PRIMORSKI DNEVNIK
___________ glasilo
f'et0 VI - Štev. 175 (1863)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA
TRST, četrtek 26. julija 1951
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1, gr.
NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Cena 20 lir
V Londona In WashIngtonu upalo vresitev petrolejskega spora
1 s*10l!Ilii1 zl)0fnici - M perzijskih vladnih krogih izjavljajo, na pogajanja kmalu začeti - Zaenkrat še previdnost v Londonu
šketH Poslanih	~ Na	an8le-
Prestolnici ji u Perzijski Perzijske prerit 1 sedanje 5°gajani a ®e za Pričetek ^'gn Ofticea ,rfd*st?vr-'iki Fo la§i katerih w ake’ na pod-teh pogaiani	Se lahko	lotili
b!/i tem^ašHendar’ <<ne da Medtem na ! v Podrobnosti«. »H minister h1 ®nSleški	zuna-
ob Pričetkii	bert Morrison
debate, v; “ , ZUr-anjepolitične ter «aš, le ,LbQ vlekla še do vPrašaniu *„lpove<ial ° tem »la dobro’ Vfl Ja ni Popolno-
Posameznosti	u nekaterih
skih prpriinn-v^ n°vih teheran-Vala D0feh’ 2a‘o je zahte-
»aglasii; «Doki	rati P{1 je
^arriman rvT	se gospod
di za ureditiSV0J	m°čeh tru.
•“*»»	'	ne bi b«o pa-
ložaju».	razpravljali o po.
glajc^tz T^0Semo iz sedanjih 80 ^rziL^f0^ sklepati, da cej upania .P^diogi vlili pre-
gIeži Pričeli Xp-]6tn^ bodo An' nose s Perii Jeseva^ svo^e od‘ Kostjo •»_„*? ? veliko previd-šitev ni	,1 Pravijo, da re-
da do r,;®°Poln.oma gotova in kmalu priši0Ver3etno še ne bo
nes aangleSštida sklePati> je da-ranu Sir p Poslanik v Tehe-
slal zaželpn ShePherd po.
Ziutr=? »olMnlla v Lon-stal 2 iranL?8 je namreč se-nistrom ^	*.	zunanjim mi-
na dolg0 a2,eJni^e,IP, in z njim ja ie Dcwlo? ?	Popoldne
dr°bni r,n.Ly,..Lond°n dve po.
V AnPrročiIi' ta.ko o&Si,.80 Postojni krogi Zl,*ke kri»o- i	do Per’
,ma načelo r, - nglija spreje-fro!ejske inrfacior‘a acije Pe-^ziiske vlade ‘p36 v S j Stran’ Priznava i! e’, 2' Vendar ne c!na> s	bo	Priznala	r.a-
c’jo pričpii Vm -So nacionaliza-
n(acionalizapi nVa3atl' Zakon za
?trar.sko	. namreč eno-
!?ta 1933 W lUJe ,Pogodbo i2! 50°°dbo Č‘"eveljavno. S to
?!išala Vfvn " a vlada po-^ 3 A”i^le. Anglo-Ira-Pripravlipna Va Je še vedno S0'' šterlinL^ ,c.ati 10 miiijo-dolarjev i*? n-j ,-28 milijonov ianie svoiih ”ada*Jevati plaee-v n fetmeSecnih obrokov. ^ . koV3nju dokončne (i °' da 'b; ®Sli]a podpira na-Užbo vi Ustanovili ski in ' v kat»--
ki »iV,W'
Parole). *Ia ‘“"“J'’««
li čistiiniiPetroiejskih polj in Ja bi hnt i v Abadanu. An-!tavnikp t i? imeti svoje pred-Pri tptv, Pri rafineriji.
mešano
in	b' bi,i angle-
bi skrh i predstavniki, ■roleia a za razdeljevanje
«M5i2er
otp
*Tj tpJUc“ Pri ranneriji. poslal; v 'r'^dMjajo, da bodo sl?nstVo ,eran novo odpo-°dločii= ’ b k?j ko se b0 o tem ^endar n® eška vlada, fala AnPii-e zdi da se bomo-
tem odločm gl|de .te§a v.krat' , dal i • Zanimivo izjavo j adni n.?!1!68 neki perzijski a bi L^nlk. ki je dejal, J!jska ilnn?ora!a angleško-per-S* iranska i!5n^a začeti, preden » hi bilo orala «tako padla, ,*• Turti vPO«aja"Ja nemogo-stavniv fj„ zem Hasibi, pred-Pri meš:.n?ai ega ministrstva
i63’ ie deiDi Tisi3i za Petr°-^?sa.	da «ni izgubljati
se bi morala da f dNadalje je po-5?, bi orisu	p?rzija pristala,
.	Ha ^ p*v-oivi picubidv-
>dar n20gajan3a v Perzijo,
Predstavili p?S0jem. da bi
ne anol ‘., <<Anglo - Irar.'ian» P Vlado-?'nistrsitP^,a 3av]ja3o, da se je -?ae8ha Predsednika Mos-'Ca> da 1 -Ua tako visoka vro-?ebi 5 ni mogel poklicati k razgota •,6iV’ s katerimi bi 8ajanjih,	0 bližnjih po-
vanes^«ttn ,od.p,°slanec se je ?achaniip5 z Abd le Ghassero ?‘lskim *®n> najvažnejšim per-skUt5ai	voditeljem.	Ta
V*1 naJ- j ^ossadeghom usta-v 2	fronto.
?ad& ?	5 jeir- perzijsikega u-
Pa 5ac:lonalizacijo, Makki. 3 ravns+Jf danes sestal glav-l abadaniske čistil-Ž1H d?' 5e?tal&W Je podali! VTni?P^, da se bodo ladje V Aba,dan.petro-*®I. Iz A k _? natovorijo pe-Z Abadana fe, javljajo,
da j>e tam gla.vni predstavnik Ang,loXrania;ri, Mason, obitožil Xx)n.don jn Teheran,, dig, se ne zanimata za položaj angleških delavcev, ki S.Q pokazal; »veliko potrpežljiivosit, vendar pa postajajo obupaoi«. Nadaljeval te «Ni mogoče iti naprej take, da bi poslušali d:Voje vrat povelj)).
V Waehingtonu je omenil ameriški državni podtajnik in sitrolcovnjak za zadeve. Srednjega vzhoda. Mac Ghee, d<a je p_rece.j upan ja v angleško - perzijskega sporazum glede petrolejskega spora.
rencaz:
ŽENEVA, 25. — Na konferenci za konvencijo o položaju beguncev je jugoslovanska de-
legacija predlagala sprejem čle. na. na podlagi katerega bi vse države podpisnice bile obvezane preprečiti, da bi vprašanje beguncev bilo vzrok napetosti med državami. Na podlagi jugoslovanskega predloga morajo države, v kateri so begunci, zabraniti tem beguncem vsako sovražno delovanje proti državi, iz katere so pribežali. Prav tako je potrebno preprečiti vsako delovanje proti prostovoljni repatriaciji beguncev, kakor tudi izkoriščanje težkega gmotnega položaja beguccev v politične namene.
Ta jugoslovanski predlog pa ni našel razumevanja, vendar pa so sklenili, da se v uvodu
Pričakujejo, da bo konferenca o beguncih zaključila delo čez dva dr.i in da bo tozadevna konvencija podpisana v soboto.
se zanima
za zadruge v FLRJ
BEOGRAD, 25. — Indijska vlada se je obrnila na jugoslovansko vlado s prošnjo za obvestilo o jugoslovanskih zadrugah — v katerih kmetje skupno obdelujejo zemljo. Indijska vlada se zanima za vrste zadruge in - za organizacijo dela v njih. Prav tako je zaprosila za podatke o gospodarskih
Nov homnroniisni nreillog
kitajsko - korejske delegacije
Uradno poročilo pravi,da so razgovori znatno napredovali-Ni še znana vsebina predloga
konvencije vključi besedilo, na, programih zadrug in o uspehih, podlagi katerega so države, ki ki so jih dosegli za izboljša-so sprejele begunce, obvezane nje kmetijstva. Indijska vlada preprečiti, da bi vprašanje be- se je zanimala tudi za jugo-guncev postalo vzrok napetosti slovansko literaturo o kmetij-v odnosih med državami. 1 stvu, ki je izšla po vojni.
KESONG, 25..— Deveti sestanek delegatov v Keson gu se je začel danes ob 11. uri po krajevnem času in se -jg po dveurni prekinitvi zaključil ob 14,50. Prihodnji sestanek bo jutri ob 14. uri. Delegacija OZN se je s helikopterjem vrnila v Munsan.
Kakor :ie razvidno iz uradnega poročila, ki so ga izdali o sestanku, so tozadevni razgovori v Kesongu «znatno napredovali)).
Glede vprašanje o ' umiku tujih oboroženih sil s Koreje, ki so ga načeli Severni Korejci in Kitajci na predhodnih sestankih, so le-tf danes tozadevno stavili nov predlog, kj je vzbu-jal zanimanje predstavnikov Združenih narodov, ki so ob 15,13 predlagali, naj se prekine sestanek, da bi lahko podrobno proučili novi predlog.
ALI SE BO DE GASPERI
PUHES DOKOmČHO ODLOČIL?
Nobenega uradnega poročila o sklepih vodstva demokristjanske stranke - Zdi se, da znana nasprotja v stranki še niso poravnana • Resen gospodarski položaj - Povečal se je denarni obtok
RIM, 25. — Kakor pred sinočnjim in sinoči, javljajo tudi nocoj, da bo kriza italijanske vlade «jutri» zaključena, ko bo De Gasperi predložil predsedniku republike seznam ministrov. V demokristjanskih kro-gih skušajo to zavlačevanje pojasniti s tem, da «tudi manjše strani pri sestavljanju nove vlade lahko povzročijo kako te-Žavos. Zdi pa se, da 'je težav precej. Značilno je, da v včerajšnjem nočnem sestanku vod-stva^ demokristjanske stranke niso izdali nobenega poročila, tako da se ne ve, kakšni so bili sklepi. Vendar pa pravijo, da je V’Odsvo izteklo syoje nezadovoljstvo nad načinom, s kakršnim namerava De Gasperi krizo zaključiti. Očitajo mu. da hoče še bolj razširiti oblast Pelle.
Ves dan je danes De Gasperi nadaljeval posvetovanja. Se-sjal se jg tudi s Panfanijent. Pozrieje je novinarjem izjavil., da je «tisk preveč dramatizira] in da je položaj mnogo boljši, kakor je to videti iz časopisov«. Izjavil je tudi. da ie bil njegov razgovor s Fanfanijem pozitiven. Zvečer je tajnik demokristjanske stranke Gonnella poročal De Gasperiju o nočnem sestanku vodstva stranke.
V krogih večine z zadovoljstvom komentirajo udeležbo Fanfanija v vladi, češ da je to dokaz da je v stranki enotnost v liberalnih krogih pa poudar* jajo, da se je kriza razvijala v preveč ozkem, krogu, t. j. v de-mokristjansti stranki sami in to zaradi tega. ker -je kriza bila bolj kriza stranke kakor kriza vlade, kar dokazuje dejstvo, da v programu nove De Ga-sperijeve vlade ni nobene bistven? spremembe.
V krogih levičarske opozici-e pa izjavljajo, da je hotel De
Gasperi sestaviti vlado demo-kristjanske koalicije, ki bi ponovila 18. april y družini. Toda pri tem ni uspel, ker sodelovanje Fanfanija še ne pome. ni, da -je zastopana demokrist-janska levica. Zaradi tega bo sestavljena vlada demokristjan-ske desnice, t. j. vlada, ki ne Predstavljala -niti celotne večinske stranke.
Milanski «Corriere della Sera« piše, da so se spočetka mnogi spraševali, ali bo nastal Preokret v gospodarski politiki. List pravi, da ng bo nobenih radikalnih sprememb: In prav
zaradi tega je Pella danes ponovno v sedlu.
«L’Unita» vztraja dalje, naj se razpišejo nove volitve pod vodstvom nadstrankarske vlade. «Avanti» pa pravi, da bo De Gasperi našel v parlamentu prav tako težak položaj., v kakršnem je bil že večkrat, ko je moral na prste šteti večinske glasove.
Milanski gospodarski list «24 ore» pravi, da se je bati, da se iščejo mesta za može in ne možje za mesta.
Znano je, da je bila ostavka ministra državne zakladnice Pelle povpci za splošno krizo itaiijauske vlade. Minister Pella je namreč duša dosedanje finančne in valutne politike. Proti denarni politiki ministra Pelle so se oglašali ..vedno ostrejši očitki. Očitali so mu, da je v svoji politiki obrambe lire premalo gibčer* in da se ne prilagodi trenutnemu dejanske, mu položaju. V italijanskem
gospodarstvu se je pričelo čutiti pomanjkanje tekočega denar ja in mnoga industrijska podjetja so pričela zvračati krivdo na politiko ministra Pelle za pomanjkanje denarja in novi zastoj v industriji Znanrf je n. pr. da je tudi načelnik
ECA za Italijo Dayton večkrat |
obligacij in .zapora tega vira finansiranja za svobodne pobude; 5. Omejitve za kratkoročne kredite, ker je vlada pobrala ves razipeložljiv denar v ibamkah za svoje potrebe in za potrebe svojih podjetij:	ms	d
zadtaijtmi 22 milijardami in pol, ld .si jih je IRI izposodil lansko
očital italijanski vladi, da njena denarna in investicijska politika kaže premalo poguma in premalo pobud.
Milanski «24 ore» jg. n. pr. te dini pisal, da je rezultat dosedanje gospodarske in finančne politike vlade sledeči:
1. brezposelnost, ki ima relativno in ir.orda tj.idi absolutno prvenstvo med vsema državami sveta; 2. Italija, js na enem odi zadnjih mesit, med državami Marshallovega načrta v zvezi z doseženimi uspehi; 3, propast trgovanja z akcijami in zaradi tega težkeče za privatna podjetja, ki ne morejo na trgu dobiti potrebnega kapitala; 4. Dejanska blokada za izdajanje
Fašistične sile
so podpora imperializmu SZ
Rimski list «Voce Socialista» zahteva kaznovanje Paveliča in njegovih pomočnikov - Ameriški minister za kmetijstvo v Beogradu - Obisk angieških osebnosti v Jugoslaviji
pri bankah za finansiranje
RIM, 25. — List «Voce Socialista«, glasilo nove socialdemo^ kratske stranke v Ilaliji, obsoja v nekem, članku argentinsko vlado, ker nudi zavetišče jugoslovanskemu vojnemu zločincu Anti Paveliču. List navaja zločine tega voditelja fašistične tvorbe tako imenovane Neod^ visne države Hrvatske, njegovo sodelovanje s Hitlerjem in; Mussolinijem, množične pokolje Zidov in drugega prebivalstva, zaradi česar je bil razglašen za enega od' najhujših kvislingov v Evropi.
Sklicujoč se na gostoljubnost argentinske vlade do Paveliča in njegovih' pomočnikov, ki lahko svobodno nadaljujejo svojo fašistično propagando, izdajajo svoj list ter imajo celo svojo »Vlado« v Argentini, piše «Voce Socialista«, da ni večje nevarnosti nego utvara, da fašistične sile niso več nevarne za bodočnost. Te sile posredno pomaga-
jn* IZ A FRANC O S KE VE A DE
Mayerjevem neuspehu poizkuša Paul Revnaud
qe*Je*HUt-,e odklonil mandat - Reynaud bo W	odgovor	danes	popoldne
"	^	2.5-	—	Narodna	skup-
^zglaS0vala zaupnice
JS
£cm? 2*i 3e rmmreč dobil 3li in ov> d°čim je na los	Potrebna večina
so i	oti	glasovalo
Javancev. Izid giasovahja . Za lla, b .3.10 ponoči. ri?ualiSti^rja 'je glasovalo 107 t ai°v iilh poslancev, 72 ra-f.ancev' neodvisnih republi-in 6 Poslancev demokra-»o 13u<s^wPlalne zveze odpora; ®6), a ’ k republikancev (od ?friške ntodvisnih. 3 poslanci 6 Posltn atižne a*upine
^sUnih^IfT10 99 k°min-
Predni renuhl?!?3 , 4 na' ^ečke akci? ,anC1' 1 P°slanec a-nec, h ‘ e <°d 40) in i po-tranko, Vzdrža?1San v n< beno ■1° se je 272 po-
slancev, in sicer 120 cd REF,
73 ljudskih republikancev, 39 poslancev kmečke stranke 36 neodvisnih republikancev 3 neodvisni in eden, ki ni vpisan v nobeni stranki.
Takoj ko so javili izid giaso Vanja, je Mayer odšel k predsedniku republike Auriolu. Danes zjutraj ob 11 pa je Auriol začel nova posvetovanja. Prvega je sprejel Bidaulta in mu poveril nalogo, naj skuša sestaviti vlado. Zvečer je Bidault sporočil predsedniku republike, da ne more sestaviti vlade. Zato je Auriol to nalogo dal Paulu Reynaudu, ki je predsednik cev1*1"6 ne<x)viSTlih republikan-
Bidault je novinarjem izjavil, da je sprevidel, da je nemogoč sporazum o politiki, ki jo je on predlagal, in ki je predvlde ga pakta.
vala vlado, v kateri bi bile vse stranke izvzetnši degoliste in komuniste, takojšnje zvišanje mezd toda brez premične lestvi* ce, in podporo katoliškim šolam.
Reynau<j pa je novinarjem izjavil, da bo Auriolu dal dokončni odgovor jutri popoldne, ko se bo posvetoval .s svojimi pristaši, t. j. z zmernimi, kon-' servativci in neodvisnimi konservativci.
Reynaud zagovarja drastično štednjo v nacionalizirani industriji in socialnem skrbstvu; uživa podporo radikalov in njihovih simpatizerjev; proti nje mu pa so katoličani, zlasti pa socialisti, ker se ’on odločno upira njihovim zahtevam za premično lestvico. Reynaud 3e tudi vnet zagovornik atlantske-
jo totalitarizmu Sovjetske zveze, ker slabijo in razdvajajo enotnost in solidarnost svobodnega sveia.
Na koncu zahteva list kazno-vnje Paveliča in njegovih pomočnikov x Argentini.
* # *
BEOGRAD, 25. — Nocoj je prišel v Beograd ameriški'minister za kmetijstvo Charles Branan, ki ga spremlja g. An^ drews, načelnik oddelka za zveze z inozemskimi kmetijskimi ustanovami, poleg drugih bližnjih sodelavcev. V Jugoslaviji bo minister Branan ostal dva dni.
Nekaj vidnih angleških političnih in javnih delavcev bo letos obiskalo Jugoslavijo.
Clan parlamenta, bivši minister in član izvršilnega odbora laburistične stranke Aneurin Bevan bo z ženo'jutri odpotoval v Jugoslavijo, kjer bo ostal nekoliko tednov na oddihu na dalmatinski obali. Obiskal bo tudi Beograd in druga jugoslovanska mesta.
V začetku septembra bo prišel v Jugoslavijo na vabilo jugoslovanskega združenja pravnikov angleški trgovinski minister in: znani pravnik Sir Han-tley Shawcross, ki bo imel v Beogradu in Zagrebu nekoliko predavanj.
Ob začetku prihodnjega meseca bo prišel na oddih na jugoslovansko obalo pomočnik angleškega zunanjega ministra Ernest Davies z ženo.
Nekoliko kasneje bosta prišla na oddih v Jugoslavijo član izvršilnega odbora laburistične stranke Barbara Castle in poslanec Richard1 Crossman.
PARIZ, 25. — 20. avgusta se bo v Ženevi’ pod okriljem gospodarske komisije OZN za Evropo začela konferenca, ki naj prouči možnosti za razvoj gospodarskih izmenjav med Vzhodno in Zahodno Evropo.
