Štev. 251
TRST, sobota IO, septembra ISiO.
- IZHAJA VSAK DAN
tadl ab nedeljah in praznikih ah 6., ah panadaljklti ah 9. ijatraj.
P*sanične ite*. se prodajajo po 3 nvč. (6 3tot.) v mnogih tooAkaraah v Trstu is okolici, Gorici, Kranju. Št. Petru, P- ^.ojci, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-> .i, DorDbergu itd. Zastarele Iter. po 5 nvč. (10 stot.). 0>«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 t -iona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po I st mm, o - nrinice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -sialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 atot. beseda, naj-3-: aj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava , iinoati". — Plačuje se izključno la upravi „Edinosti". ===== Pišljivo in utoiljivn v Trstu. =====
epiNosr
Glasilo polititnaga društva „Kdiaost* za Primorsko.
T •iimttti je meil
ćaj XXX
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročba brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
IkNfelaa na ned«ljsk« lztanj« „KDINOSTI" stane: it o«lo let« Krem 5*9«, sa pol let« Krom 3-eO.
Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranko -
vana pisma aa na aprejemajo In rakapial ae ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulici Glorgla Galattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost' vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■« r-	Giorgio Galatti štev. 18. ________
PoStno-hranllnRnl račun it 841652. TELEFOM li 11-57.
BRZOdfll/NE UESTI.
Kongres poljskih tehnikov.
LVOV 9. V krasno odičeni dvorani tukajšnje politehnike je bil danes v navzočnosti namestnika otvorjen kongres poljskih tehnikov. Ko se je konstituiralo predsedstvo, je bilo predavanje o vodnjih gradnjah in uravnavah v Galiciji.
Slučaj italijanskega poslanika.
CARIGRAD 9. Preiskava glede dogodka z italijanskim poslanikom markis Imperializem je končana. — „Jeni Gazzetta" objavlja poročilo, ki se opira očividno na podatke porte in ki zanika trditve, da je številno občinstvo psovalo Evropejce. Samo en in- j dividum, ki je bil spoznan kakor špijon re-\ žim v lidizu, je skušal občinstvo nahuj-! skati.
Ruska mornarica v Črnem morju.
PETROGRAD 9. V soboto odpotuje minister mornarice na Črno morje, kjer si ogleda luke in utrdbe pri Sebastopolu in Nikolajevu. To potovanje je baje v zvezi z gradnjo štirih „dreadnoughtov". ki se jih zgradi za Črno morje.
Ruska eskadra na Reki.
REKA 9. Ruska eskadra z velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem je danes po-poludne dospela semkaj in je bila pozdravljena z 21 streli. Veliki knez odpotuje zvečer preko Dunaja v Petrograd. Eskadra odpotuje že danes preko Gibraltarja v baltiško morje.
Iz Srbije,
BELIGRAD 9. Popolnoma neresnično je poročilo nekega inozemskega lista, češ, da je ruska vlada odklonila vsprejem ministra za unanje stvari Milovanovića ter predsednika skupščine in drugih radikalnih voditeljev, ki so imeli baje poročati o političnem položaju na Balkanu in v Srbiji. Prav tako ne odgovarja resnici, da je minister-ska kriza resneja nego je bila začetkoma, da sta Pašić in Milovanović postala v kabinetu nemožna in da je ruski odposlanec priporočal kralju, naj odpusti sedanji kabinet. Te vesti pa imajo znak izmišljotine, ker je ministerska kriza postavljena z dnevnega reda in ruskega odposlanca* sedaj v Belem-gradu, radi česar ga ni mogel kralj vspre-jeti. Tudi vesti, da se namerava kralj odpovedati in na novo urediti vprašanje presto-lonasledstva ne odgovarjajo resnici.
Turčija.
CERIGRAD 9. „ Tanin" je priobčil poročilo nekega bolgarskega lista, češ, da se povodom turških jesenskih vojaških vaj se-staneta ob meji sultan in bolgarski car.
Turki bojkotirajo krečansko blago.
ATENE 9. Neka vest iz Soluna javlja, | da je bojkotni odbor proglasil bojkot proti! blagu prihajajočem s Krete. Bojkot blaga si Krete je napravil tukaj velik utis.
Grška.
ATENE 8. Krečani Mihalidakis, Kondu-ros in Papamestorakis niso vsprejeli izvolitve v grško narodno skupščino.
Z bruseljske razstave.
BRUSELJ 9. Od 26.000 razstavljavcev jih je predloženih za nagrade 20.131. — V kratkem bi imele pričeti razprave zaradi škode provzročene po požarju, ali ker so členi trgovinskega sodišča, pred katerim bi se vršile razprave, delničarji razstavne uprave, se je sodišče proglasilo inkompetentnim in razprave se bodo vršile pred najvišim kasa-cijskim sodiščem.
Aviatika.
1SSY LES MOLINEAUX 9. Aviatik Cha-vez je dosegel s svojim monoplanom viso-čino 2680 metrov in je s tem dosegel svetovni rekord za visočino.
Povodenj na Moravskem.
BRNO 9. Cesar je daroval 40.000 K za prebivalstvo, prizadeto od povodnji. Namestnik in deželni glavar se nahajata v poplavljenem ozemlju.
BRNO 9. Ob Moravi ležeči mestni deli v Kromerižu so poplavljeni. Tja je odšlo sto mož pehote s tremi častniki. V Ogrski Ostri postaja položaj vedno bolj kritičen. Morava je že poplavala obrambene nasipe. Na tisoče ljudi je brez strehe. — V Kunovici je 800 oseb brez strehe. Mesto Hulejn je skoraj popolnoma pod vodo, mnogo poslopij je močno poškodovanih, tako, da se utegnejo zrušiti.
V Moravski Beli cerkvi je voda razdejala ob Bečvi okrajna uravnavna dela. — V holešavskem okraju je povodenj odnesla vse mostove in brvi.
OPAVA 9. Vesti iz prusko-šlezijskih obmejnih krajev javljajo velike poplave. Od nemške Pavlovice (avstr. Šlezija) do Kro-schendorfa (pruska Šlezija) je vse pod vodo. Blizu šlezijskega Neustadta sta se podrli dve hiši. Ena ženska je utonila.
DUNAJ 9. Dunajski mestni svet je na predlog župana podaril 10.000 K za prebivalce na Moravskem, prizadete od povodnji.
OPAVA 9. Deželni predsednik grof Coudenhove je včeraj obiskal poplavljene kraje in si ogledal škodo, ki jo je napravila povodenj.
OPAVA 9. Povodenj je napravila v Freudenthalskem in Jagerndorfskem okraju veliko škodo na poljskih pridelkih. Letina krompirja je skoraj popolnoma uničena. — Včeraj popoludne se je nekoliko zjasnilo, a kmalu je začelo zopet deževati.
OPAVA 9. Danes je dež skoraj popolnoma ponehal. V Kunovici so vode že odtekle. Predmestje v Ogrski Ostri, kamor je voda prodrla potem, ko je poplavila nasipe, je še pod vodo. Pijonirji stavljajo podpore poškodovanim hišam. Iz godniškega okraja poročajo, da je Morava sicer izstopila, vendar ni napravila nikake škode. — Trpela so le polja in travniki. Vode odtekajo.
OLOMUC 9. Nadškof dr. Bauer je podaril za ponesrečence 10.000 K.
Kuga v Odesi.
PETROGRAD 9. Glavni zdravstveni nadzornik, ki vodi odredbe za pobijanje kuge, je brzojavil ministrstvu za notranje stvari. Na vseh ladjah, ki odhajajo iz Odese, se uničuje podgane. Potniki in moštvo se pred odhodom ladij zdravstveno preišče. Na
PODLISTEK.
Kleopatra.
Zgodovinska slika. — Spisal Ivo T r o š t.
Trije nočni obiskovalci se bližajo kakor sinoči mavzoleju kraljice Kleopatre. Črnca ni žnjimi, toda ne daleč od njih se pomika močna vojaška straža. Ta bi bila na Ijubav-nem sestanku Oktavijana augusta s kraljico popolnoma odveč. Kaj namerava žnjo oholi imperator? Mavzolej je itak zastražen in Kleopatra kakor ptica v kletki. Ali se boji nje pristašev iz gorenjega in srednjega Egipta? Morda.
Mrk mu je pogled, le redke njegove besede. Ali se hoče morda šiloma polastiti kraljičine osebe in njenih dražesti, ki je že mrlo za njimi toliko moških src? Neumnost. Tega mu ni treba.
Palme šepečejo tiho povest o davnih letih, povest o faraonih, o kraljičini, ki je iz vode otela dečka v zasmoljenem jerbaščku.
Palme šepečejo odgovore vprašujočih sfing Vrt okolu mavzoleja molči, sfinge molče, noč molči, mesec se smeje. Kakor mačke se bližajo rimski vojaki. Vrata v mavzolej so se že zaprla za — dragimi po-setniki. Pri uhodu jih je čakal črnec, ukre-sal bakljo in jim posvetil. Imperator je nekaj pošepnil prvi straži. Poldivji Arabec je pokazal za njim — jezik, položil nanj dva
prsta, znamenje, da ga ume in tudi zna molčati.
Nocoj niso obiskali sarkofagov z mumijami Antonija in Cezarijona. Mudilo se jim je naravnost v sprejemno in obenem slavnostno dvorano. Pred uhodom jih je čakala — Patha, užaljena egipčanska prošlost in slava. Molče jim je pokazala, kje biva kraljica in se potem pomikala za njimi kakor senca. Njene oči so jih spremljale tako kakor spremlja tiger svojo žrtev, a Patha je — jokala.
Stara Egipčanka Patha, vzgojena na
1 ptolomejskem dvoru, kraljičina spremljevalka, ve vse, kaj se zgodi še nocoj. Njeno bistro oko je opazilo vse, njeno sovraštvo do Rimljanov jo vodi tako zanesljivo, da zasleduje slehrni njihov korak. Obvestila je že kraljico o izdajstvu, ki je snuje Oktavijan, hoteč se polastiti osebe kraljice Kleopatre, jo sramotno zapreti in potem peljati privezano za svoj voz v Rim, v tisti Rim, kjer jo je Cezar slavnostno sprejel kakor zaveznico in vladarico. Sedaj naj bi kakor robinja s svojimi otroki, ki so tudi rimljanska kri, poveličevala slavo svojega zmagovalca.
Patha, stara vedeževalka ve vse, ve tudi, da se to ne sme zgoditi. Ako tudi kraljica pogine in ona žnjo, Egipet ne sme doživeti te sramote.
In ona, kraljica Kleopatra, meni, da zmaguje ošabnega Rimljana, kakor je že dva. Res, do tretjega gre rado. A to za njo
odeškem kolodvoru nadzorujejo zdravniki vse vlade pred odhodom. V vseh prostorih kolodvora in skladišče se zastruplja podgane.
Legar v Bruselju.
BRUSELJ 9. V delavskih delih mesta je mnogo oseb obolelo na legarju. V bolnišnici se nahaja že sto bolnikov, od katerih sta umrla dva.
Kolera.
RIM 8. V zadnjih 24 urah je v Apuliji na novo obolelo na koleri 11 oseb, 6 jih je pa umrlo.
RIM 9. V zadnjih 24 urah je v Apuliji obolelo na koleri 18 oseb, 11 jih je pa umrlo.
CARIGRAD 9. V erzerumskem vilajetu so na novo obolele štiri osebe, od teh sta dve umrli.
FREIBURG 9, Na nekem parniku, ki je dospel s premogom iz Hamburga, so konstatirali kolero. Ukrenjena so vse previdnostne odredbe.
BUDIMPEŠTA 9. Ministerstvo za notranje stvari je priobčilo komunike, ki pravi, da je v zadnjih tednih na Ogrskem umrlo za kolero le 5 oseb.
Ugroženi kraji leže sicer vsi ob Donavi, vendar so se pojavili slučaji kolere na drugih krajih. — Kraji so večinoma tako narazen, da ni med slučaji kolere nikake zveze.
POREČ 9. Glede sumljivega slučaja kolere v Soviščini, o katerem so poročali listi, je bakteriologična preiskava podala negativen rezultat.
San Sebastian 9. Danes je dospel semkaj ministerski predsednik Cavalejas.
Kaiserlautern 9. Danes zjutraj je umrl špirski škof dr. Busch.
Bukarešt 9. Zrušila se je neka nova stavba. Izpod razvalin so izvlekli 12 ranjen-cen in tri mrtve. — Enega delavca pogrešajo.
London 9. Earl of Rosebery je odpotoval na čelu specijelne misije na Dunaj, da prijavi nastop na vlado kralja Jurja.
Stoletnica mgKslKanske neodvisnosti.
Dne 16. septembra praznuje Meksika stoletnico svoje neodvisnosti, ko se je odtrgala od španskega gospodstva. V proslavo stoletnice tega dogodka, ki ga praznujejo letos tudi druge latinske republike Amerike, napravi meksikanski konzul v Trstu, profesor g. Jose Smerdou dne 15. t. m. v kazinu državnih uradnikov lepo slavnost, s koncertom in jako izbranim programom. Na programu tega koncerta bosta med drugimi sodelovala odlična tržaška umetnika g. Cesare Borizon in njegova sestra Blanca Borison. Hčerka konzula g. Smer-dcu-a, g. Laura Smerdou bo deklamirala Juan de Dios Peza-vo: „Patria", g. Gilberto Crespi, sin meksikanskega poslanca na Dunaju bo imel slavnosti primeren nagovor, a zaključek slavnosti bo tvorilo odpevanje meksikanske narodne himne, ki jo bo od-pevala skupina meksikanskih gospodičen. Konzul in njegova soproga sta povabila na to slavnost načelnike oblastnij in mnoge
odlične rodbine iz mesta. — Neodvisnost Nove Španije, katero tvori današnja meksi-kanska republika, se je izvršila na zelo in-teresanten način. V prvih jutranjih urah 16. septembra leta 1810 je Mihael Hidalgo, župnik v mali vasici Dolores v sredi nočne tišine dal zvoniti zvon svoje stare cerkvice kakor k maši. — Njegovi verniki so kljubu pozni uri sledili pozivu svojega pastirja.
Ta je tedaj v cerkvi ia pri medli svetlobi gorečih sveč izpred oltarja izrekel prvi patrijotičen klic za neodvisnost. Spustil je historično znani „Grito de Dolores" (Krik bolečin).
Hidalgo je vzel cerkveno zastavo s sliko Marije device Guadelupske, meksikanske deželne zaščitnice in je s tem začel svojo veliko epopejo. Ob zori onega 16. septembra se je dvignila prva četa ustašev z župnikom Hidalgo na čelu iz svoje vasi.
