 RAČUNALNIŠTVO.......................33 MENGŠAN, meseCnik KS MENGEŠ Uredništvo: Slovenska 28, Mengeš telefon/telefax: (061) 737- 317 Žiro račun: 50120- 603 - 55739 Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (glavna urednica), Janez Per (odgovorni urednik), Marija Cvetek, Jože Vahtar, Jože Brojan, Ivan Sivec (člani) Računalniški prelom: Matjaž Martinec Slike na naslovnici: zgoraj Mengeške vežice, spodaj pomladanski motiv, foto Brane Ravnikar Izdaja: Ml AMIGO d.o.o. Mengšan izhaja v nakladi 2500 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena brezplačno na dom. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Tisk: Skok, Radomlje PREDSTAVLJAMO VAM PETRA SITARJA Peter Sitar Direktor, oh, kako spoštovano in cenjeno delo, predvsem pa naporno! Biti direktor je želja marsikoga, ki tega dela v resnici ne pozna, ve samo, da glava podjetja potuje, hodi na kosila, večerje, je lepo oblečen, po možnosti ima tudi lep avto. Mengšan se je za aprilsko številko odločil v goste povabiti pristnega Mengšana, Petra Sitarja, rojenega pri Regovcu na Jelovškovi ulici. Peter je najstarejši od petih otrok. V šolo je hodil v Mengšu, za mizarja pa se je izučil pri Štempeljnu, srednjo in višjo lesarsko šolo je končal v Ljubljani. Kje se je začela vaša službena pot? Spomladi leta 1966 sem se zaposlil v LIP Radomlje kot vodja priprave dela. Takrat nI bilo tako kot danes. Čakali so nas z odprtimi rokami, danes se pa bojijo šolanega kadra, ker je preveč ljudi z izobrazbo. Mora biti razmerje med kvalificiranimi delavci In tistimi z višjo izobrazbo, sicer je razmerje porušeno. Mladi ste bili in brez izkušenj, ko ste nastopili svoje delo. Kako je bilo? Vrgli so me v vodo in sem splaval. Vsi niso. Vmes sem služil tudi vojaški rok. Koliko časa ste delali v tej tovarni? Po štirih letih sem službo zamenjal In šest let delal v Ljubljani v Lesnini v izvozu. Pridobil sem veliko strokovnega znanja. Verjetno znate kakšnega od svetovnih jezikov! Pri delu, ki sem ga opravljal - dogovor za delo, tehnično področje za izvoz, koordinacija s podjetji, kontrola kvalitete - sem uporabljal znanje angleškega In nemškega jezika. Služba je bila razgibana, pa ste kljub temu odšli v Menino! Takrat smo vsi začenjali ob šestih zjutraj In ker še ni bilo črnuške obvoznice, smo do Ljubljane vozili eno uro. Poiskal sem si bližje delo. V Menini vztrajate že 17 let. Ni to veliko? Začel sem kot vodja tehničnega sektorja. Po enem letu mojega dela so razpisali prosto mesto direktorja. Na predlog sodelavcev sem se javil na drugi razpis in bil izbran. Lepo je biti direktor 16 let?! V podjetju z dvesto delavci je treba delati normalno, pomembna je organizacija in planiranje. V podjetju je najlepše biti drugi ali tretji, prvi vedno odgovarja za vse. Odločitve pridejo s strani večine, niso pa po volji vseh. Če delaš, morajo rezultati priti sami po sebi, čeprav z zamikom. Med delavci in vodstvom podjetja mora biti sodelovanje. Pri vas je sodelovanje... Če pridejo delavci z boljšo idejo, kot je moja, se pustim prepričati. Menina je sinonim za izdelavo krst. Mi smo največji proizvajalci in Izdelovalci krst v svetu, celo v svetu bolj poznani kot doma. Tri četrtine naše proizvodnje gre v izvoz, največ v Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, na Madžarsko. Naša kvaliteta je visoka. Biti najcenejši in najboljši je geslo najboljših. To drži tudi za vas? Seveda, to je naše geslo. Kako pa je z delavci? Imajo kakšne predsodke, ker izdelujejo ravno krste? Tudi krste so pohištvo in na to je treba gledati pravilno. Ob pregledu kataloga ponudbe lahko vidite, kaj vse se da narediti. Naša površinska obdelava je na zelo visoki ravni In se lahko kosa z vsako tovarno pohištva pri nas. Zaposlujete nove kadre. Kako vam to uspe? Zaposlujemo po potrebi. V lanskem letu smo zaposlili 3.5% delavcev na število zaposlenih, kar je veliko. Štipendiramo pa samo poklicno šolo. Kot direktor ste veliko potovali. Kolegi in delavci so bili gotovo zavidljivi. Kako je pravzaprav s službenimi potmi? Še vedno mi služba vzame zelo veliko časa. Službenih potov je sedaj, ko ni več trga z državami bivše Jugoslavije, manj. Pa kljub temu bi bil dostikrat raje doma, kot pa da moram zelo zgodaj na pot ne glede na vreme In utrujenost. Vam sploh še ostane kaj časa za kaj drugega? Služba mi pomeni tudi hobl, sem pa član lovske družine, le ljubiteljsko, se razume. Z ženo imata tri otroke, dva fanta in eno dekle. Vas pogrešajo? Sedaj, ko so že večji, je boljše. Veliko sem zdoma. Tudi na počitnice hodimo malo, le deset dni na leto, več nam pa niti ne ustreza, kajti pogrešamo Mengeš. Oba s soprogo sva rojena Mengšana In tako smo sedaj kar vsi navezani na Mengeš. Tudi gospa je na vodilnem mestu. Kako to usklajujeta doma? Doma nikdar ne govoriva o službi. Prepričan sem, da je to edino pravilno, sicer se problemi samo prenašajo. Kako pa gledate na življenje v Mengšu? Na kulturnem področju se je v zadnjem času zelo veliko naredilo. Naš kraj je v tem pogledu daleč pred drugimi. Velika večina je domačinov in to pripomore k temu. Na gospodarskem področju pa nisem prav posebno zadovoljen, le Lek in Filc sta napredovala, ostali pa bolj malo. Kot direktorja vas moram, gospod Sitar, vprašati, kako gledate na sedanjo politično oblast? Vesel sem vsakega napredka In tudi sedanja demokracija je velik napredek. Direktorji moramo biti nevtralni, vse moramo argumentirati z dejstvi, če hočemo, da na nas ne pritiskajo. Prijetno se je pogovarjati s človekom, ki je že toliko let zelo uspešen direktor, v privatnem življenju pa tako preprost, da bi si takih direktorjev želeli povsod. Gospod Sitar, želimo vam še veliko poslovnih uspehov! Tatjana Sivec Strmšek ' SS ^ i* - ¡P 10 -S; „ p) £> * .g o rr CS ^ C/ ■M 4 RAZPIS ŽIVLJENJE KS LIPA V LOKI Na podlagi 39. člena Statuta KS Mengeš svet KS Mengeš objavlja javni razpis (relekcija) za prosta dela in naloge tajnika KS Mengeš. Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti najmanj srednjo izobrazbo ekonomske, upravne ali druge primerne smeri, ■ imeti ustrezne strokovne, organizacijske in moralne kvalitete za opravljanje tajniških del, - imeti najmanj štiri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih. Poskusna doba traja dva meseca. Izbrani kandidat bo imenovan za čas do uvedbe lokalne samouprave občine Mengeš. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po izbiri. Kandidati naj prijave pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od objave javnega razpisa na naslov: KS Mengeš, Zavrti 2, 61234 Mengeš, z oznako "ZA RAZPIS". 23. april 1994 Saniranje lipe v Loki pri Mengšu Arboretum Volčji Potok je opravil sanacijo lipe, saj bi jo bilo glede na stanje, v kakršnem je bila, smotrno odstraniti in zasaditi novo. Lipa raste nekaj metrov od potoka Pšata za gasilskim domom v Loki in je v sorazmerno slabem stanju. Približno tretjina vej je suhih. Zaradi bližine objektov, kot je garaža gasilskega društva in garaža gospoda Urbanije, pomeni tudi neposredno nevarnost. Zlasti nevarna je ob vetrovnem vremenu. Lipa je visoka med 25 in 30 metri. Ima dva vrhova. Če upoštevamo bližino vode, soliterno rast, ostale rastne pogoje ter premer debla (1.30 m nad tlemi je cca 80 cm), je lipa stara po oceni okoli 70-85 let (računana rast je med 4 in 5 mm letno). Pri delnem odkopu se je pokazalo, da je lubje zelo poškodovano (10 cm in 30 cm od trenutne nivélete). Lipa je bila verjetno postopoma zasipavana. Višina nasipa je približno 1.20 m nad koreninskim vratom. Poleg tega je vsa leta "služIla" kot opornik za ravnanje železnih armatur. Tu je lubje tako močno poškodovalo, da je zdravega lubja samo še za okoli 27 cm. To pa je bistveno premalo za normalno rast. Popolna sanacija takih poškodb ni možna. L ipo smo obžagali in znižali. S tem posegom smo jo deloma razbremenili, odpravili nevarnost vetroloma ter jo očistili suhih vej. Rane so bile po posegu zavarovane s posebno smolo, ki preprečuje nadaljnje gnitje ter pospešuje tvorbo tkiva na novih ranah. Poseg je bil opravljen 31.3.1994. Vse to je povedal vodja strokovne skupine g. Marko Mikuletič iz Arboretuma Volčji Potok, ki je ta poseg izvedla. foto: Martin Ogrinc IZ MENGŠA NI BILO KLICA Vaša hišna številka in Gorenjski glas Odkar v Gorenjskem glasu objavljamo nagradno igro "Vsak teden - ena srečna družina več", ki jo določi naključno izbrana hišna številka - igro objavljamo ob torkih - je naša telefonska številka 064 223-111 med največkrat klicanimi. Marsikdo pokliče "za vsak slučaj", da ne bi zamudil, najbolj pogosti pa so klici iz družin, ki stanujejo na srečnem naslovu. Kajti, večidel je izžrebana hišna številka na večstnovanjski hiši in zato velja pravilo; kdor prvi najde svojo hišno številko v Gorenjskem glasu in prvi pokliče v uredništvo, dobi nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Vtorek je bila srečna hišna številka MENGEŠ, LIPARJEVA 5. Do predvčerajšnjim do 14. ure nas s tega naslova nI poklical nihče (je pa klicalo veliko drugih) in prvič se je zgodilo, da ne predstavljamo nagrajene srečne družine. Torej ravno obratno kot nedavno, ko je ob srečnem naslovu Senično 7 zaradi Glasove nagrade nastal krepak prepir. Naša nagradna igra bo ponovno v torek, takrat pa dobro prelistajte časopis, saj bo v njem morda izžrebana Vaša hišna številka! ŽIVLJENJE KS Novozgrajena pot do poslovno-stanovanjskega objekta KARO d.o.o., predvidene parkirne hiše, tržnice, gostinsko - prenočitvenega objekta Janeza Mohoriča na Slovenski cesti. Vtem mesecu izvajalec del SGP Graditelj Kamnik zaključuje izgradnjo dostopne poti z vso komunalno opremo. Po pridobitvi dovoljenja za dvodnevno polno zaporo dela Slovenske ceste R-322, v delu med semaforiziranim križiščem Lovec in Pavovec, bo Izvajalec del izvedel priklop kanalizacijskega priključka na Slovensko cesto (Jelovškovo) ter izvedel asfaltiranje tega odcepa. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo nadaljeval z deli na tem priključku, to je z rekonstrukcijo ceste in Izvedbo semafo-riziranega križišča. To pomeni, da Mengeš dobi tretje semaforizirano križišče. Sto ureditvijo pa bo zagotovljena še ena varna pot v šolo, saj bo v nadaljevanju dostopne poti do navedenih objektov na osnovi lokacijske dokumentacije, ki jo je izdelal RZ Domžale, izveden tudi nov most (brv) preko Pšate. g. Duhovnik je srečal "ABRAHAMA"! Direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, g. Jože Duhovnik, je 20. februarja 1994 dopolnil 50 let. Ob njegovem osebnem jubileju mu Iskreno čestitamo! KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ NOVOGRADNJE Vtem delu prične, po pridobitvi gradbenega dovoljenja, izvajalec del SGP Graditelj Kamnik graditi nov poslovni objekt, investitorja Franca Lagoja (bivša Mulejeva hiša). V tem delu bo tudi izvedena razširitev Slovenske ceste ter urejen pločnik na obeh straneh. Prav tako bo izvajalec del SGP Graditelj Kamnik po pridobitvi gradbenega dovoljenja pričel z deli prve faze gostinsko-hotelskega kompleksa investitorja Janeza Mohoriča. KS Mengeš bo prav tako po pridobitvi gradbenega dovoljenja pričela z Izgradnjo parkirne hiše, ki bo služila kot temelj nove MENGEŠKE TRŽNICE. Idejni projekt tržnice vam bomo predstavili v naslednji številki Mengšana. Krajevna skupnost MengeS Toplo pomladno sonce je sijalo, ko je Pepi sedel na dvorišču Doma počitka v Mengšu. Na obisk je prišla njegova sestra. Ustavila se je ob njem. Pepi je zavzdihnil: "Joj, kako bi 'nucal deci šnopsa'!" "Ti že praviš, da bi ga 'nucal', 'nucal' ti pa ne bi!" JUBILEJ Zaključek del na Staretovih grobnicah VGP Hidrotehnik v aprilu zaključuje dela na Staretovih grobnicah. Dela po osnovnem popisu del bodo končana do 1. maja. Za restavratorska in ostala nedokončana dela pa bo g. Hribernik pripravil popis. Dela bodo, na podlagi pridobljenih ponudb in izbranega najugodnejšega Izvajalca, Izvedena, ko bomo pridobili potrebna sredstva. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ Cesta Mengeš - Trzin Prav gotovo se krajani sprašujete, kaj se dogaja na cesti R-322, med Trzinom In Mengšem! Cestno podjetje Ljubljana na tem odseku gradi odvodnjavanje, utrjuje banklne in pripravlja ta odcep za preplastitev. Ma območju odcepa za Loko bo zgrajeno IMobojestransko avtobusno postajališče, seveda po pridobitvi zemljišča od posameznih lastnikov. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ SHARP CiRS SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 "f£ 73 84 09 ŽIVLJENJE KS Krajevni skupnosti Mengeš Grb Mengša, ki predstavlja v srebrnem In belem polju dvojni trnek v modrem, je posnet po grbu nekdanjih vitezov Mengeških, lastnikov nekdanjega gradu na Gobavici nad Mengšem. Tak je namreč upodobljen v njihovem grbu na ohranjenih pečatih (najstarejši je Hertlina Mengeškega na listini Iz 1320). Grb je heraldično pravilno oblikovan, vsebinsko pa je tudi povezan s samim Mengšem tako, da predstavlja tudi po svoji enostavnosti zaradi samo enega predmeta in le dveh barv (bele In modre) tudi osnovo za krajevno zastavo. prof. dr. Božo Otorepec znanstveni svetnik SAZU -v Se enkrat o grbu Mengša Po grbu Mengeških gospodov iz 14. stoletja je to modri trnek v srebrnem polju, kot je barve označil Valvasor v svoji Grbovni knjigi. V heraldlki je srebrna barva enaka beli, osnovno pravilo pa veleva, da pride barva na kovino (srebrno/bela, zlato/rumena) aH kovina na barvo (rdeča, modra, zelena in črna). V tem pogledu je torej grb Mengeških heraldično pravilen. Ob tem tekstu je bil objavljen pečat VVolfanga/Volbenka Mengeškega z listine 12. IX. 1455, ki jo hrani Arhiv Slovenije. Napis pod sliko "Najstarejši pečat iz 1.1154 je seveda napačen, saj se tistega leta le omenja prvi Mengeški kot "Dietricus de Melngosburg", najstarejši pečat Mengeškega z dvojnim trnkom je pečat Haertlina/Hartnida Mengeškega na listini od 4.V. 1320 (Arhiv Slovenije), ki smo jo nedavno dobili vrnjeno z Dunaja in na katerem je v grbu jasno viden dvojni trnek. Isti grb sta imela tudi Viljem Mengeški na listini iz 1369 in že omenjeni zadnji Mengeški Volbenk na pečatih listin iz 1455 in 1459. Osnutek zastave je v toliko napačen, da bi po zastavoslovnih pravilih morala biti barva glavnega lika grba, to je dvojnega trnka v modrem, pri zastavi zgoraj oziroma pri pokončni obliki vedno na levi strani gledalca, druga, bela barva pa na desni strani, torej ravno narobe, kot je predlagano. O MENGEŠKEM GRBU Kar se tiče oblikovne plati, predlog grba nikakor ni "tiskarski zmazek", ampak posodobljen srednjeveški, heraldično popolnoma pravilen grb, popolnoma primerljiv z novim grbom Jesenic, delom našega vrhunskega oblikovalca na tem področju g. Janeza Suhadolca. Kar se tiče vsebine grba t. j. dvojnega trnka pa moram priznati, da nam njegov pomen ni znan. Na vsak način pa ne gre za dvoglavo ali enoglavo kačo, kot je grb Mengeških razumel napačno tudi Valvasor v svoji Knjigi grbov in v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer ima kača samo eno glavo, rep pa očitno v obliki trnka. Valvasor je bil - kot je videti iz številnih napak v omenjeni Knjigi grbov - dokaj slab heraldik: pri prepisovanju grbov s starih pečatov je marsikaj videl narobe, predvsem pa nI imel prakse z drugimi grbi in je pač dvojni trnek, dvojni I zaradi nujne simetrije v grbu, ki je dokaj redek grbovni znak, imel po najbližji podobnosti za kačo, zvito v obliki osmice. Kar se tiče "ptičje glave" te kače v Slavi, pa je treba povedati, da je "ostri kljun" samo narobe videna konica trnka z zalustjo (nem. Widerhaken), razen tega pa so risbe raznih živali v Knjigi grbov in v Slavi zelo površne, kot kažejo tudi drugi primeri. Žal kronološkega razvoja vseh grbov ob omenjenih 6-7 primerkih grbov Mengeških ne bi bilo možno podati. Zanesti se pač moramo na tiste pečate, kjer je dvojni trnek jasno spoznaven (objavljena fotografija pečata Volbenka Mengeškega iz 1455 je bila namreč narobe obrnjena in slabo izdelana!) in na določitev tega pečata Mengeških z grbom dvojnega trnka, kot ga je identificiral priznani štajerski heraldik J. Krassler v svoji knjigi "Steirischer Wappenschlussel", izdani v Gradcu 1968 na str. 124 po pečatu neke listine iz 1402. Sliko dvojnega trnka prinaša tudi G. Oswald v svojem "Lexikon der Heraldik" iz 1984 na str. 39, ki izrecno navaja, da mora biti zalusti/Widerhaken po večini zaviti na notranjo stran trnkov, kar je seveda povzročilo njihovo zamenjavo s kačjima ali celo "ptičjima" glavama. Da bi utegnili temeljiti grb Mengeških "na več tisoč let starih pripovednih" kot na primer ljubljanski ali kamniški, pa je treba povedati, da je zmaja v ljubljanski grb vtaknil šele Valvasor 1689 in ga Ljubljana ves čas ni imela, v kamniškem grbu pa imamo v sedanji obliki narobe razumljeno sv. Marjeto kot "premagovalko zmajev" (dva zaradi simetrije!) in v ljudski fantaziji zamenjano za Faroniko. Mengeški grb torej ni plod neke fantazije o čudnem živalskem bitju, ampak navaden trnek - morda pa so si stari Mengeški po bitkah in turnirjih mirili živce z ribolovom! In še o imenu: nemški Meingospurg, Mengospurch in podobno pač pomeni Mengov grad, po nemškem osebnem imenu Magingaut, Megingot ali Meingoss/Mengoss, znanem v Nemčiji v 12.