Toča v Veroni
VERONA. 25. — V okolici Verone je bilo velilko neurje. Padala je tudi toča, ki je uničila pridelek na 400 ha polja-V vasi S. Pietro Incarisno je toča uničil* 70 - 80 odst pridelka grozd'ja in oliv. v okolici Modene je zmrzovalo.
svojih industrij dodatno k velikemu bančnemu dolgu, ki ga že cd prej ima; 6. Počasnost pri ustvarjanju novih bančnih vlog; 7. Neuspeh, ki mu ni para, pri izdajanju zakladnih bonov v začetku leta; 8. Otvoritev kredita državni zaiklad-niici na tekočem računu pri Italijanski bai-sia za 7o milijard, medtem ko državni dobavljal« čakajo cela pol-mtsečja na plačilo svojih kreditov; 9. Beg kapitala v tujino, ki je neizbežen, ker se prihranki ne morejo investirati kakor prej v akcije, obveznice, državnt ^rednotoice itd.
List poudarja nato, da je linija Pella v resnici koren sedanje krize. Dalje pravi, da si te linije ni izmislil ministei Pella, ker da je enostavno nadaljevanje «linije Einaudi«. ki je bila opravičena in dobrodošla leta 1947. ki pa bi jo bilo treba že leta 1948 prilagoditi spremenjenemu položaju 'in ki je leta 1951 postala težko in nevzdržno breme za italijansko gospodarstvo.
V nekem drugem članku poudarja isti list, da je sicer potrebno voditi protiinflacioni-stičn0 politiko, toda liro je treba braniti na stroške vseh in ne samo nekaterih.
Kakor poroča Ansa, je znašal 30. junija t. 1. obtok bankovcev 1.088.80Q.009.378 lir, t. j. za 20.568.083.738 več kakor 31. maja t. 1. Od 30. junija 1950 do 30. junija 1951 se je denarni obtok zvišal za 105.007.778.414 lir.
Kratke vesti
HAAG, 25. — Na Holandskem' pripravljajo ogromne naprave, ki bodo omogočile poplavljanje velikega dela Vzhodne Holandske v slučaju vojnega napada z Vzhoda. Jez ob reki Waal od Armhema do NitMvegena bo visok 6 m in pol in bo gotov do oktobra, s VVASHINGTON, 25. — Predsednik Truman je za nadaljnji dve leti potrdil generala Omara Bradleya za načelnika združenih glavnih stanov ZDA.
PARIZ, 25. — Italijansko - francosko . 5yicarska konferenca za proučevanja načrta za zgraditev predora pod Mont Blancom se je končala brez vsakega sklepa. Se-stala se bo spet oktobra.
LIVORNO, 25. — v neki ladjedelnici sta se danes dva delavca zastrupila zaradi strupenih par ki so izhajale iz ladijskega laka.
Potem ko jg voditelj nasprotnega odposlanstva general Nam II stavil omenjeni predlog sta obe stranki s hitrimi vprašanji in odgovori na popoldanskem sestanku pretresali in pojasnjevali posamezna vprašanja.
Na današnji dopoldanski seji je pačelnik odposlanstva ZN admiral Turner Joy pojasnil stališče, ki ga zavzemajo poveljniki ZN glede dnevnega reda, ki so ga nasprotniki predlagali na zadnjem sestanku. Admiral Joy je pooblastil zveznega častnika, naj izreči nasprotnemu odposlanstvu izvleček angleškega besedila njegove današnje izjave.
Današnji sestanek so odgodi-li na jutri 26. julija ob 14. uri po korejskem času.
Brigadni general William Nuckols je dopisnikom izjavil, da je novi predlog Severnih Korejcev in Kitajcev glede umika čet s Koreje »boli zmeren in pameten« od prejšnjih. Kakor izjavljajo v Washingtcnu, predlagajo bajp nasprotniki, nai se o umiku tujih čet razpravlja po sklenitvi premirja. V teh krogih pripominjajo, <ia bi bil ta predlog sprejemljiv za delegacijo Združenih naVodov.
Medtem ko se v Kesongu razgovori nadaljujejo, se na fronti opaža nekoliko večja vojaška dejavnost. Vsi zavezniški oddelki sn v pripravljenosti. Danes se je opazil bol-j živahen vojaški promet proti severu. Severno od reke Imj'in pa so se zavezniške izvidnice večkrat spopadle z nasprotnimi izvidnicami okrog Kesonga izven nevtralnega pod.ročja. Nad1 nasprotnim ozemljem Pa so zavezniki izvedli več izvidniških poletov.
Soor oififl vlarln in si
v Zahodni Nemčiji
BONN, 25. — Podpredsednik zahodnonemške vlade Bluecher
je v odsotnosti kanclerja Ade nauerja sklical nujno vladno sejo, na kateri So razpravljali o včerajšnjem sklepu sindikalne zveze o prekinitvi vsakega sodelovanja z vlado. Bluecher je dejal, da vlada «ne bo dovolila, da bi bilo moteno njeno delo«. Dodal je. da ne vidi nobenega opravičila za sklep sindikatov, ki grozijo z izstopom iz komisije za Schumanov načrt in iz drugih posvetovalnih organov.
Sindikalni predstavniki pa so zatrdili, da je treba njihov sklep razumeti kot protest proti «reakcionarni gospodarski politiki« Zahodne Nemčije. Za-hodnonemška sindikalna .zveza ima pet milijonov in pol članov.
Davies o reviziji
mirovne pogodbe z Italijo
LONDON, 25. — Na današnji seji spodnje zbornice je podtajnik britanskega zunanjega ministrstva Ernest Davies na vprašanje konservativnega poslanca Hopkinsona, ali bo angleška vlada podpirala italijansko zahtevo po reviziji mirovne pogodbe, odgovoril: «Vprašanje se trenutno proučuje, ne smemp pa pozabiti dejstva, da je za kakršno koli formalno revizijo pogodbe potreben pristanek vseh podpisnic, vključno ZSSR». Davies je dodal, da angleška vlada proučuje zahtevo p0 ukinitvi vojaških določil mirovne pogodbe z Italijo in da se o tem posvetuje z vladama ZDA in Francije.
Koliko časa še fašistični zakoni?
NOVI DELHI, 25. —.Po vesteh -iz Tibeta se karavana, v kateri je Dalaj lama s svojo vlado in generalom Cangčingvujem. predstavnikom pekinške vlade v Tibetu, počasi premika proti glavnem mestu Lasi. V karavani je tudi 400 mul, ki prenašajo svete knjige in svetinje ki jih je Dalaj lama lani decembra odnesel iz Lase.
Pred. nami je izvleček iz zapisnika seje conske ga, sveta od 4. 7. 1951. Ta izvleček govori o sklepu, s katerim canski svet razveljavlja sklep občinskega sveta nabrežinske občine, po katerem, nihče ne bo mogel dobiti občinske službe, če ne bo poznal poleg italijanščine tudi slovenščino.
Menili bi — in ne le mi, temveč vsakdo, ki mu demokracija ni le prazna beseda da je zahteva, naj občinski nameščenec v popolnoma slov en ski občini, kot je Devin •Nabrežina, zna slovensko, nekaj tako natravnega in samo ob sebi razumljivega, da je o tern vsaka beseda odveč. Toda ne Od,	ZVU postavljeni con-
ski svet meni, da je la sklep nabrežinskega občinskega sveta, (ki ga je sprejel 20. 4. 1951, čeprav bi to načelo moralo veljati že davno, davno prej, t. j, odkar je bil zrušen fašizem, popolnoma gotovo pa od časa, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba) «nullo di pieno diritto ai sensi deli’art. 288 T. U. legge C. D. 1934», t. j. po fašističnem občinskem in pokrajinske zakonu iz. leta 1934, ker da- «la ma-teria trattata nel provvedi-mentodi cui trattasi non e di competenza del Consiglio Co-munale«. Zaradi tega conski razveljavlja ta šklep in daje občini Devin - Nabrežina rok 60 dni, da izrazi svoje morebitne ugovore», obenem Pa nekako milostno predlaga, naj občinski svet svoj sklep spremeni v toliko, da uživajo... «la preferenza per l’accesso ai pošti di impiegati del comune ž a parita di condizioni, i candi-dati che conoscessero la lingua slovena«.
Res milosten predlog, in še ta stisnjen po vsej priliki Skozi zobe, za las podoben tistemu o manjših črkah, v katerih se naj natisne /slovensko besedilo v dvojezičnih dopisih! Se bolj žaljivo milosten, če pomislimo, da je pred fašizmom- bila slovenščina v okoliških občinah uradni jezik!
Ne bomo trdili, da se je conski svet v svojem sklepni pregrešil proti zakonom — to je proti fašističnim zakonom, ki mu pridejo tako prav, ka/dar je treba kaj ukreniti na škedo tržaških Slovencev,
Toda fašizem jr. bil strt in j poražen, fašistični zakoni pa bi že davno morali biti samo še žalosten spomin, tudi če ne bi mirovna pogodba jamo in nedvoumno uzakonila slovenščino kot uradni jezik na STO. Popolno odpravo fašistične zakonodaje in vrnitev vsaj onih pravic, fci smo jih uživali pred fašizmmi, pa tržaški Slovela ie, šest let zaman pričakujemo od ZVU.
Koliko časa še?
In koliko časa še bo consiki
! svet, ki ga je postavila in ga nadzoruje ZVU, smel S sklicevanjem na fašistične zakone teptali pravice tržaškega sla. venskega prebivalstva, ki izhajajo iz najosnovnejših načel demokracije in ki jih uzakonjuje mirovna pogodba?
v
Se en dokaz
za prof. Cammarata
Vneti zagovorniki neugasle italijanske suverenosti nad Trstom morajo dan za dnevom, požirati dokaze, da je njihova «teorija» le lepo slepilo za neuke ljudi, ki se lomi ob trdem dejstvu, da je italijanska suverenost nad našimi kraji prenehala 15. septembra leta 1947.
Včerajšnji milanski aCorrie-re della Sera)), za njim pa tudi tržaške «Ultime Notizie», prinaša nov primer te realnosti: odgovor tržaških sodnih oblasti na zaporni nalog, ki je bil izdan v Italiji proti nekemu Dcmenicu Bevitoriju, stalno bivajočem v Trstu. Tržaško državno pravdništvo, je milanskemu okrajnemu sodišču• ki je izdalo zaporni nalog, takole odgovorilo:
«Zal nam je, da, zaradi na tem, ozemlju veljavnih določil, ne moremo ugoditi zahtevi za izvršitev zapornega naloga, ki ga je la urad izdal 25. maja proti Domenicu Bevitoriju. Zaradi tega vam. vračamo zaporni nalog in obvestilo tržaška policije«.
Obvestilo tržaške policije pl se glasi:
«V zvezi z zapornimi nalogom, št. 6047/51, ki ga je izdalo' omenjeno okrajno sodišče, vas moramo žal obvestiti, da, ker gre za osebo s »talnim bivališčem na Svobodnem tržaškem ozemlju, in dokler ne bodo sklenjenj sporazumi z italijansko Vlado, na tem ozemlju ni mogoče izvršiti zapornih povelj, izdanih v italijanski republiki in po katerih bi bilo treba odvzeti svpbodo državljanom Svobodnega o-zemlja. Zaradi tega vračamo omenjeni zaporni nalog. Podpisan: Mac Colm, pravni svetovalec DPS».
Nacionalistični tisk je seveda takoj začel tožiti, da lahko Dsakdo nekaznovan počenja zločine v Italiji, če se potem zateče v Trst, To je morda res — vsaj^ do'tlej, dokler italijanski sodni organi ne bodo upoštevali pravnega stanja v Trstu in sc tem primerno ravnali, t. j. prijavili krivdo pristojnemu tržaškemu državnemu pravdništvu, ne pa poskušali z zapornimi nalogi proti tujim državljanom doseči njihovo aretacijo na tujem ozemlju.
Obsodba italijanskih vohunov pred vojaškim sodiščem VUJA
Obsojenci so v povezavi s CLN in po navodilih italijanske obveščevalne službe hoteli oslabiti obrambno moč Jugoslavije v času najhujšega kominformističnega pritiska
Včeraj sft' je nadaljeval in zaiključii proces proti skupini vohunov y Kopru. Dopoidhe so govorili javni tožilec, zagovorniki obtožencev in obtoženci sami, zvečer pa je sodišče izriEklo obsodbo.
Javni tožilec je y svojem govoru najprej orisal položaj in krivdi^ posameznih olbtožencev. Vsi obtoženci so prekršili čl. 105 kazenskega zakonika, ker so od junija 1950 do januarja 1951 razvijali špijonsko delavnost pirpti Jugoslovanski armadi, kat delati in enotam JA jugoslovanskega področja STO posebej s temi, dla so nabirali vojaške podatke zaupnega značaja ter jih pošiljali organom italijanske vohunske službe, od1 katerih •*> dobivali denarne in da*uge, nagrada.
Javni tožilec je nato ovrgel razne trditve obtožencev, s katerimi so hoteli opravičiti svoje delovanje ter vsem obtožencem dokazal aktivno in premišljeno udeležbo v vohun-sfci silužbi.
Obtoženi podoficirji so poleg nekaterih osebnih razlogov poudarili, da vse do aretacije niso vedeli, da dltlujejo za interese italijanske obveščevalne službe, temveč da so mislili, da delajo za interes^, obveščevalne službe neke1 diru,ge tuje države. Rekli so, da ne bi nikoli dajali podatkov, če bi to vedeli.
Okoliščina, ali so delali za interese te ali one tuje obveščevalne službe, prav nič ne menja kazenskopravne* odgovornosti obtoženih, ka jti vohun. stv0 je vedno izdajstvo domovine in zahteva strogo kazen.
n, pr. zagovor »tbc-ženega Mur-teza. češ da so ga spravile na pot izdaje obljube obtoženega Stckovca, da bjj dbbii za sy;o je vohunske usluge .veiikp denarno nagrado; nasprotno, to označuje obtoženega kot propadlega človeka, ki je pripravljen prodati svojo domovino za Judeže ve srebrnike.
Iz vse raiziprave je razvidno, da gifei z<i široko razpredemo špijonažo. Ra-zpra.va je ugotovila, da je Casale Mario, organ italijanske obveščevalne službe', bivajoč v Gorici, organiziral špijanako mrežo ter se na vse načine trudil, da bi jo širil. Obtoženci so sami izjavili, da je nanje vplival in poskušal, da z njihovo pomočjo pridobi nove ljudi
Tako je obtožena Console Vitforia večkrat potrdila, da jo je Caisale Mario ponovno nagovarjal, dii s pomočjo pripadnikov JA dObi tajne podadke o sestavi, oborožitvi in razporeditvi edinic JA v ooni B in v Jugoslaviji. Imel je tudi načrt, da Console Vittorio ali koga drugega pošlje v Jugoslavijo z radiooddajinikom, da bi vzdrževala zvezo z vohunskimi središči v Italiji. Podobne naloge je dolbli tudi obtoženi Purič.
Da je bilo to vohunstvo, naperjeno proti interesom narodov Jugoslavije in JA. zelo na široko razpredeno, potrjuje tudi dejstvo, da so tudi v drugih mestih, kakor Tržič in Trbiž, zbirali podatke o Jugoslaviji, ■posebno pa še pri obveščevalnem središču pod nazivom CLN, Jfcjer se zbirajo razni pro-fašistični elementi.
Tega dejstva tudi ne spremeni | Ta razprava ni osamljen pri-
UANASNJA RIMSKA VOLKULJA
mer. Pred kratkimi so se pred tem sodiščem in pred voijaškim sodiščem v Ljubljani zagovarjale skupine in posamezniki za svojo vohunsko delavnost. Naj navedemo samo primer vohunske teroristične organizacije <<Grupipn) resistemza italiana -Domenico Loviiato». To teroristično skupino, od' katere je pet člainov odgovarjalo pred sodiščem, je ustanovil ter moralno in gmotno podpiral CLN. Tudi v onem procesu so ugotovili teroristično aktivnost CLN ter njegov neuspeli poskus, dm bi ogroža-l ureditev in varnost jugoslovanske cone STO, O široko organizirana Spi. jonski dejavnosti proti interesom- JA ter nacionalni neodvisnosti in nedotakljivosti jugoslovanskega ozemlja nam priča tudi proces, ki je bdi pred kratkim v Ljubljani proti vohunu Gircmetta Angelu, ki ga je poslala italijanska vohunska služba na ozemlje LR Sloveni, je, da 'bi tam zbiral vohunske podatke.
Tudi ta proces je dokazal, da je, delovanje obtožencev naperjeno proti interesom Jugoslavije kot celote; saj so od- obtožencev zahtevali, naj odgovorijo med drugim na sledeča vprašanja, kje je proletarska divizija. ali bi se narodi Jugoslavije bolj upirali proti napadalnosti z Vzhoda ali z Zapada, kako »e izvaja v JA rekruta-cija, kje s« nameščene planinske edinice, katere edinic e so v Ljubljani, kakšna je nova oborožitev v JA, kako so zastražene in zavarovane meje Jugoslavije?«	•
Razprava je tudi dokazala, dia je bil ciitj t= šipijonske dejavnosti tudi ilegalno pošiljanje sovražnih elementov y Jugoslavijo.
Razprava je potrdila, da se je italijanska obveščevalna služba na vse načine prizadevala, da se Sim boljs skrije za firmo obveščevalne službe neke druge tuje sile. To je ta služba delala, ker je vedela, d'a ne bi pridobila za sodelovanje niti takih propalic, ki so pripravljene prodati svojo domovino za denar, kakor so obtoženi Purič, Murtez in Majestcjrovič V tem se opaža nadaljevanja 'napadalne- politike določenih u-radnih krogov sedanje Italije. .Razprava je ugotovila, da je CLN tesno povezar.' z italijansko obveščevalno službo in da razvija prevratno dejavnost proti interesom ljudstva na tem ozemlju, proti silam JA, A tc! ozemlje pred fašističnimi in iredentističnimi elementi. Razprava je tudi dokazala, da daje CLN pomoč vohur.om.
Zločinsko delovanje obtožen, cev se je razvijalo v času, ko je izvajala ZSSR skupno z drugimi kominformovskimi državami silen pritisk na Jugoslavijo; v času, ko Jugoslavija z vso odločnostjo brani mir v tem delu Evrope ter kaže v ta namen vso svojo pripravljenost.
za miri.o sožitje s sosedi.
Izkoriščajoč vojno-hujskaško gonjo proti Jugoslaviji z Vzhoda in nešteta izzivanja ter dosledni svoji politiki osvajanja tujih ozemelj, napenjajo omenjeni elementi vse svoje sile, da bi oslabili predvsem vojaški polož,aj Jugoslavije in s tem ustvarili pogoje za uresničenje svojih napadalnih ciljev. Jasno je, da je imela vohunska dejavnost, ki je ibiio dokazana na tem procesu, prav ta cilj. Ta špijonska dejavnost je imela namen, da z, ogrožanjem oboroženih sil FLRJ oslabi njen mednarodni položaj in ograža njeno neodvisnost ter ozemelj-sto nedotakljivost, ter s tem tudi interese ljudstva na tem pzemlju, katerega mirni razvoj jamči Jugoslavija s svojimi ob. oroženimi silami v duhu obvez, ki jih je prevzela z mirovno pogodbo.
Razprava je pokazala, da široko zamišljena špijonska dejavnost italijanske obveščevalne službe ni imela uspeha in da se je razbila ob budnosti in monolitnosti jugoslovanske vojske in ljudstva tega ozemlja. Organizatorjem špijonske dejavnosti proti Jugoslaviji je uspelo le, da so v svojo špijonsko mrežo ujeli samo bedne posameznike, izdajalce svoje domovine, kakor Puriča, Majestoroviča in Murteza in nekatere posameznike iz jugoslovanske cone STO, ki so bili pripravljeni za svoje osebne interese služiti or.-im, ki so v preteklosti storili toliko zla ljudstvu na tem ozemlju.
Po govoru javnega tožilca so spregovorili branilci obtožencev odv. Degrassi Amato, odv. Del. la Savia, dr. Maglana in dr. Pompe ter pozvali sodišče, naj upošteva pri odmeri kazni razne olajševalne okoliščir.-e. S tem v zvezi naj omenimo, da je včerajšnji «Giornale di Trie. ste», pisal, da branilci ne bodo imeli prave možnosti zagovarjati obtožence, medtem pa je samo branilec Console Vittorie dr. Della Savia govoril kar poldrugo uro. Končno so spregovorili še obtoženci, izjavili vsi, da se kesajo ter prosili, naj jih sodišče sodi milo ter jim omogoči, da postanejo po prestani kazni pošteni državljani.