Na pohodu proti glavnemu mestu je naraslo število ustašev na 100.000 glav. Hidalgo je bil pozneje ujet in naslednje leto, dne 30. julija v Chihnahni ustreljen. Sledil je na to deset let trajajoč boj, dokler je bila konečno dosežena neodvisnost Mek-sike.
Pod varstvom častivrednega in slavnega generala Porfirio Diaza, ki je že več ko 34 let predsednik republike, in ki bo tudi dne 15. septembra t. 1. slavil svojo osemdesetletnico, je Meksika brezdvomno stopila v versto civiliziranih držav. Dežela uživa mir, je v stalnem napredku in ima pred seboj sijajno bodočnost.
Meksikansko ljudstvo bo z veliko radostjo praznovalo dne 16. septembra prvo stoletnico svoje neodvisnosti. V vseh mestih republike, posebno pa v glavnem mestu, j katero je že Humboldt imenoval mesto j palač in ki šteje danes 500.000 prebivalcev, bo tekom tega meseca otvorjenih mnogo javnih zgradb, kakor šol, zavodov, zavetišč za humanitarne namene itd. Vršile se bodo o tej priliki velike slavnosti, katerih se bodo vdeležili poslaniki in nalašč v ta namen poslani odposlanci vseh držav. Našo monarhijo bo pri teh slavnosti zastopal grof Maksimiljan Hadich pl. Futak, kakor poseben odposlanec in pooblaščen minister.
Razne države so poklonile meksikanski republiki o tej priliki razne darove.
Dnevne n<mce»
Otvoritev „Slov. Doma" v St. Ilj«.
V nedeljo je „Slov. Straža" otvorila t St. Ilju na Štajerskem „Slovenski Dom". Udeležba je bila ogromna. — Došlo je mnog* naroda iz Spodnje Štajerske in tudi iz Kranjske. Prišlo Je v St. Ilj tudi mnogo Nemcev iz Špodnje Štajerske, da bi motili slavnost, ali vsi poskusi so bili zaman. — Na slovenski strani je bil vzoren red.
Štajerski deželni zbor. Kakor poročajo iz Gradca, se vrše pri tamošnjem na-mestništvu pogajanja zaradi opustitve slov. obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Pogajanja so pričela v torek, slov. poslance zastopa dr. Korošec.
Madjarščina v srbski armadi. — Iz Belegagrada poročajo „Pester Lloydu", da so dobili častniki posadke v Belemgradu in
ni zapisano v zvezdah. In Patha ve, kaj je zapisano gori.
Posetniki so stopili v dvorano kakor sinoči. Bila je razsvetljena, toda prazna. V rimljansko nošo oblečena devica je sprejela goste in naznanila imperatorju v latinskem jeziku, da kraljica želi govoriti žnjim sama in ga pričakuje v sosednji stanici. Oktavijan je pokimal tovarišema, naj počakata, toda oprezno, sam pa je stopil za devico. Tudi Kleopatra ga je čakala v obleki rimskih gospa in sprejela z vso možno pazljivostjo. Imperator kakor da ne vidi te premembe. Obraz se mu ni premenil niti za trenutek. Vsaka poteza, vsaka brazgotina je ostala kakor iz usnja. Oko mu je zrlo nepremično v kraljico.
„Zvijača za zvijačo !" si je mislil in v mislih stokrat blagroval včerajšnji trenutek
v šatoru, ki je bil toli srečen, da mu je sprožil zlato misel, iz misli pa načrt, ki ga je imel jasno zasnovanega pred seboj. Zato se ni bal, da ga zmore ona. Najraje bi bil celo čestital svoji nasprotnici: „Igraš pa dobro, ti mrzla kača. Ko bi mi le ne tekla po žilah kri zrelega moža, pa bi pozabil na svojo starost in menil, da imam pred seboj devojko negodnih let, ki jo je premotil trenutek strasti, da je pozabila vse ozire, vso sedanjost in se brez volje vrgla meni v naročje."
„Zmaga za zmago!"
Kraljica je bila nad vse dražestna v rimljanski noši. Halja iz najfinejše tkanine
se je spuščala v bogatih ohlapnih gubak od zlatega pasu navzdol in se vila v slikovitih nijansah navzgor, izdajajoča krasne oblike orijentalske lepote.
„Zdrava kraljica!"
„Salve, auguste! Srečna, presrečna, da Te gledajo moje oči."
„Važno željo Ti imam razodeti kraljica. Ko si me včeraj osrečila s svojim posetom, se mi je rodila misel, in še sedaj blagrujem trenutek, da nisem tačas mislih kaj dru-zega.*
„Govori, božanstveni auguste! Vse dosežeš, kar morem storiti za-te. Nikdar ne bom mogla dovolj zahvaliti bogov, da so mi naklonili ta večer."
Oktavijanu so ugajale te besede. To je bila voda na njegov mlin. Zato je rekel: „Dovoli, regina, danadaljem: Nas Rimljane primerjate radi volkovom, ki vedno žro, pa so vedno lačni; jaz pa si štejem nocoj v srečo, da morem samega sebe primerjati volku, ki bi vedno gledal tvoje čare in miline, a bi se jih nikdar ne nagledal."
Ko bi kraljica ne bila že od nekdaj zaljubljena v zrr.agovitost svoje lepote in bi ji tudi danes tako zelo ne laskale impera-torjeve besede, bi bila prav lahko spoznala, da se laskanje prav slabo podaja starika-vemu licu Oktavijana augusta. Videla pa ni nič in vsa srečna je poslušala starega lisjaka, misleča, da čuje obnorelega zaljubljenca.
(ZvrŠctek pride.)
Stran Ji
>hjDil\iJ6i* št. -Žhl.
Valjevu ukaz, naj se tekom enega leta nauče madjarskega jezika toliko, da se bodo mogli v tem jeziku z Madjari porazu-meti. Ta ukaz je bil razglašen zaupno.
Istrski deželni zbor. Vlada je nameravala sklicati istrski deželni zbor že za 15. t. m. ali z ozirom na bližnjo vinsko trgatev je deželni odbor zaprosil, da se zasedanje otvori še le začetkom oktobra in bo trajalo štiri tedne. Ker je delovanje odbora za narodnostno pomirjenje zapelo, se bo deželni Trstu. Drugo šolsko zbor bavil izključno z gospodarskimi vpra- glasbeni šoli se sanji dežele. Na programu bodočega zase- ■ meseca oktobra danje se nahaja tudi točka: perski razstavi.
ki so že dovršile I. letnik, se vrši vpiso-	našnji številki preklicati
vanje v II. letnik tudi od danes naprej do	dati resnico, zadnjega septembra ; zglašajo se pa lahko In ta mož je bil dr. Josip Mand i Ć. tudi pismeno
Podružnica
uljudno vabi
Odbor „Trgovsko-izobr. društva".
„Glasbene Matice" v
leto v podružnični prične z začetkom t. 1. Vpisovanje se vrši v Pripomoč ko- 1 soboto 24. sept. in v sredo 28. sept., oba-'krat od 3. do 5. ure pop. in v nedeljo 25.
Redni pone-
svoje laži in pove- delle Acque št. 18 svojo restavracijo pod imenom „K zlatemu jelenu".
Učiteljsko društvo sežanskega okr. Prečitavši poročilo o naši nedeljski slavno- ; zboruje v četrtek dne 15. t. m. ob 10. uri Opozarjamo cenj. roditelje na važnost sti v ponedeljski številki „Piccola", je on jn pol predp. v Sesljanu. tega tečaja!	takoj poslal popravek, ki obsega nič manje Na dnevnem redu bo poleg običajnega
K vpisovanju uljudno vabi _	nego trinajst „ni res".	nadaljevanje referata :
„Piccolo" je namreč v svojem poročilu povdarjal, da so šli puljski Hrvatje po me-
poroča to-
Češko-nemška pogajanja. Z Dunaja	sept. od 10. do 12. ure dopoiudne.
9: Ministerski predsednik baron Bienerth	pouk v vseh predmetih se prične v
je vsprejel včeraj dopoiudne načelnika nem-	deljek 3. oktobra 1010. stranke na Češkem, poslanca
Učni predmeti: I. glasbena teorija I. in j II. letnik. 2. klavir I—VIII. letnik. 3. violina, je 4. solo-petje. 5. deški in dekliški zbor.
Uvede se pa tudi eventuelno pouk v nekaterih drugih glasbenih predmetih, ako se oglasi zadostno število gojencev.
Pogoji vsprejema: stariši gojencev mo-blamaža! — Opozarjamo j raJ*° hiti člani podružnice z mesečnim pri-naše današnje poročilo spevkom 60 st. Ukovina za klavir in violino
4 K mesečno, za solo-petje 6—8 K mesečno, za glasbeno teorijo in deški ali dekliški zbor pa K za pol leta. Vpisnina za vsakega učenca 2 K. V vsakem predmetu je pouk dvakrat na teden. Gojenci, ki želijo, da se jim čas pouka podaljša, plačajo primerno višjo ukovnino. Revne, nadarjene in marljive gojence oprosti lahko odbor plačevanja ukovine popolnoma ali deloma.
Podrobnosti se naznanijo še pravočasno
Šolsko vodstvo.
ške agrarne Kriitznerja.
Avstrijski katoliški shod. Včeraj pričel t Inomostu sedmi avstrijski katoliški shod.	_
Domače vesti,
„Piccolova"
cenj. čitatelje na
.Izpred sodišča", iz katerega bodo izvedeli za vspeh resnice nasproti „Piccolovim" lažem o slavnosti N. D. O. minole nedelje !
Prepovedana italijanska dirka. —
Goriško okrajno glavarstvo je torej prepovedalo tudi za prihodnjo nedeljo nameravano italijansko dirko. Ker je bila prepovedana slovenska dirka, tudi ni bilo možno drugo pričakovati. S tem vidijo Italijani najbolje, da se bič, ki ga kličejo nad nas, v Edinosti" obrača ravno tako proti njim, kakor proti nam. Ako ovirajo v prostem gibanju nas, ovirajo s tem tudi sebe. Drugega sredstva pač nif da bi se Italijanom povsem jasno dokazalo, da, ako oni nam ne puste živeti, tudi mi njim ne bomo pustili. Ali pri tem bodo oni vedno na slabšem. Mi Slovenci moremo lepo napraviti kako dirko, ne da bi pri tem zadeli kak kraj, ki bi le od daleč dišal po italijanstvu, a Italijani se ne morejo zganiti izven mestnih zidov, ne da bi šli preko slovenskega ozemlja. Ti ljudje so naravnost pobesneli, ako vsega tega ne vidijo. Kaj pa za pravo mislijo ? Ali menijo, da imajo res posla s „ščavi" ?
Italijan; bi ne mogli prirediti dirke, ne da bi pri tem šli preko slovenskega ozemlja, j pri nekim
i pri ura/ju
in meščanska de- j uf°- 9m kliška šola (ul. S. Giorgio 6). Šolsko leto 1910—1911 prične dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj. Upisovanje novo vstopivših učenk se bo vršilo dne 17. t. m. od 9. do 12. v ravnateljski pisarni (ul. S. Giorgio 6). — Učenke naj pridejo v spremstvu svojih roditeljev ozir. njihovih namestnikov in naj prinesejo seboj rojstni ali krstni list, spri-ročevalo o cepljenju kožic in o zdravih očeh, one viših razredov tudi tozadevno spričevalo.
Upisovanja za vsprejem v meščansko šolo se bodo vršila tudi 17. t. m. od 9. do 12. ure opoludne. Učenke naj prinesajo seboj zadnje šolsko spričevalo. One učenke, ki bi hotele vstopiti v drugi ali tretji razred, ki pa nimajo spričevala I. ozir. II. meščanske šole, izvršenega z dobrim vspe hom, bodo morale napraviti vsprejemni izpit, za kateri treba položiti pristojbino 12 kron.
Zopet zaplemba! Današnjo številko glasila NDO., „Narodnega Delavca", je zopet zaplenilo državno pravdništvo. Zaplenjen je precejšnji del uvodnega članka in skoraj
ves dopis iz Materije: vlada". ~
zaplemba „Narodnega Delavca" '
a nam bi bilo to prav lahko.
C. kr. ljudska in meščanska
Tržaška mala kronika.
Tatvina v Svetem. — Aretacija v Trstu. Petru Kovačič, posestniku v Svetem pri Komnu, je nedavno temu zgorela hiša in sedaj gradi novo na prejšnjem mestu. Med delavci, ki delajo na gradnji, je bil tudi neki Kari Pipan, star 28 let, tudi iz Svetega. Isti je spal skupaj s Kovačičevim sinom na svislih. Predvčerajšnjem zjutraj, ko je Kovačičev Ivan že ustal in odšel, je Pipan, ki je brskal po svislih, našel pod nekim kamnom zaboj. Odprl ga je in našel v njem znesek 150. kron. Prilastil si ga je in zbežal v Trst. Čim je prišel sem, si je starinarju nabavil celo obleko, Albrizio v ul. S. Sebastiano pa je Kovačičev sin izvedel za tatvino, je tudi prišel v Trst iskat Pipana. Slednjič ga je našel v gostilni „Al canti-none" v ul. Crosada, kjer je veselo popival. Poklical je takoj redarja, ki je tata aretiral. Pri njem so našli še znesek K 77 48, katere so povrnili oškodovancu. Tat je tatvino priznal.
Romanje čevljev. Schrenkart, stanujoč v med svojim bivanjem ljudskem prenočišču v Včeraj zjutraj, ko je hotel vstati, je konstatiraj da njegovih čevljev, ki jih je pustil pred posteljo, ni bilo več. Obul je druge in se podal proti postaji. Ko je šel po
nadaljevanje
Žena v kulturnem razvoju, varišica F. Živec.
Vse svoje člane kakor tudi bližnje stanovske sosede vabi uljudno na obilno vdeležbo	odbor.
Št. Jakobška Čitalnica opozarja gg. pevce in pevke na izredno pevsko vajo, ki se vrši danes (sobota) točno ob 8. in pol zvečer. Ker imamo 18. t. m. koncert naj nihče ne zamudi teh vaj.
Tržaška gžetiaflišča. POUTEAMA ROSSETTl. — Danes Sardouva drama „Tosca"; protagonistinja
stu potrtimi, žalostnimi obrazi (aspetto de-solato), a v svojem popravku j^ dr. Mandić trdil, da to „ni res" — marveč, da „je res, da so šli veselja sijajočih obrazov", ker so prišli med svojce. Dalje je „Piccolo" trdil, da je iz Pule došlo komaj 152 izletnikov, vštevši ženske in otroke, a dr. Mandić je povdarjal, da je bilo vseh izletnikov 412. Glede „Piccolove" trditve, da je bilo v sprevodu „morda kakih 800 oseb", je pa dr. j Mandić povdarjal, „da jih je bilo preko 4000".
Seveda ni dr. Mandić izgubljal časa, ,„ , ,	. A .
temveč je takoj v ponedeljek, ko je prečital M>im Aguglia - Jutri v nedeljo igrokaz omenjeno lažnjivo poročilo, poslal „Piccolu" »Ma,'a .	Capuano, v katerem