-14. stoletju (prim. Hans Bahlow, Deutsches Namenlexikon, Hamburg 1988, str. 332) B. Otorepec AVTOŠOLA MEN G E Š tečaj 11.5.95 ob 1600 tel. 739-621 w ŽIVLJENJE KS OBNOVA LOŠKE CERKVE LEPO NAPREDUJE Vmarcu smo začeli prenavljali našo podružnično cerkvico sv. Primoža In Fel-ici-jana v Loki. Potrebe so narekovale opraviti to delo čim prej, da sveti hram ne bi propadel, kot se dogaja s prenekaterimi na Slovenskem. Po letu 1990, ko smo obnovili notranjščino, smo se na željo vaščanov In ob veliki podpori župnika Mateja Zevnlka odločili, da uredimo še zunanjščino. Potem ko je župnik zbral vsa potrebna dovoljenja in soglasja, so stekla prva dela. Z zidov cerkve in zvonika smo odstranili stari omet in zidarji zdaj pridno nametavajo "novo obleko". Čaka pa nas še ogromno Na začetku obnove... foto: Franc Dimec Dela potekajo pod "nadzorom" Ivana Pavlica. drugih opravil. Treba bo zamenjati strešno opeko, ki je dotrajana, ob tem pa tudi vse late in nekaj tramov, poskrbeti za kleparska dela, narediti odvodnjavanje, zamenjati najmanjši zvon, ki je že dolga leta počen, z novim, večjim, radi bi napeljali elektriko in uredili okolico. Veliko je novih zamisli, želja, načrtov, tudi pridnih rok, vendar se vse nekako vrti in ustavi pri denarju. Tega bomo potrebovali največ in s pomočjo Ločanov, vseh drugih faranov v župniji in dobrih ljudi nam bo zago- foto: Franc Dimec tovo uspelo uresničiti načrte. Seveda računamo tudi na pomoč občine Domžale. Vaščani si srčno želimo, da bi se lahko prvo nedeljo v letošnjem avgustu - na žegnanj-sko nedeljo, z vsem občestvom veselili tega skupnega uspeha, ko naj bi bila po predvidevanju končana obnovitvena dela pri loški cerkvi. Jože Brojan DOHODNINA D ohodnina, napoved dohodnine, davki, 10 % olajšav pri plačilu dohodnine,... latematično znanje, ki smo si ga pridobili Iv času šolanja, nam je prišlo prav. Nekateri pa so se znašli in zaupali svoje dohodke lanskega leta kar prijatelju ali celo osebi, vešči tega. Ia cvetno nedeljo smo oddajali napovedi za dohodnino kar v Mengšu v kulturnem domu. Nemalo težav pa nam je povzročila prestavljena ura. Prepričani smo bili, da se hecajo z nami, ko ob 11.15 minut ni bilo nikogar, ki bi vzel našo napoved. Po novi uri so kazalci stali na 12 in 15 minut. Veselo, kajne! Oddajanje napovedi dohodnine. foto: Tatjana Sivec Strmšek ŽUPAN NA OBISKU ALBINA STELE Pred kratkim je 80. rojstni dan praznovala S t e I e t o v a mama iz Velikega Mengša. Ni nas pričakovala, ko smo jo obiskali in je majhno zadrego hotela skriti s prepričanjem, da pač za Mengšana nima kaj povedati. Toda s sicer vedno zgovorno jubilantko ni bilo težko začeti pogovora. Pripovedovala je o svoji rodni Kostanjevici na Krki, kjer je odrasla v skromni družini s Albina Stele sedmimi otroki in kjer je pri svojih 15 letih In 8 mesecih spoznala svojega bodočega moža -zidarja Steleta iz "daljnjlh" gorenjskih Nasovč. Na Dolenjsko je prihajal občasno kar tri leta, kjer je sodeloval pri obnovi kostanjeviške cerkve. Poročila sta se, ko je bilo Albini 21 let; po poroki je prišla v "naše kraje". lajprej sta stanovala v Mostah. Skromno Ista živela, čeprav trdo delala: Albina je na opekarni v Mengšu zaslužila toliko denarja, da je kupila opeko za hišo, ki sta jo zgradila "na koncu" Mengša in sta se vanjo vselila leta 1939; istega leta se jima je rodil tudi prvi od treh otrok. NI več hodila na delo, posvetila se je družini In še pri 80. letih jI zažarljo oči, ko pove, da se še vedno najraje ukvarja z otroki -zdaj z vnuki in pravnuki. Lepo je videti, kako je vključena v svojo družino, čuti, da je v njej potrebna In točno ve, kje mora poprijeti. Poskrbi za domače živali, vse "porihta" na vrtu. V malokateri družini začutiš takšno naravno odkritost in pripadnost drugega drugemu kot v družini njene hčerke, kjer smo jo obiskali. Čeprav je Dolenjka, zdaj pravi, da jo na Kostanjevico vežejo le še spomini; vsi njeni bratje in sestre so pomrli, več kot zadoščajo ji družine njenih otrok. Ima pa še eno veliko veselje: hišico v Bell I Krajini, kamor se s hčerko in zetom odpravi skoraj vsak konec tedna. "Dol sem srečna," pravi. Tam je sadni vrt in čebele - osem panjev in še roj zna narediti... Že doma v Kostanjevici so imeli čebele, imeli so jih tudi pri Steletovih. Tako. I? "nič" je nastala zgodba - dolga 80 let. Zgodba malega, dobrega človeka. Želim si, da bi bilo podobnih še veliko... Jožica Marin VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kje so tiste stezice? KARITAS - predlagam Pišem in sprašujem ne toliko v svojem kot v imenu mnogih drugih starejših krajanov, s katerimi se pogovarjam. Zakaj gre? Gre za dve poti, ki so v Mengšu bile, a jih ni več. Bili sta mnoga leta in so ju mnogi uporabljali. To sta poti za mejo in k malnu (mlinu) v t. i. malem Mengšu. Obe poti sta že nekaj časa zaprti. Nimata več niti začetka niti konca. Nista več prehodni. Nekdo je (ne vem zakaj) spremenil namembnost, napravil oviro... Ju zaprl! Kot sem že rekla - teh poti ni več. Čeprav so ju mnogi Mengšani uporabljali 30, 40, 50 in mnogo več let. Torej - zakaj so ta pota spremenjena? Je to prav? ' AS. P.S. Starejša krajanka Mengša mi je omenila, da se je pot "Za mejo" imenovala včasih tudi vojna (ali vojaška) pot. VMengšu Imamo KARITAS. Ta deluje -posluje le določene dneve: petek od 17. do 19. ure v stavbi - mežnariji pri cerkvi -nasproti pošte. Pravijo, da imam zelo razvit tako imenovan socialni čut. Čut za sočloveka. Vem, da ga imajo tudi mnogi drugi Mengšani, da bi radi kdaj kaj dali v denarju, pa takrat KARITAS ni odprt ali pa bi dali kaj malega v denarju, pa jih je sram priti, ker se jim zdi to premalo. Ali pa bi dali in to takoj, ko jih od evforije kar razganja in je KARITAS zaprt, potem pa evforično razpoloženje mine. Zato predlagam: namestite nekakšen nabiralnik (varen), kjer bi lahko vrgli denaren prispevek kadarkoli. Nekam na vrata KARITASA. Tako v tihem, brez potrdila, ne da te kdo vidi. Ko začutiš, da bi nekaj dal. Na tihem! Anonimno! Ob srečnem dogodku. Namesto sveče na grob, cvetja, za olajšanje duše, vesti... Kako sem prišla do te ideje? Zgodilo se mi je nekaj, za kar sem se močno trudila in si želela vse življenje. In to je treba po stari slovenski navadi proslaviti. Kako - vemo! In ker je bilo to povezano tudi z napredovanjem in višjo plačo, se seveda ne skopari s proslavljanjem in ne misli na stroške. Toda gospod, ki je Imel zasluge pri vsem tem, mi je predlagal: zakaj bi midva jedla In pila, saj nisva ne lačna ne žejna. Proslaviva s čajem in darujva ostalo Karitasu. Toliko je ljudi, ki so potrebni, lačni... In res, dala sva vsak nekaj za Karitas. Pridem na Karitas prvič - zaprto. Uradne ure petek popoldne. Pridem v petek - zaprto zaradi božičnih praznikov. Verjemite, da ne bi prišla še tretjič, če ne bi imela tudi denarja gospoda, ki je želel, da gre njegov denar za Karitas. Zato še enkrat! Namestite nekakšen nabiralnik ali režo na vratih, kjer bi lahko ob katerikoli uri dneva (ali noči) darovali kakšen tolar! Tako na tiho! Namesto sveče, rož, ob rojstnem dnevu ali rojstvu, poroki, napredovanju, diplomi, namesto kavice, piva, čokolade... Namesto stvari, katerih morda sploh ne rabimo, a jih kupimo. Za tiste, ki rabijo! In v zahvalo za kaj! Smo pač ljudje, ki hočemo vse takoj! SIcer obupamo, pozabimo, se premislimo... In škoda je tako! Pričakujem odgovor Karitasa v Mengšanu. Kaj pravijo oni nato? A S. VAŠA POŠTA Spoštovani v uredništvu! Tokrat pošiljam pohvalo z željo za objavo, čeprav sem v času, ko vam nisem ničesar poslala, imela namen, da nekaj stvari v Mengšu zasluži kritiko. Toda naj to še malo počaka! Imam pa predlog! Intervjujajte ljudi, ki vam Ivsak dan tako ali drugače pomagajo -poštarja, župnika, smetarje, prodajalke, učiteljice, zdravnike, snažilke, otroke, šolarje, delavce, vratarje... Ljudi, ki jih srečujemo vsak dan! Znane in neznane! Lep pozdrav! Veliko uspeha za vnaprej! Ana Staži Prisrčen pozdrav "Žejana" "Mengšanu! Zelo smo vam hvaležni, ker ste držali besedo in nam redno pošiljate "Mengšana". 0 vašem časopisu lahko rečemo same pohvale. Po obsegu in vsebini je zelo bogat. V njem se zrcali utrip vsakdana kraja, ki sloni na lastnih močeh prizadevnih ljudi. Iz zapisov v njem lahko nepoučen vsakokrat zve veliko o bogati preteklosti Mengša, o njegovi sedanjosti in načrtih za prihodnost. Skratka, "Mengšan" nas čedalje močneje osvaja. Zrcali podobo preurejenega, novega Mengša, ki je v marsičem, zlasti v kulturnem življenju, daleč pred mnogimi kraji v naši občini. Vsega tega bi ne bilo, če voz tega napredka ne bi vlekli entuziasti, med katere sodijo številni vaši dopisovalci na čelu z vama, urednikoma vašega časopisa. Naše skromne možnosti za opremljanje "Žejana", glasila Gasilskega društva Žeje - Sv. Trojica in vseh krajanov s tega obrobja Moravske doline, so v primerjavi z vašimi, zelo majhne. Kljub temu smo zadovoljni, da nam dvakrat letno pride v domove naših devetih vasi in zaselkov. Pri tem pa nam bo v veliko pomoč pisana vsebina "Mengšana", ki je bodo zlasti veseli zanamci, ko bodo obračali njegove liste in spoznavali našo sedanjost. Vželji, da bi navezali tesnejše stike, izmenjavali izkušnje in se med seboj še bolje spoznavali, vas, spoštovano uredništvo, prav lepo pozdravljamo, vašemu časopisu pa želimo dolgo In bogato življenje. Dr. Velimir Vulikič - dr. Veljko, urednik "Žejana" Hvalimo... M! Iorda vam bo dalo to moje pisanje idejo za "ustanovitev" nove rubrike. Morda bi bil lahko naslov HVALIMO - GRAJAMO, SPRAŠUJEMO -PREDLAGAMO. Za pričetek pošiljam svoj prispevek za hvalimo, sprašujemo in predlagamo. Hvalili bi lahko javno z imeni, grajali pa za začetek le tako: nekje, v neki, neka... Kot opomin in vzpodbudo za izboljšanje nečesa, kar ni tako, kot naj bi bilo. Mislim, da bi imeli Mengšani marsikaj za hvaliti in grajati! HVALIMO Rada in hitro povem, če mi ni kaj všeč, če sem opeharjena... Rada in hitro tudi pohvalim, če se mi zdi nekaj pohvale vredno, vredno povedati naprej... Kritiziranje naj še malo počaka. Naj tokrat pohvalim! Koga? To naj počaka na konec! Najprej naj govorijo izkušnje, doživetja... Zaposlena sem v majhnem kolektivu z majhnimi plačami in nekoliko večjimi željami po potovanjih. Lanskega maja smo se domislili, da bi nekam šli. Nekam za en dan in zmerno ceno. S svojimi željami smo se obrnili na mnogo agencij. Turističnih agencij. Pa nič! Spomnila sem se, da sem pred nekaj dnevi našla v svojem nabiralniku reklamni listič neke agencije, ki menda posluje v Mengšu, v prostorih/kjer je knjižnica, nad trgovino Tkanina. Šla sem torej tja, povedala naše želje in možnosti in čez dvanajst ur že dobila v službo telefonski klic te mengeške agencije, da je izvedba željenega Izleta možna. Čez mesec dni smo na izlet res šli. In bili zadovoljni kot še nikoli. Res, kajti moj kolektiv se ni še nikoli z nobenega izleta vrnil tako zadovoljen. Takrat pa! Ze čez nekaj dni, bilo je na nedeljo, pa smo se stari in mladi dveh družin spomnili, da bi šli v Gardaland In to že kar naslednjo soboto. Kličemo že prej omenjeno agencijo in se domenimo. In v soboto res odpotujemo. Ne z isto agencijo, kajti potnikov ni bilo dovolj, pač pa z drugo, a urejala je vse mengeška. V ponedeljek so nas poklicali iz ALPHE (mengeška agencija) in se prijazno pozanimali, kako je bilo. Po tednu dni pa se je kolegica, sicer svetovna popotnica odločila, da bi šla na obisk h kolegici v Ameriko že kar avgusta. Pisal pa se je julij. Spomnila se je tudi na začetku omenjenega hitro urejenega in krasnega sindikalnega izleta in agencije, ki nam ga je uredila. In tudi njene želje so realizirali, vse od letalskih kart in bivanja v Kaliforniji do nadaljevanja poti v Madison in vrnitve v Slovenijo. Še danes rada reče: "Tako sem se bala, pa je vse klapalo!" In ker so kasneje spet tudi meni in moji družini v dveh dneh v vrhuncu turistične agencije uredili letovanje v kraju, kjer sem želela, sem se sedaj, ko jih bom morda spet potrebovala, odločila, da to napišem. lorda zveni kot reklama, toda nI, to so I dobre izkušnje! Vedno sem si ob prebiranju takih pohval, kot je sedaj tale moja, mislila, da je naročena pohvala. Taka... Reklama. Toda tale moja to ni. Za njo bodo vsi, ki delajo v ALPHI, izvedeli šele ob prebiranju Mengšana. Vpreteklosti sem veliko potovala z Yugotoursom. In moje geslo je bilo, da Yugotours vedno da več, kot obljubi. Danes Yugotursa v Sloveniji nI več! Toda pregovor pravi, da kjer Bog zapre vrata, pusti odprto okno. In če se hitro širijo slabe novice, naj se hitro širijo tudi tiste o dobrem. Če vas bo v teh dneh kar naenkrat prijelo, da bi kar nekam šli, vedite, da Imamo v Mengšu dobro turistično agencijo. Imenuje se ALPHA. A. S. Pojasnilo Jožetu Brojanu, piscu članka Grad jablje v Loki pri Mengšu me gradu Jable se je po drugi svetovni vojni prvič omenilo, pred tem se je grad Imenoval HABACH. Ime je nastalo od jabolka ali jablane, po vsej verjetnosti od širšega družinskega imena familije APFALTRERN, ki so ga pisali tudi APFELTRERN, kar prvi del pomeni APFEL -jabolko. Jabolko in jablana se v slovenskem pravopisu piše brez j za črko I. Po našem mnenju je črkarska pravda preživela v Prešernovih časih s pesmijo "Kaša". Glede našega starega imena Kmetijski poskusni center Jable pri Trzinu pa se morate obrniti na naša ustanovitelja Biotehniško fakulteto in Kmetijski Inštitut, zakaj so napisali pri Trzinu. Naš registrirani naslov je Kmetijski poskusni center Jable, Loka, Grajska 1, 61234 Mengeš. Prosimo vas, da naše pojasnilo objavite v naslednji številki "MENGŠAN". gospe in gospodje KPC JABLE VAŠA POŠTA REPUBLIKA SLOVENIJA URAD VLADE ZA INFORMIRANJE Ljubljana, Levstikova 10 Telefon: 061/1250-111 Fax: 061/212-312 Ljubljana, 23. marca 1994 Številka: 5/4-03-368/94 Urad Vlade za informiranje izdaja na podlagi 4. odstavka 53. člena Zakona o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 2/86) ter 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 32/78) na vlogo MI AMIGO d.o.o., Podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo, Ogrinovo 5, 61234 Mengeš ODLOČBO Časopis MENGŠAN se vpiše v register časopisov pri Uradu Vlade za informiranje pod registrsko številko 1132. Obrazložitev: MI AMIGO d.o.o., Mengeš, je pri Uradu Vlade za informiranje vložila zahtevo za vpis v register časopisov. Zahtevi je priložila: 1. akt o ustanovitvi časopisa 2. sklep o imenovanju časopisnega sveta in 3. sklep o imenovanju glavnega in odgovornega urednika S tem je vpis v register utemeljen, zato je odločeno kot je navedeno v izreku te odločbe. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, lahko pa se sproži upravni spor pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v 30 dneh od prejema odločbe. Tožba se lahko vloži naravnost pri sodišču ali pa se mu pošlje po pošti. Tožba se lahko da tudi na zapisnik pri pristojnem sodišču ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču. Upravna taksa v višini 200 SLT po tarifni številki 1 in 3 zakona o upravnih taksah /Ur. list SRS, št. 7/72, 1/90, 9/91, Ur. list RS, št. 12/91, 19/92, 8/93/ je plačana v kolekih, ki so nalepljeni in pravilno uničeni na vlogi. Mile Šetinc DIREKTOR USTVARJALNOST MLADIH NAŠA ŠOLA Šola tako in drugače Tudi letos je šola pripravila v Kulturnem domu zdaj že tradicionalno prireditev ŠOLA TAKO IN DRUGAČE. Naslov tokratne prireditve, ki je bila ob materinskem dnevu 25. marca, je bil SRCE JE POPOTNIK. Učenci so izvajali pester program, s katerim so poslušalce popeljali v svet glasbe, pesmi, petja, plesa, igranja in smešnic. Gost večera je bil pisatelj IVAN SIVEC, ki je napisal besedilo naslovne pesmi, In ansambel OBVEZNA SMER. Ansambel je razgibal predvsem mlade poslušalce s priljubljenimi popevkami, med njimi seveda tudi s pesmijo Srce je popotnik. Ta pesem je bila simbol večera, saj naj bi prireditev nakazala globjli simbolični po-men o srcu popotniku, to je srcu vsakogar izmed nas, ki čuti, hrepeni, občuduje, ljubi, sodoživlja, kot da srce potuje od človeka do človeka brez začetka in brez konca, posebno pa do src naših mater. Materam so otroci hvaležno namenili svoje besede in pesmi. Vprireditvi smo uživali vsi, predvsem seveda razigrani otroci, za katere je konec prireditve še prehitro prišel. Cvetka Mlakar Palčki foto: Jure Božič Predlog V"Mengšanu" predlagam novo rubriko, morda z naslovom USTVARJALNOST MLADIH. V tej rubriki bi se predstavili mladi ustvarjalci, v katerih utripa umetniška žilica s svojimi pesmimi, zgodbami, pravljicami... Ob 1. APRILU, ki je "praznik laži, potegavščin, lažnivih kljukcev", se večkrat neobremenjeno nasmejemo posrečenim lažem in potegavščinam, če so izvirne, domiselne in seveda neškodljive, v mejah dobrega okusa. Petošolka Tjaša je napisala pravljico, ki jo lahko imenujemo tudi prvoaprilska, z mnogo domišljije in s humorjem. Cvetka Mlakar Dobro ali slabo Nekoč sem Imela sošolko, ki je bila tudi moja najboljša prijateljica. Kjerkoli me je srečala, me je pošteno pretepla in spodila domov. Drugim otrokom je govorila o meni same lepe reči. Pravila jim je, da sem največja lažnivka in opravljlvka. Bila je zelo dobra učenka, saj je imela same cveke. Med zimskimi počitnicami sva se po dolgem času zopet srečali na smučišču v Kranjski Gori. Skupaj sva čakali na vlečnico. Ko sem jo zagledala, sem začela razmišljati, kako bi ji vrnila za njeno prijateljstvo In obnašanje do mene v preteklosti. Ogovorila sem jo: Živijo! Dolgo te že nisem videla. Kako si kaj? Ona: Super! Kaj pa ti? Otopelost nas ne pripelje nikamor. Na srečo sta Zavod za zaposlovanje Kamnik In Domžale storila nekaj za nas. S pomočjo Mi amiga - podjetja za kulturo, izobraževanje in rekreacijo so nam ponudili program za usposabljanje za življenjsko uspešnost - UŽU. V1. skupini tega programa smo dekleta in fantje iz Kamnika, Domžal, Duplice, Stahovice, Moravč in Mengša. Srečujemo se štirikrat tedensko po tri ure. Ob prvih srečanjih smo spoznali, kako smo si različni, drugačni. Naučili smo se strpnosti, razumevanja, odkritosti. S prilagajanjem drug Jaz: Slabo, slabo! Včeraj sem padla na smučišču in se vsa potolkla. Ona: To je slabo. Jaz: Ni slabo, saj je k meni prišel fant, ki dela na vlečnici, me pobral in mi dal pet tisoč tolarjev za torto in sok. Ona: To je dobro. Jaz: NI dobro. Pojedla sem torto in popila sok, potem pa vse izbruhala. Ona: To je slabo. Jaz: Ni slabo. Ostalo mi je še dovolj denarja, zato sem šla na avtobus, ki pelje na smučišča v Avstrijo. Ona: To je dobro. Jaz: NI dobro. Avtobus ni peljal v Avstrijo, ampak v Trbiž. Ona: To je slabo. Jaz: Ni tako slabo. Res tam ni smučišč, je pa veliko trgovin, kjer sem si nakupila ogromno stvari. Ona: To je dobro. Jaz: Ni dobro. Kupila sem si smučarska očala, pa so mi padla na tla in se zlomila. Ona: To je slabo. Jaz: Ni slabo. Saj imam te, ki jih sedaj nosim in so bila zelo draga, ker so od znane firme. Ona: Res so super. Sem jih takoj opazila. Jaz: To je dobro, ker mi jih je poklonila tvoja mama. Kupila jih je zate, pa si je premislila In jih dala rajši meni, ker je menila, da si jih ti ne zaslužiš. Ona: To je laž. Jaz: Ni laž. Sicer pa taki čarovnici, kot si ti, ne bi pristajala. Adijo! Tjaša Pavli drugemu smo si postali blizu in že so tu dobri delovni in prijateljski odnosi. V taki skupini premagujemo strah In tremo, si oblikujemo boljšo samopodobo, postajamo bolj samostojni. Delo v skupini je razgibano, poučno in zabavno. Veseli smo vsake zamisli, ki se komu ukreše, da jo potem skupaj izpeljemo. /. skupina UŽU IZOBRAŽEVANJE 12 MjENGSAN w NASI PESNIKI IN PISATELJI OB PETINDVAJSETLETN1C1 USTVARJANJA IVANA S1VCA IV Kulturnem domu v Mengšu je bila v soboto 9. aprila prijetna glasbeno-kulturna prireditev s predstavitvijo zadnje knjige mengeškega pisatelja Ivana Sivca o Tonetu Kozlevčarju z naslovom Pesem je sonce, s podnaslovom Okoli sveta s pesmijo Toneta Kozlevčarja. Pesnik in pisatelj Ivan Sivec je s pomočjo citrarja Mihe Dovžana, mezzosopranistke Jožice Kališnik, dramskega igralca Andreja Kurenta, harmonikarja Franca Flereta in pevca Toneta Kozlevčarja predstavil tako svojo zadnjo knjigo kot tudi vso petindvajsetletno pot ustvarjanja. Prireditev je tudi sam izredno uspešno vodil, odvil pa se je skoraj triurni zelo pester program, ki ga je še posebej s svojimi hudomušnimi spomini napolnil žametni baritonist Tone Kozlevčar. 2Tone Kozlevčar v Mengšu ni veliko pel, pač pa smo lahko poslušali njegovo priljubljeno pesem Ribničan Urban s traku, zraven pa še njegovega Vasovalca, za narodne pesmi pa je tokrat poskrbel poleg Kallšnikove in Dovžana ženski nonet Vigred, ki ga vodi Marija Veider. Nonet je doživel zelo topel sprejem pri poslušalcih v dvorani in splošno odobravanje z vseh strani. Žensko petje je res nekaj posebnega, seveda pa gre velika zasluga prav pevovodkinji Mariji Veider, da je dekleta pripeljala do tako visokega nivoja. V Mengšu torej ni doma samo glasba, pač pa tudi odlični pevci in pevke. Najlepše je zazvenela pesem V gorenjsko oziram se stran, saj je tik pred njo pisatelj Sivec govoril o Jakobu Aljažu, Triglavskem kralju, kot ga Imenuje v novi knjigi. 3Pisatelja Ivana Sivca so dobesedno zasuli s cvetjem In darili, posebno pozornost pa je slavljenec namenil tudi glavnemu junaku knjige Pesem je sonce Tonetu Kozlevčarju, kateremu je sam poklonil knjigo In večno bodo cvetele lipe, povest o Petru Pavlu Glavarju Iz Komende. Tone Kozlevčar je bil vidno ganjen In je na koncu tudi sam pomagal pri petju, eno kitico je zapel tudi solo. Pisatelju Ivanu Sivcu pa je ob njegovem petindvajsetletnem javnem delu podaril tudi sam velik šopek, tako da je bilo slavje obojestransko. In še posebna zanimivost: knjiga je tako pritegnila poslušalce v dvorani, da so jih na stojnici Mladinske knjige v avli dvorane prodali kar devetintrideset, kar je zagotovo tudi svojevrsten rekord. 4Kljub dokaj veliki mengeški dvorani, ki sprejme čez štiri sto obiskovalcev, je bila dvorana tako rekoč polna skoraj do zadnjega kotička, kar potrjuje, da si Mengeš še želi takšnih odprtih predstavitev knjig. Samo dvorano pa so še posebej ozaljšale narodne noše, ki so zasedle vso prvo vrsto, bile pa so tudi med najbolj navdušenimi poslušalci. Med občinstvom je bilo večkrat slišati, da so podobne prireditve potrebne tudi v prihodnje, posebno kadar ne gre za ozko literarno predstavitev knjige, ampak za topel človeški pristop in za odprto ponazoritev za vse ljudi. Pisatelj Ivan Sivec je obljubil, da bo skušal tudi v prihodnje pripeljati v Mengeš najboljše izvajalce, hkrati pa se je zavezal, da bo skušal vse svoje prihodnje knjige - ki so že na poti - predstaviti na podoben način. M. K. loto: Vido Repanšek w NASI PESNIKI IN PISATELJI OB PETINDVAJSETLETN1C1 USTVARJANJA IVANA S1VCA Zahvala Predstavitev moje zadnje knjige Pesem je sonce in praznovanje petindvajsetletnice mojega javnega ustvarjanja je tako dobro uspela, da bi se rad vsem obiskovalcem še enkrat zahvalil za tako topel sprejem in navdušeno ploskanje. Posebno pa bi se rad zahvalil Krajevni skupnosti Mengeš, ki se je izredno potrudila pri organizaciji prireditve, posebno še predsedniku Odbora za kulturo Jožetu Vahtarju in županu Janezu Peru ter tajniku Daretu Ogrincu. Prav tako hvala Skupščini občine Domžale, Agrokombinatu Vipava oziroma Janezu Škrlepu. Zelo sem tudi vesel, da sem našel tako ploden stik z Mladinsko knjigo Domžale oziroma s poslovodkinjo Vando Ručman in njeno pomočnico Vero. Še posebno pa bi se rad zahvalil podjetju Ml AMIGO d.o.o., ki je pripravilo lepa vabila, poskrbelo za velik del organizacije ter zastonj posodilo izjemno dobro dvoransko ozvočenje. Zahvala gre direktorici podjetja Tatjani Strmšek in njenemu možu Milanu, ki sta verjetno največ prispevala k temu, da je praznik uspel tako MENGEŠ lepo. Prav posebej pa bi se rad zahvalil še Petru Krušniku, ki je pripravil čudovito živo sceno, pa sem ga na odru pozabil omeniti, za kar mi je še posebno žal. Gospoda Krušnika izredno cenim, saj zna pripraviti res vedno zelo lepo sceno. Zahvala pa gre tudi vsem prekrasnim narodnim nošam in tudi vsem drugim, ki ste v tako velikem številu napolnili dvorano. S tem dokazujete, cenjene obiskovalke in spoštovani obiskovalci, da je v Mengšu veliko prijateljev knjige in narodne pesmi oziroma da obstaja zelo širok krog kulturnih ljudi. To priložnost bi rad izkoristil tudi za to, da bi se zahvalil vsem, ki ste mi v teh dneh poslali bodri I ne telegrame in pisne pohvale, vsem, ki ste mi naslednje dni po prireditvi navdušeno telefonirali in pripovedovali o prireditvi ter nasploh vsem, ki ste mi podarili toliko šopkov in drugih daril. Najlepše pa pa bi se rad zahvalil še posebej'vsem tistim, ki radi prebirate tudi moje knjige. Vaša velika pozornost je zame dokaz, da sem del Mengša, kar mi je v največje zadovoljstvo. Iskrena hvala vsem še enkrat! Ivan Sivec ZAVAROVALNICA TRIGLAV OE Ljubljana, POSLOVNA ENOTA DOMŽALE, Ljubljanska 86 želi vsem občanom, zavarovancem in poslovnim partnerjem prijetno praznovanje 1. maja in se priporoča tečaj 11.5.95 ob 16 tel. 739 - 621 ŠTAMPILJKE VIZITKE SVETLOBNI NAPISI TRANSPARENTI AVTO NAPISI MAGNETNE NALEPKE KULTURNI SPOMENIKI V MENGŠU RAZISKOVALNA NALOGA OS MENGEŠ Vrbčevo kužno znamenje v Topolah NEKAJ SPLOŠNIH UGOTOVITEV 0 ZNAMENJIH NA SLOVENSKEM "Po vsej slovenski zemlji so posejana znamenja: ob cestah in križpotih, sredi polj in gozdov, na robu vasi in na trgih, na planem in v bregu stoje. Tudi ona, morda najskromnejša med pomniki davnih dni, dokazujejo, da nismo šele od včeraj na tej zemlji." Tako je zapisano v knjigi avtorja Marijana Zadnikarja z naslovom Znamenja na Slovenskem. Beseda ZNAMENJE označuje: - nekaj, kar dalj časa obstaja, - kar nas na nekaj spominja, - kar nas na nekaj opozarja, - kar ohranja spomine na različne dogodke, - kar zaznamuje pota in smeri, meje in prehode. TIPI ZNAMENJ S pomočjo omenjene knjige sem ugotovil, da delimo znamenja v več skupin. 1. ZNAMENJA a) kamnita: - pokopališki stebri in svetilniki, - stebrna in stebrasta znamenja, -figuralna znamenja, - kamniti križi; b) zidana: -slopna in slopasta, - trikotna, - znamenja z nišo; c) lesena znamenja 2. KAPELICE Ker je Vrbčevo znamenje poznogotsko slopasto, bom predstavil značilnosti, ki so pomembne za to vrsto zidanih znamenj. Zidana znamenja so najštevilčnejša. Zanje je najbolj značilen kvadratast slop, po tem so znamenja tudi dobila ime. Slop stoji na nizkem podstavku. Medsebojno razmerje med širino trupa in nastavkom se je v različnih obdobjih spreminjalo. Nastavek je v obliki tabernaklja. Kadar je ta širši od spodnjega dela, ima znamenje poznogotsko osnovo, kadar pa je ožji od spodnjega dela, je znamenje renesančno. Obstajajo tudi primeri, ko je slop vseskozi enako širok in razčlenjen le z vdolbinami ter neposredno prekrit s piramidno streho. ZAKAJ SO POSTAVLJALI ZNAMENJA? Razlogi za postavitev znamenj so se spre-" minjali v času in prostoru: V srednjem veku so jih postavljali v opomin na neko že prestano življenjsko zlo. - Po prehodu v 17. stoletje so postavljali znamenja v upanju, da se bodo stvari le obrnile v dobro in bodo znamenja ljudi obvarovala vsega hudega. - Mnogo znamenj je bilo postavljenih v zahvalo za uslišane prošnje. Taka znamenja se imenujejo votivna znamenja. - Poseben pomen imajo znamenja v zvezi z romarskimi potmi. Božjepotna znamenja so bila tista, ki so spremljala romarske poti kot kažipoti. - Okrog župnijskih cerkva so večkrat postavljena znamenja v zvezi s procesijami. - Pogosto so postavljali znamenja na čast raznim svetnikom, najpogosteje pa v čast sv. Florijana, da bi bila mesta, trgi in vasi obvarovani pred požari. - Včasih so imela znamenja razširjeno streho, da so popotnikom dajala zavetje pred slabim vremenom (vedrilni križ). VRBČEVO KUŽNO ZNAMENJE V TOPOLAH a) Nastanek in slog znamenja Znamenje je slopasto, zgoraj se razširi v tabernakelj, torej ima gotsko obliko. Točen nastanek znamenja nI znan. Prvi pisani vir, ki ga omenja, je franclscejski kataster iz leta 1826. Po ustnem Izročilu naj bi pod znamenjem našli človeško okostje, po tem sklepam, da je bilo znamenje resnično kužno znamenje, torej postavljeno na grob umrlih zaradi kuge. Iz literature sem izvedel, da je na našem področju razsajala epidemija kuge, med drugimi tudi v 1.1542,1543,1554, 1589 In 1624, torej v času, ko so se na našem ozemlju že gradila slopasta znamenja v stilu pozne gotike. V19. stoletju, ko se v naših krajih pojavlja neogotika, pa kuge ni bilo več, znamenja pa so se manj gradila. Te trditve pa so verjetne samo ob predvidevanju, da je bilo okostje resnično najdeno. V okolici znamenja je danes peskokop in kamnolom. Verjetno so graditelji znamenja vzeli material kar iz bližnje okolice. Streha je bila krita z lesenimi skodlami. VZDRŽEVANJE IN OBNOVA ZNAMENJA Podatki o vzdrževanju znamenja segajo samo do leta 1985. Takrat je domačin Andrej Koncilja propadajoče skodle zamenjal s pločevino, stene pa je pobelil. Na pobudo mengeškega župnika g. Mušiča je poslej znamenje tudi vzdrževal. Leta 1992 so na pobudo KS Mengeš in Kulturnega društva Franca Jelovška iz Mengša propadajoče znamenje temeljito obnovili, podporo pa so nudili tudi vaščani. Obnovo je v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine izvedel Hidrotehnik iz Ljubljane, ki je bil tudi sponzor obnove. Pred obnovo je znamenje sondiral redni profesor na ALU v Ljubljani Franc Kokalj. Ugotovil je, da v jugozahodni smeri ni bilo niše. Znamenje je danes ometano z mešanico drobnega belega peska in gašenega apna. Robovi so tonirani v višini 12 cm. Slop in ostrešje imata iste mere kot pred obnovo. Streha je pokrita s skalco (skrili), robovi in čep pa so pokriti z bakreno pločevino. Ostale so tri niše z merami 37cm * 42 cm. V nišah so sedaj freske, ki jih je naslikal akademski slikar Gregor Kokalj. Motive so izbrali vaščani.V niši, ki je obrnjena proti Mengšu, je naslikan sv. Mihael, farni patron. Niša v smeri Homca ima upodobljeno Mater Božjo, sv. Rok pa je na motivu niše, ki je obrnjena proti Mostam. Raziskovalec: Primož Mejač Mentorici: prol. Ljubica Rozman in Milica Tomšič Vrbčevo znamenje KULTURA CVET POD PLANINAMI Ansambel "Nagelj" izpod Kamniških planin Čeprav obstaja komaj dobrih šest let, je ansambel Nagelj, ki ga vodi Stane Kregar s Kregarjevega pri Stahovici, v njem pa je tudi Mengšan Brane Lu.kan, dosegel vrhunsko kvaliteto, ki jo občudujejo po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Ansambel Nagelj je te dni izdal že drugo CD ploščo, tokrat z naslovom Cvet pod planinami. Ker gre za izjemno kvalitetno glasbeno skupino, je verjetno prav, da ji posvetimo vsaj malce pozornosti. Ansambel Nagelj nastopa na vseh radijskih postajah, seveda pa tudi na osrednji ljubljanski radijski postaji Radio Slovenija, imel je že več samostojnih TV oddaj na TV Slovenija, prav tako pa na drugih