Zvečer je sodišče v svoji raz. sodbi ugotovilo, da je razprava pokazala, da so vsi obtoženci zakrivili zločin vohunstva ter da je pri odmeri kazni u-poštevalo kot olajševalno okoliščino njihovo osebno stanje in odkritosrčnost. Sodišče je izreklo naslednje obsodbe: Purič Dragomir 16 let strogega zapora in 4 leta izgube državljanskih pravic; Murtez Zečir 12 let strogega zapora in 3 leta izgube državljanskih pravic; Paoletti Bruno 8 let strogega zapora; Stokovac Umbert 7 let strogega zapora; Console Vit-toria 6 let strogega zapora; Majestorovič Velislav 3 leta strogega zapora in 1 let0 izgube državljanskih pravio,
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
Četrtek 26. julija
Ana, Dobrina Sonce vzide ob 4.39, zatone ob 19.42. Dolžina dneva 15.03. Luna ...	- - . .	vzide	ob 23.05, zatone ob 13.44.
OBJAVE - MALI OGLASI	Jutri, petek 27. julija
Pantaleon, Dušan
Pravi pomen in namen1
mladinskega iestivala v Trstu
Vsak izgovor je dober, četudi ga pos na repu prinese ■— tako pravi že stair pregovor; in tega pregovora so se držali prav gotovo tudi organizatorji mladinskega festivala ali «Festival naziomle dei ragazzb), kot ga sami imenujejo, ki so z izgovorom o potrebi festivala vse italijanske mladine prav v Trstu našli novo priliko, da dokažejo svojo željo po priključitvi k «madrepatrii», želja, ki ima v sedanjem političnem momentu zanje še važnejši pom--n ter služi nadaljevanju šovinistične kampanje.
Da ni bil vzrok sklicanju tega festivala sarmo nbojazenu, da se zruši sad naših idealov in naše civilizacije», kot je omenil v svojem otvoritvenem govoru župan Bartoli, nam dovolj jasnp kaže že spored prireditev festivala .
Tako so na primer že prvi dan festivala prisostvovali italijanski mladinci in mladinke, ki so prišli v Trst iz vseh krajev Italije, na Trgu Unita prihodu nbakle svobode». ki jo je do Stivana prinesla štafetd bersaljerjev. Takoj za tem je sledila seveda povorka otrok in mladincev po tržaških ulicah, pri kateri sc imeli nekateri prenapeteži priliko nakri-(ati se «ltalia» itd.
Seveda niso manjkali tudi "razni manifesti, kot na primer tudi manifest italijanskih tržaških študentov, v katerem poudarjajo svojo «neomajno željo združiti se ponovno z Italijo» ter upajo da v srcih mladincev in mladink, ki so frrišli na festival, nikoli ne bo ugasnil epUamen julijskega vre. dentizmav.
To je torej pravi pomen in namen tega «kultumega» fešti. vala, pri katerem pa igra kultura le vlogo španske stene za katero se skriva najhujši šovinizem italijanskih nacionalistov.
Zato ni čuda, da je tržaško prebivalstvo sprejelo ta festival s popolnim nezanimanjem ter da ga vsi pošteni Tržačani s prezirom obsojajo.
Prebivalci »kasarne"
na Martovih poljih dosegli zmago
Prebivalci «kasarne» na Martovih poljih so vendarle dosegli vsaj delno zmago. Sicer so se morali izseliti, vendar pod nekoliko drugačnimi pogoji, kot jim je bilo to prvotno predloženo. Medtem, ko so jih namreč hoteli v začetku spraviti začasno v javne ogrevalnice, so jim. po njih upravičenih protestih nakazali prostore v šolskem poslopju pri Sv. Ivanu, kamor so se že tudi preselili.
Prizadete družine so pa do-»egle še drugo zmago; namesto enosobnih stanovanj, ki jim jih je hotela občina nakazati, bodo prejeli dvosobna stanovanja in to takoj, čim bodo stanovanjska poslopja na Kolonkovcu dograjena.
Gre torej za dve važni zmagi, ki kažeta, da je bila odločnost prizadetih družin na mestu. Prav posebno važna je druga zmaga, saj vemo, da je občina nameravala nakazati vsaki družini stanovanje, ki razpolaga komaj s kuhinjo in majhno sobo. Kako hi se namestile v teh stanovanjih družine, ki imajo tudi več otrok si lahko predstavljamo.
Nova stanovanja, v katera se bodo vselile prizadtete družine bodo zgrajene že v teku treh mesecev. Da bi bile družine še bolj trdno prepričane o vrednosti raznih obljub, bodo prejele tudi pismeno zagotovilo o nakazilu primernega stanovanja.
Kot je bilo rešeno vprašanje prebivalcev «kasarne» na Martovih poljih, tako bi moralo biti rešeno vprašanje še neštetih družin, ki prebivajo po nezdravih, vlažnih in na pol podrtih stanovanjih in ki do sedaj zaman prosijo, da bi jim bilo nakazano primemo bivališče. Omenjeni primer nas uči. da je uspešna le odločna borba; zato bo potrebno, da prično s takšno odločno borbo tudi vse ostale prizadete družine, ki imajo prav tako potrebo po primernem stanovanju. In za to rešitev ni treba čakati, da se poruši prav streha nad glavo.
Obnovljene osebne izkaznice
morajo biti dvojezične
V ponedeljek 16. t. m. so začeli- na uradu za osebne izkaznice obnavljati izkaznice onim, ki so jim bile izdane pred tremi leti. Takrat smo odločno protestirali in tudi dolgo časa odklanjali osebne izkaznice, ki so bile v nasprotju z določbami mirovne pogodbe o enakopravnosti slovenskega jezika z italijanskim pisane samo v italijanskem jeziku in na katere so za vse občane ne glede na njihov položaj v zvezi z določbami o državljanstvu STO. v izkaznice vpisali italijansko državljanstvo. Krivičnost in protislovje tega ravnanja sta bila še bolj na dlani ob dejstvu, da je predi temi izkaznicami ZVU
Prav bi bilo.
Najbolj brezbrižen m miroljuben Tržačan si m? more, kaj, da ne bi pogodrnjal nad nekaterimi dejstvi, čeprav se nima namena z nikomer prerekati, tem manj ga žaliti.
Pogled na polževo brzino zidanja restavracije pri avtobusni postaji mu nehote privabi opazko: Prav bi bilo in je že čas, da bi bila restavracija dozidana. Drevesca ob njej rastejo hitreje kot stavba sama in to ni prav pohvalno za odgovorne možakar je, ki jim je poverjeno zidanje stavbe.
Prav bi bilo, ako pri graditvi zelenega mosta preko kanala ne bi čakali na muhasto voljo morja, katerega gladina neče kot nalašč doseči nižine, ki si jo graditelji želijo. Te dni so se sicer, posebno 17. t. m,, štirje delavci korajžno spravili na dielo in nekaj lesenih tramov se le vidi postavljenih preko kanala. Nekateri mimoidoči ljudje celo trdijo da »e je pričelo z nadaljevanjem graditve mosta.
Prav bi bilo ako bi občina preskrbela da bi tudi po 22. uri. Tržačanom služila higienska podzemeljska zgradba na Largo Barriera vecchia, ki je r.o tej uri strogo zaprta in so nekateri prisiljeni, pomagati si na drug, ne posebno higienični način. Cernu so pa potrosili toliko časa in denarja za zidavo?
Prav je predvčerajšnjim ob 22.30 polglasno zapel veselo razpoložen Tržačan:
— Pa kaj mi pomaga
ta hišica draga,
ko vrata zaprl je gvardijan!
izdala celo štirijezične izkaznice brez navedbe državljanstva.
Sedaj se ponavlja ista špekulacija. Italijanski iredentisti in šovinisti kljub svojemu jadikovanju in tarnanju o nekih spremembah in krivicah, ki naj bi se jim godile, še vedno vedrijo in oblačijo in obnavljajo osebne izkaznice z istimi krivičnim; kriteriji.
ZVU, ki ji je poverjena naloga, da upravlja to področje v imenu OZN in uveljavlja vsaj določbe začasnega statuta, bi se morala tega zavedati in odpraviti storjeno nam krivico. Njena dolžnost je, da poskrbi, da nam bodo občinske oblasti izdale dvojezične osebne izkaznice z označbo tržaškega državljanstva vsem onim, ki imajo' po določbah mirovne pogodbe do tega pravico, to je vsem onim, ki so bili 10. junija 1940 pristojni v občine tega področja.
Slovensko prebivalstvo pričakuje od ZVU, da končno pre-
neha s podpiranjem šovinističnih načrtov in spletk oroti določbam mirovne pogodbe ter poskrbi, da bomo Slovenci končno prišli do svojih najosnovnejših narodnostnih pravic. To pa zahteva poleg Slovencev vse resnično demokratično prebivalstvo Trsta, ker vidi v tem edini pogoj za mimo sožitje obeh narodnosti in resnično demokratičnost.
Vprašanje dvojezičnih osebnih izkaznic spada seveda v splošno vprašanje enakopravnosti slovenščine z italijanščino, ki nam je ne zagotavljajo samo določbe mirovne pogodbe, temveč tud; vsa načela prave demokratičnosti in zaščite človečanskih pravic in svoboščin.
Vemo, da se šovinisti, ki uživajo še vedno pri zaupniških oblasteh podporo in potuho, s tem ne bodo sprijaznili, toda pravici bo moralo biti končno zadoščeno in tej pravici se mi ne bomo nikoli odpovedali.
Še mnogo ie vprašanj, za katerih rešitev se bodo morale tobačne delavke še boriti
Ze nekaj dni je minilo, odkar so se tobačne delavke vrnile na delo in vendar nadaljuje kominformistično glasild »Unita* še vedno z objavljanjem člankov o «uspchih» tridesetdnevne splošne stavke tobačnih delavk. Kakšna je ta «zmaga» in kako gledajo nanjo prizadete delavke, smo v našem časopisu že omenili. Toda ker vztrajajo kominformisti pri opevanju te «zmage», nat navedemo kakšni so še pogoji v tobačni tovarni, kjer je zaposlenih okrog 180 delavk.
Delo v tobačni tovarni je nc samo zelo nezdravo, temveč tudi zelo umazano in naporno; zato bi hilo logično pričakovati, da razpolaga tovarna s prhami (doceia-), pod katerimi se lahko delavke po končanem delu u-mijejo. Toda kljub temu, ds ie to eden izmed glavnih pogojev, katerega bi moral spoštovati vsak delodajalec, ki ima na de-
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA
PRAVCATI OBOROŽEN SPOPAD
Da bi preprečili pogoste pretepe, so krivce ostro kaznovali Preprečen poskus samomora enega izmed obsojencev
Povratek dveh Jugoslovanov v begunsko taborišče pri Jezuitih, ki sta st vrnila s kratkega sprehoda, je bil povod za strahovit pretep, pri katerem je sodelovalo precejšnje število ljudi, približno 25 Bolgarov in peščica Jugoslovanov. Dva Jugoslovana sita hotela odliti spat v svoje barake, ko sta se znašla nepričakovano sredij gruče tesnih in z železnimi drogovi oboroženih Bolgarov. Iz divjega prerekanja 'e Je naenkrat razvil pretep; Jugoslovana sta se branila kakor sta vedele in znala. Lahko bi se končal pretep s težjimi posledicami. da jima ni priskočila na pomoč skupina 5 Jugoslovanov, ki sq hoteli razpršiti podivjane Bolgare. Končno je posegla v borbo tud; policija, ki je razpršila pretepače, glavne nepomirljive krivce pa aretirala. Ker sta Jugoslovana precej krvavela, ju je policija odpeljala v bolnico, kjer bosta morala, zaradi zdravljenja ran
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Hvaležnost istrskega ljudstva
zdravstveni ekipi
Važno za vse bivše dijake idrijske gimnazije
Vsi bivši dijaki in profesorji Idrijske realke, ki prebivajo v coni A STO so naprošeni, da javijo svoj naslov pismeno ali po telefonu Srečku Merlaku, Trst Ul. Ronchetto 92 (telefonska številka 95-873 - notranja 10 Merlak). To velja tudi za tiste, ki bi se izleta ne nameravali udeležiti. Ker se bo proslava vršila nepreklicno 17., 18. in 19. avgusta ter je treba urediti še razne formalnosti glede potovanja, preskrbe hrane in prenočišč, naj se javijo vsi zainteresirani do najkasneje 31. t. m. Vse ostale podrobnosti lahko prejme vsak preko dopisa ali telefona.
Pred časom smo poročali, da | tomijo, biologijo, mikrobiologijo, je prišla v koprski okraj zdrav- I zgodovino, geografijo, matema-
stvena ekipa Centralnega higi-jenskega zavoda iz Ljubljane z namenom, da pomaga ljudem tistih vasi, ki so v času italijanske in fašistične okupacije najbolj trpele.
Ekipa je takoj po prihodu prijela za delo ter odšla v Ankaran, kjer je velika kmečko delovna zadruga. Po uspešno opravljenem delu v tem kraju, je odšla v Bertoke, od tam v Babiče, Puče in Koštabono. V času od 1. do 13. julija je izvršila 318 internih ambulantnih pregledov in poslala na specialni pregled 44 ljudi. Medicinske sestre so medtem opravile 162 hišnih obiskov, kjer so matere z dojenčki; obiskale so družine s predšolskimi in šolskimi otroci ter noseče matere ter tuberkulozne bolnike. Povsod so dajale nasvete za pravilno nege dojenčkov in njihovo prehrano. Pojasnile so vzroke nalezljivih bolezni in razdelile zdravsfveno-vzgojno literaturo. Pri pregledovanju otrok je pomagal zdravnik za otroške bolezni dr. Šalamun.
Druga skupina te ekipe sestavljena iz medicinkih tehnikov in medicincev, je imela nalogo pojasniti prebivalstvu načelnost čistoče in higijene vasi. Pregledala je v prej omenjenih petih vaseh 179 hiš z 299 prostori uničila mrčes in dala navodila o res zdravi ureditvi stanovanj. Med drugim je ekipa sprožilg tudi misel za ureditev higijenskih gnojišč pri kmečko-delovnih zadrugah.
Zelo je bila obiskana tudi zebna ambulanta ekipe, kjer je bilo v 12 dneh izvršenih 491 pregledov in popravil.
Ekipa bo do konca julija obi-kala še vasi Hrvoje. Krkavče, Pomjan, Krog, Goršt in Osp-
Požrtvovalnemu osebju, ki estavlja ekipo smo zelo hvaležni za tako izdatno zdravstveno pomoč. Od časo, ko so našo zemljo zasedli tujci, nismo bili take pomoči in skrbi še deležni.
Vesel odhod tržaških mladincev na taborenie pri Bledu
Včeraj ob 23. je odootovala z glavnega kolodvora skupina tržaških mladincev, ki se bodo udeležili taborenja, katerega je organizirala ZAM pri Bledu. Taborenje bo trajalo tri tedne.
Tržaškim mladincem in mladinkam. ki so se _ tako veseli poslovili od Trsta, želimo na ta borenju obilo zabave ter jim kličemo: na veselo svidenje čez trj tedne.
Šola
za bolniške sestre v Izoli
V začetku februarja je bil v Izoli otvorjen II. enoletni tečaj za bolniške sestre. Lansko leto je tečaj obiskovalo 16 tovarišic, ki so dobro izdelale in bile potem nameščene v ragnih krajih okrožja.
Letos obiskuje tečaj 18 gojenk. ki se marljivo učijo praktičnega i11 teoretičnega dela. Ob zaključku tečaja bodo dobile diplomo bolničark in bodo nameščene v bolnicah, ambulantah in na postajah za hitro pomoč, kjer bodo lahko pokazale svoje znanje Pri izpitih za prvo četrtletje, ki so bili v juniju, so vse gojenke z odličnim uspehom izdelale ter tako dokazale da bodo v redu izvrševale svoj bodo-či poklic. Gojenke se učijo ana.
tiko, higieno, slovenski in italijanski jezik. Praktičen pouk imajo gojenke v oddelkih bolnice.
Prostori šole so v naj lepšem redu in opaziti je, da posvečajo gojenkg veliko skrb čistoči. Prepričani smo, da bodo kot dobre bolničarke pomagale lajšati trpljenj,; bolnim ljudem.
na glavi in tilniku ostati kakih 8 dni.
Proces, kot posledica oboroženega napada, ki je bil pred Zavezniškim vojaškim sodiščem, se je zaradi številnih prič in delno tudi, ker sta se Jugoslovana bala omeniti dejanske napadalce vlekel zelo dolgo. Medi razpravo so dognali, da sta pretepena in ranjena begunca živela ves čas pod terorjem groženj številnih Bolgarov. Sodnik je zahteva) naj vsak izpove kar ima in obenem povabil vsakogar, da javil, če mu je kdo grozil. Za ostalo to preskrbel že on sam, ker bo strogo kaznoval teroriste .
Ker so podohn; pretepi na dhevnem redu m ne kaže. da bi prenehali, je major Reaks izrekel izredno ostre kazni; begunci ne bodlp mogli sedaj več smatrati v preteklosti izrečene mile kazni kot slabost sodišča. Tako sta bila Angel Miteva in Slavejka Slavkov, obsojena kot dv janska napadalca vsak na 6 mesecev zapora, Georgij Petrov in Lazar Lazarov na 4 ] mesece, medtem kq so bili tri ! drugi krivde oproščeni, j Vsi so s težkim srcem sprejeli obsodbo, posebno Miteva je obsodba tako potrla, d'a se je I na stopnicah II. nadstrop ja j sodinljske palače nenadoma iztrgal iz rok policajev. k'i so ga peljali v zapore in hotel skočiti preko ograje v približno 6 metrov nižje pritličje. Ta poskus samomora pa se mu je v zadnjem trenutku, zaradi hitrega nastopa policajev, ponesrečil; jadrno so ga potegnili na stopnice in stisnili ob tla, nakar so ga z večjim spremstvom odpeljal; dalje. Med potjo je Mitev še večkrat ponovil poskus, dia bi se iztrgal, toda vse zaman.
Sodnik; maj. Reakis, tožilec: dr Savoma, prevajalca; Krume! in Giorgio.
Bertoki
Da ne bonu, pozabili velikih dni, ko smo se skupno z narodi Jugoslavije uprli vsem sovražnikom in izkoriščevalcem, smo na hiši, kjer je bil izvoljen prvi odbor OF in kjer ie bil prvi sestanek, odkrili spominsko ploščo. Spominska plošča naj spominja na dni, ko je zatiranje prišlo do vrhunca in se je upor razširil čez vso Istro. Odkritje plošče ie bilo povezano s proslavo 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda. Plošča bo, kot spomenik naše odločnosti in ljubezni do svobode in domovine, pričala še poznim rodovom, o hrabrosti in odločnosti nošega ljudstva, v borbi za svoje pravice.
Vozni red parnikov na progi Koper-Trst in obratno
OB DELAVNIKU!:
Odhodi iz Kopra za Trst: ob 5.45, 6.30 7.30, 8.00, 9.00, 12.00, 13.15,	14.20,	15.00,	17.15.	18.30
— ta priložnostno.
Prihodi iz Trsta v Koper: oh
8.00,	10.40,	11.20,	12.00,	13.30,
15.00,	16.00.	17.25,	18.30.	19.40,
21.15 — ta priložnostno.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
Odhodi iz Kopra v Trst: ob 6.30 7.00. 7.45, 9.30, 10.30, 12.45,
17.00, 18.00, 19.30.
Prihodi iz Trsta v Koper: ob 9 00	10.10,	12.00,	13.20,	14.30,
15.10, 19.45, 20.30. 22.45.
Parnik «VIDA» na progi Koper - Piran ob delavnikih: lz Kopra: ob 12.05 in 18.15 ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih podaljša progo za Savudrijo do Umaga.