svoj popravek na podlagi § 19 tiskovnega Ima Mimi Aguglia eno svojih najboljs.h vlog. zakona.
Na to je dr. Mandić čakal dva dni — kakor to veleva tiskovni zakon —, in sicer v torek 6. in v sredo 7. t. m., da „Piccolo" priobči poslani mu popravek. Ko pa „Piccolo" niti v sredo, dne 7. t. m. ni priobčil popravka, je dr. Mandić takoj vložil tožbo proti „Piccolu".
In včeraj se je pri okrajnem sodniku Comel-ju vršila tozadevna razprava.
Nar. del. organizacija«,
Godbeni odsek NDO. pri Sv. Jakobu. Podpisani naznanja vsem tovarišem sodelujočim članom, da bo danes zvečer ob navadni uri godbena vaja za teorijo v društvenih prostorih NDO. pri Sv. Jakobu. Obenem opozarja vse one tovariše, ki so že izvežbani v teoriji, da se nemudoma
„Piccolo", oziroma njegovega odgovor-1 vPjšejo v ta odsek, kajti se ta mesec na-nega urednika g. Julija Ceslri, je zastopal	godala (ms rumente) in moramo
„Piccolov" glavni urednik dr. Prezioso, do- vedetI!. kollko godal je treba naročiti Na čim je dr.a Mandića, kakor predsednika	nu
tržaške N. D. O. zastopal odvetnik dr. Fr. Brnčić.
Dr. Prezioso je skušal najprej
liko, kolikor mu bo godal na razpolago. Ob ; tej priliki se prosi tudi, da se udeleže te opore- vaic tudi vsi tovariši odborniki in namest-
m!1p«	"tti i i fit/^i nrflnna caia
kati, da dr\~Mandić nfbiT*upravičen poslati "iki> te/ P° ko"čani tudi izredne seje.
dr. Brnčić je takoj do- KeI sf ^ na tej seji sklepalo o jako - J Mandić vaznih zadevah — glede društvene godbe —, ' se prosi, naj nihče ne manjka !
R. P r e g a r c,
Pivovamar Henrik Ingolsteinu, se je v Trstu nastanil v ul. Gaspare Gozzi.
i
prvem vrtu na onem trgu, je videl človeka, razreda': spečega na eni klopi, ki je imel na nogah j njegove čevlje. Dal ga je aretirati. Dotičnik je bil 18-letni mornar Amedej Bratina. — Poslednji je tajil, da bi bil ukradel čevlje.
Aretirana je bila sinoči pri neki zloglasni ženski v ulici Ombrelle št. 6, neka Tereza U. iz Štanjela na Krasu, ki je pobegnila od svojih roditeljev.
Aretacije radi nedeljskih dogodkov.
Mihtanstična straho- j Včera| so 5ije zopet radi nedeljskih ;dogod-
V^e"enLum(eseCU tret]a kov, radi razbijanja šip, demoliranja kavarne „Minerva" itd, aretirane štiri
Rodoljubi Sv. Ivana! Jutri, 11. t. m.1 osebe. — Dosedaj slavi naš in Vaš „Sokol" obletnico svojega: oseb.
je aretiranih skupno 30
I. nastopa. Ob tej priliki bomo imeli v svoji sredi mnogo dragih gostov z Goriške, z mesta in ostale okolice.
Podpisani odbor je ukrenil vse potrebno, da jih sprejme dostojno. Na vas, rodoljubi pa stoji, da se vsprejem spremeni v pravo manifestacijo ljubezni in bratstva. Vabimo vas, torej, da se vdeležite vsprejema milih bratov in gostov in da okitite svoje hiše z zastavami tako, da bo Sv. Ivan pokazal svoje pravo lice ! Shajališče : Narodni dom ob 1 in pol pop.
Slavrfbsti „Vrdeljskega Sokola" 11.
t. m. se nadalje vdeleži korporativno „Sokol" iz Prvačine.
Kolesarji društva „Balkan" pridejo v kroju.
Odbor „Vrdeljskega Sokola" je povodom slavnosti 11. t. m. sklenil: a) da kolekuje vse vstopnice z narodnim kole-kom ; b) da sprejme „Sokola" s Prvačine in z Opčin in druga bratska društva gorenje okolice pod vrdeljskim kolodvorom ; c) da se bo vršil vsprejem „Tržaškega Sokola" in drugih bratskih društev v Bo-schettu in č) da bo dovolil pobirati prispevke le onim društvom, katerih zaupniki se bodo obrnili do enega ali druzega odbornika za tozadevno privoljenje.
Toliko na znanje bratskim društvom in dragim gostom.
Trgovski tečaj za gospodične se prične dne 1. oktobra. Vpisuje se vsaki daa pri g. Detel-u v „Trgovsko-obrtni zadrugi", ul. S. Francesco 2. Za gospice,
Samomor. V četrtek je prišel iz Gradca v Trst neki Ladislav Drvota, trgovski agent iz Prage. Zvečer je šel ven iz mesta in se je v neki hosti ustrelil z revolverjem, prvo kroglo si je pognal v sence, drugo pa v obližje srca.
Koledar in vreme. Danes: Nikolaj Tol. sp. — Jutri: 17. ned. po Bink. Ime Marije.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 24" Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska
Semtertja oblačno. — Zmerni vetrovi. Temperatura mila. V začetku lepo, potem polagano motno.
rečeni popravek, a kazal, da je bil ravno dr. Josip kakor predsednik tržaške N. D. O., ki je bila edina prirediteljica izleta in vse slavnosti, na podlagi društv. pravil N. D. O. edini opravičenposlati rečeni popravek.
Ko je na to priznal legitimnost popravka, je dr. Prezioso skušal pobijati opravičenost popravka samega, češ, da ne vsebuje le dejanskih popravkov, temveč tudi presojevanja.
Tako je hotel trditi glede obrazov hrvatskih gostov, češ, da „Piccolo" je rekel, da so bili ti obrazi „žalostni", a popravkar trdi, da so bili „veseli". To da je presoje-vanje z lastnega stališča. Ravno tako glede števila gostov in števila voda.
Dr. Brnčić ga je pa zavrnil, češ, da v popravku ni pač nikacega presojevanja, ampak le dejanski popravek presojevanja „Piccolovega" : če je „Piccolo" rekel, da so bili obrazi došlih gostov žalostni, trdimo mi nasproti tej trditvi, da so bili ti obrazi veseli, radostni. Ravno tako glede števila.
Sicer pa — je dejal dr. Brnčič — ni tu g. sodnik poklican, da razsodi, obraze, da so imeli gostje iz Pule; on ima razsoditi le o dejstvu, da Ii je to dejanski popravek ali ne.
Na to je dr. Brnčić prečital točko za točko ves popravek, ki ga je dr. Josip Mandić poslal „Piccolu" in dokazal, da vse točke — 13 njih na številu — vsebujejo juridično le dejanske popravke in nikakih presoje van j.
Dr. Prezioso je priznal, da so nekatere
t. č. načelnik.
« < >.•> j*, t
% ©S
ižorišk
x Goriški Lahi so sklicali shod za
sinoči (petek) ob 8. uri in pol v „Ginna-stico". Shod se bo vršil po § 2 in se bodo pretresovala nad vse važna vprašanja, ki se tičejo italijanskega meščanstva. Tako po-snemljemo iz njihovega lakoničnega poziva. Prav dobro informirana oseba iz laškega meščanstva je izpovedala, da je shodu namen ukreniti organizirano bojkotiranje slo-udeležencev spre- venskih trgovcev v mestu in pretresovati eventuelno bojkotiranje okoličanov, ki prinašajo v mesto bodisi mleko, zelenjavo in druge pridelke. To bi bil nekak odgovor na letake, ki jih je razposlalo kolesarsko društvo „Gorica" po deželi, in v katerih se poživljajo Slovenci, naj se pri vsem in povsod zavedajo svoje narodne dolžnosti.
Sklicatelji tega shoda so laški trgovci, katerim naše ljudstvo še vedno nosi denar. To naj si dobro zapomnijo Slovenci. Vse kakšne kaže, da je na vidiku srditi gospodarski boj, ki se je izcimil iz nameravane nedolžne kolesarske slavnosti.
Da-si ni dvoma, kdo bo hujše občutil posledice tega boja in je tudi gotovo, da more slovenska narodna zavednost mnogo pridobiti v tem boju, vendar ni prikrivati, da je storilo tudi kolesarsko društvo marsikatero napako.
Za danes ne rečemo druzega. Za kritiko je bil čas poprej, danes se pač mora točke juridično upravičene, a da ni hotel po- sleherni Slovenec zavedati, da se je iz sicer
točke
pravka objaviti, ker nekatere jejo le presojevanja.
Dr. Brnčić je na to zahteval, da se „Piccolo" (in sicer v osebi odgovornega urednika gospoda Julija Cesari) obsodi na primerno globo, v priobčenje popravka in v povračilo sodnih stroškov v znesku K 30*—
vsebu- navadne kolesarske dirke izcimilo obsežno politično in gospodarsko vprašanje. Po če-gavi krivdi, je to danes povsem irrele-vantno.
So ljudje tudi v našem taboru, ki ne umejo razločevati športnih prireditev od političnih vprašanj. Zgodilo se je, da je na-
ter da se ukrene potrebne korake, da sej enkrat pri nasprotnikih izbrisan tisti ugled, suspendira tol«ko časa izdajanje „Piccola", ki so si ga Slovenci s težavo priborili ravno
dokler ne priobči rečenega popravka.
Sodnik g. Comel je na to proglasil raz- Gorici.
z zadnjo krasno sokolsko manifestacijo v
sodbo, obsodivši „Piccola" v plačilo 20 K
globe, v objavo popravka tekom 24 ur in
i v povračilo stroškov v znesku 30 kron, ter
i je obenem takoj odredil vse potrebno za
suspenzijo izdajanja „Piccola" v slučaju, da
j ne priobči doslovno poslanega mu popravka
i in sicer dokler ne priobči tega popravka.
. n .	! Omeniti moramo še, da se je vsa raz-
napoved za Primorsko : i prava vodila v dveh jezikih . delati sta m0_
_ /morm uatrmn I 'rt... r	f Vl .	.
rala dva zapisnikarja : eden laški — je moral pisati izjavo dr.a Prezioso, drugi — slovenski — pa izjavo in predloge dr.a Brn-
Izpred sodišča,
„Piccolove" laži o nedeljski slavnosti N. D. O. na sodišču.
„Piccolo" obsojen.
Vsi se gotovo spominjamo veselja, ki je v nedeljo, dne 4. t. m., povodom prihoda puljskih delavcev v Trst, vladalo v naših vrstah. Bil je to v resnici krasen, nepozaben dan. A onim, ki iftiajo to grdo navado, da čitajo vsaki dan tudi čifutsko-libe-ralno-italijanski „Piccolo", je to veselje bilo ogorčeno po poročilu, ld j*e je o tej naši krasno, divno vspeli slavnosti priobčil rečeni čifutski list „II Piccolo".
A kaj so hoteli ? Nihče njih ni mogel dobiti zadoščenja za „Piccolove" Iaii. Našel se je pa mož, ki je v svoji neutrudnosti poskrbel, da mora „Piccolo" v svoji da-
Sicer pa ni nesreče brez sreče: Gospodarski boj, ki nam ga vsiljujejo nasprotniki, utegne ob premišljenem delu obroditi krasnih sadov. Govorilo se je dovolj.
Zob za zob! „Zora puca bit će dana", tako pravi hrvatski pregovor, tako moramo tudi mi Slovenci vsktikniti danes, ko vidimo ponosno dan rešenja. Mi vidimo, da je poleg Italijana še nekdo, ki nas sovraži, in ta drugi je naša slavna vlada.
Ta slavna vlada se trese pred par po-balini in kliče celo armado na pomoč, da
Čića, ki je ves čas razprave rabil le sloven-.reši svojo zvesto tovaršico „Italijo
ski jezik.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol v Trstu.
Bratje Sokoli!
Slovani: „Vsi, vsi kot en mož." Bodimo kompaktni in pustimo v takih trenot-kih vse svoje notranje boje, ki bi služili le [V prid drugim.	%
Prilik imate dovolj, da vidite, kako se j vozijo Italijani po naših vaseh. Pokažite jim, ___ ,------« kje je kje
Jutri, dne 11. t. m. slavi brat- ki nas imenujejo „calati, sko društvo „Sokol" v Vrdeli Gorica.
obletnico svojega obstanka ter Ze danes slišimo italijanske trgovce, priredi ta dan javno telovadbo kak<> javkajo, češ, to je zopet nov udarec združeno z veselico. Naša dolž- za nJih» da ne bodo zahajali Slovenci v njih nost je, da se udeležimo tega slavlja in zato trgovine.
Vas vabimo vse brate v kroju, da se zbe-rete v nedeljo ob 2 in pol v Nar. domu. Naj nihče ne manjka. — Na zdar !
Odbor.
Tržaško vojaško veteransko društvo odpre danes, dne 10. t. m. zvečer v ul.
Držite se našega gesla: „Svoji k svojim" in vidili boste, da bodo laške brisače „Piccolo" etc. premenile svojo barvo.
x Laška surovost. Gruča kmetskih ženic in deklet se je sinoči vračala iz božje poti s sv. Gore. Kakor je navada, so naše
irstu, 10 otpurmhra i S10.
„EDIJnO^T- št. 251.
i-i <i
i [I
žeiice tudi po Travniku pevale pobožne Grkinić K 1. Knjige so darovali : Ivan Pru-pesmi. Laški fantalini pred kavarno „Evropa" dan 19, R. Defranca 12, O. Paulinić 4. — pa so se jim krohotali in žvižgali, da so Vsem darovateljem se tem potom najlepše naše ženice prestrašeno utihnile. — Tudi zahvaljuje.	Akad. fer. dr. „Istra",
„kultura"!	j	v Pazinu.
x Goriški mestni svet. V sredo zve- Toča. Po nekaterih krajih južne Istre čer je v seji mestnega sveta naznanil župan je zadnje dni napravila toča zopet veliko Bombig, da sta mu došla dva protesta, in škode. Vinska letina v Istri bo letos sploh sicer eden od laške goriške narodne zveze, slaba. Ali starega vina je Še obilo na pro-drugi pa od društva laških trgovcev. Župan daj. —
je pojasnil, da protesta navajata, da je slo-; Novo društvo. C. kr. namestništvo je vensko kolesarsko društvo, vsled znane vzdo na znanje pravila novega društva prepovedi, razposlalo po deželi 10.000 le- Lovsko in strelsko društvo za Istro" s se-takov, v katerih se Slovence poživlja na ^ežem v Kopru.
bojkot proti Lahom. V protestu da se za-j	*-
hteva, naj vzame mestni svet ta dogodek	Hp^ aU
na znanje in naj potem stvar odstopi sodni;	SIOVeHSK^
oblasti v nadaljno postopanje. Župan je | Kapelan ponesrečil s kolesom. Ka-naznanil, da se oadasta oba protesta juri-, pelan v Senožečah g. Anton Šifrar je pred
1 ■ V	J _ _ t__. f_!	^ T	n^ntf«	a	ri m n iti oni	M	1 * "F	I—i r*l rt »t«	in	M O