televizijskih postajah, pika na i pa sta njegovi dve CD plošči, kajti kompaktne plošče izdajajo le najboljši v Sloveniji. Izšla je pri novomeški založbi Sraka, Spoštovani gostje, spoštovani gospod Zaletelj! Danes smo se zbrali v tej prelepi Oranžeriji, nekdanji pristavi mengeškega gradu, da bi vam predstavili življenjsko delo človeka, ki ni ne kipar ne slikar ne fotograf, a je vseeno umetnik svetovnega merila. Razstavo smo poimenovali Plemenitost zvoka, ujetega v strune mojstra. Tisti, ki so imeli kdajkoli v rokah instrument našega gosta, Ignaca Zaletelja, mojstra izdelovalca brenkal, bodo najbrž pritrdili, da je zvok njegovih kitar, mandolin in drugih instrumentov nekaj prav posebnega. V vsakem izmed teh plemenitih instrumentov, ki si jih boste lahko ogledali, je skrita neizmerna količina znanja, mojstrstva, ogromno ur dela in prelitega znoja, pa tudi ljubezni do instrumentov. Niti dva nista enaka, v vsakem je nekaj prav posebnega. Pravijo, da največ za ta svet naredijo tisti, ki s svojo umetnostjo požlahtnijo naša življenja. S pomočjo Nacetovih kitar in drugih instrumentov je to že uspelo številnim glasbenikom Ansambel Nagelj IGNAC ZALETEL) Janez Per, Ignac Zaletelj, Mateja Reba, Jože Vahtar foto: Martin Ogrinc vseh glasbenih zvrsti. Zato se vam gospod Ignac Zaletelj, lahko v imenu vseh tistih, ki iz vaših glasbil izvabljate žlahtne melodije, in vseh tistih, ki ob teh melodijah uživajo, poleg tega pa v imenu občine, Izvršnega sveta in Skupščine občine Domžale iskreno zahvalim za vaše delo in vam hkrati želim, da bo Plemenitost zvoka, ujetega v strune mojstra zvenela še dolgo časa. S tem razglašam, da je razstava tudi uradno odprta, glasbeniki z ki deluje pod direktorskim vodstvom Draga Vovka. Glasbena skupina Nagelj je lani nastopala v živo med poslušalci tako rekoč od petka do nedelje in - kot kaže - bo tako tudi letos. Verjetno precej tudi po zaslugi Brigite, ki je vesoljno Slovenijo osvojila z jodlanjem in nasploh z odličnim petjem, skupaj z Branetom Jagodicem seveda. Glasbo za Nagelj piše znani ravnatelj kamniške Glasbene šole Franci Liplčnlk, besedila pa mengeški besedilopisec Ivan Slvec. Ansambel Nagelj bo nastopal tudi na Alpskem večeru, ki bo 7. maja na Bledu. Za Alpski večer je pripravil tudi novo skladbo o blejskem kočijažu. Verjetno ni rečeno pretirano, da so skladbe na novi CD plošči postale tako rekoč večne, kajti kompaktna plošča Ima to prednost, da se ne obrabi. Nageljnu izpod Kamniških planin ob tem dosežku iskreno čestitamo ter mu želimo še veliko nadaljnjih uspehov, saj je tudi dober ansambel ponos kraja In širše okolice. Z M. vašimi instrumenti pa bodo to uradno otvoritev razstave in številne glasbene večere, ki se bodo zvrstili vse do nedelje, še dodatno oplemenitili. Dovolite mi, da vam ob tem pomembnem in izjemnem kulturnem dogodku tudi kot občanu domžalske občine iskreno čestitam! Primož Hieng Orkester Mandolina. foto: Martin Ogrinc KULTURA MATERAM V CAST Za Slovence pravijo in tudi sami radi poudarjamo, da smo majhen narod. Menim, da nI tako, smo le maloštevilni. V svoji zgodovini smo Imeli in tudi danes imamo nekaj Velikih (pisano z veliko) Slovencev, med katere pa akademik prot. dr. Jože Kraševec s svojimi štirimi doktorati znanosti prav gotovo sodi. Na predvečer Do zloma Judovega kraljestva je prišlo zaradi nezvestobe ljudstva, toda Jahvejeva zvestoba ljudstvu v času, ko se zdi, da je prelomil z njim, ostaja. Jahve sklene z njim Novo zavezo, da ga bo spoznalo vse ljudstvo, da bo odpustil njegovo krivdo. Nova zaveza je potrebna zato, ker je ljudstvo prelomilo. Staro zavezo. Jahve svojega ljudstva ne kaznuje, Predavatelj dr. Jože Kraševec ter dramski igralec Tone Kuntner. loto: Polona Kompare praznika slovenskih mater se je odzval vabilu KO SKD Mengeš in v Kulturnem domu predaval na provokativno temo: NOVA ZAVEZA -UTOPIJA ? Kulturni program pa je pred predavanjem oblikoval dramski igralec In poet Tone Kuntner. Recitiral nam je nekaj svojih pesmi iz že objavljenih pesniških zbirk, prvič pa smo tudi slišali njegove stihe iz knjige, ki je v tisku in bo izšla v maju tega leta. Profesor Kraševec je za svoje predavanje v počastitev materinskega dne izbral preroka Jeremija iz Stare zaveze Svetega pisma, vrstice 31 - 34. Tu gre predvsem za globino in širino svetopisemskega iskanja smisla bivanja. Vprašanje hvaležnosti za bivanje je pot v prihodnost. Obsežnejše oznanilo o odrešenju je potrebno za razumevanje Nove zaveze Svetega pisma, ker so eshatološka besedila bolj ali manj nedoločena. Stara zaveza obljublja novo dobo. Bog (v Stari zavezi imenovan Jahve) svojega ljudstva ne zavrže, ampak mu zagotovi novo prihodnost. Nova zaveza nadomesti nekdanjo, ki so jo Izraelci prelomili: tu so pomembne Jahvejeve besede "svojo postavo bom dal v njihovo srce...". ampak ga hoče pridobiti zase. Kljub njegovi nezvestobi Jahve ostane zvest. Nov začetek je možen le, če se ljudstvo popolnoma spremeni, za to pa je potreben tudi stvarjenski poseg. Ljudstvo mora Izpolnjevati božjo postavo Stare in Nove zaveze, pri čemer je novost Nove zaveze njena trajnost. Prejšnja, to je Stara zaveza je prenehala zato, ker jo je Izrael prelomil. Za sklenitev Nove zaveze pa je potrebno odpuščanje, ki mora biti pravi zgodovinski preobrat in ne le nekaj abstraktnega. Izraelova rešitev je v zvestobi Jahvejevi postavi. Zakaj hoče Bog ostati zvest kljub človeški nezvestobi? Vsekakor je prerok vez med krivdo svojega ljudstva in med milostnim Bogom. Stara zaveza se konča v znamenju božje jeze in Nova zaveza se začne v znamenju božjega odpuščanja. Ljudstvo ni sposobno, da bi se samo spreobrnilo. Jahve ljudstvu odvzame politično razsežnost in le-to šele v trpljenju spozna, ljudstvo namreč, da rešitev lahko pride samo od Jahveja, torej od Boga. og se človeku v trpljenju najbolj približa in brez smrti starega človeka ne more biti Nove zaveze, za kar je porok Kristusova smrt na križu. In Nova zaveza se uresničuje v človeški zgodovini tako, da človek po najbolj dramatičnih porazih ponovno vstane. Tu sem navrgel le nekaj misli z izredno globokega teološkega Kraševčevega predavanja. To predavanje pa niti ne bi imelo tolikšnega pomena, če ga ne bi naobrnili na naš čas In na našo mlado slovensko državo. Brez smrti starega človeka - to moramo razumeti v prenesenem pomenu - ne more biti demokratične slovenske države. Nov, učinkovit začetek je možen le, če se Slovenci popolnoma spremenimo in če torej sprejmemo "očiščevanje" v smislu Kraševčevega predavanja. Tudi stare, same so se imenovale "ZDRAVE" sile, ki so desetletja v kali zatirale vsako napredno, demokratično misel in teptale obče človeške krščanske vrednote (slednje so nas v dolgih stoletjih ohranjale In ohranile), bi morali postaviti na stran v blagor njim samim in celotnemu slovenskemu narodu. Žal mi tega ne moremo storiti tako, kot so to storili na Češkem. Tam so izvolili za predsednika človeka močne osebnosti, ki je spoštovan tudi drugod v svetu In ki je bil vedno na narodovi, torej na "NJIHOVI" strani. Mi pa žal takega človeka, take močne osebnosti, nimamo. Ga bomo sploh kdaj imeli? Jožef Pajnii B DRUŠTVA TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ Turistično društvo Mengeš je na svojem občnem zboru 17. marca ocenilo delo preteklega leta. Ob polni dvorani KS (preko 60 udeležencev) sg prisotni pozitivno ocenili delo TD. Posebno pa so opozorili na nekatere probleme, ki zadevajo KS Mengeš. Opozorili so na - še vedno - divja odlagališča smeti, zato bi bilo kršitelje potrebno ostreje kaznovati. Predlagano je bilo, da se postavijo stalni večji zabojniki za kosovne odpadke. Kritično so ocenili razmere v športnem parku -drevoredi, vožnja z motornimi vozili (ogrožajo mirne sprehajalce) in predlagali, da se zapre za vsa motorna vozila in urediti ustrezne prometne signalizacije. Opozorili so tudi na razmere ob glavni ulici v Mengšu - velik promet, odnos posameznih lastnikov hiš, fasade, okolica itd. Izpostavljen je bil tudi problem Izobešanja državnih zastav. Vsi vemo, da so to državni prazniki, vendar pa povsod temu ni tako, zato predlagajo, da odgovorni v KS z obvestilom v "Mengšanu" opozorijo, kdaj se poleg državnih praznikov še izobešajo zastave. Udeleženci občnega zbora smo sprejeli kar obsežen program dela za leto 1994. Za konec pa nas je razvedrila ga. Pepca Blejc s svojo harmoniko In petjem. Franc Zabret Turistično društvo Mengeš je na sejmu "ALPE - ADRIA" In v okviru dneva občine Domžale uredilo stojnico, na kateri je predstavilo izdelovanje narodnih noš. Na sejmu sta bila g. Videmšek Miha in ga. Ules Cirila. Poleg tega smo postavili na ogled razglednice Mengša, grb, knjigo "Mengeš in Trzin skozi čas", ponudili pa smo tudi domačo medico in žganje. Melodija Mengeš pa je razstavila svoj proizvodnji program - harmonike In kitare. Za veselo razpoloženje so poskrbele harmonikašice "ZUPAN". Franc Zabret Župan Per v družbi narodnih noš loto: Franc Zabret Harmonikašice Zupan loto: Franc Zabret DRUŠTVA Plan Mengeške godbe za 1. 1994 Vletu 1994 Mengeška godba praznuje 110 let. S prireditvami smo začeli z Deseto mengeško marelo. V maju smo dogovorjeni za Osino podoknlco pred našim domom. 17. in 18. junija bo glavni del praznovanja. V petek bo slavnostni koncert, v soboto pa srečanje naših prijateljskih godb z njihovimi promenadnimi koncerti po Mengšu, povorko In veliko vrtno veselico v kamnolomu. V teku so že priprave za nakup novih slavnostnih uniform. Če bo prišlo kaj sredstev od "občine" in seveda od naše Iznajdljivosti, bo potrebno pričeti z nakupom novih instrumentov po sekcijah. Radi bi imeli čimveč zanimivih nastopov, tudi v tujini. Trenutno smo dogovorjeni za Italijo in Avstrijo. V začetku junija bomo šli za štiri dni na priprave in koncert na otok Krk. Igrali bomo na vseh tradicionalnih prlredit-I vah kot dosedaj. Tako igramo maja, junija in julija skoraj vsak vikend vsaj enkrat. V avgustu, upam, bomo zopet povabljeni v Beljak, septembra so noše v Kamniku, oktobra bo spet Mihaelov sejem, decembra pa je predviden novoletni koncert. V letošnjem letu moramo pripraviti vsaj tri promenadne koncerte v Mengšu in okolici. Mengeški gasilci nam pripravljajo dva koncerta, verjetno v aprilu ob Vrbskem jezeru na Avstrijskem Koroškem. Nastopov, tudi zanimivih, bo dovolj, potrebna bo le volja in zagnanost vseh nas. Članov godbe je zaenkrat 54, ki hodijo bolj ali manj redno na vaje. S pridobitvijo novih članov bo tudi popolnjenost na določenih Instrumentih boljša, zato se bo potrebno zahvaliti za sodelovanje mojstrom, ki pridejo bolj poredko oz. za marelo In pred bolj zanimivimi nastopi. Potrebno bo resno najti merila za to. Marsikaj bomo morali popraviti tudi mi, ki smo odgovorni za vodenje. Nismo birokrati, toda malo več pismenosti nam ne bi škodovalo. Tudi obveščanje bo letos boljše. Sami se javite, da bi kaj postorili. Saj ni treba čakati na prošnje. Velikokrat imam občutek, kot bi "tehtal" za osebe. Kar zoprno je siliti v MENGEŠKA GODBA človeka z Istimi, a malenkostnimi stvarmi. Osredstvih za naše delo je bolje, da ne govorim. Če jih bodo kaj imeli na občini, upam, da jih bodo pošteno delili med vse. NI pa prav, da godbe enačijo s pevskimi zbori. Imam občutek, da tisti, ki več sredstev sam pridobi, manj dobi iz občinskega proračuna. Na koncu strnimo naše vrste, da nam bo čim bolj luštno in bomo komaj čakali dan, ko so vaje oz. nastopi. Vedimo, da vsi skupaj delamo in hodimo sem za MENGEŠKO GODBO. Hvala vsem, ki ste in še boste pomagali MENGEŠKI GODBI. RAČUNAMO NA VAS!!! Lado Kosec, predsednik Poročilo predsednika Mengeške godbe za leto 1993 Po prevzemu mandata od prejšnjega predsednika nisem oz. nismo točno vedeli, kaj nas čaka. Sedaj šele vidim, kakšno delo je opravil moj predhodnik. Mislim, da bi bilo dobro, da bi skozi to fazo šlo pri godbi čim več godbenikov, da bi znali ceniti to delo, ko velikokrat nimaš kaj pokazati, vzame ti pa ogromno časa. No, pa pojdimo k naštevanju naših uspehov oz. neuspehov... Takoj v mesecu marcu 1993 je prišlo do zamenjave dirigenta. V naše vrste smo pridobili g. Franca Gornika. Potrebovali smo nekaj časa, da smo se spoznali in mislim, da vedno bolje dihamo skupaj. Problemček v godbi je, da Imamo veliko dobrih glasbenikov, toda še boljših teoretikov, toda brez prisotnosti na vajah so vse besede zaman. Obisk vaj je bil zelo neenakomeren, zato je program težko naštudiratl. Takoj smo začeli vaditi nove skladbe za procesijo. V veliko čast nam je bilo, ko je svoje skladbe prvič preizkusil prav z nami sam mojster Bojan Adamič. Vjuniju smo imeli kar 13 nastopov. Skupaj z ZKO Domžale smo bili organizatorji srečanja gorenjskih godb pred našim domom, kjer smo pripravili tudi veselico in seveda pridno delali ob pomoči naših prijateljev. V avgustu smo bili v Beljaku, kjer smo imeli enourni koncert in sodelovali na tradicionalni povorki. Voktobru smo sodelovali na Mihaelovem sejmu. Prav ob tej priliki sem spoznal, da godbo v kraju najbolj cenijo, ko prireja prireditve oz. tako ali drugače kaj fizično dela. Škoda. Takoj zatem smo se pričeli pripravljati za snemanje skladb za našo prvo kaseto, ki smo jo izdali skupaj z ansambli s prireditve Pod mengeško marelo, zato smo v tem obdobju več igrali marše in polke. Kaseta, na kateri je šest skladb godbe, je Izšla v rekordnem času In smo jo dobili že konec decembra. Mislim, da bo naslednja še boljša... Konec decembra smo bili nosilec novoletnega koncerta. Tokrat smo pritegnili k sodelovanju vse mengeške kulturne skupine. Pripravili smo tudi skupne pesmi, ki so bile izredno toplo sprejete. Okrog financiranja te prireditve je bilo veliko govora. Veliko je bilo tudi dezinformacij. Kako bo letos, če sploh bo, se bo potrebno dogovoriti. AH samo koncert godbe (ob sodelovanju "turistov") ali... V začetku leta 1994 smo organizirali tradicionalno prireditev 10. pod mengeško marelo, ob tem smo izdali priložnostno brošuro. Imeli smo še veliko drugih, prav tako pomembnih in tudi tradicionalnih nastopov. Materialno področje: nakupili smo nove knjižice za marše, pogrebne in dopolnili cerkvene. Nabavljene so bile tudi mape za promenadne koncerte, ki so podobne marš knjižicam. Izdelal jih je g. Čakš Janez - Iskrena mu hvala. Bogatejši smo tudi za zložljive pulte In kovčke za transport vsega tega. Vsodelovanju z Glasbeno šolo Domžale smo pridobili tudi učitelja za težje inštrumente, g. Kocmana. Tako pod našim okriljem poučujejo B in F basista, pozavnista in bari-tonista. Mislim, da bosta basista kmalu v godbi, da bi zapolnili vrzel na basih! Pridobili pa smo tudi nekaj mlajših. G. Kocman nas je Izredno uspešno pripravljal na sekcijskih vajah in mislim, da bi morali s tem nadaljevati. Skozi vse leto smo si prizadevali ustvariti člmboljšo klimo med godbeniki. Upam, da bo še boljša. Seveda, da je prijetno, moraš, na žalost, priti na vaje in seveda na nastope. Lado Kosec, predsednik SEMESAD1KE SE VAM PREDSTAVIJO Dragi bralci, ste zato, da vam postavimo nagradno vprašanje? Čigavo je geslo V SLUŽBI SLOVENSKIH GOZDOV? Prelahko vprašanje, boste rekli. Res je. Geslo, ki si ga je podjetje SEMESADIKE Mengeš postavilo ob svoji ustanovitvi, še vedno drži. Direktor Semesadik, dipl. inž. Jože Panjan, že sedem tet uspešno krmari ladjo z 62-lmi zaposlenimi. V vsem času niso odpustili nobenega delavca, le novega, ko je šel nekdo v pokoj, niso zaposlili. Dobra strategija, ki pa prav gotovo Izhaja tudi iz njega samega. Ko sem ga videla prvič, je bil v drevesnici, med rastlinami, med okrasnimi grmovni-cami. Prijatelju je lastnoročno pomagal naložiti srebrno jelko v prtljažnik avtomobila. Gesto sem razumela kot prijateljsko pomoč. Bolj začudena sem bila, ko nisem mogla govoriti z njim, saj ga ni bilo v pisarni. Odgovor tajnice je bil, da je v drevesnici s strankami. Po nekaj klicih sva se le dogovorila za kratek sestanek. Kljub položaju, ki ga Ima in obvlada, ali pa prav zato, veliko časa preživi med delavci in zelenjem. Malo takih! Leta 1948 je bilo z odločbo Ministrstva za gospodarstvo in kmetijstvo ustanovljeno podjetje GOZDNA SEMENARNA IN DREVESNICA, ki se je po petnajstih letih preimenovala v podjetje SEMESADIKE z nalogami: gojenje In prodaja gozdnih sadih ter zbiranje, nakup ter prodaja vseh vrst gozdnega semena doma in v tujini. Vletih obstoja je podjetju uspelo navezati stike z gozdarji iz vse Jugoslavije, ki je s svojim pestrim sestavom drevesnih vrst v gozdovih predstavljala bo*gato surovinsko zaledje za obnovo gozdov doma In v tujini. Ob ustanovitvi je bilo podjetju dodeljenih 40 gozdnih drevesnic po vsej Sloveniji s skupno površino 30 ha, ki so zaposlovale 150 delavcev, večinoma le v sezoni. Neusklajena proizvodnja sadik v številnih majhnih drevesnicah ni bila racionalna in tudi ne dovolj strokovna, zato je v letu 1949 podjetje vrnilo prejšnjim upravljalcem večino lokalnih drevesnic in skoncentriralo proizvodnjo sadik na 7 večjih drevesnic s skupno površino 15 ha. V njih je bilo mogoče vzgajati sadike za vsa klimatsko, geološko in geografsko najrazličnejša področja Slovenije. S ciljem povečati površino drevesnic in racionalizirati vzgojo sadik je bila v letu 1968 dosežena naslednja, še danes obstoječa produktivna površina lastnih drevesnic: Mengeš 31.5 ha Radvanje in Markovci 13.3 ha Tišina 11.3 ha Sprotno uvajanje sodobne mehanizacije in tehnologije dela je omogočilo zmanjševanje števila delavcev. V letu 1979 je bila dograjena hladilnica za sadike s hladilno komoro prostornine 1000 m3, s temperaturo zraka 10" C in 98 % relativno vlažnostjo. Ob njej je bila zgrajena tudi hladilna komora za dolgotrajnejše shranjevanje semena pri temperaturah do -100° C. Poleg klasičnih vzgajajo tudi sadike v kontejnerjih ter sadike okrasnega drevja In grmovja, za ozelenitev cestnih brežin, pro-tivetrnih pasov,... Prodor na tuja tržišča je bil v zadnjih letih najpomembnejša naloga mlade strokovne ekipe pod vodstvom direktorja g. Jožeta Panjana. Z razpadom jugoslovanskega trga se je ta usmeritev pokazala kot edino pravilna, tako da je v letu 1992 delež izvoza pri prodaji semena in okrasnih storžev kar 95 %. Izvažajo v skoraj vse države zahodne Evrope, glavna trgovinska partnerja pa sta Nemčija in Italija. |a področju strokovnega izpopolnjevanja I tesno sodelujejo z Inštitutom za gozndo In lesno gospodarstvo v Ljubljani in mnogimi sorodnimi organizacijami v tujini. Kot posebno priznanje svojemu delu so v letu 1992 Direktor Jože Panjan. foto: Martin Ogrinc sprejeli organizacijo svetovnega kongresa trgovcev z gozdnimi semeni in jo uspešno izpeljali, saj so se zasedanja udeležili predstavniki 18 držav. Težave pa so doma. Popolno politično uničenje slovenskega gozdarstva povzroča že tretje leto, da gredo sadike namesto v naše gozdove v izvoz kot manjvredno blago ali pa končajo v ognju (letos bo zažganih okoli 1 milijon sadik). Posebej pa je potrebno poudariti, da je podjetje Semesadike pustilo svoje sledove tudi v Mengšu. Ob prenovi mrliških vežic so po reklamni ceni ozelenili okolje. Prepričali so nas, da dejansko pristopajo k stvari resno in strokovno. Kljub nekaterim težavam pri prodaji sadik in semena na slovenskem tržišču si želijo, da bi ponovno sledili staremu geslu, ki so si ga zastavili ob svoji ustanovitvi: V SLUŽBI SLOVENSKIH GOZDOV. Če bodo delali še vnaprej tako, kot delajo, ne obstaja bojazen, da bi se lahko zgodilo kaj nepredvidenega! V drevesnici ie vedno polno dela. foto: Martin Ogrinc w PODJETJE PAJEK SE VAM PREDSTAVI Pajek nam prinese srečo, če verjamemo v staro ljudsko reklo. Poznamo veliko vrst pajkov, velike, male, s pikami, ... Najbolj pa Imamo v spominu tiste, ki predejo velike mreže po kotih in nam delajo preglavice s čiščenjem. Lahko pa se vam zgodi tako, kot se je meni pred nekaj dnevi. Sosedje na Slovenski 28 v Mengšu Imajo podjetje z Imenom PAJEK. Na njihovih dopisnih listih se sprehaja simpatičen zelen pajek in prede veliko mrežo. lorda ima v mislih tisto, pravo, pajkovo, I mene pa je prepričal, da je to računalniška mreža. Direktorica ga. Ksenija Paradžik, ki je strankam na voljo vsak dan od 08. do 12. In od 16. do 19. ure, prijazno svetuje in razkaže, kaj vse lahko ponudi stranki, da bo zadovoljna. Prodaja računalnikov je najboljša, če njen fant Bojan računalnik sestavi po konfiguraciji na željo stranke. V zadnjem času so najbolj Iskani 486 DX 33 MhZ. Od programov ponudita kot operacijski sistem še vedno DOS, saj stranke to želijo, vedno več pa je povpraševanja po WINDOWS okolju, računovodske programe pa delajo v povezavi in v sodelovanju s podjetjem B2 Ljubljana. Ko se odločamo o nakupu računalnika, je pomembna prava odločitev tudi za tiskalnik. Na voljo imajo Samsung, Epson, Fujitsu, Hewlett, Packard,... Monitorji pa so Philipsovi (sedaj že atestirani), Tatung, Axiom, Nec, Elzo. CD romi so vgradna disketna enota, z njeno pomočjo pa lahko uporabnik računalnika posluša celo glasbo. S sound blaster kartica- mi lahko komponiraš In ustvarjaš lastno glasbo, v streamer pa shranjuješ podatke. Ga. Ksenija pravi, da je v zadnjem času največ dogradenj (staro ven, novo noter). Če pa kupimo komponente pri Pajku, nam sestavljanja ne bodo zaračunali, pač pa se bo Bojan potrudil in to hitro spravil v pogon. Zgarancijskimi roki nimajo težav, povsod kupec dobi najmanj eno leto garancije, pet let pa je kot pesebnost pri hard disku Quantum trdi disk 527 MB. Dragi vsi, ki ste kakorkoli vezani na uporabo računalnika! Pajek na Slovenski 28 vas vabi, da ga obiščete in spoznate. Ksenija bo poskrbela, da ne boste odšli praznih rok in razočarani. Tatjana Sivec Strmšek OTVORITEV TURISTIČNE PONUDBE ALPSKIH CEST Vsoboto, 16. aprila 1994, je bila svečana otvoritev turistične ponudbe ALPSKIH CEST. Potniki in gostje, ki so želeli to pot prevoziti skupaj, so se ustavljali na mestih, katerih skupen cilj in interes je ponuditi gostu čimboljše gostinske in sploh turistične usluge. Pot jih je vodila skozi Kamnik, Vransko, Mozirje, Cerklje, Tržič, Domžale In zaključila v Arboretumu Volčji Potok. Karavana potnikov in starih avtomobilov se je ustavila tudi v Mengšu. Čeprav z veliko zamudo, so bili med domačini in povabljenci lepo sprejeti z godbo, plesom, narodnimi nošami in pristnimi domačimi jedrni. Navzoče je pozdravil mengeški župan g. Janez Per, o pomembnosti tega projekta je povedal predsednik IS občine Domžale, g. Tomaž Štebe, g. Franc Zabret pa je povedal tole: Gospe - gospodje - spoštovani udeleženci otvoritve Alpske ceste Vesel sem, da vas lahko v imenu Turističnega društva Mengeš prisrčno pozdravim. Prepričan sem, da bo ta ideja o oživitvi turistične dejavnosti pod Kamniško-Savinjskimi Alpami obrodila sadove. Veseli smo, da je ta otvoritvena slovesnost tudi v našem kraju. Mengeš bo v letošnjem letu praznoval 840-letnico obstoja. V mesecu juniju bomo proslavili pomemben jubilej 110. obletnico delovanja Mengeške godbe, na kar smo zelo ponosni. V lanskem letu smo oživili tradicionalni Mihaelov sejem in ga bomo letos organizirali 1. in 2. oktobra. Prireditev pod Mengeško marelo je že znana sirom Slovenije V letošnjem letu bomo imeli še vrsto kul-turno-zabavnih prireditev. Mengeš z okolico ima kar kvalitetno gostinsko ponudbo - tudi kmečki turizem na Dobenem. Naš kraj se ponaša z lepim športnim parkom - TRIM stezo in Fit top športnim centrom s celovito športno in gostinsko ponudbo. Še in še bi lahko našteval, pa bodi dovolj. Mengšani želimo, da bomo tudi mi prispe- vali k hitrejšemu razvoju turizma na sončni strani Alp. Old timer foto: Martin Ogrinc ü SPORT Marjan Kovač kategoriziran alpinist 30-letni alpinist Marjan Kovač živi v Ljubljani, že nekaj let član alpinističnega odseka Mengeš, je za leto 1993 dosegel državni razred. Ker je alpinizem šport, imajo tudi alpinisti kategorizacijo za najboljše alpiniste. V lanskem letu najbolj izstopajo vzponi v perujskih Andih, ki jih je plezal skupaj s prijatelji. Kovaču je bila to tretja alpinistična odprava. Plezal je že v Yosemitih in Indijski Himalaji. Dare Božič Marjan Kovač ALPINIZEM janež Jeglič šestič v Patagoniji Janez Jeglič AO Domžale, sem skupaj z Markom Luklčem In Mihom Praprotnikom v Južni steni Cerro Torreja preplezal ekstrem-no težko prvenstveno smer. V steno smo vstopili enajstkrat, da smo smer preplezali do konca. Med plezanjem smo uporabljali vse vrste tehnične opreme: hudičeve krempeljce, nože in vse vrste metuljev. V mesecu in pol obleganja gore je bilo le šest dni lepega vremena. Južna stena ima najmanj sonca od vseh sten Cerro Torreja, ob lepem vremenu le dve url in pol na dan. Takrat po steni teče voda in padajo kosi ledu. Skala je krušljiva, polna nevarnih lusk. To je tretja nova smer, ki smo jih slovenski alpinisti preplezali na to goro. S tem vzponom sem edini alpinist, ki ima v žepu vse te tri smeri od skupaj šestih, ki so preplezane na tej gori. Iz Ljubljane smo odšli 5. januarja in 14. I prišli v bazni tabor. Naslednji dan smo se že odpravili v steno. Bivakirali smo na ledeniku in 16.1. zvečer prispeli do vznožja Južne stene. Naslednji dan smo preplezali en raztezaj. Zaradi poslabšanja smo izkopali pod steno snežno votlino In se vrnili v bazo. Vzpon smo nadaljevali v expedicijskem stilu, to pomeni, da smo v steno za seboj pritrjevali vrvi. Med desetdnevnim poslabšanjem vremena, ko smo se umaknili v bazo, je zapadlo ogromno snega. Snežno votlino pod steno smo s težavo našli šest metrov pod površino. 25.2. smo zadnjič vstopili In smer dokončali na Maestrijevl smeri ob devetih zvečer. Sestopili smo v zelo slabem vremenu po Maestrljevi smeri in prebivaklrall v robni poči Maestrijevega seraka. Naslednji dan smo premočeni in ozebli sestopili v bazo. S tem se je naša avantura končala. Ocena smeri je VII-, A4,90o, 800 m. Janez Jeglič Janez Jeglič PREDAVANJE CERRO TORRE JANEZ JEGLIČ V torek, 26. aprila 1994, ob 20. uri bo v mengeškem Kulturnem domu Janez Jeglič predaval ob diapozitivih o uspešni odpravi na Cerro Torre, kjer je s kolegi preplezal tretjo novo smer. OGLAS Iščem moškega, lahko tudi mlajši upokojenec, za hišna opravila. Telefon 738 - 665. w SPORT OBČNI ZBOR PARTIZANA MENGEŠ Včetrtek, 31. marca, so se zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru člani Društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Mengeš in pregledali delo za preteklo leto. Na občnem zboru je bilo 73 članov društva in gostje: g. Ranko Curkov, sekretar Športne zveze Domžale, g. Franc Zabret, predsednik Turističnega društva Mengeš, g. Jože Rogelj, predsednik Kolesarskega društva Mengeš, g. Marjan Tomazin, predsednik balinarske sekcije, g. Andrej Koželj, predsednik teniške sekcije, in g. Karel Novak, predstavnik namiznotenlške sekcije, ki so pozdravili člane društva, v svojih razpravah pa so ugotovili, da društvo dobro dela, kar je bilo razvidno iz podanih poročil. Zal se občnega zbora niso udeležili predstavniki Krajevne skupnosti kakor tudi ne delegat občinske skupščine Domžale, gospod Janez Škrlep, ki je bil posebej vabljen. Svoje neudeležbe niso opravičili, čeprav je društvena dejavnost pomembna dejavnost v kraju. Menim, da je njihov odnos do članov društva nekorekten, predvsem do vseh športnih delavcev, ki skrbijo za dejavnost društva In s svojim predanim delom skrbijo za mladi rod za edino plačilo "H V A L A"! V času preoblikovanja krajevne samouprave smo prisotni na občnem zboru pričakovali, da nam bodo predstavniki KS povedali, kako bo v bodoči občini poskrbljeno za dejavnost društev. Upam, da bodo bodoči izvoljeni "občinarji" znali ceniti predano delo v društvih in bodo znali prisluhniti problemom, ki jih ni tako malo. Na dnevnem redu je bil tudi predlog o spremembi imena društva. Po krajši razpravi so se prisotni na občnem zboru soglasno odločili, da ostane Ime društva nespremenjeno. Na občnem zboru so še sprejeli program dela za leto 1994 in podprli pobudo, da se stavba Mladike v Ljubljani nameni za dejavnost Etnografskega muzeja Slovenije. Dejavnost društva pa je razvidna Iz Poročila predsednika g. Jožeta Mlakarja. MLAJ Poročilo predsednika društva za leto 1993 Društvo je v letu 1993 vodil izvršni odbor v sestavi: Jože Mlakar - predsednik, Franc Zabret - tenis, Nuša Zalokar - tajnica, Marija Sitar - knjigovodkijija in blagajničarka, Tone Gostlša - namizni tenis, Vilo Majdič - balinanje, Vladimir Skok-šah. Nadzorni odbor: Franc Zabret - predsednik, Jože Čemas, Anka Škrlep - člana. Izvršni odbor se je sestajal v razširjeni ses-Itavi skupaj z vaditelji in nadzornim odborom. Ta oblika se je pokazala kot najboljša, saj so bili na ta način vsi seznanjeni s problematiko delovanja društva, pa tudi vodstvo je na ta način dobilo informacije in napotila za delovanje. Zastavljeni program na področju vadbe in organizacije prireditev smo v celoti realizirali. Ni neskromna ugotovitev, da spada naše društvo med najaktivnejše v občini. Tako je število vključenih zadovoljivo, morda je še premalo vključenih srednješolcev, kar pa je problem vseh društev. Vsebina dela je bogata in pestra, saj skoraj vsakdo najde tisto obliko organizirane vadbe, ki mu je po godu. Se zmeraj je zagnanost in pripadnost društvenemu delu na visokem nivoju, žal pa ni tako na področju financiranja, saj se je delež družbe (proračuna) še zmanjšal in smo se morali še bolj potruditi, da smo zagotovili potrebna denarna sredstva za pokrivanje najnujnejših stroškov in na osnovi natečaja pridobili dodatna sredstva za vzdrževanje. Ožji odbor^predsednik, tajnica In blagajnik) se je redno sestajal vsako sredo ob 18. uri, ko smo imeli tudi uradne ure društva. Predvsem smo na teh sestankih reševali zadeve s področja finančno - materialnega poslovanja. Vceloti smo z delom lahko zadovoljni, ne rečem, da bi ne moglo biti še boljše, to pa ni odvisno samo od nas, temveč tudi od odnosa države do športa nasploh. Vletu 1993 je v okviru društva delovalo 22 vadbenih skupin na področju splošne vadbe In rekreacije in 6 skupin na področju tekmovalnega športa. Za vadbo je skrbelo 25 vaditeljev. CICIBANI Vadijo v dveh skupinah pod vodstvom Zvonke Majdič in Alenke Friškovec. Vključenih je 28 cicibank in cicibanov. GIMNASTIKA mlajše pionirke Vadi 12 mlajših pionirk pod vodstvom Jane Jene po programu množične gimnastike. GIMNASTIKA starejše pionirke Vadi 12 pionirk pod vodstvom Fredija Blejca in Jane Jene po programu množične gimnastike. REKREACIJA moški Vključenih je 12 članov, predvsem igrajo nogomet. Vodi jih Fran Rahne ob pomoči Jožeta Čemasa. REKREACIJA ženske Vključenih je 24 članic in vadijo pod vodstvom Marjance Lavrič in Francke Trobec. Vadba je dobro vodena In pestra, udeležba pa standardno dobra. AEROBIKA Vadba poteka v dveh skupinah, ki ju vodi Lija Vrhovnik. Obisk je dober, vključenih pa je skupaj 28 članic. ODBOJKA mladi Vključenih je bilo 12 deklet in tantov, ki so vadili pod vodstvom trenerja Kumra. Žal za resnejše delo ni bilo prevelikega zanimanja, sodelovali pa so v medobčinski trim ligi. ODBOJKA članice, člani Vključenih je 24 članic in članov, vadijo pa pod vodstvom Francke Trobec In Jožeta Mlakarja. Udeležba pri vadbi je dobra, saj je v povprečju prisotnih več kot 18 udeležencev. Ekipa članic je sodelovala v medobčinski trim ligi In na turnirju ČENČ v Trzinu, sami pa smo organizirali 11. turnir za pokal KS Mengeš, na katerem so sodelovale 4 ekipe. BALINANJE Je samostojna sekcija. V delo je vključenih 56 članov, ki so Izredno aktivni. Svoje delo so pregledali na svojem občnem zboru. Tu pa le nekaj podatkov. Z dvema ekipama sodelujejo v 2. oziroma 3. območni ligi, kjer dosegajo lepe rezultate. Organizirali pa so več turnirjev in sedaj že kar tradicionalni balinarski maraton ter sodelovali na turnirjih sosednjih društev In v zimski ligi. TENIS Je prav tako samostojna sekcija, ki je na svojem občnem zboru ugotovila, da so bili v preteklem letu Izredno delavni tako na (nadaljevanje na naslednji strani) w SPORT OBČNI ZBOR PARTIZANA MENGEŠ (nadaljevanje s prejšnje strani) področju organizacije tekmovanj skupaj s FIT TOP-om kakor tudi pri organizaciji samostojnih turnirjev in tekmovanj na igriščih sekcije. Vsekakor pomeni do sedaj največji uspeh temovalne ekipe uvrstitev v 2. slovensko ligo, kjer prav tako uspešno tekmuje. Pa tudi rekreativni tekmovalci ne zaostajajo dosti, saj so v rekreacijski ligi med najuspešnejšimi. Enako uspešni so tudi pri delu z najmlajšimi, žal pa so boljši rezultati odvisni od finančnih pogojev, ki pa jih je žal vedno premalo. Poudariti je potrebno, da so igrišča dobro vzdrževana in tudi dobro zasedena. ŠAH Sekcija je formalno delovala v 1. polletju, saj so se člani šahovske sekcije izločili iz društva zaradi že znanih vzrokov in ustanovili samostojno društvo. BADMINTON Je naša najmlajša sekcija, ki združuje šolsko mladino in odrasle zaljubljence v to Igro. V sekcijo je vključenih 32 članov, vadbo Imajo trikrat tedensko v telovadnici OŠ In telovadnici Partizana. Vključeni so v Badmlntonsko zvezo Slovenije. Trije člani so opravili izpite za vaditelja, udeležili so se že prvih tekmovanj, ekipa pionirk in pionirjev pa se je uvrstila na državno prvenstvo. NAMIZNI TENIS rekreacija Vključenih je 33 članov, od tega 1 ženska. Vadijo v dveh skupinah, tako da so mize dobro zasedene in imajo vadbo 3-krat tedensko, enkrat od 21.30 do 23. ure. Z dvema ekipama sodelujemo v 2. ljubljanski ligi, kjer tekmujejo v glavnem bivši aktivni igralci namiznega tenisa, obe ekipi pa sta tudi na tekmovalnem področju uspešni In sta v vrhu tekmovalne lestvice. NAMIZNOTENIŠKA ŠOLA V skupino je vključenih 32 učenk in učencev, predvsem iz 1. In 2. razreda, kjer pridobijo osnovna znanja igranja namiznega tenisa. Udeležujejo se že prvih tekmovanj, boljše pa nato vključimo v resnejšo vadbo v 2. In 1. selekcijo. Tekmovalni del vadbe pionirjev in pionirk poteka pod vodstvom Dareta Tisaja, Boštjana Vrhovnika, Luke Pirša in Jožeta Mlakarja. Vadbo imajo 2 oziroma 4-krat tedensko. Udeležujejo se tekmovanj na regijskem in državnem nivoju. V lanskem letu se je pionirka Tanja Ribnikar uvrstila na TOP 20, na katerem sodeluje najboljših 20 pionirk in pionirjev Slovenije, enak uspeh je dosegel tudi Klemen Jamšek. Pri mlajših pionirkah in pionirjih smo dosegli tudi lepe rezultate, saj je Anja Srebačlč med učenkami 1. in 2. razreda na koncu osvojila 2. mesto, Peter Sitar v Isti kategoriji 3. mesto, Alenka Knuplež 4. mesto in Miodrag Drljača 5. mesto. Šteti so rezultati 5. turnirjev, na katerih je nastopilo v povprečju 150 tekmovalcev iz 14 klubov ljubljanskega področja. Postali smo tudi prvaki občine v vseh kategorijah, na regijskem prvenstvu osvojili dve 3. mesti. Alenka Knuplež je med učenkami do 4. razreda zasedla 3. mesto. Prepotovali smo skoraj vso Slovenijo od M. Sobote do Kopra In Novega mesta do Jesenic. To je del tega, kar smo v preteklem letu dosegli in počeli, podrobnejši podatki so v poročilih vaditeljev in trenerjev in v vodstvih sekcij, pa vendar, storili in dosegli smo veliko In vsem, ki so k temu prispevali, tako vodstvom sekcij, organizatorjem tekmovanj in vaditeljem, ki so tekmovalce pripravili za tekmovanja, in vsem vaditeljem, ki so mladim privzgojili čut in potrebo po gibanju, gre vse priznanje in zahvala. To še posebej zato, ker to počno s takšno predanostjo in strokovnim pristopom. Vsi strokovni delavci v društvu delamo brezplačno, v lanskem letu nismo izplačali nobenega honorarja. Telovadnica Partizana je polno zasedena od jutra do poznega večera. V dopoldanskem času imajo v naši telovadnici pouk športne vzgoje učenci naše šole, v popoldanskem času pa člani društva. Za izredni posluh in sodelovanje se vodstvu šole zahvaljujemo, da nam omogočajo vadbo v šolski telovadnici v večernih urah, kar kompenziramo s poukom šolarjev v naši telovadnici. Športno vzgojo v naši telovadnici pa Imata tudi oba vrtca enkrat tedensko. Vlanskem letu smo pridobili sredstva za vzdrževanje telovadnice, ki smo jih le delno porabili, ker nas je prehitela zima. Nabavili smo material za zamenjavo dimnika in obnovili dotrajane žlebove ter obnovili razsvetljavo v telovadnici. Dela bomo dokončali letos. Sredstev je premalo, zato oddajamo dva prostora in si tako zagotovimo prepotreb-na sredstva za pokrivanje stroškov kurjave, elektrike, komunalnih storitev, za nabavo opreme pa že zmanjka denarja. Športna dejavnost je v Mengšu dobro organizirana, veseli me, da je vključenih toliko mladih, ki jih bomo pritegnili še več, če bomo znali pripraviti kvalitetne In zanimive programe. Prav to pa je tisto, kar nas lahko navdaja s ponosom, če smo mladim omogočili aktivno udejstvovanje, kar pa prinaša še boljše rezultate. Naj zaključim z mislijo, da nič nI tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Jože Mlakar w SPORT IGRE BREZ MEJA PRVA IGRA Predaja ključa mdine velikemu poveljniku Malteških vitezov Tekmovalec s preprijemanjem napreduje in na koncu poti vzame ključ ter ga po isti poti odnese Velikemu poveljniku. Če tekmovalec pade, lahko drugič poskusi tekmovalka. Igre je konec, ko tekmovalec pravilno obesi ključ okoli vratu Velikega poveljnika ali pa se meri pretečena razdalja v določenem Času. dvojna pot 1 M -1 Ž DRUGA IGRA Tradicionalna malteška igra: plezanje po drogu nad vodo Na začetku tekmovalec preteče razdaljo, ki ga loči od zastavice. Igre je konec, ko eden od tekmovalcev vzame zastavico. Če tekmovalec pade v vodo, ga lahko nadomesti drug tekmovalec iz iste ekipe itd. dvojna pot 2 M -1 Ž pmp emiaatop Ml 2M4HCHES I TRETJA IGRA Obleganje Turkov potem, ko otoku zavladajo malteški gospodarji. Na začetku tekmovalci preplavajo določen del poti v bazenu, nato se skušajo povzpeli do trdnjave La Valette, da bi ukradli zaklade in druge dragocenosti. Ta naloga pa ni lahka, saj branilci nanje mečejo vse, kar imajo pri roki, da bi jim preprečili krajo dragocenosti. Igre je konec, ko so zakladi vrnjeni in ko se tekmovalci vrnejo na začetno točko, dvojna pot 2 M - 3 2 ČETRTA IGRA Legenda o norcu (Gahan nosi vrata) Tekmovalka teče, da bi odprla ključavnico (obešanko) na vratih. Ko so vrata odprta, jih mora tekmovalec prenesti do cilja. To ni prav lahko, ker je prehodnih ploščadi v bazenu malo, postavljene pa so zelo nerodno, dvojna pot 1 M-2Ž 2 eme émission 2 MANCHES \ 2 erne emission.. PETA IGRA Graditev La Valette in Auberges Tekmovalci začnejo graditi Auberges. Ko pridejo do samega vrha, morajo nanj postaviti enega od osmih praporjev, ki predstavljajo viteške rede. Tak pa je tudi konec igre. dvojna pot 1 M-2Ž Trening mengeške ekipe foto: Martin Ogrinc Mlado ekipo, ki nas bo zastopala na Igrah brez meja na Malti, sem obiskala na enem izmed Intenzivnih treningov. Trebušnjakl, počepi, sklece, plezanje po vrvi In še veliko drugih vaj v številu, ki ga odreja njihov vaditelj Franc Jerič. Tekmovalci so s trenerjem zadovoljni, kot so zagotovili v njegovi odsotnosti, želijo si le, da bi sponzorji podprli odhod in častno zastopanje Slovenije v Evropi. Ken tmiBiiE ponimm vmnost Is? ZAVAROVALNICA TRIGLAV, OE Ljubljana, POSLOVNA ENOTA DOMŽALE, Ljubljanska 86 vabi k sodelovanju zavarovalnega zastopnika za območje Mengša Za zasedbo se zahteva srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj. Rok za prijavo je osem dni. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom pošljejo na gornji naslov. SPORT DOBROTA JE SIROTA NK MENGEŠ KLIC DOBROTE Spomladanski del nogometnih tekmovanj je v polnem teku. V uvodnih krogih je članska ekipa dosegla naslednje rezultate: ARNE TABOR 69 - MENGEŠ 2:2 ILIRIJA - MENGEŠ 1:2 MENGEŠ - RADOMUE DOB 1:2 JELOVICA - MENGEŠ 0:3 aša ekipa je po 16 krogih na prvem mestu. Vrh lestvice izgleda takole: 1. MENGEŠ 167 72 29:13 .21 2. RAD0MLJE-D0B 16844 21:14 20 3. BRANIK 16925 35:32 20 4. BRDA 16745 22:21 19 5. TAB0R-SEŽANA 167 36 32:22 17 Mlajše ekipe pa so dosegle naslednje rezultate: Mladinci: TERMIT-MENGEŠ 2:3 ARNE TABOR 69 - MENGEŠ 3:0 ARNE TABOR 69 - MENGEŠ 1:1 Starejši pionirji: JEZERO - MENGEŠ 2:2 ARNE TABOR 69 - MENGEŠ 3:0 MENGEŠ - JEZERO 3:1 Mlajši pionirji: MENGEŠ - LIVAR 0:4 XXX ■Tekmi med NK MENGEŠ In NK RADOMLJE I DOB, ki je bila odigrana 2.4.1994, si je kljub slabemu vremenu ogledalo okoli 600 gledalcev, kar je v zadnjem času najboljši obisk na tekmi. Upamo, da bo obisk na preostalih petih tekmah članske ekipe, ki jih igrajo v Mengšu, podoben. Ob tej priložnosti vabim vse ljubitelje nogometa, da si v čim večjem številu ogledajo zanimive tekme. V Mengšu bodo poleg SVOBODE iz Kisovca (16.9.1994) gostovale še naslednje ekipe: BRDO (30.4.1994), KOROTAN (21.5.1994), TABOR SEŽANA (4.6.1994) In ARNE TABOR 69 (18.6.1994). Hkrati obveščamo navijače, da bomo za gostovanje v Renče (14.5.1994) in Bilje (28.5.1994) organizirali avtobusni prevoz tudi za navijače. predsednik 10: Jože Rozman Vokviru tedna slovenske KARITAS je ta organizacija povabila šole k sodelovanju z nekaterimi aktivnostmi: pisanje spisov, risanje in slikanje na temo: KLIC DOBROTE. Množično so se odzvali tudi učenci naše šole od 1. do 8. razredov. Izbrali smo nekaj najboljših prispevkov in jih 7. decembra 1993 odposlali na naslov KARITAS v Ljubljano. V začetku letošnjega marca smo bili prijetno presenečeni, saj smo dobili sporočilo, da smo med nagrajenci. Pisateljica Berta Golob, ki je bila v komisiji za izbor najboljših, je povedala: "Prispelo je 3500 pisnih in likovnih prispevkov Iz osnovnih in srednjih šol. Komaj kakšna naloga ni bila vredna branja." V sporočilu Karitasa piše: "Prispevki so bili izredno kvalitetni, tako da je imela komisija kar težko delo. Veseli smo, da je bila ponudba odmevna, da smo pri učiteljih naleteli na naklonjenost in razumevanje. Preko nalog smo spoznali, kako mladi čutijo stisko in dobroto sočloveka." Komisija je nagradila 100 prispevkov. V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu so se 26. marca zbrali vsi nagrajenci. Iz naše šole je to bil Grega Črnivec, učenec 8. d razreda. Grega je povedal: "Ko sem prejel novico, da je moj prispevek nagrajen, sem bil presenečen in vesel. Na podelitev nagrad, ki je bila 26. marca ob 10. uri v beli dvorani škofijske gimnazije, me je spremljala mama. Tam sem videl blizu sto nagrajenih otrok od prvošolcev osnovne šole do srednješolcev. Pozdravil nas je predsednik slovenske KARITAS, pisateljica Berta Golob je povedala o poteku izbora, oktet SIRIUS pa je ob spremstvu kitar zapel nekaj lepih pesmi. Nato so poklicali vsako šolo in nagrajenca in mu izročili nagrado. Prejel sem knjigo kratkih zgodb z naslovom Velika noč na Slovenskem. Predstavnik gimnazije nas je povabil na ogled šole in seveda na ogled likovne razstave KLIC DOBROTE. Bili smo tudi pogoščeni. Ob vsem sem se prijetno počutil, želim pa si, da bi se uresničila misel iz pesmi, ki jo je zapel oktet SIRIUS: NAJ SONCE SIJE VSEM ENAKO." Čestitamo, Grega! Cvetka Mlakar NAGRAJENI PRISPEVEK Kaj sem storil za druge? Zjutraj se zbudim in pomislim: Juhuhu, še sem živ. Pa kaj zato, če moram zjutraj vstajati, pa kaj zato, če moram iti v šolo, pa kaj zato, če moram doma narediti nalogo in se učiti, pa kaj zato, če moram delati še mnogo drugih stvari. Vesel sem, da lahko zjutraj vstanem, grem v šolo..., da lahko delam Še mnoge stvari, ki jih marsikdo ne more. AN si vse to sploh zaslužim? Koliko ljudi je umsko prizadetih, pa ne po njihovi krivdi. Koliko ljudi trpi zaradi vojne In lakote in s čim so si zaslužili te muke!? Nešteto je gluhih, slepih, pa so vseeno srečni, da živijo. Enkrat sem slišal nekoga reči, kako pogumen mora biti tisti, ki si vzame življenje. Pogumen!?? Pomilovanja vreden nesrečnik, ki nI niti pomislil na vse tiste, ki so pohabljeni, slepi, na vse tiste, ki trpijo v vojnah, pa imajo vendar voljo do življenja, pa še kakšno! In s kakšno pravico je to sploh storil? Moral bi biti vesel, da živi In se odkrito postaviti svojemu problemu po robu, ne pa, da se samopomllu-je in misli, kako kruta usoda ga je zadela. In sedaj se vprašam, ali sem kdaj kaj storil za vse tiste, katerim ni bilo dano tako blaženo življenje kot meni? Ali sem kdaj sploh poskušal kaj storiti? Ne. In vendar sem navaden štirinajstletnik, ki Ima pred sabo mnogo možnosti in Bog mi pomagaj, da bi jih izkoristil. Kako lepo se je zjutraj prebuditi in ugotoviti, da živiš tako lepo življenje navkljub vsem njegovim tegobam. Gregor Črnivec, 8. d OŠ MENGEŠ iiiiHiiiiiiii h ii iniiiiiiiiiiiiii ZANIMIVOSTI MELODIJA Velikonočni petek so v podjetju Melodija izkoristili za predstavitev letošnjega proizvodnjega programa harmonik in kitar. V Mengeš so pripeljali Frankfurt po Frankfurtu. Iežna glasba, ki nas je sprejela ob vstopu v Oranžerijo Mengeš, nas je impresionirala, še zlasti pa smo obstali ob pogledu na veliko število Melodijlnih novosti. Sprehod po razstavnem prostoru je bil neobhoden. Predstavljala sem si, kako lepo bi bilo, ko bi ta inštrument ne bil le na polici ali v rokah Lojzeta Slaka, ki z lahkoto vleče meh. Nepoznavalci smo dostikrat krivični In ne ocenimo pravilno. Če pa nam o kvaliteti harmonik in kitar pove direktor Melodije, g. Branko Poličar, praktično pa predstavijo Stoparji s svojim nastopom, vsi dvomi odpadejo. Danes za pokušlno vam, dragi bralci, privoščimo le pogled na fotografije, ki so na tej razstavi nastale. V naslednjem Mengšanu pa vam že sedaj obljubljam pogovor z gospodom, ki je za vse te stvari tudi odgovoren Tatjana Sivec Strmšek DEBEVEC Smučarskega reprezentanta In ollmpijca Gregorja Grilca vsi dobro poznamo. Verjetno pa prav vsi še ne vemo, da je bil pred nekaj dnevi na dvorišču pooblaščenega prodajalca in serviserja vozil Volkswagen in Audi v Mengšu pri Debevčevih. Vzrok za to slovesnost je bil najnovejši golf z geslom VOLKSWAGEN - KO VEŠ, KAJ IMAŠ. Mlademu smučarju je gospod Debevc dal v polletni brezplačni najem avto, kot se "Sika". Niti sosed ga še nima, ta mladi fant pa... Čestitamo Servisu Debevc za to lepo potezo, saj bo Gregorju prav prišlo, ko mu naslednjič ne bo treba z avtobusom v Mengeš. Če pa Grega ne bi bil tak športnik, kot je, pa tudi ne bilo nič, zato čestibmo tudi njemu in mu še vnaprej želimo veliko uspehov. Ansambel Stoparji foto: Martin Ogrinc Harmonike in kitare vam na ogled. foto: Martin Ogrinc Tatjana Sivec Strmšek ^ ßrf/ß ^ ^ foto: Tatjana Sivec Strmšek w NARAVA Kritično o Mengšu Rada bi se vrnila v preteklost, ko je bil Mengeš še čist in ne tak, kot je sedaj. Mislim, da je Mengeš preveč umazan in zanemarjen, da bi bil človek na ta kraj lahko ponosen. Po drevoredu in na igriščih vidiš polno smeti, koši so polomljeni ali pa postavljeni na glavo, v drevesa so vrezana imena, vrhovi in veje so polomljeni. Pa pojdimo v gozd. Spet smeti. K razdejanju je pripomogel tudi lubadar. Tudi trim steza potrebuje nove table In orodje. Zrak v Mengšu ni več dovolj čist, zato veliko ljudi boleha za bronhitisom. Morda kdo poreče, da sem preveč kritična. Malo sem res, vendar me nemarnost ljudi zmeraj razjezi. Vsi se samo jezijo na današnjo mladino, mislim pa, da je več krivcev med odraslimi. Mladi Imamo samo slabe vzglede. Če bi v Mengeš prišla komisija, ki ocenjuje in nagrajuje najlepše kraje, Mengeš take nagrade zagotovo ne bi dobil. Mislim tudi, da ni treba samo govoriti, govorjenja je veliko preveč. Storiti bo treba nekaj. Le kaj? Nekaj da se bodo ljudje spremenili in da ne bo treba več govoriti o čuvanju okolja. Kako očistiti zrak, ki je onesnažen zaradi kurjenja, tovarn, avtomobilov ipd., morajo ugotoviti strokovnjaki. O vodi v Mengšu so včasih govorili kot o studenčnici, zelo zdravi In dobri. Kakšna pa je danes? Zakaj Izpod Krvavca ne teče več dobra voda? Pa poglejmo Pšato. Včasih so bile v njej ribe in otroci so se kopali. Danes je kot gnojnica. Tudi robovi ograj ob cestah nam v Mengšu niso za zgled. Za svoj kraj moramo sami poskrbeti in se ne zanašati na druge. Neža Golob Očistimo svoj kraj Vpetek, 25. marca, so osnovnošolci od 1. do 8. razreda dve šolski uri sodelovali v akciji Krajevne skupnosti in Turističnega društva za ureditev domačega kraja. Sodelovalo je 690 učencev in njihovi učitelji. Uredili so vse površine okrog šole, stari in KS Mengeš in TD je pod geslom "Očistimo Mengeš, Loko, Topole in Dobeno" organiziralo akcijo z namenom, da čim lepše uredimo svoje bivalno okolje. Čistilni akciji se je novi drevored, poti pod Gobavlco in del trim steze, okolico spomenikov In poti do njih (Zaloka, Trdinov trg, spomenik pri Kulturnem domu, spomenik I. sv. vojni), bregove Pšate ob drevoredu, otroško igrišče in atletsko stezo. Cvetka Mlakar odzvala večina krajanov KS. Vključena so bila tudi vsa društva, tovarne, trgovine, Petro! itd. 23. in 24. marca je bil odvoz kosovnih odpadkov - odpeljanih je bilo preko deset polnih tovornjakov. Postavljeni so bili tudi večji zabojniki v času čistilne akcije, katere je Komunalno podjetje sproti odvažalo. Posebno skrbno so se akcije lotili vodstvo in učenci Osnovne šole Mengeš. V množično akcijo -urejanja okolice šole, drevoredov, otroškega Igrišča, okolice spomenikov in čiščenja trim steze, v petek 18. marca, se je udeležila večina učencev in učiteljev. Želja nas vseh je, da bomo skozi vse leto skrbeli za lep izgled našega bivalnega okolja. Lepa hvala vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k lepšemu izgledu naše KS. Franc Zabret Učenci v akciji. foto: Milica Tomšič OČISTIMO MENGEŠ, LOKO, TOPOLE IN DOBENO w Zdrava usta za lep nasmeh 7. aprila je svetovni dan zdravja In letos je namenjen ustni votlini, saj so z njo In z zdravimi zobmi povezani zdravje človeka, njegovo dobro počutje, samozavest, prijeten zadah, predvsem pa lep nasmeh. Iz poročil strokovnjakov in iz statističnih I podatkov lahko razberemo, da se Slovenija po zdravju zob pri otrocih uvršča v sam vrh med najrazvitejše države. Pred šestimi leti je bilo le 13 odstotkov prvošolcev brez kariesa, lani pa že 30 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija načrtuje, da bi do leta 2000 dosegli 50 odstotkov takih otrok in ta cilj tudi za Slovenijo ne bo nedosegljiv glede na sedanje uspehe zobozdravstvenih delavcev. Zobozdravstvo načrtno in množično opravlja preventivne ukrepe In zdravstveno vzgojo med otroki, zelo priporočajo fluoride, ustno čistočo in zdrave prehranjevalne navade. Sola pri vsem tem trudu sodeluje, učenci 1., 3., 5. in 7. razredov imajo sistematične zdravstvene preglede in naravoslovne dneve o zdravju, zobeh, pravilnem čiščenju zob, pravilni in zdravi prehrani, učenci razredne stopnje pa že osem let sodelujejo v tekmovanju za zdrave in čiste zobe, kar redno nadzoruje zdravstvena delavka. Poudarek pri tej vzgoji je na zavedanju otrok, da so za svoje lepe in zdrave zobe in sploh za zdravje odgovorni, da lahko za to sami zelo veliko storijo. Zmagovalci tega tekmovanja v naši občini so bili v lanskem šolskem letu učenci 4.a razreda. Na občinski prireditvi v Domžalah so bili nagrajeni s praktičnimi darili. Na pogovoru o skrbi za zobe so prvošolci iz c razreda na vprašanje 'Kdo skrbi za naše zobe?' povedali: Petra: Mi sami. Zobozdravnica mi pregleda, kakšne imam zobe in jih popravi. Nejc: Meni je ortodont dal aparat, da mi ravna čeljust. 'Zakaj delajo take ščetke?' Barbara: Da jih imajo otroci raje in si radi umivajo zobe. 'Kaj pomeni pravilno umivanje zob?' Natalija: To je redno umivanje zob, večkrat na dan, po jedi. ZDRAVJE Petra: Zobozdravnica nas je naučila, kako je treba pravilno drgniti zobe s ščetko. Špela: Če ješ sladko, si moraš takoj umiti zobe. 'Kaj je še pomembno za naše zobe?' Marko: Jesti moramo sadje In zelenjavo. Najbolj zdravo je jabolko. Kdo pride pogledat zobe vsak mesec?' Barbara: Sestra nam da rdečo tableto in pogleda usta. Anja: V ustih se tableta stopi. Če so zobje čisti, nI obarvano. Če pa niso čisti, se vsa nečistoča obarva rdeče. 'Ali ste za svojo skrb nagrajeni?' Rok: Dobimo rdečega pajacka. To je štampiljka. Črnega dobi tisti, ki si ni umil zob. Zelenega pa dobi, kdor Ima srednje dobro umite zobe. Marko: Jaz imam že pet rdečih pajackov -pet fredijev. Več glasov: Jaz tudi Pri odraslih pa stanje ni tako dobro oz. je čisto drugačno. Upamo, da se bodo današnji otroci kot odrasli ljudje smejali s svojimi naravnimi zobmi vse do pozne starosti. Cvetka Mlakar Droga - ponudba in povpraševanje Vsa polemičnost številnih razprav ne more dati nobenih zagotovil o predvidenem razvoju svetovne narkomanske obsedenosti. Kakor mnoga druga civilizacijska vprašanja, kot na primer atomska vojna, se bo tudi vprašanje narkomanije zbistrilo spričo dogodkov. Vsekakor pa tudi ta nevarnost ne more ogroziti človeštva toliko, kot ga ogrožajo danes veliko bolj nevarna tehnološka dogajanja, katerih grozečega pomena se danes še ne zavedamo. Prepričani smo, da bo tudi tokrat - kot že tolikokrat - človeštvo dokazalo, da zmore pritisniti na zavoro še v pravem trenutku, čeprav hkrati dokazuje, da je pripravljeno za mnoge preizkušnje plačati zelo visoko ceno. Izraz narkomanska vojna je zelo upravičen. Premalo se zavedamo vseh iger In zapletov izza kulisja, ki jih vodijo različne meddržavne in mednarodne sile, predvsem pa brezobzirni mednarodni kapital in njegovi najbolj skrajni predstavniki. Do danes najbrž ni bilo tako pokvarjeno preskušenega sredstva, ki bi s svojimi učinki ubijalo dve muhi na en mah, kot je droga. Njen škodljiv družbeni učinek na eni strani in ogromni nekontrolirani ekonomski profit na drugi strani spodbujajo številne zle sile k brezobzirnemu poseganju v medčloveške in mednarodne odnose. Najbolj preprost ekonomski zakon ponudbe in povpraševanja je pred nami in z razumevanjem njegove neizprosnosti nam je predstavljeno tudi naše trenutno stanje narkomanije. Kot ponudnik se pojavlja posameznik, za katerim se verižno skrivajo celo multina-cionalke. Nasproti njemu in njim je izpostavljen sleherni posameznik s svojim osebnostnim, duhovnim in ekonomskim položajem ter s svojo najbližjo okolico. Tako se soočita zasvojevalec, to je droga, in posameznik, ki poseže po njej in z večkratno uporabo postane odvisnik, v igri KDO BO KOGA pa zvečine poraženec. Ce se ta želi rešiti iz primeža droge, se mora vljučiti v najstrožjega izmed sistemov vzgoje in prevzgoje, s pomočjo katerega bo spremenil zverižene predstave svojega življenjskega stila. Po njegovi zaslugi je namreč zabredel v narkomansko odvisnost. Vsak, ki se loteva reševanja te zasvojenosti, naj bo to ustanova, alternativno gibanje, naj ve, da se je lotil zelo zahtevnega, Izjemno obsežnega in zapletenega osebnega in družbenega problema. Težave pri tem delu bodo velike, dolgotrajne, tudi nepredvidljve. Rezultati pa bodo skromni, zato bo tudi vsak najmanjši uspeh razveseljiv. Sleherna družinska nesreča se porodi lahko le v družini sami; to pa težko razumemo in še teže sprejmemo. Nikogar ne moremo spreminjati In spremeniti, če tega ne želi ali noče on sam. Ne vsiljujmo svoje pomoči in nasvetov ljudem, ki za reševanje svoje stiske še niso dozoreli. Uspešna je le tista pomoč, za katero je prizadeti zaprosil in jo tudi sprejme kot rešitev svoje stiske. w IN MEMORIAM OBVESTILA Ob mnogo prerani izgubi našega dragega sina, brata, strica, tasta Janeza Šimenca (ml) po domače Cjazovega, stanujočega v Kamniku, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Mengeš, g. Žargiju za poslovilne Janez Šimenc ml. besede, Lovskemu društvu Mengeš in mengeškemu zboru za lepo petje. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči AVTOSOLA MEN G E Š tečaj 11.5.95 ob 1600 tel. 739 - 621 Traktoristi! Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale sporoča lastnikom kmetijskih traktorjev In traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil za KS Mengeš v sredo, 11. maja 1994, od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 ure v Mengšu pred podjetjem AGROTEHNIK (nekdanji obrat Emone). Na tehnični pregled pripeljite usposobljena vozila, zlasti naj bo pregledan kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj imejte obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik. Prav tako Imejte s seboj prometno dovoljenje In zavarovalno polico iz preteklega zavarovalnega obdobja, če je vozilo že evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila, račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastniki novih traktorjev in traktorskih priklopnikov morate nova vozila evidentirati na Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale v 30. dneh od dneva opravljenega pregleda. KS Mengeš Iščemo garsonjero za pripravnico v Mengšu ali okolici. Informacije po telefonu: 737-222, Grilc. Spoštovani bralci! Veseli nas, da naše nagradne uganke jemljete tako resno, kot jih resno postavljamo v Uredništvu. Kar nekaj težav vam je povzročila avtomobilska tablica. Navajamo dva izmed prispelih odgovorov: "Ta znak je grb Mengša. Na registrski tablici je namesto ljubljanskega grba. Uporaben je za prebivalce Loke, Mengša, Dobena in Topol." "Med LJ in P3 se nahaja vodoodporna nalepka, ki označuje mengeški grb. Glede legalnosti mislim isto kot žena. Legalen bo 's pridobitvijo samostojne občine', sicer pa je že vseeno. Jaz jo imam nalepljeno na delovnem avtomobilu že lep čas, pa do sedaj še nihče ni nič pripominjal." Veliko vprašanj se postavlja glede grba Mengša, kaj pomeni, zakaj je tak, ... Razlago pomena grba si preberite v tej številki Mengšana. G. FRANC BENDA, Kamniška 5, in g. BOGDAN JERNEJČIČ, Liparjeva 21, oba iz Mengša, pa bosta za nagrado prejela vsak po pet takih nalepk. Ker jih sama že uporabljata, vesta, da niso prepovedane, zato jih bosta dala drugim, ki jih še nimajo. Za korajžo pa še dve vstopnici za prvo kulturno prireditev po Izidu Mengšana. Čestitamo obema! NAGRADNA UGANKA 2. Največ težav vam je povzročilo reševanje problema, ki ga je postavila mami. Ker pravega odgovora še vedno nismo dobili, nagradno uganko podaljšujemo do 12. maja 1994. Morda boste dobili nekaj asociacij, če vam napišemo oz. prepišemo dva prispela komentarja: "Po moje je tale mami mislila na dobro pripravljeno regratovo solato. Obrok je najbrž pripravljal mož ali kateri od otrok, saj očitno ni bil narejen po njenem. NI mogla drugega kot dodati krepko pripombo in od besa sploh ni govorila, temveč na listič nemudoma napisala: regrat med žarnice. Domači so ugibali, potem pa solato le zabelili še z v trdo kuhanimi jajci. Da je bil obrok zdaj popoln, se je videlo, ker je v skledi ostalo samo še pomaščeno dno." "Prva spomladanska regratova solata, ki je zelo bogata z železom In ostalimi vitamini, mešana z v trdo kuhanimi (po možnosti domačimi jajci), ki imajo rumenjak rumen kakor regratov cvet in vsebujejo veliko beljakovin, kar nam vse skupaj zmanjšuje In preganja spomladansko utrujenost." OBVESTILA PRIREDITVE Kulturni koledar april - maj 22.04.1994 Srečanje otroških folklornih skupin v Kulturnem domu Mengeš ob 16. uri_ 23.04.1994 NAŠE MESTO igra v treh dejanjih KD Groblje v Kulturnem domu Mengeš ob 20. uri__ 26.04.1994 C E R R 0 T 0 R R E predavanje Janeza Jegliča o odpravi na Cerro Torre v Kulturnem domu Mengeš ob 20. uri_ 20. maj 1994 OSINA PODOKNICA v organizaciji Nedeljskega dnevnika pred gasilsko-godbenim domom ob 18. uri_ v programu sodelujejo: Franc Pestotnik Slovenski oktet društva KS Mengeš Mengeška godba PES ČLOVEKOV... Upravni odbor LD Mengeš me je zadolžil, da v javnih občilih predstavim poglede, ki jih imamo lovci pri obnašanju ljudi v naravi (gozdu in polju) predvsem s svojimi štirlnožnlmi prijatelji. Ce se povrnemo nekaj let nazaj, se spomnimo, da smo psa srečevali na kmetijah In seveda pri lovcih in morda še pri kakem posamezniku. Z leti, predvsem pa s propagando po javnih medijih, se je številčnost psov več kot potrojila. Sedaj imajo psa praktično povsod, tudi tam, kjer nima ustreznih pogojev in seveda tudi lastnik nepravi odnos do psa. Oče, ki je že dolga leta lovec In vzgojitelj psov, ml je vedno vcepljal v um, da moram Imeti za psa ravno toliko časa kot za otroka. To bi morali pri nakupu psa, predvsem starši, ko ga kupujejo otrokom, temeljito pretehtati... Vendar to je samo en vidik, rad bi opozoril predvsem na določilo vodenja psov v naravo. Skupščine občin okoli nas (Kamnik, Šiška) so že sprejele ostre odloke, ki predvidevajo vodenje psov z nagobčnikom In na vrvici, kadar so izven domače ograje. Žal Domžale še zaostajajo za temi odloki, predvsem pa ni rešena kaznovalna politika ob neupoštevanju teh zakonov. Lovci LD Mengeš gledamo na take odloke in kazni malo drugače, zato se obračamo na lastnike psov, da poskrbijo, da psi sami ne bodo brez nadzorstva, brez vrvice, posebno sedaj v času gnezdenja poljske perjadl, zajcev In srnja-di. Na polju Drnovo smo lovci LD Mengeš posadili v letošnjem letu več kot 600 sadik, ki bodo omogočale zavetje divjim živalim pred kmetijskimi stroji in omogočile varen razplod. Zato naprošamo, da se po teh "poteh" v tem času ne hodi (joglng, sprehod s psom), kajti tako boste prispevali k ohranitvi tudi tistih živali, ki so že ogrožene in strogo zaščitene (prepelice, jerebice, škrjančki). Menimo, da dresure in pohajkovanje psov po poljih tudi kmetom niso v veselje. Morda bodo to nekateri vzeli kot natolcevanje, pravico o odločanju. Take pozivam, da se javijo In mu bomo pokazali, kakšno škodo lahko psi naredijo v naravi. Nazadnje bi še apeliral kot krajan na lastnike psov, da naj jih ne vodijo k otroškemu Igrišču. Tam se pes najraje "olajša", kar pa je lahko vir hudih okužb, saj je znano, da to pasji Iztrebki so. VahtarJože Pravilne rešitve križanke v prejšnji številki Mengšana so odprle možnost za žrebanje. Knjigarna in papirnica FORUM z Bakovnika pri Kamniku je srečnežem namenila 10 svinčnikov PARKER ROLLER. Ti srečneži pa so: VILMA CIBAŠEK, Moste 80a, Komenda; DAŠA SITAR, Kersnikova 3, Domžale; BRANKO GORJAN, Beblerjev trg 3, Ljubljana; SONJA LOŽ, Na gmajni 7, Loka, Mengeš; SLAVICA CVETEK, Groharjeva 20, Kamnik; DARINKA BANOVEC, Dom počitka Mengeš, Mengeš; IVANKA OŠTIR, Tovarniška 57, Radomlje; MILICA TOMŠIČ, Trubarjeva 6, Maribor; ANICA JJAKOMINI, Ld. Stiasnvja 10, Kamnik; MONIKA RODE, Rova 38, Radomlje. Nagrajence prosimo, da nagrade z garant-nlm pismom, ki ga bodo dobili od Uredništva Mengšana, dvignejo osebno kar v knjigarni FORUM v Hiši izredne ponudbe na Bakovniku pri Kamniku. ČESTITAMO! SHARP VSIZ SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 "E 73 84 09 w MI MED SEBOJ RAZMIŠLJANJA Ljudje, prižgimo luč! Najprej za naše male: ko nam preveč bo let in njihov bo ta svet, naj vrt jim bo, ne skale. Prižgimo luč, ljudje. Fran Miličinski - Ježek Kdo in kje? Razmislimo! Odgovor je preprost. Marsikdo in marsikje in takoj. Morda vsaj na avtobusu. Nič nas ne stane, koristi pa marsikomu. Storimo nekaj, kar bo svet naredilo boljši, lepši, vsaj ne slabši kot že je. Storimo nekaj za naravo ali pa vsaj za boljše medsebojne odnose. Kjerkoli - v vrtcu, šoli, v službi, med znanci, zlasti pa doma v družini. Organizacija združenih narodov je ieto 1994 razglasila za mednarodno leto družine in to ne po naklučju. Družina je še vedno osnovna in najpomembnejša celica vsake družbe. Njena primarna vloga se je sicer zelo spremenila, kajti družine so zdaj manjštevilne, drugače oblikovane zaradi ekonomskih zahtev in sprememb družbe. Kljub temu pa se še vedno največ prijetnih stvari dogodi doma, med ljudmi, ki so povezani na poseben način, s posebnim medsebojnim odnosom, najbolj pristnim, iskrenim, najbolj toplim in enostavnim. Ker pa se otroci učijo od nas odraslih, jim moramo prav mi pokazati pravo pot, luč, ki jim je potrebna, da bodo odrasli v zrele osebnosti. Večno pomanjkanje časa nas stalno sili, da izpolnjujemo vse bolj le njihove materialne želje in potrebe, vse manj pa imamo časa za pogovore. Vsaj starši sklenlmo, da bomo svojim otrokom večkrat prisluhnili in tako spoznali njihove težave In stiske. Da ne bomo kar naenkrat spoznali, da svojih otrok sploh ne poznamo dobro, da so nam zrasli čez glavo, kratko, mimo nas in da niso izpolnili naših pričakovanj in načrtov. Kaj zdaj? Pogovarjajmo se, prisluhnimo drug drugemu tudi, če misli drugače. Spoštovati in upoštevati moramo različnosti in to zlasti pri ljudeh, ki jih imamo radi in jim zaupamo. Ljubezen in zaupanje sta dve najmočnejši motivacijski sili pri vzgoji v družini. Ljubezen je sila, ki tudi nasprotja in različnosti harmonizira med seboj. Na razpolago je vsem, od nas pa je odvisno, koliko smo je pripravljeni sprejeti in dati. Vsakdo naj najde svojo pot In luč. Kakršnakoli bo, bo nekomu koristila. Naši otroci bodo morali odrasti In živeti kljub napakam, ki smo jih ml odrasli že storili. Vedno pa je čas, da jih vsaj nehamo ponavljati. STORIMO TO. PRIŽGIMO LUČ! Marta S. VIDEOTEKA STOP je v prejšnji številki Mengšana objavila nagradno vprašanje. Zanimalo nas je njihovo geslo. Uganka je bila lahka za vse tiste, ki obiskujete to videoteko, za vse ostale pa vzrok, da so se pri Maji ustavili in pogledali, če vse tisto, kar smo napisali, dejansko drži. Zadovoljni ste nam pisali, da v Mengšanu pišemo samo resnična dejstva. Torej geslo, znano vsem po Mengšu In še kje drugod: RECITE STOP DOLGOČASNIM DNEVOM IN POŽENITE SVOJ VIDEOREKO-RDER je petnajstim izmed tistih, ki ste nam poslali pravilno rešitev, prineslo srečo. Maja in Janez Stopar sta besedo, dano v prejšnjem Mengšanu, prelomila. Podarjata namreč veliko več nagrad. Med samimi originali, ki jih Imata na ogled in vam v užitek, si bodo po eno kaseto lahko brezplačno izposodili: KARLA KUŠAR, Levstikova 1, Mengeš; SIMONA HABJAN, Prešernova 29a, Mengeš; IVANKA OŠTIR, Tovarniška 57, Mengeš; TADEJA GLAVINA, Levčeva 14, Mengeš; OLGA BENDA, Kamniška 5, Mengeš; IRENA ŠIVAVEC, Zupančičeva 7, Domžale; DRAGICA KOŽELJ, Ropretova 2, Mengeš. Tri kasete si bodo brezplačno Izposodili: GAŠPER GOLAVŠEK, Levčeva 14, Mengeš; NADA HO MAR, Zg. Stranje 6, Stahovica; SONJA DELAVEC, Murnova 17, Mengeš; MARIJA BERGANT, Murnova 20, Mengeš; IRENA GOSAR, Zajčeva 23, Komenda. Paket 5 +1 pa bodo izkoristili; TEREZIJA OBREZA, Novakova 15, Mengeš; MAJA ZUPANČIČ, Gregčeva 12, Mengeš; BRIGITA BENDA, Kamniška 5, Mengeš. Vsem nagrajencem VIDEOTEKA STOPAR čestita in se priporoča! SMEH NI GREH ČAROVNICA Ce bi bila čarovnica, bi čarala vse mogoče stvari. Začarala bi si sredi jase kočico iz sladkorja in medenjakov. Iz sladkorja bi imela stezo, ki bi se vila do kočice. Imela bi pisano ptico, ki bi frfotala med drevjem in privabila k meni otroke, da bi se sladkali in zabavali. Vsem šibkejšim otrokom bi pomagala, da bi Imeli veliko dobrot in jim ne bi nikoli zmanjkalo tistega, kar si najbolj želijo. Če bi po radiu slišala, da imajo ljudje probleme, bi skočila na metlo in hitro odletela v mesto ter rešila vse težave. Če bi otroci zamujali v šolo, bi jih odpeljala z metlo do razreda. Vse ocene, ki bi bile slabe, bi popravila na 5 ali 4. Na koncu leta bi pregledala vsa spričevala, vsa slaba bi popravila na odlična, da se ne bi starši razburjali na otroke. Vsi otroci bi se lahko prišli k meni zabavat in sladkat. Pa tudi veliko znanja bi jim dala v glavo. Lahko bi delali vse mogoče, kar bi jim prišlo na misel. Za rojstne dneve bi jim čarala tisto, kar si najbolj želijo. Tudi dovolila bi, da bi k meni prišli na šolske počitnice. Bilo bi zabavno, saj bi bila jaz dobra, skrbna, prijazna čarovnica. Škoda, da nisem res čarovnica, da bi vse te želje vsakemu izpolnila! Ampak je še bolje, da sem človek. Barič Julija, 4. a "OGLASI Prodam športni avion za dve osebi. Konec maja bo star dve leti. Je bele barve, skoraj nič rabljen. Podrobnejše informacije dobite na Letalski 13 v Mengšu. Iščemo žirafo za trganje češenj z vrha drevesa. Prednost imajo dvonadstropnice! Ponudbe pod: lestev ne pride v poštev! Odkupimo vse vrste zamaškov, posebno iskani so encijanovi! Zaradi vse hujše gneče v zraku ptičem natikamo čelade! Oglase oddajte v ptičji valilnici na Ptujski 3! Prodam več muh, nalepljenih in sortiranih na muholovcu. Primerne so za prekrivanje pleše. Telefon: (079) 3127. Odstopim sedem gnilih In plškavlh zob z velikimi jamami - izhoda ni! Ponudbe: smrdljiv zadah. w GOSPODINJSKI NASVETI Srečna si, o dežela, če je tvoj kralj sin plemenitnikov in tvoji knezi jedo o pravem času v okrepčilo in ne iz požrešnosti!" (Prid 10,17) Pričeli smo s pomladanskim čiščenjem stanovanja, urejanjem vrta in cbvetllčnih gredic in morda bi bilo prav, če bi tudi naše telo prevetrili. Delo na vrtu nas je spravilo Iz zimskega spanja. Toplejši dnevi nas silijo, da se oblačimo bolj lahko in ugotovili smo, da nam je zimsko počivanje prineslo kakšen dekagram preveč. Morda se odločimo, da naredimo nekaj za naše zdravje, izgled, lepoto In s tem povezano srečo. Samo zdravi In zadovoljni ljudje žanjejo uspehe v življenju. Naredimo korak k uspehu in prilagodimo prehrano lahkim toplim pomladnim dnem. Sonce ogreva zemljo vedno topleje, zato tudi naše telo ne potrebuje več toliko energije za lastno toploto. Torej si poglejmo nekaj jedi, ki nas bodo prečistile in nam dale novega elana. Zajtrk: polnozrnati kruh OPERACIJSKI SISTEM DOS (Disk Operating System) (Ukazi in primeri se nanašajo na MS-DOS 5.00 ali novejši) 2. DEL Notranji ukazi DOS - a za delo z dlrektoriji so še: CD (change directory): Ukaz CD nam spremini trenutni dlrektorlj. Na primer če se želimo premakniti v poddirek-torij PROGRAMI, moramo napisati "CD PROGRAMI". Če se želimo premakniti nazaj, moramo vtipkati "CD..". Če hočemo iti na osnovni direktorlj, vtipkamo "CDO". MD (make directory): Ta ukaz nam naredi nov direktorlj. RD (remove directory): S tem ukazom zbrišemo direktorij, vendar le če v njem ni zapiskov. PRIMERI: MD JEZIKI namaz: pomarančno medeno maslo 2.8 dl kuhanega prosa 0.7 dl surovih indijskih oreščkov 0.5 žlice soli 2 žlički drobno nasekljane pomarančne lupine 2 žlici želatine 2.8 dl vrele vode 3 žlice pomarančnega soka 0.7 dl medu Vse sestavine razen pomarančnega soka In medu dajte v mešalnik. Pokrijte in mešajte na majhni hitrosti, nato hitrost povečajte, dokler ne nastane gladka masa. Potem dodajte pomarančni sok in med ter dobro premešajte. Ohladite v posodi za serviranje. Obdrži se 7 do 10 dni. Zraven pijemo sadni čaj ali sok. Kosilo: testenine s čičeriko in gobami 250 g čičerike 250 g gob 320 g testenin sol 3 žlice olja 1/2 čebule (naredi nam poddlrektorij jeziki) CD JEZIKI (s tem ukazom se premaknemo v poddirek-torij jeziki) CD.. (izhod izpoddlrektorija) RD JEZIKI (zbriše nam direktorij jeziki) Spreminjanje trenutnega pogona: Računalniki imajo več pogonov (diskov). Če hočemo priti Iz trdega diska (C:) na gibki disk (A:), moramo napisati samo A:. (nadaljevanje prihodnjič) Jure Labrovič Tomaž Novak 200 g teletine 1/2 žličke moke poper 1/2 dl belega vina 3 žlice kisle smetane omaka: Na olju prepražlmo sesekljano čebulo, kuhano čečeriko, teletino, gobe in malo zalijemo ter pokrito dušimo. Ko se sok posuši, potresemo z moko, jo zarumenimo, zalijemo, pokuhamo, dodamo začimbe ter primešamo smetano. Posebej skuhamo testenine, jih odcedimo, damo na krožnike ter prelijemo z omako. Opomba: čičeriko namakajmo nekaj ur In nato kuhajmo. Jed serviramo s poljubno solato. Za poobedek si privoščomo sveže sadje. Večerja: vegetarijanska enolončnica 1 skodelica sojinih kosmičev 6 dl jušne osnove 250 g krompirjev 250 g korenja 200 g zelene 200 g kolerabe 2 žlici maščobe 1 žlica moke sol poper kumina Sojine kosmiče prelijemo In pustimo, da se napojijo. Na maščobi prepražimo moko, dodamo na rezance narezano zelenjavo In dušimo. Solimo, začinimo ter dodamo namočene sojine kosmiče in zalijemo z jušno osnovo. Pijemo čim več sadnih in zeliščnih nesladkanih čajev. Zellm Vam malo drugačen pomladni dan z našim kulinaričnim kotičkom! Justina Urbanec Mali Simon se je v vrtcu takoj dobro znašel. Takoj je pogledal za prijatelji in prijateljicami. Ko je imel dve leti in pol, mu je bila najbolj všeč mala Dominika. Vedno je bil z njo in ko je oče Milan prišel ponj v vrtec, je za slovo na tisti dan deklico še poljubil. Nekega lepega dne pa je oči opazil, da se njegov sinček druži z drugo deklico. Ko sta bila že v avtu in sta se peljala domov, je vprašal Simona: "Ali nimaš več Dominike?" "Bila je preveč sitna, pa sem jo pustil." RAČUNALNIŠTVO OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVINSKA ZADRUGA 61234 MENGEŠ PREŠERNOVA 33 DOMŽALE TEL.: 061 737-224 ZOR& z.o.o. / \llii\lfii \ fj y 11 r, aalpha d.o.o. TURISTIČNO POSREDOVALNA AGENCIJA Slovenska 30, Mengeš tel/fax: 061/737-502 PONUDBA ZA IZLET NA MALTO Program: 15.06.1994 zbirališče potnikov na letališču Brnik in polet letala Adrie Airways na relaciji Ljubljana - Malta. Po prihodu na Malto transfer do hotela in namestitev v hotelu Adelphi, kjer boste preživeli 7 prijetnih dni. Po želji si boste ogledali nastop ekipe Mengša na Igrah brez meja (16.06.1994). 22.06.1994 povratek z letalom AA z Malte na letališče Brnik. CENA POTOVANJA: 673 DEM (ob prijavi vsaj 50 potnikov) Cena vključuje: polet na relaciji Ljubljana - Malta - Ljubljana, 7 polpenzionov (zajtrk + večerja) v hotelu Adelphi, letališke takse, transferje, stroške vodenja in organizacijo potovanja. DOPLAČILA: vstopnina za ogled Iger brez meja (13 USD) /plačate vodniku potovanja/ letališka taksa na Brniku 24 DEM Hotel Adelphi je v predmestju Vallette, sobe so s kopalnico in WC, klimatsko napravo in telefonom, polovica sob ima tudi balkon. V hotelski restavraciji ponujajo zelo dobre malteške in kontinentalne jedi. Strežejo tudi a la carte po zmernih cenah. Od hotela do plaže in nočnih zabavišči ni daleč. COME 2 US d.d 61117 Ljubljana Celovška 206 tel: 061/ 1591311 fax: 1599038 PROGRAM ZA POTOVANJE NA MALTO od 13.06. do 19.06.1994 CENA: 850 DEM (po osebi v dvoposteljni sobi) V ceni je vključeno sledeče: -letalski prevoz na relaciji: Trst - Malta - Trst z letahškimi pristojbinami -hotelska namestitev v hotelu dobre, srednje katergorije z zajtrkom (sobe, tuš, TWC) -lokalni prevozi, avtobusni prevoz LJ - Trst - LJ -organizacija potovanja AVANTURISTIČNO DRUŠTVO POTEPUH 17. marca smo v Mengšu ustanovili novo društvo, ki smo ga poimenovali AVANTURISTIČNO DRUŠTVO POTEPUH. Na ustanovnem občnem zboru se nas je zbralo enaindvajset članov. Sprejeli smo statut in izvolili predsedstvo društva: predsednik: Albin Reven podpredsednik: Franc Orel tajnik: Mojca Petek Sedež društva je na Prešernovi 23 v Mengšu. Na idejo o ustanovitvi tega društva smo prišli med pogovorom o naših popotovanjih po svetu in dogodkih ob teh potovanjih. Vemo, da je v Mengšu veliko mladih in starih, ki smo obšli že veliko dežel in veliko nas je, ki si to še želimo in tudi načrtujemo. Prav zato mislimo, da je v Mengšu takšno društvo potrebno. Popotniki in vsi, ki jih ta zvrst preživljanja počitnic zanima, bi se našli in si izmenjali izkušnje ter opozorili na dobre in slabe strani takšnih potovanj. Ker je v svetu in tudi pri nas občutiti porast neorganiziranih potovanj majhnih skupin in ker za tako potovanje vedno potrebuješ čimveč informacij iz prve roke, bomo v tem društvu organizirali predavanja in družabne večere, kjer bodo vsi, tudi nečlani, lahko poslušali zanimivosti iz tujih dežel. Članstvo v tem društvu ni starostno omejeno. Član je lahko vsak, ki bi rad kakorkoli deloval v tem društvu, iskal informacije ali pa s svojimi izkušnjami pomagal mladim neizkušenim popotnikom . Članarino v višini 200 SIT boste poravnali na prvem srečanju z nami. O našem delovanju bomo sproti obveščali v Mengšanu! Vabimo vas predavanja: 05.05.1994 ob 20. uri v sejni sobi gasilsko-godbenega doma v Mengšu. Popotnik svetovnega formata, g. Janjin Klemenčič, bo predaval o Južni Ameriki. 19.05.1994 ob 20. uri v sejni sobi gasilsko-godbenega doma v Mengšu. G. Aleš Črnič iz Velenja bo z nami popotoval po Nepalu. VSTOPNINE NE BO! PREDSEDSTVO A.D. POTEPUH Mengeš, 25.04.1994 POKROVITELJ: MI AMIGO d.o.o., Mengeš PRIJAVNICA (pošljete jo na naslov društva) DA, želim biti informiran o dejavnostih in predavanjih A.D. POTEPUH. DA. želim postati član A.D. POTEPUH. ime in priimek:_ naslov: telefon: (podpis) V prijetnem ambientu | vam nudimo: GOSTILNA - malice -•-- - večerje KAVKA - jedi po naročilu^ O R A V C E - divjačino ■ ribje jedi vAsmtmimffl mm mm Sprejemamo naročila za: - poslovna kosila - poročna kosila - ohceti - družinska prazno - zaključene družbe Vsak petek in soboto se lahko zavrtite ob zvokih ansambla KRIM. Rezervacije sprejemamo na telefon 731 -158 Odprto imamo vsak dan od 8 - 23 ure, ponedeljek zaprto. Obiščite nas v tem prelepem koščku Slovenije in videli boste, da gostilna KAVKA ponuja največ! SLOVENSKA 28, MENGEŠ ODPRTO VSAK DAN OD 18. DO 21. URE PESTRA IZBIRA NAJNOVEJŠIH IN NAJBOLJŠIH ORIGINALOV TA HIP! MI AMIGO d,o.o, Podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo 61234 MENGEŠ SLOVENSKA 28 TELEFON/FAX 061 / 73 73 17 vpisuje v tečaje: - priprava na malo in veliko maturo ►venski jezik s književnostjo - angleški jejdk • matematika 2 /C Trdinov trg 2, Mengeš tel: 738-630 (ob nedeljah in praznikih 841 - 560) odpito od 8. do 12. ure od 15. do 19. ure sobota od 8. do 17. ure NUDIMO: - semena - zcmlJB - lončki ■ korita • trajnice (pelargonije, gorenjski nageljni, fuksije,...) - sadike enoletnic - gnojila (tekoča, granule, v zemeljski obliki) rezano cvetje vseh vrst lončnice ./ - dodatki (horoskopske figure, velikonočni okraski, mc voščilnice,...) IZDELKI w - orunžiranje - šopki (bidermajer, poročni,...) - aranžmaji (namizni, nagrobni, poslovilni, uvtoaranžmaji,...) - suhi aranžmBJi venci (za vesele ¡11 žalostne priložnosti dostava brezplačna) celostna ponudba aranžirani«; krste ali žare NAGRADNA KRIŽANKA TRDINOV HRAM Ijrara AVTOR: MARKO 80KALIC NEKO. SOVJ. POLITIK MIKOJAN PREPROSTA ŠTEVILKA IZMIŠLJENO IME UMETNIKA EVA L0NGYKA SMER PROJEKTIRANE CESTE NAJMLAJŠI SIN ŠTEFANA NEMANJE IRSKI KOLESAR (ROCHE) jasno Cisto nebo ENO IZMED AMERIŠKIH VELIKIH JEZER slekoncmst pineau n) MERA ZA RITEM EVROPSKO GORSTVO ERNEST HEMINGWAY SL. TENORIST (JURIJ) PRIDOBITEV PRAVIC PO KOM DRUGEM t CRSKA BOGINJA NESREČE ANTON INGOLIČ GLASBENA USPEŠNICA GL. MESTO EGIPTA OSEBNO VOZILO A STAR IZRAZ ZA SETEV LETOVIŠČE NA AŽURNI OBALI hJ A GRŠKI POTUJOČI PEVEC HIŠNA SPECIALITE-TA O v ČEŠKA PRITRDILNI-CA URADNI JEZIK v IZRAELU PRITOK VISLE SOČNI SADEŽI FR. PESNIK (RENE) V h "il RAZGLASITEV CESA ZA NEVELJAVNO PROSTORI POD PRITLIČJEM NEODLOČEN IZID PRITOK ADIZE UMETNO USNJE AFHlSKA ZVER HRANA ZA Živino k i) NIZEK ZEN. GLAS alina ivanova A MESTO V VOJVODINI CLAN SOD NEGA ZBORA linda evans ALENKA BARTL 7\ "3 STEKLASTA SNOV NA POVRŠJU POSODE n A L PRILAGODIL NI VLOŽEK A KITAJSKA VISOKA PLANOTA T F T SLOVENSKI MUZIKOLOG, RAZISKOVALEC GALLUSA (RAFAEL) RAVNA STREHA JAJCASI KROŽNIK O v L FRANCOSKI SMUČAR (CHRISTOPH) L SUMERSKI BOG NEBA C OBLASTVENI RAZGLAS indijsko Žensko oblačilo NOVINAR LIPICER NEMŠKO ŽENSKO IME zaporedni crki Sok Člen pri OllSliVAN.il \J HENRIK IBSEN H SLOV. PESNIK (JOŽE) L DEL URNIEGA MEHANIZMA izumi« o govedo VULKANSKO ZRELO KAJNOV BRAT VAS VISOKO POD RODICO NAJMANJŠE NARAVNO ŠTEVILO A del hišne ponudbi AVSIHIJSKI PISATELJ IN HEZISFR juusivov laosu UMETELNOST A O IZREČENA MISEL BAJESLOVNI BRITANSKI KRALJ V SINJU OHRANJENA VITEŠKA IGRA T NAJTANJŠA SESTAVINA ZlV. VLAKEN IZUMITELJ BENCKSKEGA MOTORJA (NIKOLAUS) 1115 (KNJIŽNO) CENE VIPOTNIK DILIIISNI PONIJDRE ZGLED ZA POSNEMANJ F SLOVAŠKA REKA NI VARI N SNEŽNI ZAME i HRVAŠKI SAHIST 51» PISEC IN III 0/1» C v PRIPRAVA /A PRELIVANJE SRB. PESNIK (DANILO) L HlSNA SPECIALITE TA V 2 tone l'l b5ak SLOV. POLITIK (/ORAN) A DEKORACIJA PROSTORA OSCAR ARIAS A T il A PILA ZA NEKOVINSKE PREDMETE P JîfBlatn-ucijn Š t&rbhtufr hram REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE FORUM: vodoravno: postojanka, ekvinokcij, EO, ete, tla, papirnica, Krk, osa, es, nitka, Velana, JS, usmeritev, imortela, rja, dogovarjanja, aga, orada, AN, Akra, samostrel, Isar, ep, Everton, Uskovnica, pob, apartma, Mailer, statve, Erard, kopa, AA, Pad, Tizian, TT, koza, Ahil, barvno, ševiot, fotokopiranje, sake, zvonček. gesla: PAPIRNICA, KNJIGARNA, DOSTAVA, BARVNO FOTOKOPIRANJE NAGRADNA KRIŽANKA TRDINOV HRAM: Gesla, ki jih boste dobili na osenčenih mestih, pošljite na uredništvo MENGŠANA do četrtka, 12. maja '94. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala 5 kosil za 2 osebi in 1 večerjo za 4 osebe v vrednosti 10.000 SIT.