Prihodi v Koper iz Pirana: ob 6.35 in 14.jo. Prihaja jz Umaga v torek, sredo, četrtek, petek in soboto.
Ob praznikih odhaja iz Pirana v Koper ob 7.00 in odhaja Za Piran ob 23.00. ponedel. Pula - Trst Torek
Avtomobilska nesreča brez Švicarjev
Okoli 20.30 so z nekim privatnim avtom prepeljali iz Tržiča v našo bolnico 58-letnega švicarskega državljana M. R. Greve paul Herserta, rojenega v Odesi in stanujočega v Zu-riichu. katerega so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti zaradi kaznih poškodb na glavi, kolenu, meč-nici in prsnem košu, z verjetnim zlomom reber, kakih 10 do 30 dni in njegovo 44-letno ženo Luioz Adler por. Greve, katero pa so sprejeli zaradi udarca na glavi z delno omotico na opazovalni oddelek. Greve ni znal obrazložiti vzroka ran, medtem ko je njegova žena izjavila, da se je na poti Pieris - Tržič zaletel v njun avto neki motofur-gončin z goriško evidenčno tablico. Trčenje je bilo tako silovito. da je njun avto vrglo ob drevo, kjer je precej poškodovano obstalo.
Pred dnevi ukraden avto vrnjen lastiku
Popoldne je 39-letni Gco Prenci iz Ul. Battisti 3, kateremu so y noči 23. t. m. ukradli avto »Fiat 500», last njegovega brata, prijavil policiji, da mu je pred nekaj urami upravna policija vrnila vozilo, katero je neki agent našel zapuščeno v Ul. Udine. Avto ni bil pošlodo-van.
njem krompirja spodrsnil nož in ji olupil kožo na dlani. Rana ni nevarna, ker bo v 7 dneh zopet zaceljena.
Z nogo v tračnico
Zaradi zlomljenega stopala leve noge so včeraj okoli 11.20 sprejeli na ortopedskem oddelku splošne bolnice 23-letnega mehanika Giusta Santina iz Ul. delTEremo 115. Mož, ki je bil zaposlen v novem delu pristanišča pri Splošnih skladiščih, je nerodno stopil v vdolbino tračnice, pri čemer si je poško-dova nogo.
Pasji zobje
Včeraj se je javil v bolnici, kjer so mu izprali majhno prasko na levi nogi, 56-letni livar Vittorio Stocchelli jz Ul. Mau-roner in izjavil, da ga je prejš. nji večer v Ul. delTEremo napadel potepuški pes in mu zasadil svojč čekane v meso.
lu tudi žensko delovno silo, se vodstvo tovarne še spomnilo ni, da bi bila njegova dolžnost poskrbeti tudi za rešitev tega vprašanja. Prav tako se na to vprašanje niso «spomnili» niti kominformistični sindikalisti, ki se jim zdi verjetno pomanjkanje prh le malenkost, v nasprotju s tem, kar so delavke dosegle v tej «zmagoviti» borbi.
V naših člankih o opložaju v tobačni tovarni smo tudi omenili, da je med delavkami pretežna večina takih, ki morajo vzdrževati družino in jih torej upravičeno smatramo za družinske poglavarje. Nekatere izmed teh žen imajo tudi majhne otroke, ki bi bili potrebni še vse njihove nege. Iz pripovedovanja nekaterih delavk smo izvedeli, da je vodstvo tovarne pred časom obljubilo, da bo ustanovilo v pritličju nekake jasli, v katerih bi lahko žene — delavke pustile svoje otroke, ki bi bili pod skrbno nego bolničark. V ta namen so bila izvršena tudi neka popravljalna dela, a do otvoritve jasli do sedaj še ni prišlo.
Ne moremo reči, da bi bila ustanovitev jasli slaba zamisel: nasprotno, vsaka tovarna, kjer so zaposlene žene — delavke, bi morala razpolagati s takimi jasli, kjer bi lahko mati pustila svojega otroka, gotova, da je v dobri oskrbi. Nismo pa tako prepričani, dia bi bil za otroke tobačnih delavk ravno najbolj primeren prostor V sami tovarni, kjer je duh po tobaku zelo močen.
Sicer je res prezgodaj, da bi se glede tega razburjali, ker ni še niti gotovo, če bo vodstvo jasli sploh odprlo, vendar mislimo, da bi moralo vprašati v primeru, da je bil mjega namen resen, za mnenje higijenski urad, ki bi tega načrta prav gotovo ne mogel odobriti. Ce je namreč zrak slab že za delavke, ki so kolikor toliko odporne, zamislimo si kako bi bil primeren za nežni otroški organizem, ki potrebuje čim več sonca in svežega zraka.
Pa povrnimo se k vprašanju prh. Ker se vodstvo do ser) a j ni spomnilo svoje dolžnosti je naloga tamkaj zaposlenih delavk. da si to pravico izbojujejo. Ker so pokazale v tridesetdnevni stavki toliko volje in odločnosti, smo prepričani, da hi v svoji borbi lahko uspele.
Letovanje na Koroškem
Udeleženci letovanja na Koroškem, ki odpotujejo 29. t. m. naj se zglasijo do petka 27. t. m. v Ul. Macehiavelli 13.
Strelske vaje
Cefe TRUST bodo imele prihodnji teden strelske vaje na spodaj navedenih streliščih, ob navedenem dnevu in času: strelišče za puške v Bazovici dnevno od 23. do 28. julija od 7. do 18, ure;
na obeh streliščih na Opčinah dnevne od 23. do 28. julija od 7. do 18. ure;
MAPA GRAFIKE slikarja A. ČERNIGOJA je naprodaj v knjigarnah Stoka, Ul. Milano, Fortunat, Ul. Rossini in v Gorici: Katoliška knjigarna.
RUŠILNE VAJE BRITANSKIH
CET
TRST, 25. PIO-AMG — Rušilne vaje, na katere se nanaša objava št. 1958 z dne 16. julija 1951, bodo v času od 30. julija do 2. avgusta 1951.
OF
Seja izvršilnega odbora OF II. okraja, bo danes 26. t. m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj».
IZLETI PDT
V dneh od 11. do 19. avgusta planinski teden na Vršiču z izleti na bližnje vrhove.
Dne U. in 1Ž. avgusta izlet na Triglav. Za oboje vpisovanje do 31. julija.
Dne 18. in 19. avgusta' ponoven izlet na Triglav.
Izlet na Nanos. Rok vpisovanja za izlet na Nanos je podaljšan do 26. t. m.
RAZGLEDI‘
Izšla je 6. številka »Razgledov« v kateri so prispevki Nikolaja Peršiča, Borisa Pahorja, Dore Gruden, Alojza Rebule, Rada Pregarca. Priloge: Maksim Sedej: Deček z maskami, Veno Pilon: Lakota, Riko Debenjak: Krizanteme, France Mihelič: Tihožitje z lutko. Tone Kralj: Pust.
Noben ljubitelj slovenske kulture in tržaški Slovenec ne sme biti brez te revije!
Potujoča razstava živali v Trstu
Pretekli petek zvečer se je v bližini pomorske postaje v smeri ribarnice razporedil po-s:ibme vrste vlaik. Je to 14 luksuznih pulmanov in 7 traktorjev, ki sestavljajo res nekaj posebnega. Pulmani sp postavljeni v četverokot, nad katerim se dlviga platnena streha, ki pokriva prostor 1500 kv. metrov. Streha je podprta z ogrodjem iz zložljivih kovinskih cevi in vsa notranjost improvizirane zgradbe j* opremljena z neonsko razsvetljavo. Večina pulmanov je zgrajenih tako, da So na strani, ki gleda v notranjost zgradbe, opremljeni z debelimi šipami, ki dovoljujejo prost pogled) v številne več ali manj velike celice, v katerih so razne živali. V. pulroamih so tud; lična restavracija, spalnice za osebje in lep urad za ravnateljstvo. Okoli vsega tega Pa je nameščena železna zložljiva ograja, ki ima nalogo, da drži v primerni razdalji prevelike radovedneže in morebitne zlikovce. Ze na zunaij daje ta potujoča razstava lep vtis in ni čuda. da nas takoj zvabi, da si ogledamo tudi notranjost.
Treba priznati, dg je IP. kar nudi notranjost te .svojevrstne
razstave, nekaij norvega in posebnega. Kar jo razlikuje od vseh ostalih potujočih cirkuških zverinjakov, je dejstvo, da ima ta ustanova živali naprodaj in da bo nudila tudi poučljjive konference o živalih, način njih vzdrževanja, lova itd. Vzorna čistoča in oprema kletk postavlja v tem oziru to razstavo na prvo mesto. Vse kletke so snažne in primerno pobarvane, dg so kot mali odri s kulisami. Ker so namesto mrež obrnjene, proti gledalcev debele šipe. je s tem odstranjen neprijeten vonj, ki ga na-vatdlnio širijo vse divje živali v kletkah.
Dolg je seznam razstavljenih živali, med katerimi so številne vrste ptičev, plazilcev in sesale sv. Drobni, kot lešnik veliki ptički, papagaji, ptice roparice. kače, opice in celo vodni toonj so med občudovanimi živalmi na razstavi. Zanimiva je tudi zbirka orožja afriških primitivnih plemen in lovcev ter račne sliki, ki prikazujejo prizore iz lova zverin v Afriki.
Komandant Lombardi fco J, to potujočo razstavo obiskal vsa glavha mesta, kjer bo ime] tudi konference.
GORIŠKEGA
V Gorici se že podirajo nešteto hiše
Cas bi že bil, da bi bila po Sestm letih Končane vojne odpravljena stanovanjska kriza
Problem vsake povojne dobe I prav gotovo ne bodo pobrigali I Morebitne prizive bodp moje veliko pomanjkanje stanc* za temeljitejše popravila, tol rali kmetovalci vložiti pokra-
c	i	1	es	A	n	tt	*-*—»	rt« *	4	Z	—	-	l.n	■	■	.	J	i.	    _	  .	i	*	_	_	i
Nesrečna cev
V ladjedelnici »Trieste*, je 42-letnemu delavcu Benedettu Fabrisu, doma iz Ronkov (Italija) nenadoma priletela z višine težka železna cev na levo nogo in mu • skoraj odtrgala noht palca. Fabris se je odpravil v bolnico, kjer ga bodo pridržali kakih 10 dni.
sreda
petek
6.00
8.00
8.15
9.30
10.45
13.50
14.00
15.00
23
Pula
Rovinj
Poreč
Koper
Trst
četrtek sobota 16.00 14.00 13.45 12 30 11.35 8.30 8.00 7.00
Namesto krompirja si je olupila roko
Enaintridesetletna postrežni-;a cuigia Treper por- Turina iz Skoljeta 28,se je morala včeraj hitro in Po najkrajši poti zatečj iz kuhinje splošne bolnice, kjer je zaposlena v ambulanto. Medtem ko so ji bolničarji izpirali rano in jo namazali z jodom, je Turinova povedala, da ji je med luplje-
vanj, kar je posledica, več ali manj popolnega zastoja gradbene delavnosti med vojno. Temu dejstvu moramo zlasti po zadnji vojni pripisati še novo obliko zračne vojr.-e, ki je, zlasti po mestih, povzročila z bom. bardiranjem znatno škodo stanovanjskim poslopjem. Ta razdejanja lahko opazimo tudi v Gorici, kjer čaka na popravilo šest let po kor.čani vojni cela vrsta porušenih in poškodovanih hiš.
Značilno za vso povojno dobo je skoraj popolno pomanjkanje privatne gradbene iniciative, zlasti kar se tiče popravila starih hiš. Temu je kriva predvsem vladna stanovanjska politika, ki je blokirala najemnine starih hiš, medtem pa je pustila vso prostost pri določanju najemnin v novo zgrajenih hišah.
Posledica take politike, ki je večkrat demagoškega značaja je, da hišni posestniki ne izvršujejo na svojih poslopjih niti najnujnejših popravil, kar je prav gotovo posledica velike razlike med najemninami in cenami gradbenega materiala in drugih stroškov za popravilo, ali pa posledica pomanjkanja zadostih denarnih sredstev.
Po ugotovitvah izvedencev tehničnega urada v Gorici, ima. mo sedaj okrog polovico starih hiš, ki že razpadajo in so nujno potrebne popravila; v mnogih primerih jih morajo celo izprazniti, ker je bivanje v njih življenjsko nevarno. V Ul, Ascoli so morali na primer že več poslopij izprazniti, pa tudi druge hiše v bližini so zelo neprimerne za bivanje. Včs ta okoliš bi bilo treba sanirati, podreti stare hiše in zgraditi nove.
Se pred par dnevi smo imeli tudi v lyši št. 15 v Ul. Rabat-ta prirngr, ko se je začela stanovalcem podirati streha nad glavo in so se morali zateči k sosedom. In koliko je še takih streh, majavih in razpokanih zidov, ne samo v Ul. Ascoli in Rabatta, temveč po vseh predelih mesta.
Država, pokrajina in občina so podvzele z gradbenimi načrti Fanfani, INACASA, Aldi-sio itd. ukrepe za gradnjo novih hiš ukrepe, ki so jim služili zlasti v dobi pred volitvami. Ti ukrepi seveda še zdale-ka niso rešili stanovanjske krize. Sele sedaj kaže, da so se tudi oblasti prepričale, da je nujno potrebno pritisniti s privatno iniciativo, jo podpreti ter ji dati spodbudo in to ne samo pri gradnji novih hiš, temveč tudi pri popravilu poškodovanih poslopij in starih hiš. Dokler bo obstajala tako velika razlika med dohodki najemnin in stroški za popravila, se hišni posestniki
bodo storili le, če jim država z ugodnimi pogoji priškoči na pomoč.
V nekaterih drugih krajih, kjer se je pojavil podoben problem, so predlagali, da bi bile najemnine v skladu z ostalimi cenami. Da pa bi delavci in nameščenci pri tem ne utrpeli škode, bi morali prejemati posebno stanovanjsko doklado, kot na primer prejemajo že krušno doklado.
Naj bo že tako ali tako, primerna reforma stanovanjske politike je potrebna; samo na ta način ne bo prišlo do dvojne politike, ki dopušča pri novogradnjah svobodno in neomejeno špekulacijo, po dru gi strani pa povzroča, da propadajo vsa ostala poslopja. Le če bodo taki novi ukrepi spoštovali osnovne ekonomske zakone. bo prišlo do sodelovanja med zasebno in javno gradbeno delavnostjo, ki je nujno potrebna za rešitev stanovanjske krize, katera bi vsaj v Gorici morala biti že davno odpravljena.
Prefektove določbe za vskladiščenje žita
Po prefektovem dekretu se bo vršilo y pokrajini obvezno vskladiščenje žita za leto 1950-1951.
Pokrajinski kontingent žita, ki ga je določilo ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo in ki znaša 15.000 stotov, je tako razdeljen na posamezne občine pokrajine:
Občina Kopriva 408 stotov; Krmin 1133 stotov; Dolenje v Brdih 40; Fara ob Soči 226; Foljan in Ravno Polje 156; Gorica 67; Gradiška 177; Gra-dež 5341; Marijan 351; Tržič 278; Romans 933; Zagraj 25; Skocijan ob Soči 3827; Staran-can 562 in Turjak 226.
Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo mora poskrbeti te. kom osmih dni, po izdaji prefektove odredbe za porazdelitev določenih količin žita vsaki občini med posameznimi pri. delovala in interesenti, ki jih bodo morali pripeljati v glavne sklade. Onj pridelovalci, ki so v letih 1947-48 in 1948-49 oddali več kot en stot žita, bodo morali letos oddati iste količine zaokrožene do 59 kg in pomnožene s koeficientom 2.50. Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo bo nato določil količino žita, ki ga bodo morali oddati v glavni sklad za vskladiščenje in dokončni rok za od-danje žita.
Pri oddajanju žita ni dovolje. no nadomestiti ene vrste žita z drugo. Vskladiščenje žita. ki se je začelo pretekli • ponedeljek. se bo zaključilo 30. septembra 1951.
jinskemu odboru za poljedelstvo ne več kot 15 dni po razglasu; priziv bo upravičen samo v primeru napake glede vrste žita ali napačne naslovitve tvrdke.
Vsi oni, ki je bodo hoteli na katerikoli način izogniti tem določilom, bodo kaznovani kot predvideva zato postavljen zakon, in sicer najmanj na dvakratno in največ na petkratno vrednost žita, na katero količino se določilo nanaša.
SEJA
Na svoji zadni seji je občinski upravi odbor pristal na zahtevo občinskih uslužbencev o uvedli enotnega urnika za občinske urade. Enotni urnik stopi v veljavo s prihodnjim avgustom in ga bodo ob koncu poletja odpravili. Občinski u-radniki bodo delal; od 7. do 13.; uradi za občinstvo bodo zato poslovali od 9. do 12.
Nadalje so odborniki odobrili popravilo raznih' «ol in otroških vrtcev. Popravljalna dela, za katera bo občina izdaia približno 1.250.000 lir bodo izvršili med počitnicami.
Pred zaključkom seje se je odbor pomudil pri vprašanjih, ki se tičejo občinskih nameščencev.
Na vprašanje, zakaj je prestopil mejo. je Trenpvec odgovoril, da ni imel denarja, da bi si lahko preskrbel potni list ter da ga je k begu prislila večletna brezposelnost. Obsodili so ga na 3 mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe ne po gojno.
Prav tako se -je brezposelnosti izognil čez mejo 32-letni Bosso Vincenc iz Fagagne pri Ciconiccu. V bližini Čedada je preskočil bodečo žico in upal, da se bo s tem korakom rešil bede. Toda čim ie stopil na jugoslovanska tla, so mu tamkajšnje obmejne oblasti povedale, da je v Jugoslaviji nezaželen in ga vrnile čez mejo. Tudi njemu so naložili 3 mesece zapora in 16.000 lir globe, trda le pogojno.
Vzklikal je ..Duceju"
Pri ngkem volivnem zborovanju, ki so ga imeli socialisti v pretekli volilni kampanji, je govornika prekinil navdušeni vzklik nekega mladeniča; «Vi-va il Duce»! Policija je takoj poiskala med množico vnetega pristaša opkojnega «voditelja» in ga aretirala. Slo je za 23-letnega Amostija Jacoba iz Ul. Riva Corno 11. Včeraj je pri zasliševanju - na kazenski sod-nji Amosti zanikal, da bi vzklikal duceju, priznal je le, da je pri neki govornikovi izjavi pripomnil, da mu je fašizem bolj po godu. Oprostili so ga z utemeljitvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja.
Znani slepar tudi osleparjen
Nesreča na glavni cesti v Ločniku
Včeraj proti večeru se je na cesti, ki pelje iz Ločnika ponesrečil 20-letr.<i Albert Pusner iz Gorice, Ul. Formica 44. Pusner je prihajal s svojim motornim kolesom s precejšnjo brzino po glavni cesti, ko se je na nekem ovinku zaletel v težki tovorni avto, ki je vozil po desni strani ceste. Pri sunku je Pusner odnesel precejšnje rane. Rešilni avto Zelenega križa je takoj prišel na pomoč ponesrečencu in ga pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Pusnerja so pridržali v bolnici, kjer se bo moral zdraviti 20 dni zaradi zloma nekaterih’ reber.