-T^ .--T ■-- M
-m
PellKi klncmtitosrnf I
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Sobota 10., Nedelja 11. in Pondeljek 12. septembra 1910:
I
Slikovita Italija (Veličastvena projekcija).
ESTREL1TA (Dogodek iz francoske invazije pa Portugalsko). VOLK ZGUBI PIJAČO (Komična novost).
dičnemu odseku, ki predloge
naj potem stavi svoje
par dnevi šel po noči iz Hrenovic in na potu domov zadel s kolesom ob neki voz.
Na predlog svetovalca Venier-ja se je Pri tem je pa tako nesrečno padel, da se viovič potrdil sklep za ustanovitev laškega | je smrtnonevarno ranil. Prepeljali so ga v zasebnega gimnazija in naložilo predsedstvu, j ljubljansko bolnišnico, kjer so ga operirali, tla z vsemi zakonitimi sredstvi dela prijali vzlic temu je v sredo zvečer umrl. Mi-vladi na to, da izda dovoljenje za otvo- j noli teden je Šifrar prejel dekret, s katerim ritev.	j je bil iz Senožeč premeščen v škofovski
x Goriški deželni zbor bo sklican ; zavod v Št. Vidu nad Ljubljano, konec septembra ali prve dni oktobra. j
x V Gorico so prišli razni dirkači, s Književnost in umetnost
katerih ni bilo mogoče obvestiti o prepo-