Zopet prestopniki meje
Kot običajno so tudi včeraj sodili številnim italijanskim državljanom, ki jih ie brezpo-slenost pognala za delom v tujino. Skrivoma je pred časom odšel v Jugoslavijo 28-letni Ternovec Bruno iz Ul. Sv. Antona 24 in tam dalj časa delal. Ko se je pred tedni vrnil v domovino so ga takoj aretirali in se je moral včeraj zagovarjati.
oc pred časom Je policija a-retirala znanega sleparja Mihaela Maleno, ki je v našem mestu in v Trstu opeharil za nekaj milijonov več trgovcev. Delal -je tako pretkano, da so mu tudi zelo oprezni ljudje nasedli pri tem pa je dopustil, da so ga tudi drugi goljufali. Kot znano, mu je neki tržaški trgovec že lansko leto zaupal v prodajo večjo količino čevljev in krzna, v skupni vrednosti približno poldrug milijon lir. Ma-lena je blago, za katero je že naprej vedel, da ne bo nikomur dajal več računov, naložil na avtomobil m se z njim odpeljal v Benetke. Tu se je sprijaznil s prvim pobalinom, ki ga jg srečal in sklenil z njim pogodbo, da mu bo pomagal prodati blago. Določila sta tudi odstotek zaslužka, ki bi mu Sa Malena odstopil za uslugo. Begunec Ipsa Nereo iz Pulja, brez stalnega bivališča, je bil s ponu-denim odstotkom zadovoljen in je takoj sprejel delo. Prevzel je določeno blago in se svojemu delodajalcu ni več prikazal. Tako je Malena enkrat poskusil, kaj pomeni biti opeharjen in Ipso takoj prijavil sodnim oblastem. Včeraj so iznajdljivega begunca na kazenski sodniji v odsotnosti obsodili na 3 mesece zapora in plačilo 3000 lir globe, ne pogojno.
msroiovšciNE JORRSGA VOUKA
Izšel je ponatis prve knjig* PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI v izdaji Založništva tržaškega tiska v Trstu. Knjig* stane 330 lir in je v prodaji v slovenskih knjigarna#-
Predstava na gradu Sv. Jus*1
Nadaljuje se prodaja vstopnic za predstavo, ki bo v sobo*" 28. t, m. na gradu Sv. Justa, 9 Trgu Verdi 1 in v Galeriji P1"’ ti 2.
Na sporedu je Verdijeva op*" «Moč usode* v kateri bodo n a ste pili v glavnih vlogah Pilar Mar torel, Giulietta Simionato, Robej' to Turrini, Ugo Savarese, Cesar' Siepi in Fernando Corena.
Zbor je pripravil Norberto M5" la, dirigiral bo Carlo Piccinat*; koreografija je od Anite Broni1'
Razpis natečaja
za sestavo prosi vaj za 1952. UH
Zveza društev za telesno vZ*? jo za STO razpisuje natečaj -sestavo prostih vaj za 1952. I*1
Vrste vaj:
1. Vaje za deco (moško in sko) od 6 do 10 let; 2. vaje" deco (moško in žensko) od 1® “f 14 let; 3. vaje za člane in f. ški naraščaj; 4. vaje za člai"c in ženski naraščaj.
Vaje bodo za množične pe, zato naj bodo lahke, ven«' učinkovite. Lepota vaje se 1*W
 .....  *	»	»j«- ov --	/v,
doseže s kontrasti v gibih, PL.
hodih in barvah. Dopuščene'
tudi vaje z orodjem (palice,
venč j
ki, obroči, kiji, žoge, rute il^ i 5. Posebne vaje.
Te vaje so lahko težje. li jih bodo izbrani telovadci * telovadke. So lahko sestave 1
člane, članice, združeno za t? ne in članice,' in za deco od *
do 14 let. So lahko tudi vaje
orodjem.
Natečaja se lahko udeleži vsa* do. Natečajnik naj nauči vaje |
merno skupino telovadcev, s * tero jih bo prikazal pred raa5" diščno komisijo.	.,
a rUv&J^Ui
Prikaz vaj bo na telovadb stadiona »Prvi maju.	'	^
Razsodiščno komisijo in prikaza vaj bo določilo tajnis*:, ZDTV. Natečajnik mora ob Fr"j, ki prikaza vaj predložiti raZL diščni komisiji tudi besedilo v"' Nagrade:	j
Avtorji vaj bodo za vsako razsodiščne komisije odobreno " jo prejeli nagrado 5.000 lir. -Tajništvo ZDTV
VAZNO ZA LETOVIŠČARJE
Opozarjamo naše čit»ž*" lje, ki gredo na počitni<*; da se lahko naroče na sPtt morski dnevnik« za kakrs-nckcili dobo in katerikoli kraj, tudi za- inozemstvo-15 dnevna naročnina znaš* 180 lir.
UPRAVA LISTA
Obvestilo za kolonije
Prosimo stariše, ki imajo je otroke v kolonijah v Slovenj in sicer na Viču, v Kranj#>j, Škofji Loki in v Lescah, da P ( dejo na tržaški glavni kolodvor, petek dne 27. julija t. 1. ob uri, kjer bodo prevzeli sV otroke.
POVERJENIKOM I. OKR^ ZA KULTURNI DOM
Sestanek za obračun akcije den za Kulturni domu bo dš% -fr I
26. t. m. ob 20.30 v Ul. RUJ*1 Manna 29.
OBVESTILO IZLETNIKU* ZA KOMEN
Za izletnike za Komen:. Sempolaja odpotuje avto1
29. t. m. ob 4. uri zjutraj
anovp h i čr> Trzlett
pred Furlanove hiše. Izleti iz Sv. Križa naj bodo priP1 ljeni pred Švabovo hišo 4.20 zjutraj.
* * <•■ ,
Za izletnike za Komert: i*: brežine odpotuje avtobus ™ m. ob 4.45 zjutraj s trga.
* * *
Motociklisti, ki so se vP1; pri okrajnem odboru OF brežina za izlet v Komer.', se zberejo na bloku Fernet« nedeljo 29. t. m. ob 6. uri 1 traj. Vodja motociklistov Caharija Angel.
n
Kuliurni dom
ADEX-IZLElj
priredi 11. »n 12. av*«5*? dvodnevni izlet
lpcreč
12. avgusta dvodnevni izlet v
Pesi t'j ne
IPulevljc
milnimi m miniti m m n m n mi'111
Vpisovanje pri Adria*® press v Ul. F. Severo * tel. 29-243 do 28.
r-:-XvX%^:
DA BI BIL NAŠ NOVI DOM NAŠIM OTROKOM TO, KAR JE BIL NARODNI DOM NAM
fraša mladost je bila ko pelin grenka, kar je bilo resnične lepote na njej nam jo je dal naš ISarodni dom in naša šola, ki nas je znala usmerjati tja
i mi mmm In
Kolikor spominov na Narod-hi dom, toliko bleščečih drob-■®*h biserov. Zdi se, da je po-z njimi vsa naša prva, tojneinejša mladost, ki je zdaj *e Odmaknjena nekam v dalj-' *®> Pravljično daljavo. Pa tu-r> ko bi to ne bilo, bi mi bila enako lepi. In prav ®°. kar sem doživela v Na-^0mu in na Ciril-Me-•Moej šoli, ji daje poseben, W0Mveni čar.
2aoei0 pa se je že zelo zgo-J, tedaj, ko še v šolo nisem '■ “■	«Jesenske manevre’
■J™0 gledali v Narodnem do-u*. mi je rekla moja teta in blrr^ nainuZn’ila od neke tihe, sreče. ((Mlado dekle je P® Oblečeno v vojaka. Da 3o videla, kako je bila srč-
vmv 2-aI mi ie’ da te nismo .	| * seboj, toda če bodo še
J?'. ■ P°jdeš.» Tako sem še leto videla «Jesenske ma-°Peret° «Cigan-baron», °rJano nevesten in ne vem *°j. Vem le to, da so se
mi prizori iz teh treh predstav vglobili v spomin in da sem bila v Narodnem domu na svojem prvem plesu.
Kako smešno se sliši, pa je vendarle res. Ali ne, Olga? Saj bi mi pritrdila. Morda bi še pristavila, da si tam začutila v svojih malih, otrdških no-žičah skrivnostno silo svojega hrepenenja po veliki plesni umetnqsti. Tudi to bi morda dodala, da bi bila tv,oja življenjska pot drugačna in bi bila svoj cilj dosegla, če bi plamen ne bil obliznil rdečkaste, opečne zidove našega Narodnega doma.
((Naj bo že kakor koli, toda tisti ples je bil zame najlepšiv, bi mi rekla. Jaz pa bi rekla tebi: ((Imela si kratko, rdeče krilce, obrobljeno s črnimi, žametastimi trakovi in črn žametast životnik si imela, na glavi pa čepico z rumenimi cekini. Okoli roba so bili prišiti in ztMnkljala si z njimi, kot druge, velike ciganfce.»
E FILMSKEGA SVETA
ŠVEDSKA
filmska industrija
jj* bila nekaj let med vodilnima 5*1 svetu- v zadnjem času Ja s Precejšnjo izgubo. Urni ki delovni pogoji Vo?n	ki	so bili pred
bin-J? 2ara<3i omejitve uvoza So	filmov	zelo dobri.
Ib rt Po v°ini hudo poslabšali Oi ka^e-s švedski film v stal. Cev ,1Z1- Združenje proizvajalce sklenilo letos ustaviti
cev
toov° ,.proi2vodnjo novih fil-8]_	Vzrokov	za krizo šved-
tyi®a filma je več: predvsem ikih J?.onkurenca, zlasti ameri-jji fitaov, zaradi naraščajo-V/vi ®	in cen	povečani proiz-
_	stroški in deloma tudi
k»f S urr>etr.'iškega nivoja. Ne-dobrih švedskih filmov, ki S	vrteli v	inozemstvu, je
Jetna. Dohodki, ki so jih dojili ob zadnjih filmih, so po-j?rečno za 110.000 kron manj-£ kakor stroški proizvodnje. ^r«di takega položaja so zo-razpravljali o državni po-
moči švedskemu filmu. V posebni vladni komisiji, kjer sodelujeta tudi režiserja Gustav Edgren in Henrik Dyfvermar.', so napisali posebno spomenico, v kateri prosijo za hitro in učinkovito pomoč. Obstoj šved. skega filma je potreben iz kulturnih, socialnih in gospodarskih razlogov Pa tudi iz narodnega prestiža. Člani komisije so predlagali, naj bi iz davkov na zabavne prireditve ustanovili fond, ki bi bil na razpolago proizvajalcem filma. Davčni dohodki od filmskih predstav naj bi dali v omenjeni fond 20 odst. Predlagali so, naj bi bil letr.i znesek državne podpore 2,3 milijona kron^ 700.000 kron naj bi prispevali lastniki kino dvoran. Brž ko bodo uresničeni ti gospodarski pogoji, bo švedska filmska industrija lahko spet začela delati. Predvidevajo proizvodnjo kakih 60 filmov na leto. V spomenici vladne komisije poudarjajo, da ima država interes, da dvigne filmsko proizvodnjo.
Lep pogled na slovenske planine
«Sž bila tudi ti med cigankami?« bi me vprašala. Moj obraz pa bi postal resnobno zamišljen, ko bi ti odgovorila: «Ne, nisem bila, toda teta mi je obljubila, da bom na prihodnjem takem plesu tako oblečena. Tega pa je prehitela vojna.» Izpovedala bi ti tudi, da je bila trda, pretrda moja mladost in da moja teta le ni imela zanjo pravega razumevanja. Življenje jo je preveč grobo pritisnilo, da bi mi ume-la dati nežnost ■ materinega srca. Kljub temu pa mi je dala veliko, ko me je vzgojila v slovenski miselnosti in me vpeljala v slovenski miselni svet. «Ali bi bila storila tako?» se zdaj izprašujem, če bi nje same ne zajel Narodni dom, ko je prišla z dežele v to veliko, šumeče mesto. Namesto odgovora mi grebe misel in se ne more pregrebsti skozi vrste tistih, ki so prišli pred njo. Razleteli so se ko Ustje v vetru m&rda tudi zato, ker še ni bilo Narodnega doma, ki bi jim ponujal svoj krov ob uri preizkušnje.
Nas otrpk se je potem dotaknilo viharno tisoč dve sto osemnajsto leto. Zelene škork-Ijanske jase, kjer smo iz marjetic in spominčic spletali vence za bajne poroke, so tisah-nile v zasanjanih očeh. Tista ognjena kepa, ki smio jo motrili domov grede, kako se potaplja v morje, se je utrgala z ■ neba. Bilo je, kot bi-se bila pogreznila v brezdanjo globočino. Naše igre so se končale, ker tudi igrati bi se ne znali več. Srce se nam je napolnilo s tolikim grenkim, bolestnim nemifom.
Se otroci smo bili, ko smo prvič zatrepetali za usodo tega sončnega, obmorskega mesta. Na Narodnem domu je takrat visela naša zastava in v njej je trepetalo tudi naše rosno upanje. Prebujali smo se z mislijo, če še visi in bali smo se tega, da je ne bi bilo več. Podzavestno smo že čutili, kaj nam tke pohlep prebujene rimske volkulje.
Spominjam se, kako sem neko jutro stopila 'v vežo Narodnega doma. Dve mladi dekleti sta tam prodajali majhne, penttjaste trobojnice, ki smo jih v til tem času nosili na pršem se, prosila, sem -ju, naj mi dasta eno, da bi si jo pripela na plašček. Takrat smo še trdno upali, da bo drugače in v strahu smo odganjali misel od najhujšeaa.
Sivega novembrskega dne Pa je tisto najhujše le prišlo. Ob pomolu so se zasidrale italijanske križarke in naši ljudje so se mrko sprehajali pred Narodnim domom. Odhajali so na pomol in se zopet vračali. Drug drugemu so hoteli brati iz oči, če je res, če vse tistu more biti res. Pretrpka je bila resnica, da bi jo mogli kar tako hitro sprejeti.
Zastave na Narodnem domu tedaj ni bilo več. Po naši ulici so naslednje jutro prikolesarili bersaglieri in s teto sva na oknu dolgo strmeli za njimi. Kolesa so jim odskakovala od kamenitega cestnega tlaku iri telesa so se jim sklanjala na-' nje, kakor da bi bila ulita. Na čeladah se jim je bleščalo vra-nječrno perje in se pozibavalo v vetru nagle vožnje. «Parad-ni so prišli, lahho je njim», je suho rekla teta. Zenici v siv-kastozelenih očeh sta se ji zaostrili v plamen nezadržne mržnje in prezira.
Tisto jesen se naša šola v drevoredu ni odprla. Kadar koli me je zanesla tam mimo
pot sem se ustavila. Pogled mi je dolgo obvisel na spuščenih vetrnicah. ((Morda pa se kaj pripravlja, da jo bodo odprli. «Le zakaj bi ne odprli prav naše šole?» mi je glodala misel. Potem sem povsem iznenada stekla dalje, kot bi se bila prestrašila gluhe, pošastne tišine, v kateri je samevalo sivo poslopje. S sošolkami pa sem se pogovarjala o tem, ker tudi one so si hodile ogledovat našo šolo, kot sem hodila jaz.
Ce ne drugje, smo se videvale tu pa tam ob nedeljah v Navadnem domu. Na levi in desni strani sedežev, spredaj skoraj tik pred odrom je bil naš prostor, Ne spominjam se več, ali je veljal liro ali desetico. Dasi je bila dbma stiska za denar, se je tista lira ali desetica že našla. In česa vsega nismo videli tisto in naslednje leto? Cankarjeve «Hlapce», «Rokovnjače», ((Desetega brata»... Preveč., da bi naštevala. Samo, če je izrecno
pisalo, da predstava ni Za obroke, nas v nedeljo popoldne ni bilo tam. Kar nekam užaloščeni smo obstali pred kakšnim lepakom, kot je bil tisti, ki je naznanjal uprizoritev ((Španske muhe».
"Taka je pač mladost. Četudi veliko prejme, bi rada še več prejela. Naša mladost pa je bila kot pelin grenka. Kar je bilo resnične lepote na njej, nam jo je dal naš Narodni dom in naša šola, ki nas je znala usmerjati tja. Ne več v drevoredu, toda pri Sv. Jakobu smo se po večini v njej še našli za kratek, prekratek, čas, dokler se nas ni mnogo razteplo po svetu.
Da bi bil naš novi dom našim otrojcom to, kar je bil naš Narodni dom nam. In da bi bil našemu preprostemu človeku to, kar je bil moji teti. V njem naj bi okusil, da zna biti življenje tudi lepo in da ni le ena sama bridka skrb.
MARA SAMSA
Bo li ovčka hotela piti mleko od svojih mladih prija teljev? se vprašujeta zaskrbljeno Tomažek in Betka
KOIVICRES MEDMaRDDME IIIVI.1E fllPMISTIČilH ZDBUŽEMJ MII BLEDU - GOSPA 1/, ŠVICE ]E VZKLIIIIVII.A:
Človek bi se kleče moral diviti moči
in domovinski ljubezni vašega ljudstva
Jffa kongresu je bilo zastopanih 18 organizacij raznih držav - Kongres je potekal v vzdušju planinskega tovarištva, vzajemnosti in svetovnega miru - Izjave tujcev o našili planinah
Pretekli teden je bil na Bledu XII. kongres mednarodne Unije alpinističnih združenj (Union internationale des As-scciations d’Alpinisme, UIAA). Ce pomislimo na veliki pomen, ki ga ima Unija na svetu, in dalje, da so bili dosedanji njeni kongresi v znamenitih alpinističnih ali političnih centrih Evrope (Ženeva, Chamonix, Pariz, Praga, Milan itd.), tedaj nam postane jasno; da uživa Jugoslavija tudi na polju alpinizma in planinstva velik ugled v svetu in da je svet nameraval ta ugled še poudariti s . tem, da je določil za mesto letošnjega kongresa naš slovenski Bled, o katerem je Prešernova struna zapela, da «dežela kranjska nima lepš’ga kraja, ko je z okol’co ta, podoba raja».
Na kongresu je bilo zastopanih 18 planinskih, alpinističnih in smučarskih "organizacij raznih držav (po abecednem redu): Argentina, Avstrija, Belgija, Francija, Grčija itd. lz. vršni očbor UIAA, ki mu načeluje ponovno izvoljeni predsednik Edmond D'Arois (Švica), ima svoj sedež v Ženevi, in je v njem kot nestalni član tudi Planinska zveza Slovenije, oziroma Jugoslavije. Omeniti je tu zanimivo okolnost, da je bila v Jugoslaviji že leta 1922 ustanovljena Zveza planinskih društev Jugoslavije, iz katere je izšla ideja za ustanovitev Asociacije slovenskih turističnih društev 1925 in prav kongres te Asociacije v Pragi, če se prav spominjam, 1. 1929, je dal pobudo za ustanovitev svetovne alpinistične zveze, današnje UIAA.
Na blejskem kongresu so manjkali zastopniki slovanskih informibirojevskih držav: Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske. Iz predsednikovega poročila smo doznali, da Poljaki in Ce-hoslovaki že več kot leto dni ne dado na pismo nobenega od-
govora in da je zadnji čas češkoslovaška alpinistična federacija poslala v Ženevo izjavo o izstopu iz Unije... Sicer pa je kongres na Bledu potekel v lepem vzdušju planinskega tovarištva ter ideje občečloveške vzajemnosti jn svetovnega miru. Te misli so prav posebno prišle do izraza v govorih, ki so bili izrečeni ob sprejetju novih članov v Unijo, zlasti avstrijskega «Verband alpiner Vereine Oesterreichs«, nemškega «Deutscher Alpen Vereino. Na novb je bila sprejeta italijanska zimska Jportna lec'eracija.
Kongresu je predsedoval dr. M. Brecelj
Kongres, kateremu je prisostvoval podpredsednik vlade Slovenije dr. Marijan Brecelj, je po temeljito obrazloženih referatih, razpravljal 0 raznih aktualnih problemih alpinizma in atpinistike. Ustanovljena je bi>a mednarodna centrala za pomoč v gorah (Centre International de secours alpin), v kateri sodelujejo Francija> Švica, Italija, Nemčija, Avstrija in Jugoslavija. Podan je bil obširen in na drobno utemeljen referat o zaznamovanju gorskih potov ter smuških smeri in o markiranju poti. Kongresisti so zlasti na turah, ki smo jih po kon. gresu napravili, soglasno izjavili, da poenotenje markacij za Jugoslavijo ne prič« v poštev, ker j'e naiš tip markacije, ki ga imamo v rabi že kmalu 50 let, praktičnejši od vseh ostalih. Obravnavali so tudi vprašanje enotne planinske kartografije.