Svoj k svojim ! Odlik .v. krojačnica Svoji k svojim :
Avgust Stalar
TRST - Via aelle ^oste š ev. <2, t nad. - TRST
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
IZURŠUJE USflKOURSTNE OBLEKE
najnovejše mode <od 50 ££ naprej)
in TsaSo?. uniforme. - Mte ss iz?, šijo točno. ■ Delo solidno.
..... .v , . -	m_ i« ^ i Zbirka avstrijskih zakonov v slo-
vedi dirke; prišel je znam najbolji jugoslo-j	Vi. zvezek. Predpisi o
y^^klMd,irkaMter prvak JUg0Sl0VanSkl za K: nespornih pravnih stvareh. - Uredil dr. 1910 Milan Meniga.	„i Edvard Volčič, c. kr. dež. sodni svetnik v
Hamsa Kuzelj prvak Bosne je tudi v	^ v Ljubljani 1910. Izdalo in
Gorici. Na potu so dirkači iz Siska in Va- \ ^ dru§tvo ^pr,JvniJku Natisni| A Slat.
Inar v Kamniku.
O tej knjigi, ki smo jo že omenili, pišeta „Slovenski Pravnik", oziroma „Mjesečnik Pravničkoga družtva v Zagrebu" :
„S to sedaj izišlo knjigo smo storili lep korak naprej. Domačemu pravniku že dobro dene, da ima konečno v rokah zakone v jeziku, v katerem jih sleherni dan
raždina, drugim se je pravočasno brzo-i javilo.
x Kolesarsko društvo „Gorica" je
uložilo rekurz proti prepovedi. Zahteva ob eiem dovoljenje za dirko in slavnost na dan 18. t. m. V negativnem slučaju se skHče velik protestni shod v Gorici.
Iz Repentabra. Poštnemu rav-
nateljstvu v Trstu. Repentabor lezi upotret>lja, v katerem se jih pa ni nikdar 1 uro in pol hoda od Trsta, in takorekoc v uči{ Ta	obsegajoča — da se na
niegovem predmestju, ima železniško postajo kratko izrazimo — notarski red, zapuščin-in v poletni sezoni polno letoviščarjev, a kar j ski patent in predpise o sodnih depozitih, se tiče poštnih zvez, nima nikjer drugje «pa je vrhu tega tako urejena ter oprem-
Para-.	__ . . _	Ijena z odločbami vrhovnega, odnosno
Časopisi romajo iz Gorice m Trsta po
dva do tri dni, pisma včasih do pet dni. — PoŠta na Opčinah, pod katero spada
upravnega sodišča, da je popoln pripomoček za vsakdanjo rabo praktika in da se vseskozi lahko meri z dotično nemško
tudi Repentabor leži oddaljena tri četrt urejjzdajo v Manz'ovi zbirki. Tudi vnanja oblika hoda, a raznaševalec pisem ali iz ne-jje odlična in tisek je, če nas oko ne moti, 'uamosti ali iz brezbrižnosti kake druge J "celo lepši in prikupljivejši, nego je bil v osebe ne donašajo pisem do tri dni za-' nekaterih prejšnjih zvezkih te zbirke.
poredoma.	, Zvezek sestoja prav za prav iz treh 1 GOVO KAVO
„PRI STARI BRESKVI" v uHci i £()])(]; Belvedere štev. 17 se toči iz- ' vrstno pivo in vino. '^SSSf
Poskusite FI- §{|]l]tjfl*' ki Je naj-
• UBOUTUJ
iktor Boh
,....... h	- , ^ ■ -- „	• -. v , ■ . M. „ nfi"eiši to Trt, ulico Sun ffloodnnl 3,1.
Letoviscarji se pritožujejo, da je slabse, samostojnih oddeikov, ki so vsak za-se	najzdravejŠi kavni pridatek. Dobiva se	' ** 3 « -	-s ^ &
v Sibiriji, da nimajo nikakih gotovih paginirani (162 strani, odnosno 359 in 119)	v vseh boljših prodajalnicah. 0000 ! P**	SSO **	EšCB^
t-n Aon • rt molili nrQT ^nCAniCAU Iti nO ■ • " . . • ____T_____? _____1_^ _ . ^ — ___/-1	--------——•	--
kot	_	. „ .	-----x---------- ---------------
zvez, da morajo ostati brez časopisov in aa; jn imajo vsak svoj predgovor urednika d.rja si drugo leto preje dobro premislijo nego , Volčiča.	(
zopet pridejo.	j £e se premotri celokupni zvezek, mora
Doznajamo, da so v zadnjih dneh na-jse priznati, da je bilo treba zanj mnogo' pravili raznašalci pisem stavko radi premajh- j neiahkega, ker podrobnega in preudarnega ne plače. Morali smo na Repentabru čakati dela in naravnost čuditi se je vztrajnosti in pošto tri dni.	: požrtvovalnosti g. deželnosodnega svetnika
Sedaj prihaja nek mladič, ki ne po-;d.ria Volčiča, ki je na ta način v štirih zna nobene stranke in mu treba razlagati. letih priredil ker štiri obsežne knjige in pri kje prebiva ta in oni.	i tem imel še vse skrbi z neprijetno mani-j
Apelujemo na c. kr. ravnateljstvo pošte j pulacijo. v Trstu, da odpravi to sramotno nadlego in ! Pričujoča knjiga ustreza povsem svojim da preskrbi, da se te razmere čim preje ; stvarnim namenom. Vsak oddelek ima tudi odpravijo.	i svoje stvarno kazalo v slovenskem in hrvat-'
iskem jeziku. Odlični hrvatski „Mjesečnik" j yV S'>j I Istre.	[priobčil je v št. 8. in 9. o vsem jako ;
laskavo oceno, katero zaključuje z nasled-