Posebno poglavje na kongresu je tvorila razprava o reševanju v gorah s sredstvi moderne tehnike. Poročal je g. dr. Eugene Robert iz Ženeve, ki je med drugih obravnaval možnost iskanja žrtev snežnih plazov s pomočjo radarja. Iz po-
ročila smo tudi izvedeli, da so v Švici v zadnjem času ob priliki nekih vaj vojakov smučarjev napravili uspešne poskuse s Helikopterjem. Splošno pozor, nost je vzbudil strogo znanstveni referat zastopnika Planinske zveze Slovenije, dr. inž. t'rana Avčina o tehničnih pripomočkih, posebno o plezalni vrvi.
Ljubljančan Or.	Avčin, alpi-
nist svetovnega formata, ki ga poznamo po izbornih opisih težkih in’ najtežjih gorskih vzponov v zadnjih letnikih ((Planinskega Vestnika«, je v svojem poročilu	na podlagi
lastnih izkušenj priobčil tehtne podatke o pripomočkih in opremi alpinista.	Njegovo Po-
ročilo je bilo sprejeto s splošno simpatijo in odobravanjem. Na koncu dnevnega reda je bil soglasno sprejet sklep, da se protestira preti	nameravani
zgraditvi vzpenjače na Cervin (Matterhorn). Vzpenjačo hoče neka italijanska družba napraviti na ta idol vsega alpinističnega sveta z italijanske strani. Poleg drugih ukrepov, ki jih je kongres tozadevno sklenil, je bila poslana protestna brzojavka predsedniku italijanske vlače De Gasperiju.
Napeto so poslušali, kar strmeli so udeleženci kongresa, ko so čuli poročilo predsednika Planinske zveze Jugoslavije Ra. de Kusiča, ki je med drugim pokazal, da je danes v planinskih društvih le v Sloveniji včlanjenih 65.000 planincev, v vsej Jugoslaviji pa 161.000. Ni dežele na svetu, kjer bi bilo planinstvo bolj množično kot v Sloveniji. Čeprav je med vojno okupator uničil skor0 vse planinske koče, jih danes imamo zopet skoro sto, ki izkažejo okoli 300.000 obiskovalcev na leto — pri milijonu in pol prebivalcev. Italijanski CAI ima okoli 100.000, avstrijski Alpen-verein 70.000 članov. Predseč>-nik Kusič je dalje povedal, da
prav ta čas tabori, na Kopao-niku v Srbiji 2.200 mladih obo-ževateljev gorskega sveta, članov srbskih planinskih edinic.
Po končanih razpravah na Bledu So še pokazali v kinu zanimiv alpinistični film in nato smo udeleženci šli na izlete in ture. V najlepšem tovariškem razpoloženju smo se razdelili po skupinah: ena skupina se je odpeljala v Planico, šli so dalje na Vršič in v iCrento, kjer so si ogledali znameniti alpinet «Juliana». izvir Soče in druge zanimivosU, Na čaljnjem . pb.tu fo bili v Bovcu nadv-ie lepo sprejeli in so nato obiskali partizansko bolnico «Franjo» v Cerknem. Ginjeni §o poslušali tuji gostje razlago in ko je nekdo od naših rekel: «Ali je interesantno, kaj?», — je pa ena izmeid gospa iz Švice poudarila: «Interesantno? O, vse nekaj drugega! Človek bi se kleče moral diviti mpči, programu in do. movinski ljubezni vašega ljudstva!»
Gostje so se podali na Iriglav
Ostali smo si vzeli za cilj Triglav, Francozi, Švicarji, Grki in drugi so dobro vedeli, da Triglav ni le najvišji vrh Jugoslavije, temveč, ča je naš simbol svobode, ki je zlasti v narodnoosvobodilni borbi tisočem in tisočem borcem dajal nade, moči in energije. Irr tako nas je pestra družba šla na Triglav. Nekateri med njimi, 61-letni Italijan dr. Ugo Ottolen-ghi di Vallepiana, mlada Belgijka Fussova, zastopnik Argen. tine in več Nemcev so po raznih smereh plezali po Triglavski steni. Vreme ni bilo najlepše, a bodril je plezalce dr. Vallepiana, češ: «moraš se držati manir tiste čežele, v kateri si!». Drugi smo ubrali pot čez Prag, ker je prehod po Tominškov! zaradi obilice strmih snežišč zelo otežkočen — in kot
IONE
MIHEC
1.
Si!0 .
< 5 nJ-e Tle*<e deževne jesen-j^sict i 1794, Prebivalci srti-v.A P10- M se je stisnila Alp 7*1 pobočju Karnijskih £>0(/ davno počivali. Niz-» °Vi j3®-!0 so šumeli b sneči Vstrii„i_ ^očega Titmenta. Z
JVstrH<>l<-tlu'J';e8a Tiimenta.
j stnuii se je dvigala *«Uza Ur'a. v soeedinjem tr^u rv^tilkf. 30 fcrltle petrolej.sk
fc><>v^,sirom*-" kroja,č
31	»i,	je	ravnokar od-
ieV Ni»I*l teT jeL “">lrati
Felicita Je koča je J?	prostorčka;	ri-e.
% sluft kuhinjo, ki je cbe-j- ** za spalnico.
hribovita in hJsmHka d ieiira ta > -ekeTJl' ,H'k;iko «™d h nj ,Sav? ‘n Tilmen-
"	_n.l^ar. P«*ru:
a
“»vi
K ‘ števil' *‘a nikdi*r prehra-J^i ^ n*8a prebivalstva. V r)n 'nnogi	kruhom
Sili z Avstrn nu nčizbežno
biv ‘^eljevanj, v80 SP Pospe-jjttva Karnjjg	prt
^iiT^t0k\?eSio ŽP «*Pah-
' Siorgiu je ško-
rci padla lojtenica iz rok. V tistih časih je kar mrgolelo po hostah razbojnikov in postopačev. Cestni napadi so trfli vsakdtanji dogodki. Da je vsaj doma som Jafcomo! Toda odi one-ti'a dogodka lani na sejmu v Maraži, ko se je spri z grofovim sinom Sigmundom, je v strahu pred maščevanjem prespal vsako noč na drugem mestu. Jak«no je bil edini sin, visoke postave, temnih las in Obiaza. Vsa Karnija je poznala njegov doneči glas, fantje so se ga najraje izognili, pupe pa so «e na skrivaj ozirale za močnim in postavnimi mladeničem. Na sejmih je pomagal očetu, pobiral kostanj in ga prodajal. Ob ponovnem trkamju so Gior-giu šinila v glavo raana ugibanja. Tudi nagla smrt grofovega sina pred nekaj dinft vi mu 'li dal amiru. Koračno se je le opogumil in vprašal: «Kdo ,je?»
«Jaz boter Carlevarls!«
«Za božjo voljo kai pa vas je prignalo k nam v takem vremenu in ob tej uri?»
((Karabinjerji iščejo vašega ■lakoma, Pravijo, da je on kriv za smrt ...»
«Ne, moj sin je pošten in ni spo-oben napraviti, kaj taikie-ga!» — ga je prekinil Giorgio.
«Ma je ali ni, jaz vam povem kako stvar stoji, vi pa napravite kakor se vam zd)i prav. Pa saj poznate grofa ....»
((Hvala vam boter in lahko
noč!» — je še pristavil Gior-gio in skoro izrinil Carkvarisa v deževno noč.
Oče Giorgio bi bil naaiaje takoj prebudil Felioito, da bti se posvetoval z njo, no odločil je, da preudari naj/prej vso zadevo sam. Misel, dia bi bil njegov sin ubijalec, ga j? mučila celo noč. Jakomo je bil njegova desna roka. brez njega rniu ni bik* življenja. Sele proti jiutru je zatisnil utrujene' oči.
K0 se jt -'«nce dvignilo nad koroške vrhove, se j® Giorgio prebudil. Felioita j® že opravila domača dela ter nahranila kokoši. Kakor bi slutila, da z možem ni nekaj v redu ga ni hotela prebuditi, Jjakor po navadi, čeravno je čakalo v delavnici 1 več ljudi. Previdno je pokukala skozi vrata * diej0]a «Cakajo te, pridi!« — Giorgio Je bdi v hiipu na nogah. Po mencal si je zaspane oči ter se ozrl na starinsko uro.
«Per bacco, je že deveta in jaz sem še vedno v postelji!« Naglo je potegnil nase hlače, skočil v kuhinjo, ter se osvežil z vodo, Na mizi je čakala skodelica mleka ter neizogibna polenta.
((Pridem takoj!« je še pristavil ir.' zdrknil v delavnico. Kot še nikdar doslej, je naglo odpravil stranke in se vinil v kuhinjo, kjer ga je pričakovala žena. — «Felicita, ti niti ne
slufiš, kakšna n'evarnost nam preti. Sinoči pozno je bil pri nas boter Carlevaris in je povedal, da ...» — Felicita je začudeno poslušala dogodek in končno odločno odkimala z glavo.
«Ne, r.'i mogoče, naš fant tega ni napravil!«
«Ma jaz tudi ne verjamen. Sicer pa, Jakomo bo vsak čas doma in potem ...»
((Dober dan, mama!« — Jakomo je stal pred starši ter radovedno pogledaval zdaj očeta. zdaj mater. Njemu so že povedali v sosedni vasi, aa ga iščejo, pa je poizkusil uganiti iz oči staršev, če morda tudi onadva to vesta.
«Sin moj,« — je začel previdno ali strogo oče, — ((povej mi vse po pravici, kaj se je zgodilo lar.i na sejmu. Ti si trdil, da si se le branil in da si tistega grofovega sina le malo pahnil in zbežal, zdaj pa trdijo, da je zaradi tega umrl. Ali se zavedaš ...»
«Da, resnico sem govoril, pač pa nisem vedel, da bo imelo to take posledice«.
«Kaj mešaš, zahtevam, da mi poveš vse in jasno!« — je skoro zakričal oče. Mati je napenjala ušesa, da bi ji ne ušla kaka beseda.
«Ti ves, oče, da je r,‘a sejmišču bilo tudi plesišče. Jaz sem plesal z vsemi našimi dekleti, no, da, mnogo sem pa le plesal z ono Marj uto, ki ima hišo
Humin — starinsko mestece ob jezikovni meji med Slovenci in Italijani
tam pod bregom. No, pa se pojavi pred menoj neki bledi gospodek, ter mi začne prevzemati Marjuto iz rok. Pozneje so mi povedali, da je bil grofov sin, da je zelo prešeren in nevarer.* pretepač. Ko je Marjuta plesala že četrtič z njim, sem jo v plesu zaprosil jaz. Ona je rada prešla k meni, ter mi predložila, da se umakneva, ker da je tisti grof nevaren. Ni še dobro izrekla stavka, ko se je zopet pojavil pred nama in hotel plesati z Marjuto. — «Oprostjte Vaše gospodstvo. toda jaz ne plešem več. ker moram domov« — se je vljudr.o izgovorila Marjuta, ter plesala z menoj do konca.
«No, kaj se je zgodilo potem?« — je nestrpno silil oče in ga uporno motril v oči.
«Saj veš, kako je bilo. Po končanem plesu je stopil predme grof in mj zabrusil naravnost v obraz in to pred vsemi fanti, da sem cigan in baraba. Ko pa je še zamahnil s palico, sem ga pahnil od sebe in zbežal z Marjuto domov. No, ja, videl sem še, da je omahnil čez plesno ograjo. Ce se je pri tem kaj poškodoval-, jaz nisem kriv«.
((Nesrečnik! To je ravno tisto. Grog je namreč umrl te dni na posledicah tega padca in zdaj ...» — Ni se mogel ujeziti na sina, ker tudi on ne bi ravnal drugače. Mati si je obri. sala solze in brez besed od-krevsala v kuhinjo. Dobro je vedela, da je njen Jakomo sicer nagle narave, vendar ni mogoče, da bi napravil kak zločin, čeravno r.i hodil prav nikamor brez noža.
{Nadaljevanje sledij
so nam v Mojstrani rekli — skozi Hudičev graben pod Oknom nemogoč. Tako smo šli čez Prag in na snežiščih pod steno — sredi julija, pač edinstven primer srečavali smučarje. Ko smo zapihali po strmem snežišču nad Pragom navzgor, je pokrajinsko bilo tako, kot da lezemo na Ortler ali drugi njemu podober.1 vršac. V koči na Kredarici se je družba lepo in dobro počutila, imenitno smo prenočili in naslednjega jutra smo stali na vrhu Triglava. Ali to je- bil začuden oče Aljaž, ko je videl pisano družbo planincev z vsega sveta na temenu Triglava! Na vrhu je bilo zastopanih 10 držav, ne vštevši Jugoslavijo! Tujci so bili očarani ob razgledu in človek ni vedel, v katero stran bi obrnil oko. «To so torej Julijske Alpe!« — tako so vzklikali polni navdušenja.
V načrtu je bil mišljen se-s!op po Kugyjevi poti, toda Škrbina (Triglavsko sedlo) je še vsa natrpana s snegom in zato smo ubrali pot na kočo «Planiko» in dalje proti Hriba-ricam. In gostje so kar zijali, ko so videli slovenske planinske keče, ki nudijo planincu udobnost, kakršne na zapadu, kar se koč tiče, ne poznajo. Ob menjajočem se vremenu smo stopali z enega snežišča na drugo — snega je /etos še sila mnogo — in se spotoma pomenkovali o organizaciji planinstva v tej in oni 'državi, o sodelovanju med alpinisti in drugih podobnih vprašanjih.
Tujci niso mogli razumeti, da se koče v Jugoslaviji same vzdržujejo pa vseeno planincu, ki prispeva samo z letno članarino, toliko nudijo. Sli so mi. mo Doliča, kjer je bilo žalostno vic’eti Tržaško kočo, kako jo je sneg, ki v višino še sedaj sega gori do strehe, kar skupaj stisnil. Tudi čez- Hribarice in doli v Dolini Sedmerih jezer je še vse pod snegom. V koči pri Triglavskih jezerih smo obedovali in nato šli še dalje v Dom na Komni. Lepa planinska zgradba, kot tudi postrežba v nji, je na vse napravila najlepši vtis. Naslednjega jutra smo šli k Savici, si ogledali slap in se nato z avtobusom odpeljali na Bled, z Bleča pa v Postojno, kjer so se zbrali udeleženci vseh izletniških skupin k skupni in poslovilni večerji. Lepo je prepeval Slovenski kvintet narodne in partizanske pesmi.
Po večerji je bil ogled jame, ki je tuje turiste prevzela. Izrazov občudovanja ni bilo ne konca ne kraja. V koncertni dvorani nam je folklorna skupina predvajala nekoliko narodnih plesov kot ziljski «Rej pod lipo«, gorenjski ((Potrkan ples« in še druge, pri čemer je navdušenje inozemcev priki-pelo do vrha in je poleg mene sedeči italijanski zastopnik Or. Tonella ves očaran vzkliknil: «To je resnično vrhunec vsega!«
Nazadnje še poslovil-ne besede zastopnikov alpinističnih združenj v restavracijski dvorani. Bile so kratke in so izražale prisrčnost in ginjenost ob slovesu. V času, ko razne politične struje v Trstu rušijo slogo in grozijo na boj, prav v tem času je pa zastopnik italijanskih alpinistov v Postojni Jugoslovanom med drugim dejal: «Vaše lepe gore nas ne ločijo, marveč družijo!«
Dr. VIKTOR VOVK
Kako je s plačevanjem
češkoslovaških pristaniških stroškov?
Se vedno ni nič jasnega o plačevanju čehoslovaških pristaniških stroškov. CSR bi morala plečevati vse pristaniške usluge Trsta v blagu, ki bi ga' izvozila na tržaški trg. To bi bilo zelo potrebno zaradi tega, ker Češka nima dolarjev in bi se na ta način pritegnil del češkega eksporta na naše pristanišče. Lahko rečemo, da so minila že leta. odkar se govori in piše o novem načinu plačevanja čehoslovaških pristaniških stroškov. Zelo dolgo časa je v začetku zadrževala vsak sporazum italijanska vlada, ki je zainteresirana na povečanih valutnih dohodkih Trsta, ker gredo v njen žep, ne pa na povečanem prometu. Končno se je tudi Rim vdal in pristal na kompenzacijski sistem. Določili so tudi seznam blaga, ki bi prišel v poštev pri čehoslovaškem izvozu. To bi bil v prvi vrsti les, premog, steklo irj jekleni izdelki. Poleg tega pa tudi vrsta steklenih izdelkov za široko potrošnjo. Ze pred par meseci je bilo govora o tem, da ta spisek ustreza češkim možnostim izvoza. Vendar so od takrat obstala pogajanja na mrtvi točki in se češko ministrstvo za zunanjo trgovino sploh ni več oglasilo. Neuradni krogi poudarjajo, da se je v zadnjem času češka zunanja trgovina še bolj kot do sedaj na vzhodni pritisk pre-orientirala in skoraj da CSR več ne izvaža na Zapad. To seveda jemlje bodočemu sporazumu velik del njegovega pomena.
Češkoslovaški viri pa pravijo, da še vedno proučujejo pogoje sporazuma in da se bodo lahko proti koncu tega meseca obnovila pogajanja.
V Tržiču bodo zgradili
24-000 tonsko kitolovsko ladjo
V ladjedelnicah CRDA v Tržiču bodo 28. julija pričeli graditi veliko motorno ladjo namenjeno za lov kitov «Tri-naeria«, ki bo imela 24.000 brutto registrskih ton. Ladjo bodo zgradili na račun družbe «Antartide — Compagnia Ma-rittima Grande Pešca Oceani-ca» iz Palerma. Ladja bo imela obliko velike in moderne petrolejske ladje, dolga bo 208 m s tremi mostovi, brzica 14 vozlov. V notranjosti bo urejena velika predelovalna tovarna z vsemi potrebnimi napravami. Del pomožnih naprav bodo zgradili v Hamburgu.
Regulacija Velike Morave
Velika Morava s svojimi pritoki terja velika regulacijska (tela, ki jih ni mogoče .končati v nekaj letih. Namen regulacije je, da omogočijo smotrno vodno gospodarstvo, preprečijo poplave in uredijo rteko za plovbo. Po temeljitih regulacijskih delih bo tudi mogoče »motrno izkoriščati vodno silo reke za elektrarne.
Regulacija Morave jt bila nujna že pred desetletji. Tedaj n> izdelali glavni načrt za regulacijo. Toda v stari Jugoslaviji so načrte samo izdelovail, ne pa tudi uresničevali. Nanie-«to da bi st lotili temeljite regulacije, so sarr.o akrpnli«, gradili krajše rečne nasipe in tu ir t»m čistili strugo. Zato je reka dilala od leta 'io leta večjo škodo. Tako znaša samo ikoda, ki jo je napravil piritr-U Jnžne Molave Vetrnica pri Leskovcu med zadnjo poplavo, okrog t>3 milijonov din.
Po prvotnem načrtu so nameravali regulirati suuo dolnjo stji u.go Morave. S tem bi pa nikakor ne deai. gli smotra. Zakaj povodje Velike Mrravs In njemih pritokov je v zgornjem delu golo. Ob nalivih vo-naglo narašča, hudourniki trgajo in odnašajo zemljo. Samo v Južno Moravo voda nane-^e na leto okrog 4 milijon kub. metrov proda in zemlje. Zadnje čase so se začeli beritj proti poplavam in hudournik.m ns sodoben način. Sama graditev rečnih nasipov in urejevanje hudournikov in pogozdovanja niso dovoli. Zato so začeli seja* ti posebne vrste odpornih trav. nic, ki dobro porasiejo goljave in jih varujejo pred izpiranjem in odplavljanjem. Zlasti se odlikuje japonska vrsta travnice kadzu Ta ukrep >e sicer še v proučevanju, vendar se je že doslej izkazal kot zelo korivten ■n nuj:n v zvezi z glavnimi velikimi regulacijskimi uell Morave in njenih pritokov
5 milijonov sodčkov nafte dnevno
Nedavno je stekla nafta po transaratekem naftovodu. Stroški za zgraditev naftovoda so znašali 25o milijonov dolarjev. Dolg je 1068 ameriških ir.ilj in ie za nadaljnje črpanje nafte m Srednjem vzhodu zelo važen. prej so morale ladje prevoziti 7.000 milj od pristanišča Raz Tanara v Saudovi Arabiji čez Perzijski zaliv skozi Rdečo morje in Sueški prekop, da so prepeljale nafto v Sredozemsko morjl£. Zdaj pa teče nafta skozi arabsko puščavo naravnost v ladje v pristaniščih Sredozemskega morja. Zmogljivost naftovoda znaša 5 milijo rjov sodčkov na dain. Razein tega so morale družbe plačati prei 18 centov od vsakega sodčka, ki so ga prepeljal« ladje skozi Sueški prekop, To je »naiaJo dnevno 60.000 dolarjev
\/DCUr	Močan porast visokega zračne-
V I \ r A/l I	neša pritiska nad Zahodno Ev-
T i\LI T 1L	r9po polagoma poriva ciklo&al-
ni središči nad Dansko in Jadranom proti Vzhodu. Polarne zračne gmote, ki zaradi navedene cirkulacije dotekajo v Srednjo Evropo, pa ustvarjajo še naprej , nestalno vreme z_ vmesnimi razjasnitvami. Za danes vreme brez bistvene spremembe. Današnjim krajevnim razjasnitvam bodo sledile pooblačitve v petek in soboto
ZADNJA POROČILA
im	|	||	lij	1	
lif 1			H		lliir
m 1	1	.liiii ;#i	i J	1 |	1
ji|.		:-jil	M		H:::::
ifjHiji		m ii	■I 1		1
	::::::::::i:::i:::: pilili
M H	in i
II ■	; r
Is Ji!	|pi
	n
iiijfa
ii
is
Bi! ii
::::		:::::::: :::: iiiiiijj ijj
::::::! ii:;:::::;::::-		
26. JUMJA 1951
m iliiii :ni! Jiiiiii!
ik
BMiHiiHa
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 14.00 Slovenske narodne pojo mešani zboli; 20.30 Večerni koncert. Slovenija: 12.40 Zabavna glasba; 19.10 Operna odda; ja s plošč. Trst II.: 13.20 Glasba za popoldanski počitek; 22.30 Priljubljene melodije. Trst I.: 12.30 Ritmi; 18.00 Ura glasbe: Liszt, Liadow, Dvorak.
Morrison otvoril razpravo o angleški znnanji politiki
Perzijsko vprašanje bodo proučili v ponedeljek Vodja Forreipn Officea o zapadni obrambi, oborožitvi Nemčije, korejski lekciji in japonski pogodbi
LONDON, 25. — Danes se je
V spodnji zbornici začelo prvo laapravljanje o zunanji politiki odkar vedi zunanje mirnis.trsitvo Herbert Morrison. V sporazumu med vlado in opozicijo bodo šele V ponedeljek razpravljali o Perziji in Srednjem vzhodu.
Pred svojim govorom je Morrison dal kljub temu kratko izjavo o Perziji in dejal: «Od Harrimana smo izvedeli, da so Perzijci sporcčU osnove, na katerih se zdi, da so pripravljeni razpravljati z angleško vlado.
V nekaterih točkah stališče Perzijcev še ni dovolj jasno; zahtevali smo nova pojasnila in čakamo na odgovor«.
Morrison je nadaljeval, da je r.jegov namen razložiti namene, s katerimi mis-li Anglija v splošnem interesu doseči svetovni mir im napredek. Glavni cilj angleške politike je mir, mir za ves svet. To še ne pomeni mir za vsako ceno, temveč mir, ki bo dovolil državi, da nadaljuje S svojim delom socialnega in gospodarskega napredka. Angleško zunanjo politiko je treba torej voditi k dvema ciljema, ki sta pogojena eden z drugim: na eni stran, svoboda in varnost, na drug; pa gospodarski procvit in socialna pravica. Ni mogoče doseči enega od teh ciljev, ne da bi dosegli tudi drugega. «E-dini način za odvrnitev napadalca je v tem, da države pokažejo svojo pnotnost v skupni volji da uporabijo svoje ob-
ambne sile, če bi bile napa-; dene. To je misel, na kateri sloni angleška oborožitev*. Morrison je izrekel prepričanje, da mors računati na pošteno pomoč držav, članic atlantskega pakta za dosego učinkovitosti sil, ki so pod poveljstvom generala Eisenhcwerja. Varnost Zapadne Evrope ni nzogoče s£i n o očuvati na celini tega področja. Siedozemlje predstavlja južno področje evropske obrambe in angleška vlada je prišla do zaključka, da je pravično sodelovanje Turčije in Grčije v atlantskem paktu.
Ko ;je Monriison govoril o oborožitvi Zapadne Nemčije je izjavil, da so vsi soglasni, da mora Nemčija dobiti svoj,,prostor med svobodnimi in demokratičnimi državami. aLogično je in potrebno, da ima Nemčija, ki se je svobodno pridružila drugim demokratičnim državami sredstva za obrambo. Jasno je tudi, da morajo biti v splošnem interesu sporazumi za obrambo Nemčije in Zapadne Evrope, Skupni sporazumi, svobodno podpisani in sprejeti od vseh zainteresiranih strank)). Morrison je poudaril potrebo, da se v kratkem času tem sporazumem pridruži tudi sporazum za sodelovanje Nemčije.
Medi ploskanjem laiburistov je Morrison izjavil, da angleška vlada ne smatra, da bi mogla prinesti vključitev Španije v zahodno obrambo k ojačenju skupnosti držav, ki ljubijo mir. Ko je govoril o ameriških pogajanjih' s Francom je Morrison dejal, da je Anglija iskreno in prijateljsko izrazila svoje mnenje ZDA. Anglija je dejala njim, da bi strateške prednosti v veliki meri preprečila politična škoda, ki bi jo ta vključitev povzročila.
Glede stališča do ZSSH je zunanji minister dejal, da je Anglija »pokazala odločen obraz vsakokrat, ko je prišlo do groženj« vendar angleška politika ni .bila nikoli provokatorska Nikoli nismo dali vedeti nobeni deželi, da niso naše vojaške priprave drugačne, kot samo obrambne1. Naglasil je, da je potrebna previdnost v proučevanju «več ali manj privlačnih oblik, ki si jih nadene od časa do časa kampanja za mir». Rekli so nam. da je na vzhodni stiani barikade nova želja za mir in razumevanje. Jaz odkrito upam, da je to res. Ce je tako, se moramo razveseliti, ker ni ničesar, kar mi delamo ali bomo naredili, naperjeno proti njim. Dokler ne bomo imeli
dokazov za te želje, ne bomo i bi bila očrtana politika stran-
prenehali z našo budnostjo)).
Angleški zunanji minister je nadaljeval, da so medtem, ko so Rusija in njeni prijatelji vedno govorili o miru, njih dejanja žal zanikala njih besede. Koreja predstavlja precej jasen primer. Koreja je značilen primer za svet v iskanju miru in varnosti, «Upam, da te lekcije ne bomo pozabili)). Ce bodo imela sedanja pogajanja za premirje uspeh, bodo Združeni narodi pridobili nekaj, kar ima veliko vrednost. Ni mogoče zanikati, da je žrtvovanje sil OZN veliko pripomoglo za odvrnitev tretje svetovne vojne.
Ko je govoril o Japonski, je omenil, da so skleniu sestaviti iilteralno mirovno pogodbo. Drugačno stališče bi lahko postalo seme za bodoče nerede. Nekateri mislijo, da bi s tem Japonska postala znova napadalna. Proti temu mnenju obstaja konkretno de-jeitvo. Ce bo Japonska brez obrambe, bo lahek plen kakršnemu koli napadu.
Morrison je zaključil s prepričanjem, da so «naši ideal: pravilni in jih bodo mogle sprejeti tudi druge države«.
Danes se je v »Transport House» sestal izvršni odbor laburistične stranke z namenom, da prouči proglas, v katerem
ke. Proglas bo moral sprejeti kongres stranke v oktobru. Glavno zanimanje je povzročilo Bevanovo stališče proti oborožitvenem načrtu. Proglas namreč podpira vladno zahtevo po 4.7 milijardah šterlingov stroškov za oboroževanje. Be-van pa smatra ta načrt za neuresničljiv. Ob koncu današnjega zasedanja so odobrili ta proglas. Proti njemu so glasovali i Bevamovi pristaši. Načrt bi morali sprejeti soglasno.
Nova vlada
v Jordaniji
AMMAN, 25.	—	Jordanski
regent, emir Nalf je pctrd-il listo now vlade, ki mu jo je predložil roinisitrsiki pKdisednik Tufir paia Abuhuda, ki fco vodil tudi zunan je ministrstvo.
Grške žene
ne bodo smele voliti
ATENE, 25. — Grški parlament je odbil predlog poslanca Andirea Stradosa, po katerem bi dobile tudi grške žene volilno pravico.
Kako nameravajo v Albaniji zaradi li ..sociaiisiično MM’
Davies o kršitvi mirovnih pogodb s strani sovjetskih satelitskih držav
BEOGRAD, 25. — Glasilo al- . dinu soditi večji skupini bol-•banske narodne manjšine v ju- j garskih kmetov, obtoženih .da gosiovanski avtonomni oblasti j niso opravili kmečkih del. V Kosovo in Metohiji, «Rilindja-! zvezi s tem procesom sq se po-ja» je javil, da sq v Albaniji javili po vaseh kulskega okraja
katerih so bolgarske
obdavčili neoženjene in ločene osebe. Po pisanju tiranskega lista «Zeri Populit«, pomeni ta davek «pomemben socialistični korak v izgradnji nove albanske družbe, ki bo tudi znatno poveča; proračunski fond albanske vlade«.
Ko ((Riland.iaja« komentira ta korak, meni da s tem ukrepom albanska vlada prav gotovo ne bo mogla povečati svoje majhne proračunske fonde. V tem namreč ni uspela niti s pomočjo velikih izvorov nafte in bogatih rudnikov.
«Rilindjaja» tudi prinaša poročilo 0 barbarskem postopku albanske policije proti osebam, ki poizkušajo pobegniti v Jugoslavijo. Na jugoslovansko - albanski meji so albanski stražniki streljali na skupino treh kmetov, ki so skušali pobegniti v Jugoslavijo. Dva sta pred časom. pri tem uspela, tretjega pa so albanske straže dobile v roke, ker je bil ranjen. Z vrvjo so ga privezali za sedlo konja in ga vlekli po tleh v vas Zvezda. Toliko časa so ga vlačili po ulicah, dokler ni izdihnil.
Jz Skoplja pa javljajo, da so pričeli v bolgarskem mestu Vi-
lepaki, v
oblasti zapretile tistim, ld nočejo obdelovati polj
List «Nova Makedonija« pra- ! I vi, da so bolgarski kmetje odbili zahteve oblasti, da bi obdelovali zemljo zadrug in državnih posestev. To zlasti sedaj po množičnih aretacijah kmetov, osumljenih da =0 zažgali žito na poljih.
* * ^
LONDON, 25. — Pomočnik britanskega ministra Davies je danes izjavil, da so Romunija, Madžarska in Boigarija prekršile vojaške določbe mirovne pogodbe. Izjavil je, da imajo te tri države do sedaj vojaške sile, ki na podlagi britanskih podatkov več kot dvakrat presegajo število določeno v mirovni pogodbi. Na podlagi obvestil, s katerimi razpolagajo v Veliki Britaniji, znašajo madžarske vojaške sile okoli sto
Štirje helikopterji miru prevažajo poslance Združenih narodov na pogajanja V Kesong
v polvojaških formacijah, ki tudi niso diovolijene po- mirovni pogodbi. Na ta načini znašajo vojaške sile Madžarske, Romunije in Bolgarije skupr.o 640.000 ljudi namesto dovolje-tisoč namesto 70.000 mož, ka- nih 270.000. kor je dovoljeno po mirovni po-j Davies je zaključil, da bri-
godbi; vojaške sile Bolgarije 150.000 namesto 60.500. Redne vojaške sile Romunije pa znašajo danes 240.000 namesto dovoljenih 138.000 mož. Razen tega razpolagajo vse tri države skupno s še nad 150.000 ljudmi
tanska , vlada ni vložila nobenega protesta proti tej kršitvi določb mirovne pagcdlbe. ker je njena izkušnja s temi tremi vladteuni pokazala, da ne bi noben protest dovedel do zadovoljivega uspeha.
Vprašanje
japonskih ujetnikov
TOKIO, 25. — V kratkem bo prišla na Japonsko komisija OZN z namenom, da izvrši preiskave glede vrniitve japonskih vojmlih ujefaJkov. Komisija, ki bo sestavljena iz treh članov, bo prispela v Tdkio v polovici mesteca avgusta. Poročilo bo predložila Glavna skupščini OZN. Jci bo g. novembra v Parizu.
V jaiponski prestolnici je glasnik sovjertske misije zavrnil uradne obtožne, po katerih ti bilo v sovjetskih rekah še 370.000 japonskih ujetnikov. Degal je, dia je seda) v ZSSR samio še 1487 japonskih voljnih zločincev. Med ojimi j*e 9 bolnikov in 971 ujetnikov, ki so jih poslali v LR Kitajisko, ker morajo odgovarjati za zločine, ki so jih narediti v tej državi. V ZSSR je trenutno samo 516 I ujetnikov.
£3!* i
,l|jj
; : ; ■ : :
. uiti	,
■lir
..lili!
.
A
Izoard dokončno potrdil Kobletovo prvenstvo
■MPMMMaMMranMBMMMMH« - yA-vl ■ I lil   ■—M—. Ml *<■'—	—»gg-—
Etapo je zmagal Fausto Coppi • Bartali je več obetal kot izpolnil - Geminiani in t. Lazarides nista več nevarna
V trenutku, ko je Hugo Ko-b let ranjahal svoje kolo v Brianconu, je Tour končno dobil za leto -1951 svojega ukroti-lelja; in to v človeku, ki ni čakal in verjel v Izoardu da bo rešeno vse, kot bo stvarniku po volji. Za Kobleta je Tour začel v prvi etapi; ob vsaki priložnosti je iskal pravi tre-nutek. Ni se bal tudi stokilometrskega bega, da bi dobil nekaj bornih sekund. Rekli so, da je nor, da je mladeniško potraten, da do strašnega in vsemogočnega Izoarda niti ne bo pripeljal; a Koblet je vozil mir-
no, z nasmeškom, še naprej bežal vsakokrat, ko je za to bila prilika in zmagal. Kajti samo fizična nesreča mu to lahko do Pariza prepreči. Danes izključujemo iz naše kombinacije š-ono peščico odstotkov drugačnih rešitev, ki smd jo še dopuščali.
Etapo je zmagal Coppi. Za njega je bila današnja zmaga stvar osebnega ponosa. Hotel je pokazati drugim in sebi, da je še vedno ort, Coppi, triumfalni zmagovalec Toura 1949; da kljub vsemu ni izgubil na svoji moči. In delno mu je uspe-
JUGOSLOVANSKA LAHKA ATLETIKA PRED IZPITOM
Prva stopinja
k popularnosti n svetu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. . Priprave jugoslovanskih lahkoatletov za dvoboj proti Veliki Britaniji, ki bo 25. in 26. avgusta v Beogradu, so obširne in temeljite. K temu sili moč nasprotnika, ki ima v svojih vrstah kar štiri evropske prvake 7n celo enega olimpijskega zmagovalca (Winta). Match proti V, B. bo najpomembnejši, kar so jih Jugoslovani do sedaj imeli.
Pavle Joviševič, zvezni kapitan jugoslovanske reprezentance, je izjavil, da se s tem dvobojem začne pot jugoslovanske afirmacije v svetu. Za Anglijo bodo postopoma prišle na vrsto vsi močnejši nasprotniki kot so na pr. Švedska,
Francija, Finska.
O dvoboju z Anglijo je zvezni kapetan med drugim dejal: ((Najbolj napete borbe bo-, do r.-a srednjih in dolgih progah, kjer je kvaliteta nastopajočih najvišja. Možno je, da bodo jugoslovanski lahkoatleti postavili vrsto novih rekordov; za te je namreč poleg dobrega pripravljanja potrebna tudi močna konkurer.-ca».
Tekmovalce, ki bodo zastopali jugoslovanske barve bodo izbrali po 12. avgustu, t. j. po prvenstvu Srbije in zveznem izbirnem tekmovanju.
Britanska reprezentanca bo iz Beograda nadaljevala svojo pot še v Grčijo in Turčijo.
R, R.
lo. Ne verno sicer, kako bi iz-gledal njegov samotni sprehod po gorah, da bi bil od junaškega Švicarja oddaljen samo nekaj minut. V tem primeru njegova zmaga ne bi bila neovirana in bi mogoče sploh zmaga rve bila.
Tako pa je prišel (zahvaljujoč tudi slabi cesti, ki je v k i-tičnem momentu zasledovanja Kobletu razrezala w ^rvt. a je bila ta zmaga kot smo že rekli važna le za njegovo moralo, ne pa za mesto na lestvici.
Slabše odpričakovanj je► prevozil centralno alpsko etaipo Bartali. On je izraziti častilec boga Izoarda, a kaj je pokazal danes? Da jer dokončno odklenkalo vozačem ».italijanskega» tipa, ki bi se radi privekli do vznožja s pomočjo slug in nato sveži razbiiali in uničili v dveh dnevih vse ostale.
Letošnje etape so krajše, zato je tudi po besedah «očetai> Goddeta potreben dirkač, ki je vedno na preži in vedno nar pada. Bartali tega ni hotel razumeti in se je celo pritožil, da je Tour urejen letos tako, da onemogoči Italijane. Ne gospod Bartali, Tour je narejen tako, da onemogoči monotonost, da vnese živahnost. Ce se kdo s tem ne strinja, francoska etapna veledirka ni zanj. Binda naj se drugo leto bolje vživi v take in podobne probleme. Po-magaio mu bo pri plasmanu njegovih vozačev.
Izoard je torej za nami. Na njem ni bilo ničesar transcendentalnega. V glavnem je ostalo pri starem, odpadla sta le Geminiani in Lazarides. Koble-tova pot v Pariz je toro; posuta z rožicami, ki v sebi ne skrivajo prav nobenih trnjev.
JACQUES COPAIN
LESTVICA:
1. Koblet 116.32’04”; 2. Geminiani 116.41’06” po 09’02”; 3. L. Lazarides 116.44’47” po 12’43”; 4. Bartali 116.5278” po 20'24”; 5. Ockers H.57’32” po 25’28”; 6. Barbotin 117.02’ 45” po 30’41”; 7. Bauvin 117. 03’20” po 31’16”;	8. Magmi
117.06’15” po 34’11”; 9. Bobet 117.09’27” po 37’23”; 10. Coppi 117.10’27” po 38’23”.
20. ETAPA, GAP-BRIANCON, 165 KM: 1. Con*pi 5.34 04”; 2. Buchon-net 3.37’47”; 3. Koblet 5.38’ 13”;	4. Bartali 5.41’40”;	5.
Ockers 5.43’07”; 6, L, Lazarides isti čais.
Boksarji Partizana so premagali v Skoplju Lombardijo s 17:3. Jugoslovani so bili zdaleč boljši nasprotniki. Od Italija-nov se je pričakovalo več.
OB PRAZNIKU NAJSTAREJŠEGA JUG. KLUBA - HAJDUKA
V ŠTIRIDESETIH LETIH NAPETIH KONTINEN1 IH
Začelo se je kot povsod. Mladi ljudje so se v tujini, kamor jih je gnala žeja po znanju. med drugimi stvarmi navdušili tudi za okroglo žogo. Vrr.ili so se v Split iz vseh vetrov: Prage, Dunaja in Zagreba. In so ustanovili Hajduka. Na papirju je to enostavna stvar a n» tako v realnosti. Motil je aivsfcroogrsike gospoda r-mnogo I je znak Haoduka z znanimi ša-I hovskim poljem hrvaškega gr-
TUDI V TRSTU VEDNO VEČ ZAGOVORNIKOV ŠAHA
Uspel brzoturnir
Včeraj zvečer so igrali v rro-storih Tržaškega šahovskega društva fSotieta Scaccms.u .a Triestina) v kavami Milano finale brzopoteznega turnirja. Zased/ba tega turnirja je bila zelo močna, saj so se ga udeležili najmočnejši tržaški igralci razen mojstra Staldija. Težavno je bilo dajati prognoze, ker se je skoro vseh 12 igralcev, kolikor jih je igralo v finalu, moglo upoštevati kot kandidate za prva štiri nagrajena mesta.