m
&
@
m
p
19
Velika klobučarna
O. Doplleher
Klobuki iz kiobuče*iiie prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Emporij kiip za potovanje in za šport.
.j/ ■
njimi
značilnimi besedami: „Po našem bi
ovom sbirkom i svi hrvatski
Otvoritev ljudske knjižnice v Ro-vinjskem selu. Dne 4. IX. je otvorilo mnjjenju trebali, da se akad. fer. društvo „Istra" ljudsko knjižnico austrijskih zakona služe v Rovinjskem selu, tako, da ima društvo j pravn,^ najpače oni u Austriji, pošto i sedai sedem knjižnic. O priliki otvorjenja je onako svoje nemaju, a autor im je omo-bi!a mala ljudska zabava, na kateri je sode- gućio uporabu, navevši sve hrvatske izraze,
loval pazinski tamburaški in pevski zbor. i -----------------—------
Zabava je začela ob 3 in pol dod. Došlo
ss^ Poz^r! mmm
je na isto čez dvajset Pazincev in okoli 20 1 VfflSki t '"00VCi IH k' Čmarji naših ljudi iz Rovinja, Kanfanara in iz	&	3
Žminja.
Ko so se z narodom napolnili prostori i okrašeni s trobojnicami, pregovoril je g. K&dar k jete ,lQOj grozdje aii tropinsko žga-F. Sloković imenom „Istre" O važnosti in Dj9 ee priporočam, dB be o -ruite na-me. Obrnite se vrednosti prosvete V obče, a O ljudskih o»ehno al! pirimeno. Imam pristna iKiravsa vina, kniižn cah posebej. Potem se je zahvalil ki so bila na raz»»vi v Farizu odlikovana z zla o
društva g. dr. Sabatini, župnik in ob enem	f"*".«	ruzP01^0 več
t	, ,	r „ . . ,. . hvalnih pisem v mojej pisarni.
pozval narod, da se Čim vec okoristi S tO Vrhu taetL dam onemu, ki bi bi v stanu do-knjižnico.« Imenom Hrv. Čitalnice je govoril tazmi, da Tina v mojej klf-ti niso n»ravna in pr stna predsednik A. Ružić in pozval svoje sova- iooo kroo. — Zaloga vina v Poreču, uli?a ščane, da uvažujejo besede prvih govorni- : G^ande št. 320 Istra). — Sj priporoča udani
kov v svojo dobrobit in napredek.	fiflaPtin SPebot.
Govoril je se g Baburica, ki je pov-darjal važnost knjižnice.
Ob pol sedmih so zapustili Pazinci j - —-Rovinjsko selo, da se zamorejo vrniti z zad- j njim vlakom domov. — Na postajo so jih; navdušeno spremljali Seljani z zastavo in j godbo, kakor so jih bili tudi dočakali. Od-
Št. 795/10
RAZPIS DRAŽBE
^	_ , Razpisuje se zmaniševalna dražba za napravo 4
hod je bil zelo	živahen, kakor sploh cela karn c (vodnjakov) v Truš?ah. Trdem in Barštu z
pot do Pazina	Tamburalo in pelo se je skli no ceno: za TruSke 7077 K 40 stot., za Trse*
na celi poti,	posebno pa na postajah v K#» BorSt L 9907 K 05 stot, za
Kanfanaru in Sv. Petru.	:	Drmžba se bo vrSila na licu mesta dne 17.
Da je otvoritev knjižnice uspela tako „eptembra 1910 in sicer : v Traškah ob 10. uri do-svečano gre v prvi vrsti hvala tamburašem poludne, v Trs*ku ob 2. uri p' poludD«, in pevcem iz Pazina, ki se pri tem niso! ?B;nz*	Z "" pa dne 2°* 8Cpt'
.	x j	a	Vnioni^ar 1910 ob 10. uri dopola me.
vstrašila ne truda, ne stroskov Knjižničar	Načrti in troškovuiki so razpoloženi pri pod-
te knjižnice, ki se nahaja pred vratmi tu-	-	- -
jinske in sovražne trdnjave, bo tajnik Hrv.
čitalnice g. Ivan Podkrajac.	. _ .. in0,
Akademično ferijalno društvo „Istra-	10°'" '"5ClDe
. . . ._____ ________ t u-	p*. vna vran
Kupujte gramofone mr in plošče ^m
:: paino v največji primorski zalogi :.
ImM graf. znuod


(Stafilllmento grafioo Trleatlno)
TRST, Piazza delia Borsa štev. 13
Plošče s slovenskimi hrvat-	»v
skimi, italijanskimi in nem-Sfeimi komadi v ogr. izberi
O Pošiljatve na deželo.
Plačevanje na obroke.
1&: ;
i" ' •••

sm
ir 'm V
• ------- • -i.

■gl
Aa Opeinah!
pisanem uradu, katere se lahko vpogleda med uradnimi urami.
Vsaki potiuduik mora pred začetkom dražbe
je prejelo tekom meseca julija in avgusta sledeče prinose : dr. Iv. Zuccon K 20, Fran j Keršovani i Iv. Skomerža (Crikvenica) po 10. K, dr. Dolenc K 5, P. Rebek, I. Mogoro-j vic, Kaz. Rade, N. Dvornik p« 2 K in M.
ŽUPANSTVO M&REZICtE
dne 7. eeptembra 1910
Župan: KOCJANČIČ s. r.
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zastoustfD Mu Pocraftnca Podjetja iz Trsta, Gorso 49
Sprejema naročila pogrebov Itd. itd.
JOSIP MRZEK, Opčine St. 170.

Stran IV
»EDINOST« it. 2ml.
V Trstn, 10. septembra 1910
koji se bitno razlikuju od slovenskih. Kad i ne bi bilo medju nama onako živog sa-obraštaja, kakav doista jest, več činjenica, što smo jedan narod, mora, da nas nuka, da naučimo pravne izraze jednoga i drugoga dijela naroda, da uzmognemo lahko-čom rabiti svaku našu pravnu knjigu, a ne posizati za njemačkom ili talijanskom i ondje, gdje imamo svoju, samo pisanu drugim narječjem".
Upajmo torej, da ta knjiga ne bo obležala v zalogi, marveč prišla povsod, kamor spada, v rabo, kakor zasluži."
Knjiga seve ni pisana samo za pravnike, ampak, kakor kaže nje vsebina, posebno za županstva, duhovske urade in sploh za vsakega Slovenca, ki želi pouka o rečenih stvareh. Dobiva se vezana za 1 K po knjigarnah in pa pri uredniku v Novem mestu na Kranjskem.
Razne vesti.
Slučaj Crippen. Minoli četrtek se je zopet vršila razprava proti dr. Crippenu in mis Nevi. Pred vsem je bila zaslišana neka prijateljica gospe Crippen, gospa Guitthson, ki je pripovedovala, da jej je Crippen pripovedoval, da je njegova žena umrla v Ameriki, kjer bo njeno truplo sežgano. In da misli pustiti prepeljati pepel na Angležko. Crippen je vstrajal pri svoji prvotni izpovedi in je tajil, da bi bil umoril svojo ženo. —
Na vprašanje, zakaj je šla žena v Ameriko, je rekel, da je pobegnila, ker jej je očital njeno lahkomišljeno življenje in zapravljivost. Crippen je izjavil, da ga je žena financijelno uničila.
On si prizadeva, da bi razbremenil svojo ljubico mis le Neve in pravi da ona ni ničesar znala o prepiru z ženo. Preiskava delov trupla, ki je bilo najdeno v kleti hiše, kjer je stanoval pr. Crippen, je zelo težavna. Vendar so že dobljene otežujoče sumljive okolnosti, iz katerih bi se dalo sklepati, da je dr. Crippen res umoril svojo ženo.
Od posestnika do roparskega morilca. Bivši posestnik Emerik Viljolo na Ogrskem je radi zapravljivosti prišel ob vse svoje premoženje in od takrat živel od ropa.
Minoli mesec je oropal in umoril nekega trgovca z živino. Bežal je v hišo svoje tašče, kjer živi njegova bolna žena. Tu je doznal, da ga je njegova tašča, katero je neprenehoma nadlegoval z ljubav-nimi ponudbami, izdala na orožništvo. Iz maščevanja jo je ustrelil. Bežal je in se zgubil v soretskem močvirju. Orožniki iz petih vasi so se napotili, da bi ga vlovili. Petdeset orožnikov ga je dobilo opolunoči v Beregy Szent Martony, kjer se je Viljolo skrival. Skril se je v nekem kotu židovskega pokopališča, od kjer je pri približevanju orožnikov večkrat ustrelil. Postaje-vodja Varady je bil smrtno zadet, neki drugi orožnik pa smrtno nevarno ranjen. Prišlo je do pravega boja potom streljanja, ne da bi se bilo posrečilo raniti morilca, ki je porabil priliko, da je zopet pobegnil v močvirje. Tedaj ga je začelo zasledovati 150 orožnikov. Neki kmet, ki je morilca oskrboval s hrano, je bil aretiran.
Častniške sluge odpravijo, zato pa dobe častniki višjo pristojbino za sluge, da bodo mogli plačevati civilnega služabnika.
Povodnji na Japonskem. Iz Tokija poročajo, da so v nekaterih krajih Japonske zopet velike povodnji, izlasti da sta vgroženi mesti Osaka in Kobe.
Največe gledališče na svetu. V New-Jorku se snuje konsorcij milijonarjev, ki mu je na čelu Vanderbilt. Ta konsorcij namerava zgraditi veliko gledališče, morda največe na svetu. — V tem gledališču se bo vprizarjalo samo dela najboljih avktorjev. Ustopnica bo stala 25 stotink, a prodajale so bodo samo delavcem in dalevskemu prebivalstvu. Tako nameravajo milijonarji pro-žati ljudstvu priliko, da se za mali denar spozna z najboljimi deli svetovnih avktorjev. Gledališče bo stalo 12 mil. dolarjev.
Obseg uprave velikega mesta. Neki nemški list je priobčil o obsegu mestne uprave Berolina sledeče številke: Dolga na privatnem posestvu v Berolinu je okrog 6 tisoč mil. mark. — Posestvo mestne občine berolinske je cenjeno na 559 mil., premoženje samo na 851 mil., dolgovi znašajo pa 420 mil.
Cest je 6*5 mil. štir. metrov in zahtevajo na leto 2 in tri četrt mil. mark za čiščenje. — Vode se porabi 500 mil., plina 263 mil. kubičnih metrov. — Poslopja so pri raznih zavarovalnicah zavarovana za 5000 mil. mark. — V hranilnicah imajo stranke naloženih 314 mil.
Leta 1907 je bilo vplačanih 53 mil., dvignjenih pa 74 mil. — V mestnih šolah je mesta za 264.000 otrok, 564 razredov je imelo mesto nastanjenih v privatnih hišah. Občinskih in državnih davkov (to je za Pru-sijo in nemško državo) vplača Berolin 208 mil., tako da pride na posamično osebo 99-21 mark.
Za milijon draguljev. V Florenci je bila aretirana neka Eva Netter, ker so našli pri njej draguljev v vrednosti več ko en milijon lir in vrednostne papirje za visoke zneske.
Tudi njen ljubček poštni uradnik Mu-rallo v Messini je bil aretiran. — Sum je
namreč, da je Murallo dragulje in vrednostne papirje, ki so bili najdeni pri njegovi ljubici, oropal, v po potresu razrušeni Messini.
ŠHSNALi OGLfiJHHf

MALI OGLASI se računajo po 4 stoL besedo. .Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pri5tojb:na stane 40 sto-tink. Plača se takoj las. oddelku.
Italijanski, hrvatski
podu'uje : hitro in praktično iz-\ežbani učiteii omenjenih jezikov. Joform&cije v Io-Beratnem oddelku Edinosti.	900
llHfva izobražena, \ešča jjo:>olnom& slcven-UUltVci ftkfga. tencSkega in italijanskega jezika, želi l akorŠDo-toii službo. — Prijazct ponudbe prd „Zateeljha" r* Ine. oddelek Edinosti".	1490
Prilika Pr-d« ee n< v Šivalni ntroj „s^inger", rrillRd. modfrni sistem, ki h I uži lahko tudi za vezanje, 100 kron ; drugi za domačo rabo 62 kron. Triletna garancija. Ulica S ta Caterira 9, zaloga 1, v dvorišču.
flHrio Cd »obica tafcoj za 10 K mesečno. Ul, U U Ud	Gaspare Gozzi 3, II., «r*ta 5.
n TEODOR KORN 11
Trst, ul. Miramar Štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. —
Pokrivač streh vsake vrste.
SPREJEM \ JO SE VSAKOVRSTNA
= DELA IN POPRAVE --
V PO KlZSia CE5AH.
:: Delo dobro in zajamčeno.
TelSl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
3E
3DE
ODE
i
Slove či in Mestjani!
poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fonta , e št. 13, ?a kr>r se Vara tuplo priporoča udani Anton Novak. — Vsaki Slovan ima narodni greh, kao podpira drugorodce.	lOOrj
firlri^Z C O meblovana soba v ulici Kuggero Uli UO C Man na 11, pritličje, levo.	850
Piopic't'2 ►prejme v službo t a ko i fotograf rlaUlOld Jerkič, 1 rat, Poste 10. " 14-H;
14
Naznanjam
slavDemu otČirFtvu, da f=em odprl v ul:ci 8. Cilino §t. 1096 razprodajo pristnega Dcrnbeiškega vina lastnega pridelka, katero je ttaim iz moje dobroznane kleti, pristen domači pridelek za katerega jamčim vsakomur. Štefan E a u Č i č, posestnik Brdo, DornbeTg. _1462
Vnninm se išče gorti'ra z zemljiSČem, blizu I loj C-III Vjpav« ali .Ajdovščine. Ponudbe z pogoji pod .GOSTILNA" na In eratni tdd. Edi-roati,_1421
I ono r* pil i is C ! v najem se cdda tafcoj pro-Lt?P<ft prniKd: dajalna jestvin z v,o pripravo, pod jako ugodnimi pogoji v Gorici. Natančneje ocdatke se poizve : Kapucinska uLca štev. l,v v trafiki	1479
P|«flQI|ap vsake vrste tudi na Nj. Veličanstvo • ■ UoIIJtJ ee iz gotovlj»jo v ulici Felice VeDe-zian št. 27, I.	~	1459
Zaloga tu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via detle Acque št. 8. Trst
(Nasproti Caff?> Centrale) | Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert-I nih italijanskih in av->tro - ogrskih \in. Bordeaux Burgunder, renskih vin, Moseila in Cbianti. Rum, konjar, razna žganja Ur posebni pristni tropinovec, elivoves in brinjevec. Izdelki I. \rste, došli iz do-tičoih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši Kazpo-fcilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in fracko.
Razprodaja od pol litra nsprej.
UOOĐMA PRILIKA.
V veliki fini botiijeriji in slaščičarni
i vogal ul. O-hega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris)
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice
Cene zmerne. - Postrežba tudi na dom. &*>tž S^umante, iiefošk zagrebški Pelinkovac in Sokol, Posebne vrste: Ruae po najzmerrejših cenah.

RIHARO MGVAK & G.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
TB8T — ULICA PARITETO ŠT. 13
Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.
im GOSTILNA ms
Al Ci^iio"
99
Trst, ulica Giorgio Vašari 12
(na vogalu ulice Giuseppe Parini)
trči najbolji kr&Skl teran, telo vipavsko in črno iatrako ^ino. — Vedno sveže Bndjevlftko pivo. — D034AĆA KUHISTJA. — Cene /merne. Poairežba točna. — Za obilc-n orisk 8e priporoča
Anton Bole.
!» » t S
ANTON S K E R L Svetloba, stotih sveč
mehanik, zapriseženi zvedc-nec
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
^iept mm ttn is piKsias „Peci
r
H s»• c Vn.og* • :*ktrl.*-ii"} 'to.-đs-.v .^si prala* gra-- * rci."	Is	- "Vo^s frr.r»T za toilt« ; ivo
L ■ dfclmt'-.» pf. v	'K* Dt.	ItoIm. motokole« itd
Velik* lalnga prlpaokov po tnv^.r cenah.
stroškom 1'/» stotinke na uro Brcz tekočine, br^z dima. brez vsaze mrežice — Luč L-a berižitl
j „7ITUS" je najbolji, najbolj perfektni
i in najbolj ekonomični n3Čin raza ,etljave. Cenik zastonj.
GASPARI & MICHLLiCH •
F. Venazian št. 16, Trst.	TELEFON 21-19
TfLEFO«
T84,
O
DE
ii t
Zasebni dekliški hcej
trgpvaki kTirz, gospodinjska ljudska gola Šolski . »Oiter v Trsta, Via Pasqaaie Baseng^bi številka 14- J-

E
Izborna lega. krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francozko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino. — Letna penzija 600 K ; šolnina : za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, z.t gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se otvorijo
prvih pet licejalnih razredov. Na zahtevo se dopošijejo prospekti.	Ka zahtevo se dopašljejo prospekti.
30
:L
3E
3
icei5=i
Panes, 10. septem
w*r se preseli
Trattoria Panada
iz št. 20 na št. 14 Via 6ioachino Rossini
(BLIZU RUnEČEGA MOSTA)
Novi obširni prostori so najmoderneje urejeni.
Ob tej priliki si je preskrbel lastnik NATALE PUPO VAZ najizbornejših Trst vina, in sicer: kraški teran, furlansko, istrsko, dalmatinsko,
spumanti, kakor tudi druga vina v buteljkah.
Kdor hoče dober zajusrek
naj se oglasi pri
Artonu lvančič-u, Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razre sianine kakT tudi razn vrstna vina in vedno sv« ža
= Dreiierjevo pivo.
UMETNI ZOBJE
P!ombirai> \ o sobo v
Or.J.Čermak
zobozdravnik :
! V. Tuscher
i
i koncesij, zobni tc'tmft
- TRST ••
ulio ♦ dell\ Ca^orina it. 13, II.

Ivan Oodina
TRST - ulica Scucsa atev. 3 - TRST
Izvršuje Tsnkovr^tna v to stroko ^pudajovn d« !f* :: kakor n. pr. sta*bpa, pomorska in obrtna. ::
Poprave iz bandona, cinka, medena, bakra itd.
an se izu?Jelo točno !n solidno.
KOPELJI IX SE84LKE Pfb ?f AR OČI tU. - Pro-tfaja kuhinjskih in kmet1j:-k^h potreba^-n i. t. d.
SP^^ vsa to po n jmžjih oeiiah.
m
r&a
ii
m
Umetni: fotografiji otelji
pri sv. Jakobu - TRST.
pri sv. Juko-bu - TRST.
m
ulica Rivo štev.. 42 (pritličje)


Izrrtuje raako fotograaćno delo, kakor tudi razglede, pcsnetke, notranjost lokalov, porcelanaste pio'če /a TaakovTBtno opomen:ke itd. 1U. Itd.
Posebnost: Povećanje vsakatere fo tografije.
Radi udobuoeti P. N. narcćuikoT ■prejema naročbe ia Jih IjcvrSuje na doma, eveatuelno tudi ziuiaj laeam.
\ §8 M iS M m
i m
m
M«
C.JLS i®

VST ODLIKOVANA -^Sg?
tržaška prodajaln. oM
ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT.
Razun različnih izbero-.* rajfinejših molkih ia žea* skih obuval po nejnižjih cer ah se prodajajo tudi po izrednih cenah :
Usnje 8oxCslf s trakovi . . . . po	K	10-—
Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po	K	10-—
j Usrje Boxcalf oMika Derby . . po	K	10 53
Usnje Boxca!f z zaponami Triumph po	K	10 50
j Etaki za dečke 1 K manj. - Vse kov. bltgo I. vrsto
Oblike moderne. — Delo zelo trpežna.
H o Sete se prepričati
obiščite velika skladišča


IIC


Al
Porste dalia Fabra 2 uJ. Poste >
(vo-f-ni Torrunte>	.V!Ia ci" ? di Lan" -■
'. . Jzbor icgotov'jcash otloZ m aio?k-- ? dr-"-■ umi otroke. >*07. ■ ii'. . rao3uo jope, kakor tudi Z3'h ^oototov. Obleta za -Jok In d;:io. Delava?,--fL c Itroirki teden. Kapremcčijiti pla^ć (pr, \ 'c'w?ij) 8peoi]EH?ota : blago' ta In možema« r ti rwD, iagoiovijajo 86 o' : po men po nainovc^s t r:i, ioČcr. xoi:dno uj eie^uait-'. po niski"' cf-;j.'
Zaloga ovsa
klaje, detelje in korobačev
po zmernih cenah
Trst, ulica Beluedere s'iev. 19 in ulica del Bosco Steu. 14.
EE
Mihael Pahor
===== BAZOVICA.
Trgovina jestvin M
moke, otrobov, mila, syeč, > A olja, kisa itd. Oljnate barve M p in barve z vodo za zidove itd.