Predhodno dejanje tega turnirja je bil semifinale, ki so oa igrali v nedeljo popoldne v Javnem vrtu. 24 igralcev je igralo v štirih skupinah po 6'. Tekmovanju je prisostvovalo številno občinstvo, ki je z: zanimanjem sledilo partijam. Fdino večje presenečenje semi-finala je bilo, da se eden od favoritov dr. Pavlin, ni plasiral v finale. Istega dne so odigrali tudi prva štiri kola finalnega turnirja. Te prve part’je so prinesle dokaj presenečenj. Ta ko
je bil na vodstvu Zdravk o Ocvirk s 4 točkami. Sledu mu je dr. Berginc s 3 1/2, Traub-ner, Rosich 3, dr. Daveglia 2 1/2, Filipovič, Skutari 2 točke itd. Iz boja za prva mesta je popolnoma izpadel Spinetti, ki je napravil iz štirih partij samo en remi. V ostalih sedmih partijah, ki so se odigrale včeraj zvečer pa se je stanje dokaj spremenilo. Ocvirk je s štirimi zaporednimi porazi Izpadel iz konkurence za prva mesta, prav tako pa dr. Berginc. V lestvici sta se povzdignila Filipovič in Baša, ki sta v začetku igrala slabše. Končno stanje turnirja je bilo: 1. Traubner, 2. Filipovič, 3. Rosich, 4. dr. Paveglia, 5. Baša ml., 6. dr. Berginc, 7. Venuti, 8. Ocvirk, 9. Caterini, 10. Pa-duani.
Spinetti in Skutari sta
ba, vedeli, so tudi. kaj pomeni za hrvaško prebujenje skupina mladih poletnih in zdravih inteligentov, ki so si nadeli ime junaških hajdukov. Pa niso bile to edine ovire. Laški iredentisti s svojim Calciom so se vsak dar.' poseoej razčetverili, samo da bi lahko na kakršenkoli način ovirali delo Hajduka in lahko verjamete, da jih je za-tg poplačal dobrodušen nasmešek okupatorja, ki jih je vedno le hvalil in pobožal.
Preko leto dni je trajala borba za priznanje, za igrišče. Topel poletni dan je bil. Dvorana splitskega narodnega doma je bila natrpana. Ob navdušenju ljudi je Hajduk postal realnost. Prvi nastop je bil pravcati triumf. 11. junija 1911. so odigrali prvo tekmo s tistim Calciom, ki jim je toliko nasprotoval. Zmaga 9-0 je splitskim Italijanom odprla prerani grob, zaenkrat samo v nogometu. Krpasta žoga je odslej postala priljubljena igrača splitski mladini. Trpeli so čevlji in starši.
Aktivnost do svetovne vojne naravnost ogromna. Ni bilo letal, smešno da splofy to pravimo, vlaki So do Splita vozili celo večnost, kljub temu pa so celo iz Češke, iz Brna in zlate Prage prišle enajstorice, ki so slišale o moči splitskih žogobrcev. Včasih so gostje zmagali, večkrat izgubili, a vsaka tekma se je spremenila v manifestacijo bratstva irj želje po svobodi.
Avstrijci so gledali, še bolj izbuljeno pa pirotežirani Lahi, Pa je prišla svetovna vojna. Zgodovina za jugoslovanske in-teligente ob takih prilikah ni-V j koli ni imela prevelike izbire.
finalu odstopila, ker nista pri-1 v zapor s*li v upor. Hajdu-šlo več v poštev z* prva mesta. ] icOVci so dvakrat bili d ležni B, F. G. obojega.
Po vojni je Hajduk moštvo, ki naij^eč potuje. V Afriko, pa v Južno Ameriko z zavidnim uspehom (zmaga nad čilskim prvakom Colo-Colo!) itd.
1941. V. Splitu so zopet črne srajce, s črnimi diušami. črnimi cofi, in črnim za nohti. Nogometaši Hajduka odločijo razpust kluba, dokler časi ne bodo lepši. Zaman obljube, da bodto takoj lahko nastopili v A ligi, zaman mamljeoje z no. vim stadionom. Hajduk je razpuščen.
Do 7. maj®, 1944, Tedaj so se zbirali na osvobojenem Visu skoraii vsi igralci po desetih dnevih prebijanja skozi so-vražnikovje postojanke.
Igrali so vrsto tekem z zavezniškimi enajstericami; višek Pa je bilo na stadionu v Bariju, kjer so se «Beli» spoprijeli z reprezentanco zaveznikov, sestavljeno iz samih znanih profesionalcev in angleških reprezentantov. Izgubili so s 2:7, a se kmalu nato revanžirali: 1:0. S svojim nastopanjem so v inozemstvu hajdukovi igralci pridobili velike zasluge za domovino, o čemer pričajo tudi visoka odlikovanja.
Po vojni Hajduk nadaljuje s svojim delom. Turneja po Avstraliji, osvojitev državnega prvenstva; vedho višjih proti novim čilijem.
HajaiuK je dočakal svojo štiridesetletnico z izvrstnim mo-štvomv .vrednim preteklosti. — Beara, Vukae, Broketa in Matovič »o zaenkrat šts stebri, a V bližnji prihodnjosti se jim bodo pridružili tudi mlajši k«t Mladinič, Senauer.
Sicer pa o zmagoviti’ 'poti Splitčanov govori bolje od vsega tablica, ki smo jo priobčili včeraj, na kateri lahko pretehtate zmage in pore7:' ■ Vsaka beseda je pri tem od-v ec.
KINO
V TBSXl
Rosseiti. Zaprto zaradi poletnep odmora.
Excelsior. 16.30: »Razkošna M1 žarka», G. Brent, J. POW*WLu Nazionale. 16.30: ((Beračeva P. Barbara, S. Barklay, A. N®-
chi.
Fenice. 16.30: ((Obtožnica«. •
L. Padovani, M. Mastroiannt^ Filodrammatico. Zaprto zarž prenovitve.	k
Arcobaleno. 15.00: «Kralj sr»w Chevalier, A. Ducaux.	,
Astra Rojan. 15.30: air,azonka» J. Leslie, J. ctz Alabarda. 15.00:	«Tulsa	ze®
ognja» S. Hayward, R. PreSl Azzurro. 14.00: «V imenu J. Wayne, H. Carey. .
■" •'0: «Po bitki FrlJj
trop**
Garibaldi, 14.30: «ro terloojus J. Wayne, V. Rot»»« P. Dorn, O. Hardy.
Ideale. 15.30: «Vihar na L. Darnell, V. Lacke.
Impero. 15,30: ((Lastovke v U. Spadaro, M. Serato, D. 9 soli.	..
Viale. 14.30: ((Izzivanje zakon G. Montgomery, M. VVindsor. Vittorio Veneto.. 15.00: ((Bazar » rosti». Bratje Marx.
Italija. 14.30: «Gianni in P"101 med cow-boyi».
Kino ob morju. Zaprto zaradi letnega odmora.	y,
Marconi. 16.30: «Otok v goran* Johnson, J. Allyson.	,w j
Massimo. 14.30: «Prvi uporni*” wayne.	.
Novo Cine. 14.30: «Bratci» »• rel, O. Hardy.	t,
Odeon. 14.30: «Crna puč«14*” Hayward. L. Blair.
Radio. 16.00: «K vragu s'av Savona. 14.00 ((Pripovedke T°ma».	nre.
Vittoria. 16.00: ((Dobrodošel _v častiti« a. Fabrizi, L. Carre
se'*
POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.45: «Južnjak S ra».	M
Rojan. 20.45: «Na srebrni rt«1*
E. Flynn, A. Sheridan. ^ F. Severo. 20.45 ((Trdnjava se “j, Skoljet. 20.45: ((Ponos ^ sodki».	^ o
Brccchetta. 20.45: ((Dolgo čaK<
C. Gable, L. Turner.
RADIO
j iieosiovASSft* COJIE TK»T* ČETRTEK 26.7.1951-Oddaja v slovenščini:	,5,3?,
Poročila ob 7.00, 13.30	jjj
23.05 — 7,15 Jutranja Wagner: Uvertura k open hauser». 14.00 Slovenske na1 ^ pojo mešani zbori. 14.30 u .^(t raj do danes. 14,35 Igra y.y0^/i Srečko Zalokar. 18.00 Bee r-^j Serenata v c-molu op. I3- yej(l Tržaškega ozemlja. 18.30	^
zvoki. 19.00 Igra saksofonist .jj ko Dražil. 23.10 Glasba za “ noč.
Oddaja v italijanščini:
11.00 Oddaja za ciaairje.
Prijetne melodije. 13,20 ln*.etSj) zo. 20.00 Napoletanske pesmi- * j Večerni koncert. 21.45	j
plesna glasba, 22.45 Nokturni-
KIiOVESIJA 0
6,15-7.00 Zabaven juti „ , red. 12.00 Slovenske narodne jj mi. 12.40 Zabavna glasba- ^ Želeli ste - poslušajte! 14-1? vi* j
»Ul til KH.51V.U,	-	---	(
valdi: Koncert za godalni onj v a-molu. 15.15 Zabavna s o(», 15.3M6.00 Prenos iz 18.00 Bosanske narodne pes** -jp jo solisti. 18,20 Pogovor s P* ji. 18.30 Igra orkester RaynioJ^ Scott. 19.10 Operna oddaja sp p 20.15 Melodije iz filmov.-21-^ ne v življenju velikih (glasbena oddaja s komentar ft, 22.30 Pesmi in plesi slovensK“'J]8-rodov. 23.30 Slavko Osterc-sična uvertura.
trst i. m
7.45 Jutranja glasba. D-30, of ster modernih ritmov. 12rit‘ retna glasba. 13.25 Orkester ^ mov in pesmi. 14,15 Tu in svetu. 16.45 Spored BBC.
glasbe: Liszt, Liadow,
19.00 Glas Amerike. 19-1® ji.* C. Trenet. 20.58 RadioreviJa^raiii> «En dan kraljevanja« v dveh dejanjih. 22.40 0 jj,!« Broadwaya in Hollyvvooda.
Nočna glasba.
Tit ST II. j i>
7.30 Jutranja glasba. M* sy« vsakega nekaj. 12,00 Noj'1 ,3.!» 12.10 Francoski skladatelji^,,^1 Orke-ster Jankovič, 13.20 pie>-za popoldanski počitek. I":",.!#1; na glasba. 18.00 Glas A ji ' 18.15 Glasbeno predavani®- |jr Vaški motivi. 19.20 Iz oper. 20.00 Koncert violinist* edr la Sancina. 20.20 Glasbena gra. 20.30 Okno v svet. 20.’ , , la glasba. 21.00 Radijski Zdravko Ocvirk: Iz starih časov, \-eseloigra 22.30 pt"Lv ne melodije, 23.CO Nočni " 23.35 Polnočna glasba.
		
Imam prijatelja ln je moj prijatelj I-van Ivanovič Selan, pristna ljubljanska srajca, dasi je bil svoj čas ruski uradnik. Vrag vedi, kaj ga je bilo v mla-dih letih že dijaka tja zaneslo med Moskale. Ali je v napačen vlak sedel ali kali. Potem je ostal kar tam; ne. mara ni imel dovolj rude aa voznino nazaj.,. Ruski policiji se je videl sumljiv, pa so ga vzeli v svojo službo. Tako je prišlo, da je postal prijatelj Ivan Ivanovi^ Se,-lan policijski ^inovnik dvoglavega ruskega orla. Ko so mu pa potekla leta in je dozorel za pokoj, je hitel, da se je s svojo družinico brž vrnil v Ljubljano, zakaj slovensko srce mu navzlic silni daljavi ni nikdar pozabilo domorodnega cvička.
Je pa Ivan Ivanovič časti, vreden gospod. Zlasti skraj-no verodostojen. Hlini sicer lase na glavi, to je res, ki jih nima. Ali sicer bi se ne
zlagal za ves svet. Razen, kadar se zmoti. Zmoti se pa lahko vsakdo.
No. in izza časa gubernij — ime sem pozabil, rasto pa tam fige na drevesih, je rekel, in ne kakor pri nas sredi cestnega prahu — nam je povedal to-le:
«E», je rekel in je potegnil ta svoj «e» kakor krojač potegne nit, «e, bili so čudni časi. Kamor si stopil-čof, veleizdaja! Spred veleizdaja, vzad veleizdaja, skratka: dela čez glavo, komaj za pa-pirosko si imel časa, da si si jo zvil — uspeha pa nič! Kar smo zgrabili, vse se nam je takole pocedilo in izgubilo med prsti in ni kaj ostalo v roki kakor malo smradu.
NaSi višji gospodje, e, hudi, da sO kar piskali. Delili so nam nosove, pa kaj mi pomaga nos, dokler nisem bog in kos iz praznega ništrca ustvariti veleizdajo.
Prišel nam Je v pomoč re-
giment detektivov iz vseh kotov svete Rusije. Toliko je bilo tega cveta, da drug drugega niso poznali. In se je pripetilo, bratci moji, da je v svoji gorečnosti detektiv aretiral detektiva, ker je nosil kravato prepovedane barve, in ju je Sele policijski poročnik seznanil druge, ga z drugim In pojasnil kravato kot policijski priporno-ček in državno inventarično last.
Tako je bilo in policijskega psa smo dobili. Suftl mu je bilo ime, nabavili smo si ga iz inozemstva in milijon je imel bolha. One dni je izhajal v naSem mestu list, Novaja Gazeta se Je imenoval in je bil v hudo spotiko pošteno mislečemu ljudstvu. Zakaj prinašal je pekoče satire na naSo upravo. Pravim vam, bral si jih'in sl rezg-etal smehu in bi bil počil groho-ta, da si smel in da nisi poli. cijski činovnik, zavezan biti ogorčen. Bilo je pa tako pisano, kakor da se vse skupaj
TENDA LALA
NAPISAL FRAN MILČINSKI - FRIDOLIN ŽOLNA
ne godi pri nas, marveč v sosedni državi in da tjakaj men satira. In je bil velik škandal, da Novi Gazeti niti nismo mogli do živega spričo njenega hinavstva. Radi bi zvedeli vsaj pisuna, potem bi nam ga bila že prinesla kaka prilika med škripce, ako ne za to stvar, pa z drugo. Pa sl je izmislil nas Sef in dal Suftiju, da je povohal sumljive članke. Ljubčki moji, kaj se zgodi? Suftl res kar z nosom po tl^h skoz vrata na cesto in za sledom. E, je prišel takrat sv. Nikolaj Čudodelnik v veliko nevarnost, da ga ne a-retirajo. Zakaj Sufti se je, ko je vohal za pisunom, ustavil bas ob njegovem ki-
pu, ob kipu Nikolaja Čudodelnika kraj mosta in je naravnost nanj pokazal z desno zadnjo nogo.
Kolobocija je bila kakor tri dni pred sodnim dnem. Glava mi je brenčala kakor čebelnjak; tak sem bil, če sem se pogledal v zrcalo, nisem vedel, koga vidim: ali sebe ali veleizdajnika ali špijona, samim sebi nismo več zaupali. Zakaj imeli smo že kar slabo vest od obilnih nosov in od neuspehov.
Tedaj se Je pa nenadoma primerilo, da sem po dolgih neplodnih mesecih slednjič vendar dosegel svojo veleiz-dajniško afero in ne le eno, ampak hkrati kar dve — ža-
libog čisto drugače, nego sem mislil in upal.
Kaj se je zgodilo, moja srca? Nekaj strahovitega! Na nezaslišan način je bil žaljen general Kuropatkin, v njegovi osebi pa izročena javnemu zaničevanju voja-Ska sila in z njo vred moč in nedeljiva celokupnost svete Rusije. Veleizdaja po paragrafu! Kar odkril bi se Jt in poklonil — če bi bilo drugače.
Pa je bilo tako, o bratci moji, da ni bil zločesti storilec nihče ne drugi, nego kri moje krvi, meso mojega mesa, Tenda Lala, rodna moja hči. Hvala lepa!
Stara je bila tačas štiri-
najst mesecev — zgodaj je začela! Tehtala je svojih
trinajst kil, dolga je bila pet ln sedemdeset centimetrov, imela je osem zobkov in je pravkar pričenjala oprljemšl se tekati. Govorica ji je bila bolj pida ~ copatam je dejala «pake», čevljem «teke», trobenti «toto» in svojemu — kako bi rekel — prestolu «taSa». Krščena je bila za Metko, pa če si jo vprašal, kako ji je ime in kako se piSe, je povedala po svoje: «Tenda Lala». Tenda namesto Met-ka, Lala namesto Selanova — Tenda Lala, naj jo koklja brcne!
Bilo je 25. maja 19-.. Ta dan bom pomnil, pa če bom star tisoč let. Dopoldne oko. li desete je šla žena s Ten-do Lalo na običajni izpre-hod v Kuropatkinov park. V parku stoji namreč general Kuropatkin, bronast doprsni kip. Olepševalno društvo ga je bilo ob ugod-
ni priliki poceni kupilo na dražbi in ga postavilo tja v senčnati kot. Kakih posebnih namenov s Kuropatkl-nom ni gojilo, in ako bi mu bila ona ugodna prilika prinesla v roke Lažnivega Kljukca ali Pavliho, bi se pa teh dveh eden hladil tam v senci in bi se park nazival po njem in ne po generalu.
Torej v oni kot Je žena rada zahajala s punčko, tam je bilo najmanj prahu in psov. Posadila jo Je na tla ln punčka se je po svoje igrala. Sukala je svojega medvedka, zdaj z njim mahala po tleh, zdaj ga poljubovala. Ali pa je pobirala v lonček kamenčke in z lončkom rožljala. To pa le, kadar ni bilo blizu stražnika. Zakaj stražnik v onem koncu je bil neizprosno natančen. Ka. kor jastreb je prežal, da se ne premakne niti kamenček javne lastnine, tako mi je večkrat pravila žena.
Zdaj, kdor me pozna, mi
bo verjel, da sva z žen®
da vzgojiva J
poštenega, $
rila 'vse, edinko vi. in oblastvom pokorne?®^! na človeške družbe. ^ j tako nežne državljank® , pa ne pričenja pri Sla ,* saj ste pametni, bra'.^ Bogu — ampak tako pri nasprotni plati. je res, je res: Tenda {' Je bila za svojo sta**®!
, kaj Jf,
{U1
.d*1
štirinajst mesecev — zelo snažna. E, ni od staršev je imela 'j pogledu lepe zglede, 0 f naukov pa tudi d dar se ji je torej dejanska potreba, le izpregovorila svoje geslo, mama jo je 0%/ sebi in jo odpela in 1 ir Lala je storila, kar ^ st^ leval stan in se je	f*
riti v enakih okolnos* y vsega skupaj ni bilo v ,,’^j go kolikor ptiček Zato tudi ni nič pohUJ-če o tem govorim.
sit*
(Nadaljevanje
_	Poštm predal 502. — UPKAVA: ULICA SV. KRANCISKA
st. 73-38. OGLASI: od MO •1Š’tn od' 15 - 18. -"Tel. 73-38 Čerie oglasov. Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 60. finančno-
1 <;o d"1.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTtiCCHl St. b. III. nad. - Telelon Stev, 93-808 in 94-b38. št 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: 0d 8(30 - 12 In od 15 - 18. - Tel. 73-38 Cene ogli -
si. zu.	leieiuuana ^„Dravnl 100 0-..,“,,. 90 ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca	za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAVPRENKO - Sa ^Tržaški tiskarski zavod - Podmž.: Gorica. Ul S. PeMico Ml.. Tel. 11-32 Koper. Ul. Battlstl 301a-I. Tel 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, mesečno I50 Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tlsK Ljubllana, TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO