Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 90 din, za •/< leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka 12. Časopis za trgovino. industrijot obrt in denarništvo Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. St. 25-52. Irhnin vsak ponedeljek, sredo in petek Liubliana, petek 29. ianuaria 1937 Cena posamezni f>EA WCf,krošnjarjenja« v smislu zakona o obrtih. Določbe zakona o obrtih se zato ne uporabljujo pravilno. Ponujanje inaiiufakturnega blaga od hiše do hiše predstavlja posebno vrsto ambulantne trgovine, ki se ni nikdar in se tudi v bodoče ne bi smela subsumirati pod določbe o krošnjarstvu. Zato je prosila zbornica, naj se prepove vsako izdajanje krošnjarskih knjižic za trgovanje z manufakturnim blagom, da se na ta način pride v okoin nenormalnemu in protizakonitemu stanju. Upoštevajoč zbornično predstavilo, je banska uprava predlagala ministrstvu za trgovino in industrijo, naj se krošnjarjenje z ina nufakturnim blagom prepove. V svoji viogi na ministrstvo za trgovino in industrijo pravi banska uprava med drugim: »Iz izvajanj Zbornice za TOI sledi, da krošnjarjenje z manu-akturnim blagom presega po obsegu in načinu trgovanja intencije obrtnega zakona, po katerem naj t»i bilo prav za prav le socialna preskrba siromašnih in za druge posle nesposobnih ljudi. Dejstvo je, da gre pri tem krošnjarjenju dejansko za posle, ob katerih so zdravi in za vsako delo sposobni moški zelo obogateli. Te vtise dobiva kraljevska banska uprava ne samo iz uradnih spisov, ampak tudi iz siceršnjega zaznauja v stiku s strankami. Gotovo je, da kvaliteta te trgovine ne more biti istovetna s stalno, da pa tudi državni dohodki ne dospevajo od tega poslovanja. Daši kraljevska banska uprava pritrjuje zbornici, da so z načinom krošnjarjenja, kakor se opaža v praksi, dejansko kršeni zakoniti predpisi, vendar smatra, da bi zgolj opozoritev na striktno izvajanje predpisov še ne odpomogla tem nedostatkom, ker je dejansko kontrola teh zelo težka. Zato se pridružuje banska uprava glavnemu predlogu zbornice, da se kroš-njarjenje z manufakturnim blagom sploh prepove. K temu predlogu sili tudi dejstvo, da se na široko zlorabljajo naročilni predpisi po trgovskih agentih, kakor priča nedavno izvršena komisijska preiskava v Ljubljani. Med temi se nahajajo tudi inozemri vseh mogočih narodnosti. V interesu ne samo smotrenega gospodarskega razvoja, ampak tudi javne varnosti je, da se to poslovanje prepreči v celoti, ker siceršnje zanesljive zaščite ni mogoče izvesti. Ministrstvo izvoli uvaževati ta predlog in pokreniti potrebno, da se izda prepoved krošnjarjenja z manufakturnim blagom.« V« Čudno s Trgovačkega Vietnika »* Pravite slovenščine, amnestija in .Bata1 S priznanjem smo večkrat omeniti odločen nastop zagrebškega »Trgovačkega Vjesnika« za pravice trgovstva in za interese vsega našega jugoslovanskega trgovstva. S posebnim priznanjem pa smo še posebej zabeležili njegov nastop proti oni nesrečni trditvi, da treba vso slovensko industrijo demontirati, ker leži ob meji. Zalo smo vedno in kadar je le bilo mogoče vedno podpirali prizadevanja »Trgovačkega Vjesnika« in se trudili, da bi vsi jugoslovanski trgovski listi vedno pisali v lepi skladnosti, kakor je to z ozirom na složnost jugoslovanskega trgovstva tudi nujno potrebno. Zelo pa obžalujemo, da smo prisiljeni opozoriti na nekatera izvajanja »Trgovačkega Vjesnika«, s katerimi se nikakor ne moremo strinjati in ki tudi niso v skladu z interesi jugoslovanskega trgovstva. Tako je zadnji »Trgovački Vjesnik« objavil tri članke, ki pač v stanovskem glasilu trgovstva ne bi smeli iziti. V prvem članku je nastopil proti nam, ker smo nastopili za pravice slovenščine in s tem pokazali baje neko separatistično miselnost. Obžalujemo, da iz razlogov, ki so izven nas in proti katerim smo brez moči, ne moremo odgovoriti tako, kakor bi želeli. Vendar pa bi »Trgovačkemu Vjesni-ku« kolegialno svetovali, da si naš članek prečita še enkrat in da si potem še enkrat prečita svoj odgovor in prepričani smo, da bo sam spoznal, kako zelo je udaril čez cilj. V svojem drugem članku je nastopil proti amnestiji za tiskovne prestopke. Iz vsega članka se vidi, da »Trgovački Vjesnik« to vprašanje zelo slabo pozna. Vendar pa tudi »Trgovački Vjesnik« ve, v kako težavnem položaju so listi in menda ve tudi to, da so predpisi tiskovnega zakona mnogo strožji, kakor pa so predpisi kazenskega zakona. Pripominjamo le, da tiskovni zakon ne priznava dobre vere, da pa jo kazensko uvažuje. Predvsem pa je dokazno postopanje za novinarja tako olež-kočeno, da že ni skoraj več niti teoretične možnosti, da bi se dokaz resnice popolnoma posrečil. Samo v tem primeru pa je oprostilna razsodba mogoča. Vse te izredne težave, ki pritiskajo novinarja, je tudi upoštevalo kr. namestništvo, ki je izdalo amnestijo, da z njo omili trdote, ki zadevajo novinarje. Pri tem pa moramo še poudariti, da zaradi amnestije niso zasebne odškodninske pravice tožiteljev niti najmanj oškodovane. Vprašamo, ali je res v interesu trgovskega glasila, da se po vsem tem še zaletava v amnestijo v korist novinanjev? Ali ni mnogo bolj v interesu stanovskega glasila, da je na strani novinarjev, katerih simpatije so gospodarskim stanovom posebno danes nujno potrebne? Ali je morda res takšna nesreča, če je ušel kazni zaradi amnestije tudi kateri, ki te milosti prav za prav ne zasluži? Zato smo mnenja, da se je »Trgovački Vjesnik« brez potrebe eksponiral v stvari, ki se trgovskih interesov prav nič ne tiče. Še bolj čudno pa je, če smatra »Trgovački Vjesnik« za svojo dolžnost, da nastopa kot zagovornik »Bafe«. Tem bolj čudno je to, ko je vendar veliki kongres vsega jugoslovanskega trgovstva, na katerem je bila zastopana tudi Zveza trg. združenj v Zagrebu, zavzel čisto nasprotno stališče. Ce ije že »Trgovski Vjesnik« v resnici drugega mnenja, potem bi moral o tej stvari vsaj molčati, ne pa rušiti skupne fronte. Mislimo, da tudi »Trgovski Vjesnik« razume, da se na takšen način ne krepi solidarnost jugoslovanskega trgovstva. Sicer pa se moramo čuditi tudi trditvi Trgovskega Vjesnika«, da prodajalnice industrijskih velepodjetij niso za trgovce v nobeno škodo. C'e eno samo velepodjetje otvori samo v enem letu nad 100 podružnic, vendar ni to dejstvo za trgovce egalno! Velepodjetje Bafa« je ogromno podjetje in tako močno podjetje, da se pač more samo zadostno braniti. In da se hitro zna braniti, je s svojimi plačanimi inserati ter inseratnimi članki že več ko dovolj dokazalo. Saj smo baš te dni zopet .čitali, kako so skoraj vsi jugoslovanski listi objavljali članek O trgovskem potovanju Bafe okoli sveta. Sicer so vsi naši listi silno občutljivi za originalnost svojih vesti in narodna društva morajo dostikrat sestavljati propagandne članke za vsak list posebej, ker jih drugače listi ne objavijo, le Bafin članek o potovanju okoli sveta more v vseh listih iziti z istim besedilom! Ali je pri vsem tem res potrebno, da se še »Trovski Vjesnik« posebej eksponira kot Bafin zagovornik? Ali res nima nobene druge potrebe? Ali res za trgov-st\'o ni nič bolj važno kakor pa obramba Bafinih interesov, napad proti amnestiji jn pa nastop proti onim, ki zagovarjajo pravice slovenščine? Ali pa je na vse zadnje v vsem tem še nekakšna zveza? Kakor že rečeno: Ni nam prijetno, če moramo polemizirati s stanovskim glasilom trgovstva. Toda upamo, da smo tudi s svojimi rahlimi opozorili -dokazali, da je naš nastop potreben, ker od takšnih ekstratur, kakor si jo je dovolil »Trgovski Vjesnik«, more trpeti solidarnost jugoslovanskega trgovstva. Ta pa ije nam v resnici pri srcu, pa čeprav se na drugi strani z vso odločnostjo borimo ne le za pravice slovenskega gospodarstva, temveč tudi za pravice slovenščine! Novi avstrijsko-madjarski lesni sporazum. Z novo lesno pogodbo med \v-strijo in Madjarsko so povišane cene za avstrijski les, ki se izvaža v Madjarsko, za 3,3 za žagan les in za 4,4 šilinga za kratko blago za kubični meter. Cena za gradbeni ozki les pa se je povišala celo za 5,5 šilinga za m*. Tudi cena za okrogli les se je povišala, in sicer za 3,3 šilinga. Ta pogodba stopi v veljavo, ko jo podpišeta pristojni ministrstvi obeh držav. Kal le z železniško zvezo z morieml »Jugoslovanski Kurir« piše: »Zadnje čase se mnogo piše o izvezi Slovenije z morjem. Neki gospodarski list se pritožuje, da se iželezniška zveza Slovenije z mor-tjem še vedno ne gradi, čeprav hi •se morala začeti graditi že pred '10 leti, ko je bilo sklenjeno Blairovo posojilo. Kakor znano, je v novem grad-Ibenem programu železnic tudi nova proga v Sloveniji Črnomelj-Vrbovsko. To je ta proga, ki naj !bi uresničila zvezo Slovenije z morjem. Toda smer proge, ki bi edina mogla zvezati Slovenijo z morjem, gre čez Gorski Kotar na Delnice. Progo na Vrbovško je zahtevalo, kakor se trdi, neko trgovsko združenje, ki je imelo poseben interes, da gre tu proga in kateremu se je posrečilo, da jjc najelo kot strokovnjake ljudi, ki so, kakor vse kaže, svetovalci za gradnjo novih železnic. Nova ►proga Črnomelj-Vrbovško je stra-»sirana, ni se pa še vzela v delo. j,V. nobenem primeru pa ona ne !l>o rešila vprašanja zveze Slovenije z morjem.« Tako »Jugoslovanski Kurir« in njegovo mnenje, izraženo v zadnjem stavku, je v glavnem točno. Kajti proga Črnomelj-Vrbovško je bila od vsega začetka zamišljena le kot dopolnilna proga k glavni progi iz Kočevja, ki bi zvezala Ljubljano z morjem. S progo Črnomelj-Vrbovško naj bi dobila samo štajerska in del Dolenjske priključek na železniško zvezo Slovenije z morjem. Sedaj pa s« naenkrat govori o progi Črnomelj-Vrbovško kot o glavni piogi, kakor da bi bila z njo uresničena stara zahteva Slovenije z morjem. Bojimo se, da je tudi ostali de) informacije »Jugoslov. Kurirja« točen in da so se že pojavil# neke juive silev ki hočejo rešiti vse vprašanje tako, kakor bo njim prav, ne pa tako, kakor hi bilo v gospodarskem interesu Slovenije. Bojimo se zato tudi, da bo tudi letos proga Črnomelj-Vrbovsko le v programu, da pa se tudi letos še ne bo pričela graditi. Na naslov poštne uprave Drž. pošta v Pragerskem že od sobote, dne 9. t. m. ne dostavlja na Gorico nobene pošte, ker da so poštarji bolni. Proti temu nerednemu dostavljanju pošte moramo odločno ugovarjati, ker smo bili itak že do-sedaj dovolj prikrajšani pri dostavljanju pošte. Tako se dostavlja na Pragerskem pošla vsak dan, in tudi dvakrat na dan, pri nas pa sploh ne. Pritožili smo se na direkcijo, pa nismo dobili niti odgovora. Ker se pa zavedamo, da smo polnopravni državljani, zahtevamo, da se tudi nam dostavlja pošta vsak dan, kakor se dostavlja drugim. Zaradi nerednega do-sla ljanja pošte je sedaj prizadetih več krajev, tako Gorica, Ši-kole, .Strgojnica, Sp. Polskava in drugi. Posebno pa smo zaradi tega nerednega dostavljanja prizadeti trgovci, katerih je v teh krajih 3 in ki vsi ne prejemajo redno pošte, pa čeprav so oddaljeni od Pragerskega komaj pol ure. Prosimo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, da na p ra 1 v tej stvari redi Prizadeti trgovci. obiskovalcev one osebne in premoženjske varnosti, kakor bi bilo treba. G. Stankovič nato podrobno opisuje lokale veleblagovnice ter podčrtuje, da ima veleblagovnica samo vhodna vrata iz Kneza Mikajta ulice. V rata pa so tako ozka, da ue moreta dve osebi naenkrat skozi vrata. Če bi nastala panika, potem na stotine ljudi ne bi mo- glo pravočasno pobegniti iz lokala. G. Stankovič navaja še druge nedostatke lokalov, ki vsi ovirajo, da bi se mogli v primeru hitro izprazniti. Zato je mnenja, da se morajo podvzeti posebni ukrepi, s katerimi se poveča varnost za obiskovalce veleblagovnice. Samo nekaj vzklikov, da gori, bi zadostovalo, da nastane gro- zovita panika, pri kateri bi mnogi mogli izgubiti tudi življenje. Zato predlaga, da se imenuje posebna komisija, ki naj pregleda lokale veleblagovnice »Ta-Ta< glede njene varnosti. G. Stankovič pravi končno v svoji prijavi, da smatra na podlagi navedenih dejstev za utemeljeno, da se uvede tudi kazensko postopanje. G. J. Kavčič odlo v Centralnem p Prijava proti »Ta-Ti«. Beograjski odvetnik Miloš Stankovič je vložil pri drž. tožilstvu •za mesto Beograd zelo obširno kazensko prijavo proti veleblagovnici »Ta-Ta*. in sicer na podlagi § 198. kazenskega zakona, ki govori o ustanavljanju javnih lokalov. G. Stankovič trdi v svoji prijavi, da tvrdka »Ta-Ta« v svojih današnjih obratnih prostorih ue nudi stotinam svojih vsakdanjih Zadnje »Trgovačke novine« objavljajo pismo bivšega dolgoletnega predsednika Zveze trgovskih združenj g. Josipa Kavčiča ter dodajajo pismu naslednje uvodne besede: »Zaslužni član predsedništva Zveze trgovskih združenj g. Josip Kavčič iz Ljubljane je odstopajoč s j.oložaja predsednika Zveze trgovskih združenj poslal predsedniku Centralnega predstavuištva g. Nedeljku K. Saviču to pismo: ,Dragi gospod predsednik Savič! (last mi je sporočiti Vam, da sem izvršil svojo staro namero ter 31. decembra lanskega leta odložil vse časti in vsa mesta v trgovskih strokovnih organizacijah ter se za lije zahvalil. Tega dne je prenehala moja funkcija predsednika Zveze trgovskih združenj za Dravsko banovino, prav tako pa tudi moje sodelovanje v Centralnem predstavništvu, kar blagovolite vzeli na znanje. Pri tej priliki Vas prosim, da sporočite vsem mojim bivšim gospodom kolegom v Centralnem predstavništvu mojo najlepšo zahvalo za vse simjjatije in pazljivosti, s katerimi so me počastili v obilni in prijateljski meri ves čas mojega sodelovanja. Prosinl Vas, da izrečete gospodom v Centralnem predstavništvu moje naj-lepše pozdrave in moje najbolj iskrene želje za bodoče uspešno delo te naše vrhovne trgovske organizacije. Od Vas pa se, dragi gospod predsednik, ne poslavljam kot od svojega prijatelja, temveč le kol od svojega bivšega tovariša v organizaciji. Vedno se bom z zadovoljstvom spominjal Vašega prvega prihoda v Ljubljano, ko ste prišli z iniciativnim predlogom za ustanovitev Centralnega predstavništva ter se lotili tega posla. Hvala Bogu, ta posel ste tudi dovršili. Vedno se bom s ponosom in z zadovoljstvom spominjal dela in naporov pri tem organizacijskem delu, vseh številnih sej in konferenc, na katerih smo ustvarjali zveze združenj širom naše domovine ter odhajali v vse kraje kot apostoli. Nato pa smo ustvarili Centralno predstavništvo, ki je pod Vašim vodstvom neštetokrat uspešno branilo stanovske interese trgovcev ter doseglo tudi lepe uspehe. Div-ni trgovski kongres v Skoplju, na katerem so me tovariši počastili s p-edsedništvom ter lanskoletni v Beogradu, sta bila lep dokaz, da naše delo ni bilo brezplodno. S prijetnim občutkom konstati-rain, da smo v teh naporih in v teni delu za organizacijo delali vedno v prijateljski harmoniji, v pravi bratski slogi in razumevanju ter na ta način prebrodili mnoge težke ure. V Vas, dragi gospod predsednik, ki ste prvi zastopnik naše centralne organizacije, sem našel dobrega prijatelja in kolego in sem Vas vedno odlično razumel ter se Vam zahvaljujem za vse Vaše simpatije in za vse Vaše kolegialne in prijateljske izraze, s katerimi ste me vedno p očiščevali. Dovolite mi, dragi gospod predsednik, da Vam ob tej priliki, ko zapuščam Centralno predstavništvo, kot stari organizator in vodja trgovskih organizacij, ki ima za seboj štirinajstletne izkušnje, izjavim, da visoko cenim Vaše odlično in veliko delo na čelu Vaše zveze in Centralnega predstavništva in da morda nihče drug tako pravilno ue razume in ceni Vaša velika in nesebična prizadevanja ter dejanja z odličnimi uspehi, ko tudi Vaš idealizem v službi trgovskega stanu, ko jaz, in da mi je v resnično potrebo, da Vam ob tej priliki izrečem svoje odkritosrčno in čisto priznanje za Vaše v liku delo. Želim Vam, dragi gospod predsednik, tudi v bodoče vse najboljše in obilo plodovitih uspehov na čelu našega Centralnega predstavništva. Končno Vas pozdravljam najlepše in prijateljsko ter Vas prosim, da mi kot dosedaj, tako tudi nadalje ohranite svoje simpatije in prijateljstvo ter ostajam z odličnim spoštovanjem vdani Josip Kavčič.« Ljubljana, 12. januarja 1937. *> Prepričani smo, da govorimo v imbnu vsega slovenskega trgovstva, kar je tudi dokazala zadnja seja predsedništva Zveze trgov, združenj, da vse slovensko trgovstvo iskreno obžaluje odstop g. Kavčiča. Zlasti pa ga bo pogrešalo kot svojega zastopnika v Centralnem predstavništvu, saj bi brez v resnici požrtvovalnega dela g. Kavčiča n ...ar ne prišlo do ustanovitve Centralnega predstavništva. Slovensko trgovstvo smatra naravnost za svojo dolžnost, da izreče to priznanje g. Kavčiču pri tej priliki tudi javno. Vinko Pavlin — Dne 29. januarja leta 1887 je zagledal luč sveta v Stari vasi pri Bizeljskem gosp. Vinko Pavlin, ugledni trgovec in posestnik, ter neumorni borec in zagovornik trgovskih in obče gospodarskih interesov v Trbovljah. Kdor ga osebno pozna, ne bo prisodil temu mladeniško čilemu možu kateri je prebil dolga vojna leta na fronti od prvega do zadnjega dne, da se je srečal z Abrahamom. Posebne delaven in uspešen pa je pri reševanju gospodarskih zadev. Leta 1921. je prevzel daleč znano in nadvse ugledno Kramar-jevo trgovino v Trbovljah, rojstno liiso ministra dr. Alberta Kramerja. Kot marsikje drugje, tako tudi v Trbovljah niso bile razmere po preobratu posebno rožnate bodisi v gospodarskem ali političnem oziru. Naš jubilant, videč to, je začel novtod temeljito sodelovati in preveč bi trebalo prosto-la, ako bi hoteli vse njegovo sodelovanje pri raznih organizacijah natančno našteti in popisati. Bil je odbornik in podstarosta Sokola, pri Zadružni elektrarni deluje nadvse uspešno že skoro 19 let kot odbornik in podpredsednik. Od 1. 1929. do 1933. je bil odbornik, član občinske uprave in podžupan, je takorekoč ustanovitelj pododbora Združenja trgovcev za srez Laško v Trbovljah in ves čas njegov predsednik, lansko leto pa je postal predsednik Združenja za laški srez. Vinko Davlin pa je bil vedno tudi zvest prijatelj »Trgovskega lista« ter je tudi član novega konzorcija našega lista. Posebno v veliko zaslugo pa mu je šteti njegovo vnemo za zboljšanje usode trboveljskih rudarjev. Njegovi referati na raznih anketah o železniških premogovnih dobavah in zapostavljanju slovenskih premogovnikov so bili »SOFRA« - KARTOTEKE predstavljalo višek preglednosti In priročnosti: Prihranile Vam bodo mnogo časa in denarla. Pišite po prospekte 1 Zahtevajte našega potnika, da Vam jih pokaže. MSofra“ - T. Soklič, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 43 izklesani ko iz granita. Tudi je bil več let odbornik cestnega odbora v Laškem, podpredsednik društva hišnih posestnikov in večletni član davčnega odbora v Laškem itd., torej z eno besedo sodeloval je povsod in še sodeluje, posebno pa se je pokazal moža na mestu, ko je kol član občinske u|>rave uredil rentabilnost vseh občinskih podjetij, da so postala aktivna. V ta namen je napravil pri občini dobro premišljen večletni gospodarski program, za katerega koristi smo mu zlasti davkoplačevalci lahko zelo hvaležni. Jubilant pa naj nikar ne zameri, če je žel za svoja vsa tako koristna udejstvovanja in nesebična dela tudi včasih bridko razočaranje. Tolaži naj se, da se to zgodi slehernemu, kdor se javno in gospodarsko udejstvuje. V isti meri je njegova velika zasluga, da imamo člani naše električne zadruge menda najcenejši lok v vsej državi. Prav skrbno je tudi vedno zastopal in zagovarjal pravične in terese davkoplačevalcev v davčnem odboru itd. Za življenjsko družico si je izbral naš jubilant povsod čislano in znano gospo Berto iz ugledne Bauerheimove rodbine v Hrastniku. S tem ko stopa naš jubilant v drugo polovico stoletja, mu želimo vse dobro v vroči želji, da ga o' rani ljubi Bog še dolgo dolgo tako zdravega in čilega. Želimo pa tudi, da bi še v bodoče zastavil vse svoje sile in svoje prirojene zmožnosti v blagor vsega prebivalstva naše sajaste trboveljske doline. E* E. Iz zadružnega registra Vpisala se je Živinorejska selekcijska zadruga v Mačkovci. Izbrisala sc je Zadruga za deli trifikacijo vasi Oven, Mota, Gor. in Spod. Krupje — zbog končane likvidacije. Izbrisala se je občekoristna stavbena in kreditna zadruga »Stan in dom« v Ljubljani, ker je njena likvidacija končana. Živinorejska zadruga v Mavčičah je ukinila likvidacijo ter zopet redno posluje. Pofifičie vesli Turški zun. minister dr. Ruždi Aras se sestane z ital. zun. ministrom grofom Cianom 3. februarja v Milanu. Ker je Ruždi Aras tudi predsednik Balkanske zveze, sodijo, da bo skušal tudi urediti od-nošaje med Italijo in Balkans1*'* zvezo. Novi poljski poslanik Papce je izročil predsedniku dr. Bcnešn svoja akreditivna pisma. Splošno upajo, da se bodo sedaj poljsko-češkoslovaški odnošaji zboljšali. Za govor Hitlerja, ki ga bo imel 30. januarja ob otvoritvi nemške ga parlamenta, se delajo v Nemčiji velike priprave, da bi se govor propagandistično čim bolje izrabit. Hitler se bo baje v svojem govoru približal angleškemu zunanje-političnemu stališču glede kolektivne varnosti z regionalnimi pakti, da bi tako laže nastopil proti Franciji. Glavni poudarek njegovega govora pa bo v zahtevi, da se Nemčiji vrnejo kolonije. Zlasti pa bo opozoril na nemško-portugalska pogajanja o izkoriščanju portugalske kolonije Angole po Nemčiji. Italijanski listi so nejevoljni nad lyonskim Blumovim govorom, ker ni v njem Italije niti omenil. Listi pravijo, da zato tudi ne morejo italijanski listi na Blumov govor reagirati. Angleška vlada je naročila svojim veleposlanikom v Parizu, Berlinu, Rimu, Moskvi in Lisaboni, da izrečejo tamošnjim vladam zadovoljstvo angleške vlade nad njihovimi odgovori glede odpoklica prostovoljcev iz Španije., Ker so se vse vlad« izjavile za ‘odpoklic, je odstopila angleška vlada vso zadevo londonskemu odboru za ne-vmešavanje, da določi rok. kdaj se odpokličejo vsi prostovoljci. Podrobnosti glede odpoklica pa londonska vlada še ni utegnila proučiti. Londonski kontrolni odbor je izdelal nov načrt za nadzorstvo španskih mej. Večinoma bi bilo to nadzorstvo poverjeno francoskim in angleškim vojnim ladjam, le na jugu bi nadzorovali špansko obalo Nemci, pri Balearih pa Italijani. Portugalska vlada je sporočila angleški vladi, da nikakor ni izročila Angole Nemčiji, temveč ji dovolila le trgovinsko-politične koncesije v koloniji. Pojasnilo portugalske vlade je Anglijo zadovoljilo. Kriza je nastala v belgijski vladi, ker je odstopil minister za narodno zdravje in veditelj belgijskih socialistov Vandervelde. Odstopil je, ker ni vlada dovolj energično nastopila zaradi Degrellovih govorov po milanskem radiu in ker ni bil zadovoljen z načinom, kakor je bil rešen konflikt s Francovo vlado zaradi umora tajnika belgijskega poslaništva. Vladni krogi skušajo pridobiti za vstop v vlado druge socialiste, kar bi moglo povzročiti razkol v socialistični stranki, če pa ne bi noben socialist vstopil v vlado, potem ta ne bi imela v parlamentu več večine ter bi nastala težka notranje-politična kriza v ' Belgiji, V belgijsko vlado je vstopil socialistični poslanec Voters in je s tem kriza vlade rešena. Ker je nemška vlada zaprla Kielski prekop za vse tuje ladje, kar pomeni novo kršitev mirovne pogodbe, se je angleška vlada zadovoljila s tem. da je izrekla nemški vladi zaradi tega svoje obžalovanje. Francoska vlada je prepovedala vse komunistične organizacije v sev. Afriki. v Med Vorošilovini in Stalinom je baje prišlo do ostrih nasprotij, ker je dal Stalin aretirati tudi nekaj višjih oficirjev. Vorošilov je baje dejal Stalinu, da ne bo dopustil aretacij sovjetskih generalštabnih oficirjev, nakar mu je Stalin zagrozil, da bo dal aretirati še njega. Vorošilov je baje nato odgovoril, da bo vojska aretirala Stalina in sama prevzela vso oblast v roke ter napravila red. Moskovski proces dokazuje, da je prišlo med Stalinom in staro boljševiško gardo do odločilnega boja na življenje in smrt. Stara garda je čutila, da ji Stalin jemlje tal in zato si je hotela z zaroto ohraniti svojo pozicijo. Toda Stalin je zagrabil trdo in vodi neizprosen boj proti vsem trockistom in vsem pristašem stare garde. Japonska vladna kriza sc je znatno poostrila, ker vojaška stranka odklanja vsak kompromis s parlamentom, ki ga hoče doseči mandatar cesarja general Ugaki. Bivši vojni minister Terauči je Ugakiju odkrito izjavil, da ga smatra vojska za nesposobnega za izvedbo reform, ki jih Japonska potrebuje in da naj zato vrne svoj mandat. Ugaki pa je odgovoril, da bo vseeno skušal izpolniti mandat, ki ga je dobil od cesarja. Ni pa računati s tem, da bi se njegova misija posrečila. Trgovina v okoiici Poročilo tainika Loizeta Šmuca na občnem zboru okoliškega združenia Zaradi priključitve mnogih okoliških krajev k Ljubljani, se je znova znižalo število članstva okoliškega združenja ter je padlo od 717 koncem leta 1935 na 473 koncem 1. 1936, torej za 244 članov. Vzporedno se je s tem znižalo tudi število pomožnega osebja ter je bilo koncem leta 1936 25 pomočnikov, 32 pomočnic ter 35 vajencev in vajenk. Sej uprave, katerih je bilo 7, so se redno udeleževali tudi člani nadzornega odbora, ker je bilo s tem dano najboljše jamstvo za složno sodelovanje in medsebojno zaupanje. Na teh sejah se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki zadevajo trgovstvo. Pokazalo se je, da se nekaterih članov ie po-lašča pesimizem in da so zato postali tudi brezbrižni za delo združenja. Vejidar pa so ti člani v veliki manjšini ter se večina članstva z zaupanjem obrača na združenje, zlasti v vseh davčnih zadevah. V tem pogledu je bila uprava združenja tudi posebno delavna. Kakor je že dejal predsednik, se je uprava trudila, da bi 100%no ustregla vsem članom. Zal pa ji dostikrat to ni bilo mogoče, in večkrat tudi po krivdi članov samih, od katerih še vedno ne znajo vsi pravilno j odati svoje davčne napovedi. S tem so tudi zelo otež-kočili delo davčnih odborov, katerim treba za njih vestno 'in marljivo delo izreči vse priznanje. Kako intenzivno je bilo delo uprave v davčnem vprašanju, se vidi najbolj tz tega, da je dalo združenje članom 120 pojasnil v davčnih, zadevah, da jih je s posebnimi okrožnicami vedno pravočasno obveščalo glede davčnih napovedi ter vseh stvari, ki se tičejo njihovi!: davčnih interesov. Zalibog moramo še nadalje ugotoviti, da naša davčna zakonodaja ne ustreza zahtevam davkoplačevalcev ter so zato tudi naše zbornice ve zahtevale reformo davčnega zakona. Poleg davčnega vprašanja je za nas najvažnejše vprašanje krošnjarske nadloge. ?.o pred leti smo na skupščini povedali, da nam je že mučno, ko moramo to vprašanje vedno znova stavljati na dnevni red naših zborovanj. Upravičeno upanje pa imamo, da se bo sedaj le doseglo zboljšanje. V preteklem letu smo zbrali toliko konkretnih primerov kršitve krošnjarskih predpisov, da je Zbornica ves material ponovno predložila banski upravi in jo opozorila na nedopustnosti zlasti pri krošnjarjenju z manufaktur-iiim blagom, ki zavzema že tak obseg, da v resnici ograža obstoj stalnih trgovinskih obratov. Banska uprava je nato dne 28. decembra 1936 predložila zbornično spomenico ministrstvu za trgovino in industrijo. V svoji vlogi pravi kr. banska uprava, da gre pri tem krošnjarjenju dejansko za posle, ob katerih so zdravi in za vsake delo sposobni moški zelo obogateli. Te vtise dobiva banska uprava ne-samo iz uradnih spisov, temveč tudi iz ugotovitev v stiku s strankami. Ugotavlja nadalje, da kvaliteta te, trgovine gotovo ne more biti istovetna s stalno, da pa trpe zaradi krošnjurstva tudi državni dohodki. Pasi banska uprava priznava Zbornici, da so z načinom krošnjar jen ja, kakor se opaža v praksi, dejansko kršeni .predpisi, vendar smatra, da bi zgolj opozoritev na striktno izvajanje predpisov še ne odpomogla tem nedostatkom, kolje kontrola krošnjarjev zelo težka. Zato se banska uprava pridružuje glavnemu predlogu Zbornice, da se krošnjarjenje z manufaktumim blagom sploh prepove. Zbornica je istočasno p rosila tudi druge zbornice, naj bi se gornjemu predlogu priključile. Imamo torej najboljše upanje, da bo ministrstvo za trgovino in industrijo usvojilo v celoti predlog banske uprave oziroma Zbornice in krošnjarjenje z manulak-turnim blagom enkrat za vselej prepovedalo! Odločnemu koraku v zaščito ogroženih interesov našega trgovstva pred krošnjarstvom se moramo banski upravi najtopleje zahvaliti ter ugotavljamo, da je to prva odločna podpora gospodarskim krogom, katero smo v prejšnjih časih zelo pogrešali. Zbornici pa, ki jo to akcijo po svojem tajniku dr. IMessu uspešno izvedla, izrekamo še posebej toplo zahvalo, zlasti še, da je za predlog h~ -'-e uprave zainteresirala vse zbornice v državi. V skupnih nastopih smo preteklo leto dosegli tudi omiljenje glede taks. Taksa se pobira sedaj r. i račune Šele od 50 din naprej. Težka je bila ta borba, zopet je bilo treba polno intervencij, resolucij, sestankov, debat in celo kongresov, da so se omilile prejšnje trdote taksnega zakona, ki so po~zročile toliko nezadovoljstva -'asti pri malih trgovcih. Znebili smo se neprestanega zasledovanja po finančnih org- nih in tudi občutnih kazni. Izdajanje računov je s daj neobvezno in se mora izdati račun samo na izrečno zahtevo kupca. Glede davka na skupni poslovni promet smo doživeli tudi nekuj izprememb. Težko smo občutili, da je bil povišan. Davčne uprave so dobile stroga navodila glede zbiranja podatkov. Mi mirno ugotavljamo, da podeželski trgovec nima k»j skrivati pred javnimi organi, saj je promet padel v zadnjih letih skoraj za 50 % in se zaloge naših trgovcev z onimi v prejšnjih dobrih letih ne morejo več niti primerjati. Manufaktur-nega blaga se itak na dpž(,li ne proda več, to delo opravijo že nelegitimni trgovski zastcpniki in krošnjarji. Lesna trgovina, ki tvori najglavnejšo panogo v ljubljanski okolici, je bila preteklo leto hudo prizadeta zaradi sankcij proti Italiji. Ves izvoz je bil skoraj ustavljen, da so prišli naši člani — lesni trgovci v najtežjo stisko. Pri lesnem odseku Zveze so bile seje za sejo, katerim je prisostvoval član uprave Joško Majaron iz Borovnice. Na teh sejah se je skušala najti rešitev za lesno trgovino. Ker si vlada resno prizadeva, da poživi eksport lesa s sklenitvijo novih trgovinskih pogodb, upamo, da bo tudi za lesno gospodarstvo nastalo zboljšanje. Kar se tiče poslovanja nabavljalnih zadrug in konzumov še vedno ponavljamo svojo staro zahtevo, da smejo te prodajati samo svojim članom. Prometni mjpistcr je že izdal opozorilo, da smejo žel. nabavljnlne zadruge prodajati blago le svojmi članom. Dolžnost naših članov je, da nam sporoče vsak konkreten primer, ko prodajajo zadruge tudi nečlanom. Prodaja moke in koruze po občinah daje povod stalnim pritožbam, stalno opozarjamo oblastva, da se s takšno prodajo moke škoduje legalni trgovini. Pri tej priliki moramo naglasiti, da nikakor ne nasprotujemo sociali^ akciji, ki je zvezana s koruzo za pasivne kraje, pač pa zahtevamo, da jo dobe le najpotrebnejši, ne pa da se delajo s koruzo kupčije. Če se že mora moka in koruza razdeljevati revnemu prebivalstvu, potem se naj razdeljuje brezplačno. Smatram za potrebno, da vas na kratko seznanim tudi z delom Zveze trgovskih združenj in Centralnega predstavništva v Beogradu. Kontakt z Beogradom je rodil povoljne uspehe. Lani smo 4. oktobra priredili po vsej državi 200 shodov proti veleblagovnici »Ta-Ta«. Uspeh je bil, da se je uredba o prepovedi velikih magazinov, ki bi brez dvoma upro-pastila vso malo in srednjo trgovino, podaljšala za eno leto. Na kongresu v Beogradu, ki se ga je udeležilo nad 8.000 delegatov-trgovcev iz vse države, se je med drugim zahtevalo, da vlada čim prej reši vprašanje zadolžitve trgovca, novelira zakon o konkur-zih in poravnavah, da se ustavijo eksekucije, rubeži in javne prodaje, da se reformira davčni zakon in uredi pravičnejše obdače- nje in uvede za male trgovce pavšalno plačevanje davka, kakor velja za obrtnike. Končno smo zahtevali, da se občinske in banovinske. davščine prilagodijo plačilni zmožnosti davkoplačevalcev. Brzojavne in telefonske razmere se v okraju niso bistveno izpre-menile. Število interesentov za telefon sicer raste, vendar pa se vkljub znižanju pristojbin in olajšav pri plačilu instn'"'ijske takse še ni doseglo ono število, kakor bi bilo želeti. To je ponoven dokaz, da večina trgovcev na deželi ne uspeva v poslovnem oziru. Tako se je v vsem srezu montiralo 1. 1936 samo 12 novih naročniških telefonov. Največ zanimanja kažejo pri tem Št. Vid, Moste in Vrhnika. Tako ima St. Vid danes že 28 naročnikov, Vrhnika pa 15. Na novo je bilo koncem 1. 1935 zgrajena in otvorjena tel. centrala z javno govorilnico in brzojavno postajo pri pošlj Brezovica. Na progi Ljubljana-Trst so tel. postaje pri poštah Preserje, Brezovica in Borovnica. Poleg teh central so bile pred leti otvorjene še postaje na Dobrovi, Polhovem gradcu in Stu-dencu-Igu. Na dolenjski progi so centrale v Škofljici, Šmarju in Grosupljem. Neposredna ljubljanska okolica je priključena direktno na avtomatsko centralo v Ljubljani. Potrebna bi bila še zveza Št. Vid-Skaručna - Vodice - Komenda ter Turjak-Rakitna. V svojem poročilu sem navedel več vprašanj, ki globoko posegajo v vsakdanje življenje našega stanu in ki čakajo še delne rešitve. Poudarjam, da smo bili v svojih zahtevah vedno stvarni, da pa se vsa vprašanja ne morejo rešiti hitro in enostransko, je pač vsakomur jasno. P.ivimo v časih, ko je treba potrpljenja, borbe in močne stanovske zavesti. Kako vse slabši bi bil naš položaj, če ne bi imeli tako kompaktnih organizacij! Ne smemo pozabiti, da vlada proti našemu stanu še vedno neka ani-moznost in da bi nekateri najraje naslikali trgovce kot tiste, ki samo kopičijo denar. No, mislim, da mi ni treba ovreči kakih trditev, ker dejstva o eksistenčni borbi malega trgovca in izjav«5 •»ših predstavnikov zgovorno dokazujejo njih neupravičenost. Vsi sloji so organizirani in branijo koristi in zahteve svojih članov, zato je neobhodno potrebno, da naše vrste še bolj povežemo, ker se bomo morali boriti še proti marsikaterim pretiranim dajatvam in obremenitvam ter napadom. Ce drugi stanovi vidijo le v svojih organizacijah rešitev svojih teženj, potem mora biti tudi volja in moč trgovstva izražena v njegovih stanovskih organizacijah in v lastnem stanovskem glasilu. Želim, da bi naše članstvo tudi v bodoče ostalo zavedno v borbi za svoje interese, ker le tako je dana upravi ona moralna opora, ki jo potrebuje za izvrševanje svojih nalog. . Vprašanje g tajnikov treba Umestni ukrepi trgovintko-indut v Novem Sadu Uspešno poslovanje trg. združenj je odvisno od organizacije njih pisarn. Združenja, ki imajo dobro pisarno, ki morejo svojim članom vedno pravilno svetovati v vseh davčnih in drugih poslovnih zadevah, ta združenja uživajo tudi zaupanje svojega članstva, ta združenja delujejo dobro. Duša pisarne združenja pa je vedno in povsod tajnik združenja. Ce je dober tajnik, potem dobro deluje tudi pisarna. Ce je tajnik slab, potem tudi pisarna ne deluje dobro. Na tem spoznanju temelje tudi predpisi o trgovskih združenjih. Obveznost članstva pri združenjih je uzakonjena baš zato, da imajo združenja potrebna sredstva za vzdrževanje dobre pisarne. Nekatera združenja pa vsega tega ne upoštevajo.in zato je izdala trg.-ind. zbornica v Novem Sadu na vsa združenja na svojem območju posebno okrožni-ki ima precej upravičenosti ljcui, da opravljajo tajniške posle za manjšo plačo ko stari tajniki. Pri tem se redno ne pazi na kvalifikacijo in osebne sposobnosti novih tajnikov. Rezultat takšnega dela je, da se usposobljenost tajnikov od ustanovitve obveznih združenj ni popravila, temveč mestoma celo poslabšala. Izpolnjevanje nalog obveznih združenj tako upravne kakor tudi gospodarsko-politične prirode zahteva, da morajo tajniki poleg svoje sposobnosti vložiti v poslovanje združenj tudi mnogo dobre volje, truda in časa. Po današnjih razmerah pa obseg njihovega dela ni v skladu z njihovimi nagradami. Niso redki uiti primeri, ko imajo tajniki plačo po 50, 100, 800 in 400 din mesečno, nekateri pa celo co, tudi za marsikatero združenje v Sloveniji. Zato navajamo okrožnico novosadske zbornice v celoti v iskreni želji, da bi se že tudi pri nas zadovoljivo uredilo vprašanje tajnikov združenj. Okrožnica zbornice se glasi: > V svojem nadzornem delu nnd obveznimi združenji je zbornica ugotovila, da veliko število združenj ne izpolnjuje onih nalog, ki jih jim predpisuje obrtni zakon. Po podrobnem proučevanju tega problema je prišla zbornica do zaključka, da zelo mnogi nedostatki obvoznih združenj izhajajo od nezadostno usposobljenih in preslabo plačanih tajnikov. Zbornica je opazila, da so nekatera združenja uvedla napačno prakso, da vsako leto, nekatera pa ob vsaki novi izvolitvi uprave, izvolijo tudi nove tajnike. Pri drugih združenjih zopet nove uprave takoj po prevzemu dolžnosti odpuščajo brez kakšnih upravičenih razlogov stare tajnike in nastavljajo nove. Pogosten pojav je tudi, da se stari tajniki nadoinestujejo z novimi, kakor hitro so ti priprav- ADVOKAT DR. KIMOVEC IVAN PREJ V KRANJU JE ODPRI. PISARNO ♦ v Ljubljani, Wolfova ul. 10 Telefon 39-18 tako letno plačo. Samo od tajnikov pa, ki so dostojno plačani, se more tudi zahtevati, da najvestneje opravljajo posle združenja, kar je tudi v splošno korist vseli članov združenja. Zbornica bo v bodoče vodila najstrožjo evidenco o poslovanju združenj. Ce bi se pokazalo, da nekatera združenja ne izpolnjujejo svojih nalog ali da ne morejo dati jamstev za uspešno delo, bo zbornica začela spajati posamezna združenja, kakor to izrečno določata § 356, odst. 1. in § 390, odst. t. obrtnega zakona. Na ta način se bodo gospodarski ljudje rešili onih združenj, ki niso sposobna za življenje. V želji, da zatre to škodljivo prakso ter s ciljem, da se usposobijo združenja za izvrševanje svo- jih nalog, predpisuje zbornica v Novem Sadu na svojem območju na jvodlagi § 387, odst. 1. obrt. zakona naslednja navodila: 1. Ob izvolitvi tajnikov morajo obvezna združenja oceniti lijih strokovno in moralno kvalifikacijo, njih šolsko izobrazbo, praktično delo v drugih združenjih ter državnih ali privatnih ustanovah. Gledati morajo na to, če temeljito pen znajo državni jezik v govoru in pisavi, če poznajo predpise obrtnega zakona in drugih zakonov, ki se nanašajo na gospodarsko življenje in če so znani kot moralno korektni državljani. Združenja so dolžna, da dajo prednost onim kandidatom, ki imajo večje strokovne kvalifikacije in ki dajejo polno jamstvo, da bodo mogli uspešno opravljati svojo službo. 2. Kot minimalna šolska izobrazba velja dovršena srednja šola, samo v manjših podeželskih združenjih se morejo nastaviti kot tajniki tudi osebe s 4 razredi srednje šole in vsaj triletno upravno prakso v katerem državnem ali zasebnem podjetju. 3. Kandidat, ki ga označi združenje kot najbolj sposobnega, mora pred definitivnim imenovanjem napraviti izpit pred izprašcTaln« komisij« te zbornice, ki jo tvorijo šef zborničnega urada ter referenti zbornice, ki jih določi šef zborničnega urada ter en zbornični svetni^. 4. Tajniki obveznih združenj, ki se izkažejo kot sposobni in pošteni v svojem poslu, se ne sinejo brez opravičenih razlogov odpuščati. 5. Vsa obvezna združenja morajo pred odpovedjo predložiti zbornici izčrpno poročilo o razlogih, zaradi katerih odpovedujejo tajniku službo. 6. Plače tajnikov se morajo določiti sorazmerno obsegu njih dela, njih delo pa mora biti takšno in tolikšno, kakor to zahtevajo določila obrtnega zakona v interesu članov dotičnega združenja. 50letnica pom zbora v Ptuju 7. Uprave obveznih združenj, če vidijo, da ne morejo zbrati potrebnih finančnih sredstev za popolno izvrševanje vseh nalog združenj ali če bi to povzročilo preveliko obremenitev članov, morajo storiti potrebne korake za spojitev njih združenja z drugimi združenji in o tem obvestiti zbornico. 8. V smislu § 433 od. 1. obrt. zakona se uporabljajo določila tega zakona tudi na tajnike obveznih združenj. Obvezna združenja ne smejo v službene pogodbe s tajniki vstavljati določb, ki bi bile za tajnike bolj neugodne kakor pa so določila obrtnega zakona. Tajnikom se odpoveduje po § 332 obrt. zakona, v kolikor njih službena pogodba nima zanje še ugodnejših določil. Združenja morejo odpuščati tajnike iz važnih razlogov, ki so taksativno našteti v § 239 obrtnega zakona, upoštevajoč pri tem tudi točko 5 teh navodil. Vsa združenja na območju te zbornice morajo pravilno in popolnoma objektivno opravljati vse svoje naloge, ker samo na ta način morejo opravičiti svoj obstoj ter žrtve, ki jih doprinašajo člani za njili vzdrževanje. Zbornica poziva vsa združenja svojega območja, da prečitajo ta razpis na prvi seji uprave ter na redni letni skupščini, ki bo v prvem tromesečju tega leta. Združenja morajo potrditi prejem te okrožnice. Denarstvo Naš notranji dolg Finančno ministrstvo je sestavilo podatke o našem notranjem dolgu, ki je znašal v začetku letošnjega leta 7089 milijonov din. Obresti za vsa ta posojila plačuje država v redu, večinoma pa tudi anuitete ter so se zato nekatera posojila že nekoliko znižala. V milijonih din je znašal dolg vseh naših notranjih posojil: prvotno sedaj vojna škoda 4917 4150 5% ltons. posojilo pri Poštni hran. 600 596 6% begluško 600 577 7% investicijsko 500 478 7% Blair (jugosl. transa) 379 379 5% za javna dela iz 1. 1935. 300 282 7% stabilizacijsko (jugosl. tranša) 172 172 8% Blair (jug. tr.) 145 145 4% agrarne obv. 130 114 6% dalmatinske 146 146 Tuji kapital v Bolgariji Ugotovitve o investicijah tujega industrijskega kapitala v Bolgariji kažejo, da se v zadnjih letih ta kapital polagoma umika iz Bolgarije. Dočim so znašale inozemske investicije v bolgarski industriji 1. 1932. še 1,68 milijarde levov, so se v 1. 1933. zmanjšale na 1,61 milijarde, v 1. 1934. na 1,6, koncem 1. 1935. pa na 1,5 milijarde. Izgloda, da tudi lani to nazadovanje ni prenehalo. Bolgarija predstavlja z relativno visokim diskontom 6% dovolj hvaležno polje za udejstvovanje tujega kapitala. Vzrok, da se ta polagoma umika, je iskati v vedno bolj razvijajoči so domači industriji. Največje investicije, in to posebno v cementni industriji, imajo s 496 milijoni levov Švicarji, za njimi pa so Belgijci s 467 milijoni, ki so investirani v elektrotehnični, vžigalčni in tekstilni industriji. # Narodna banka je obvestila denarne zavode, da je zbrala večje zneske madjarskih terjatev v naši državi za izplačila terjatev naših izvoznikov. Narodna banka bo zato izplačevala terjatve naših izvoznikov do 31. januarja brez kronološkega reda. Francoska banka je nepričakovano povišala diskont od 2 na 4 V«, kar je posledica slabosti franka v zadnjih dneh. Deloma je slabost franka nastala zaradi govoric, da misli vlada še nadalje devalvirati frank, to je do skrajne meje, ki jo dopušča zakon. Delavsko in nameščensko strokovno gibanje se je začelo pri nas v Sloveniji v osemdesetih letih preteklega stoletja. Gibanje je bilo naravna posledica izprememb v gospodarstvu, ki so nastale zaradi napredka tehnike. Industrializacija je izpodrinila rokodelski način proizvajanja predmetov. Pri nas se je ta doba v primeri z drugimi naprednejšimi deželami zakasnila za skoraj četrt stoletja. Nova doba pa je dala tudi trgovini nove vire zaslužka in zato je tudi za trgovino nastala potreba reorganizacije. Pojavil se je nov in vedno močnejši kader prodajalcev, potnikov in uradnikov, ki so bili strokovno usposobljeni za novi način kupčevanja. Trgovec ni opravljal več svojih poslov samo s svojimi rodbinskimi člani in s pomočniki, ki so tesno združeni z njegovo rodbino, temveč se je v vedno večji meri posluževal za novi način trgovanja usposobljenih ljudi. Trgovski nameščenci so postali za trgovino to, kar je postalo fabrično delavstvo za industrijo, le s to razliko, da je stroj izpodrinil preje visoko kvalificiranega rokodelskega delavca, dočim so nove razmere v trgovini zahtevale bolj strokovno usposobljene nameščence. Trgovski nameščenec je dobil novo vlogo v družbi in zato je tudi nastala |>otreba po kolikor toliko samostojni organizaciji trg. pomočnikov. Že stari avstrijski obrtni zakon je tudi dal podlago za strokovno organiziranje trgovskih pomočnikov. Po noveli zakona so se te organizacije imenovale »Zbori trgovskih pomočnikov pri trgovskih gremijih«. To ime so si ohranili do uveljavljenja novega obrt. zakona v letu 1931, ko se gremiji uradno Imenujejo »združenja trgovcev«, katerim so prideljeni »odbori pomočnikov«, ki jih po nekdanjem imenu še sedaj imenujemo »pomočniški zbori«. Ti zbori so dodeljeni združenjem trgovcev, imajo pa pri tem le posvetovalni glas, morejo pa tudi samostojno zastopati socialne interese svojih članov. To jih močno približuje drugim svobodnim na-meščenskim organizacijam. Niso pa pomočniški zbori obvezni, temveč je njih ustanovitev odvisna od proste volje nameščencev. Piscu tega članka ni znano, kako je bilo s strokovnimi organizacijami v preteklem stoletju v Srbiji in drugih krajih Jugoslavije. Vendar pa je gotovo, da je ptujski Pomočniški zbor, ki se je začel formirati spomladi 1. 1887. ter se definitivno organiziral 17. decembra 1888, najstarejša strokovna organizacija nameščencev v naši državi. Ptujski Pomočniški zbor obstaja torej že celih 50 let. Iz vse te dolge dobe nam je ohranjen zapisnik o vseh stotinah sej in občnih zborov, na katerih so trg. pomočniki sklepali o svojih zadevah. Ta zapisnik nam dokazuje veliko delavnost in zavest po potrebi močne strokovne organizacije, ki je bila že pred 50 leti med pomočniki. Posebno zanimiva in poučna je ugotovitev, ki jo moremo napraviti na podlagi tega zapisnika, »la so bili najbolj delavni člani v organizaciji tudi najbolj uspešni v poslovnem življenju, ko so se osamosvojili. Delo za stanovsko organizacijo je tudi kvalifikacija strokovne sposobnosti. Tako je bil med sklicatelji prvega sestanka dne 6. decembra 1887 še danes živeči in povsod spoštovani veletrgovec g. Kraker. Med odborniki in člani organizacije iz prvega desetletja so tudi gg. Rie-gelbauer, znani ptujski trgovec, Hutter, znani mariborski industrialec itd. Predsedniki Pomočniškega zbora so bili gg. Krenu, Gerin-ger, Zrimc, Steiner, Zajko, Perko, Bračič, Piber, Kostanjevec, Da-misch (od 27. marca 1922 do 22. decembra 1934) in nato g. Vuga. Med funkcionarji odborov pa najdemo imena večine danes živečih trgovcev, ki so se v Ptuju osamosvojili. Iz teh dejstev izvira lep nauk, da se baš najbolj sposobni ljudje vsake gospodarske delavnosti zavedajo tudi velikega pomena stanovske in strokovne organizacije. Glavni problemi, katerim je ptujski Pomočniški zbor vedno posvečal največ svoje pažnje, so bili: samonaobrazba, vzgoja dobrega in kvalificiranega naraščaja, izvedba bolniškega in pokojninskega zavarovanja, izboljšanje materialnega položaja, skrajšanje delovnega časa, nedeljski počitek in plačani letni dopust. Seveda je posvetil svoje skrbi tudi lepi zabavi. Posebno pa je skrbel za podpiranje bolnih in brezposelnih tovarišev. V času krize je za ta namen celo popolnoma izpraznil svojo društveno blagajno. L. 1922., ko so se' vse življenjske potrebščine zelo podražile, je izvedel zbor uspešno akcijo za zboljšanje plač. To povišanje (v višini 100%) plač je bilo sprejeto na zahtevo pomočniškega zbora in s krepko podporo trgovca Lenarta, današnjega veletrgovca in predsednika Združenja trgovcev v Ptuju. Pomočniški zbor je zato ohranil g. Lenartu tudi vedno svojo hvaležnost. Nadalje se je boril Pomočniški zbor zlasti za zajamčenje življenjskega minima, za starostno preskrbo ter za dosego onega prostega časa, ki ga je pomočnik v svrho svoje samonaobrazbe nujno potreboval. V zvezi z vsemi temi vprašanji pa se je boril P. Z. tudi za sklenitev kolektivne pogodbe, za uvedbo nedeljskega počitka ter pokojninskega zavarovanja pomočni- Načelnik fin. oddelka banske uprave v p. g. Štefan Sušeč, ki se je s svojimi knjigami »Naše finančno pravo«, »Neposredni davki« in »Takse« že izkazal kot nad vse odličen pisatelj velikih del o naših davkih, pripravlja sedaj novo veliko delo: »Davek na poslovni promet«. Če so že Suščeva dosedanja dela vsakemu poslovnemu človeku neobhodno potrebna, bo nova knjiga o davku na poslovni promet še zlasti dobrodošla. Saj so baš predpisi o davku na poslovni promet ljudem najmanj znani, pa čeprav dobiva ta davek v našem davčnem sistemu vedno važnejše mesto, da bo kmalu eden prvih neposrednih davkov. Ker je ta davek tudi zelo visok, za mnoge predmete naravnost previsok, je tem bolj potrebno, da pozna vsak poslovni človek dobro predpise tega davka. Suščeva knjiga bo zamašila zato eno najbolj občutnih vrzeli v naši davčni literaturi in z njo bo poslovnemu svetu ustreženo kakor le z malokatero drugo knjigo. Pri tem pa je treba podčrtali še znane prednosti, ki jih kažejo doslej še vsa Suščeva dela, in sicer: jiopolna vsebina, da so podani prav vsi in tudi najnovejši predpisi, jasnost jezika, natančna pre-čiščenost besedila in pa nad vse popolna kazala, da more vsakdo, tudi tisti, ki zakona ne pozna, knjigo takoj s pridom uporabiti. Knjiga »Davek na poslovni promet« izide v začetku julija 1937. in bo že vsebovala tudi vse novosti, ki jih bo dal novi finančni zakon. Obsegala bo okoli 600 strani ter bo okoli 300 strani samo dragega tabelaričnega stavka. kov. Posebno pomemben je bil občni zbor zbora dne 14. febr. 1901, ko je poslal zbor svoje izpreminje-valne predloge k obrtnemu zakonu tudi dunajski vladi. Pozneje je bila še čela vrsta shodov in sestankov, ki so bili posvečeni tem vprašanjem, in danes po 36 letih, ko je socialna zakonodaja v vseh državah že znatno napredovala, moramo še vedno zahtevati 8urni delavnik, pa tudi še marsikatero drugo staro zahtevo. Čeprav pa so se pomočniki vedno odločno borili za svoje pravice, so vendar tudi vedno upoštevali upravičene interese trgovcev. Jasen dokaz te svoje skupnosti s trgovstvom so dali ptujski pomočniki 3. marca 1933, ko so prostovoljno pristali na 3urni delavnik ob nedeljah, čeprav je bilo to vprašanje z zakonom za pomočnike ugodneje rešeno. PrijKnnniti pa moramo, da je tudi za trgovino dobro, če so pomočniki dobro situirani, ker le na ta način bodo tudi sposobnejši ostali v manjših krajih. Pomočniški zbor v Ptuju praznuje torej letos svojo 501etnico ter priredi v ta namen v zvezi z Združenjem trgovcev 1. februarja slavnostni večer s »Trgovskim plesom«. Trdno smo prepričani, da 1)0 ves Ptuj pri tej priliki izrazil pomočnikom svoje priznanje za njih uspešno in zaslužno delo tekom pol stoletja. Pomočniškemu zboru pa izrekamo k lepemu jubileju svoje najiskrenejše čestitke ter želimo, da bi se pomočniki tudi v bodoče oklepali z isto zvestobo svoje stanovske organizacije in z enakim uspehom nadaljevali lepe tradicije, ki so si jih ustvarili ptujski pomočniki tekom pol stoletja v svoji stanovski organizaciji. K. K. Knjiga bo veljala v prednaročbi (do dne 31. marca) 200 din, sicer 240 din. V knjigi bodo zbrani v prečiščenem besedilu: 1. zalron o davku na poslovni promet in pravilnik k temu zakonu; 2. zakon o skupnem davku na poslovni promet, oba zakona z vsemi izpremembami in dopolnitvami; 3. vse k zakonu o skupnem davku izdane uredbe s tarifo v sedaj veljavni obliki; 4. uredbe o odmeri in pobiranju luksuznega davka z vsemi izpremembami in dopolnitvami; 5. komentar k posameznim določilom zakonov in uredb, obsegajoč' vse normativne razpise ministrstva za finance v popolnem prevodu in ostala strokovna pojasnila. Posebna vrednost knjige pa bo v njenem abecednem kazalu, da bo mogel vsakdo takoj najti ono, kar išče. Knjiga »Davek na poslovni promet« bo priročnik, ki ga noben poslovni človek ne bo mogel pogrešati in ki bo zato tudi stalno v rokah ljudi. Zato je srečna misel avtorja, da bo pridružil svoji knjigi tudi inserate tvrdk. Tu bodo imeli oglasi tvrdk tudi gotovo uspeh. Že danes novo Suščevo delo vsem poslovnim ljudem prav toplo priporočamo. Knjiga se naroča pri avtorju: Beethovnova ul. 15. ■ ________________ Delnice rudnika Trepča, katerih nominalna vrednost znaša le 5 šilingov, so na londonski borzi dosegle že tečaj 35 šilingov in 9 penijev. Ali so vajeniška izpričevala res kolka prosta? Z odlokom z dne 10. oktobra 1936, št. 64988 je ministrstvo za finance odredilo, »da so po predpisih točk. 2. odst. 2. § 436. zakona o obrtih ,uverenja‘, ki se izdajajo na podlagi § 249., odst. 2. zakona o obrtih pomožnemu osebju, oproščena od takse po taksnem zakonu«. Vendar se tukaj izraz »uve-renje« ne krije z našim pojmom izpričevala, temveč je za »uvere-nje« smatrati v tem primeru za overitev, s katero združenja potrdijo podatke izpričevala. § 436. točka 2. odstavek 2. zakona o obrtih izrečno navaja, da se to določilo nanaša samo na § 249. odst. 2 zakona o obrtih. Ker govori § 249. v navedenem odstavku samo o overitvah izpričeval, ki jih overijo združenja, se mora smatrati, da so le overitve kolka proste, ne pa izpričevala. Namen navedenega razpisa je bil torej, opozoriti združenja na to dejstvo, ker ga pri zakonitih določilih, ki jih citira razpis, ni mogoče drugače razlagati. Jugoslovansko-romunski lesni kartel? »Prager Tagblatt« poroča, da se pri jugoslovansko-romunskih trgovinskih pogajanjih razpravlja tudi zlasti o tem, kako bi se odpravila konkurenca obeh držav na tujih trgih. Zlasti naj bi se nehala ta konkurenca na tujih lesnih trgih. Ker kaže zaenkrat konjunktura posebno v lesni trgovini zelo ugodno, se misli zlasti na to, da bi se na lesnem trgu preprečila vsaka medsebojna konkurenca z nizkimi cenami. Proučuje se zato predlog, da bi se dosegel vsaj neki začasni modus vivendi, ki bi omogočil skupen nastop romunskih in jugoslovanskih lesnih izvoznikov na tujih trgih. Takšen modus vivendi bi bil tem bolj potreben, ker se je nehal ruski lesni dumping. Ni se zato bati, da bi jugoslovansko-romunski lesni dogovor motile tretje sile. Tudi na Madjarskem proti veleblagovnicam. Veliki gospodarski pritisk, s katerim pritiskajo na vse gospodarsko življenje, zlasti na srednje stanove, velepodjetja, zlasti veleblagovnice in prodajalnice industrijskih podjetij, je prisilil že celo vrsto držav, da so izdale proti tem mamutskim podjetjem ostre ukrepe. Zlasti vse demokratične države kakor Švica, Francija, Belgija in češkoslovaška so nastopile proti njim. Sedaj pa je izdala celo Madjarska, ki je vse prej ko demokratična država, posebne ukrepe proti veleblagovnicam. Z naredbo trgovinskega ministrstva je prepovedano prodajati v teh podjetjih perutnino, živo ali zaklano, -žive ali mrtve ribe, slanino, surovo maslo, sodov-ko, testenine, slaščice, sladoled, mineralne vode in razna druga živila. V veleblagovnicah pa se smejo prodajati živila le v zavojih po 10 g, pol ali 1 kg. Tako je vedno več držav, ki ščitijo z energičnimi ukrepi srednji stan pred uničujočim delovanjem orjaških velkapitalističnih podjetij. Udeležba na mednarodnem velesejmu v Milanu. Trgovinski muzej ministrstva trgovine in industrije v Beogradu obvešča, da se bo naša država tudi letos udeležila mednarodnega velesejma v Milanu. Semenj bo od 12. do 27. aprila 1937. V jugoslovanskem paviljonu se bodo razstavili vsi naši proizvodi, za katere se zanimajo italijanska tržišča. Domači razstavi jalci bodo dobili v jugoslovanskem paviljonu razstavne prostore brezplačno na razpolago. Izvozniki, ki hočejo razstaviti v našem paviljonu, naj se obrnejo za podrobnejše informacije na: Trgovinski muzej min. trgovine in industrije, Beograd, Miloša Vol. 29.« Davek na promet Nova in neobhodno potrebna kniiga za vse poslovne liudi Agrarni program Turčije Turška vlada je Izdelala obširen načrt za dvig turškega kmetijstva, )le»ira iu Ze v 24 urah SSETJISI itd. Šbrobi in sveitolika srajco, ovratnik« iu manšet«. Per«, suši. monga in lika domu?« perila tovarna JOS. REICH Poljannki nasip 4-6. Šelonlnirgova ul. 3 Telefon it. 22-72. !!■■■ — M —I—IM—M Oobave - licitacije Prometni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. januarja ponudbe za dobavo 25.000 pol indigo-papirja. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo 200 m* jelovih hlodov, krogltčastih ležajev, kavčukastih cevi, 3.000 kg bencina, 1.000 hrastovih pragov, raznega železa ter strokovne knjige; do 11. februarja za dobavo vijakov z maticami, teo-dolita, letev za merjenje ter strokovnih knjig; do 14. februarja za dobavo 500 kg firneža in 10.000 m hrastove skorje. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 15. februarja ponudbe za dobavo drevesne skorje, 1.000 m kabla, železne pločevine, vijakov ter žebljev za tračnice. Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo črne pločevine, voska, ribjega olja i. dr.; do 8. februarja za dobavo raznih pisarniških potrebščin. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 7. februarja ponudbe za dobavo raznih železnih vijakov, okovov, filca v ploščah, temne flanele, jelovih desk; do 14. februarja za dobavo raznih aparatov, železne in bakrene pločevine, žice in cevi; do 15. februarja za dobavo pločevine in bakra v šipkah. Artilerijsko-tehnični zavod mornarice Lepctane-Tivat sprejema do 7. februarja ponudbe za dobavo raznega usnja; do 9. februarja za dobavo steklenih plošč in cevi, raznih vijakov, ležajev, ključev i. dr.; do 10. februarja za dobavo kavčukastih cevi in gume v ploščah; do 11. februarja za dobavo azbesta, krede, mila, ščetk i. dr. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 11. februarja ponudbe za dobavo 20 000 m belega ameri-kan-platna. LICITACIJE Dne 2fi. februarja bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija, za dobavo motorja za motorni čoln. Dne 1. februarja bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo jeklene pločevine, bakrenih trakov in žice; dne 5. februarja za dobavo trakov iz medi; dne 9. februarja za dobavo cinkove pločevine, jekla in trakov iz jekla, ribjega in mineralnega olja, loja in cerezina.; dne 10. februarja za dobavo amrrikan-platna, bombaža za čiščenje ter vrvic. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vnogied.) Trgovinski register Vpisale so so izprcmcnibe in dodatki pri naslednjih tvrdkah: Karl VVrentsohur in sin, Maribor. Obratni predmet: tovarna usnja, izbriše se dosedanji družbenik Karl Wrentschur zbog smrti. Odslej samo imetnik Sigbert \V rentschur, Jugo-Rliomberg & Co., družba z o. z. — Bled. Spremenila se je družbena pogodba ter se tvrdka odslej glasi: Maycr in drug, industrija čipk, družba z o. z. in v srbohrvaščini Mayer i drug, industrija čipaka, društvo s o. j. Družba ima enega ali več poslovodij, od katerih zastopa vsak družbo samostojno. Če se imenujeta dva ali več prokuristov, zastopata družbo dva kolektivno. Vpiše se kot nadaljnji prokurist Josip Ciperle, zas. nameščenec na Bledu. Sport-Kmet, družba z o. z., Ljubljana. Tzpremenila se je družbena pogodba. Obratni predmet družbe odslej tudi: trgovina z modnim-blagom in čevlji izdelka vsake vrste. Če je en sam poslovodja, zastopa ta družbo samostojno, če jih je več, zastopajo družbo kolektivno. — Družabnik Oton Stiefel je upravičen, dokler je družabnik, zahtevati vsak čas, da se imenuje za poslovodjo in vpiše v trgovinski register brez nadaljnjega sklepa družabnikov. Izbriše se poslovodja Oton Stiefel, vpiše pa se poslovodja Ludvik Grilc, trgovski poslovodja v Ljubljani. Wčilguny & Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z. v Ljubljani-Viču. Izpremenila se je družbena pogodba. Firma se glasi odslej: Medič-Miklavc, industrijska družba z o. z. Ljubljana-Vič. — Družba ima enega ali več poslovodij. Vsak poslovodja zastopa družbo samostojno. Vpiše se kot poslovodja Žane Miklavc, trgovski družabnik v Ljubljani. Izbrisala se je naslednja tvrdka: l'rva jugoslovanska tovarna kopit in drugih lesnih izdelkov Loka pri Zusniu — zaradi izpremembe > družbo z o. z. Državni p Sov. Rusiie z Državni proračun Z. S. S. R. za l. 1937 je določen na 98,069.500.000 rubljev dohodkov in 97,119.500.000 rubljev izdatkov. Proračun za leto 1930. je n. pr. predvideval le 78,175.028.000 rubljev doliodkov in ravno toliko izdatkov, vendar se ije pokazalo koncem leta, da je bilo dohodkov za 5 milijard več in da so bili izdatki za 3,2 milijard večji. Med dohodki je v proračunu na na prvem mestu davek na poslovni promet, ki naj bi vrgel letos okoli 77 milijard rubljev, odpisi dobičkov gospodarskih organizacij bi dali 6,3 milijarde, donos notranjih posojil, posojilnic in socialnih zavodov okoli 6 milijard itd. Davki v ožjem smislu in druge dajatve prebivalstva so prora-čunane le na 2,6 milijarde rubljev. Zanimivo je, da se pričakuje za 5% manjši dohodek od prodaje žganja, kar kaže da pada konzum žganja Program državnega proračuna predvideva v letošnjem letu porast industrijske produkcije za 23,6%. ki pa je odvisen od uspehov že obstoječih industrijskih, prometnih in poljedel- skih podjetij in od izgradnje novih, za katere je namenjenih letos 34,7 milijarde rubljev. Važen faktor je seveda tudi porast blagostanja in po v Mruije kupne moči prebivalstva. Med izdatki je najvtčja postavka, namreč 39,5 milijard rubljev, ki se bodo izdali za dvig narodnega gospodarstva; od te vsote odpade 12,4 milijarde na industrijo, nad 9 milijard na poljedelstvo in okoli 3 milijarde na državna trgovinska podjetja in podobne ustanove. Drž. podjetja in gospodarske organizacije morajo doseči letos okoli 20,8 milijard doliodkov in od teh oddati kot že rečeno 6,3 milijarde. Za socialne in kulturne namene bo izdanih 26,5 milijarde, napram 21,3 milijarde v 1. 1936. Sem spadajo izdatki za ua- 6000 m obale. Pristanišče in železniška proga v pristanišče, katere trasa je že končana, bosta veljala skupno 60 milijonov din. Licitacija za dobavo sedmih kompozicij motornih vagonov za progo Beograd—Dubrovnik je bila razveljavljena. Nova licitacija bo razpisana v februarju. Vprašanje nabave motornih vagonov za progo Dubrovnik—Beograd mora biti rešeno do 1. aprila. Kdaj pa bo rešeno vprašanje nabave motornih vagonov za Gorenjsko? Pravila novega Združenja izvoznikov žive in zaklane živine kr. Jugoslavije so odobrena. S tem je razkol med našimi izvozniki živine definitiven. V Zagrebu se je ustanovila delniška družba »Croatia«, katere cilj je ustanavljanje in obratovanje kinematografov. Glavnica znaša 300.000 din in je razdeljena na 300 delnic po 1000 din. V Vojvodini se bodo v kratkem začeli graditi silosi za žito. Med vojvodinskimi mesti se je zato začela borba zaradi določitve krajev, v katerih bodo zgrajeni ti silosi. Vsako mesto hoče, da dobi svoj silos. Boji pred Madridom so zaradi < dežja in velikih povodnji prenehali, rodno prosveto v visim 18 mili- ker SQ vse VOjaške operacijfe ne- ijard (lani 4‘,6), za socialno skrbstvo in delavsko zaščito pa bo izdanih 710 milijonov. Tretja velika postavka med izdatki pa obsega stroške ljudskega komisari-jata za narodno obrambo v višini nad 20 milijard, napram 14,9 milijardam v Letu 1936. Doma in po svetu Ob priliki ratifikacije prijateljskega pakta med Bolgarsko in Jugoslavijo sta izmenjala knez namestnik Pavle in kralj Boris brzojavki, v kateri naglašata trajni pomen sklenjenega pakta. Izvršni odbor bivše SDS je imel v Zagrebu dvodnevno posvetovanje ter je izdal o njem daljši komunike, v katerem podčrtuje svojo solidarnost z dr. Mačkom. Na koncu pa pravi: »Čeprav vsi napori (za koncentracijo demokratičnih elementov) niso privedli do zaželenih uspehov, vendar konstatira izvršni odbor SDS, da je ideja narodnega sporazuma in nove ureditve drž. zajednice napredovala ter se okrepila zbog dela združene opozicije, da je sedaj prva in neodložljiva naloga, ki je postavljena pred vse politične činitelje.« Finančni odbor je nadaljeval LIPSKI SPOMLADIH SEJEM 1937 (leiptiger Friihjahnmesse 1937) Zatetck 28. februarja 60 7„ popusta na voiovnitah na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah Vsa polasnila daieta častna zastopnika: Ing, G. TONNIES. Ljubljana. Tyrševa 33, tel. 27-62 JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka 25, tel. 20-97 In ZVANIČNI BIRO LIIPCI&KOG SAJMA. Beograd. Knez Mlhajlova 33/1, tel. 24311 TOURRA PtflEIIII imuni ii „1K A“ lil i mm nudi po izredno nizkih cenah: Zimsko triko perilo - letno triko perilo - svileno žensko perilo - razne nogavice, dalje vsakovrstne volnene in bombaževe pletenine za dame, moške in deco kakor: jopice, pletene rokavice i.t. d. proračunsko razpravo. Novinarji nimajo dostopa k sejam finančnega odbora ter so zato in še iz nekega drugega razloga poročila o sejah finančnega odbora zelo skromna. Sicer pa davkoplačevalcev itak dosti ne zanima, kar sklepa finančni odbor. »Slovenska beseda« se imenuje novi tednik, ki je začel izhajati v Ljubljani in ki je glasilo pristašev glavnega radikalnega odbora, ki se zbira okoli Ace Stanojeviča. Izda-atelj novega lista je dr. Dinko Puc, odgovorni urednik pa dr. Stanko Jug. Programatična članka sta v prvi številki objavila dr. Puc in dr. Korun. Pogajanja za sklenitev kolektiv-1 ne pogodbe pri Kranjski industrij-, ski družbi še vedno niso končana, ker se je v začetku izgubilo silno mnogo časa s prerekanji, kdo sme zastopati delavce. Družba je pripravila za sklenitev pogodbe ves material in če ne bo pogodba pravočasno sklenjena, res ne bo njena krivda. t ., Sedaj ima tudi Zagreb svojo afero. Pri društvu »Narodna ža-štita«, ki bi morala skrbeti za zapuščeno deco, so namreč odkrili, da so se nekateri funkcionarji društva polastili brezplačnih železniških kart, ki jih je dalo železniško ministrstvo za zapuščene otroke. S temi brezplačnimi kartami so se vozili tudi bančni bogataši, Društvo tudi že par let ni imelo nobenega občnega zbora. Pristanišče v Ploči se je le začelo graditi, kakor poroča sarajevska »Pravda«. Pristanišče bo imelo nost, 4a bodo nasipi popustili. Katastrofa je objela že ozemlje, ki meri 30.000 km5, torej tri bivše Kranjsk«. Pomožna akcija, ki jo je Rooseveltova vlada organizirala, je grandiozna. Dosedaj je bilo poslanih na ozemlje povodnji že 75.000 vojakov. Cela vrsta letal je začela prebivalstvo oskrbovati z živili in zdravili. Vlada je v soglasju s parlamentom določila kredit v višini 370 milijonov dolarjev za poplav- • ljence. Vodstvo reševalne akcije je prevzel sam Roosevelt. Mesino gledališče v Cremoni je do tal pogorelo, škoda se ceni na 3 milijone lir. V bakrenem rudniku v Anacondi v državi Peru je eksplodiralo 1000 vreč črnega smodnika. Učinek eksplozije je bil strahovit. 150 ljudi je bilo ubitih, 150 pa ranjenih. Mnogo rudarjev pa je še zasutih v rovih, da se bo število smrtnih žrtev gotovo še povečalo. Radio Ljubljana Jugoslovenski patent br. 8444 sa naslovom: ..Postupak za dobilanje etilalkohola bez vode" firme: Deutsche Gold- und Silber - Scheideanstalt vormals Roessler, Frankfurt/M. nudi se za prodaiu lli usfupa licenca. Za obavefttenja obratitf se patenlnoj kancelurlj Dr. VJekoulava KJsovec-a Beograd, Kr. Ferdinanda 8 mogoče. Zaradi moskovskega procesa se nadaljujejo v Rusiji aretacije trockistov. Med drugimi sta bila aretirana tudi Trockijev sin Sergej in njegova mati. Tudi več novinarjev je bilo aretiranih. Istočasno so se izvršile tudi velike izpremembe v vojski, državna policija pa je bila popolnoma podrejena notranjemu komisariatu. Zopet je nevarnost, da se bodo morale odložiti svečanosti kronanja angleškega kralja. Vojvoda Con-naught, stari stric kralja, je namreč 87 let star in je zbolel. Ce bi umrl, bi veljala za dvor šestmesečna žalost in zato tudi ne bi mogle biti svečanosti ob kronanju kralja. Podzemno železnico nameravajo zgraditi v Pragi, železnica bi imela tri glavne linije in bila okoli 20 km dolga. Veljala bi 1 milijardo Kč. Zgradila bi železnico delniška družba, pri kateri bi bili udeleženi zasebniki, država, samoupravna telesa in tudi tuji kapital. Najkasneje prihodnje leto bi se začela železnica tudi graditi in 1. 1942., ko bo v Pragi svetovna razstava, bo železnica tudi že v obratu. Inženirji so mnenja, da se bo železnica dobro obrestovala. Povodcnjska katastrofa v Ameriki postaja vedno večja. Dočim je bila do nedavna glavna nevarnost od naraščajoče reke Ohio, je sedaj že začela silno naraščati še reka Missisipi. že nad 900.000 lj udi je brez strehe in v največjem pomanjkanju. Nekateri so na gričih, obdani od vode, že dneve brez vsake hrane. Začele so razsajati tudi bolezni, zlasti pa se širijo legar, griža, škrlatinka in druge nevarne bolezni. Da bo nesreča še večja, so se pojavile tudi roparske tolpe, ki jemljejo ljudem še to, kar jim je ostalo. Upati pa je, da bodo te tolpe prav v kratkem zatrte, ker nastopajo oblasti z vso strogostjo proti njim in je vsakdo na mestu ustreljen, če ga zasačijo pri ropu. V ogrožene kraje pa so poslane tudi tako močne vojaške čete, da bo avtoriteta oblasti takoj vzpostavljena. Števil« smrtnih žrtev narašča. Samo v mestu Louisvilleu, ki je najbolj prizadeto od povodnji, pogrešajo že tisoč ljudi. Vsa škoda se ceni že na skoraj pol milijarde dolarjev, škoda pa se stalno veča. Celi okraji so se že izpraznili, morali se pa bodo novi, ker je nevar- Vele trgovin a kolonialne in špecerijske robe Jvgn Jelačin £/ub!jana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! Sobota, dne 30. jan. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: O relativnostni teoriji (prof. Adlešič) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: 901etnica izvedbe prve naše opere — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar) — 20.20: Na Trški gori. Vesela igra s petjem in godbo. Spisala Metka Bučarjeva, godbo zložil Danilo Bučar. Igrajo člani radijske dram. družine. Režira ga. M. Bučarjeva, glasbeno vodstvo ima D. Bučar. — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja, dne 31. jan. 8.00: Koračnice (plošče) — 8.30: Telovadba (prof. Dobovšek) — 9.00: čas, poročila — 9.15: Mešan program (plošče) — 9.45: Verski govor (dr. Lenček) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava v Št. Vidu — 11.00: Prizori iz narave (plošče) — 11.30: Recitacije zgodb in pesmic za otroke (gdč. Stana Vinšek) — 12.00: Koncert radijskega orkestra — 13.00: čas, spored. obvestila — 13.15: Plošče — 16.00: Plošče in čl. rad. igr. druž. —• 17.00: Kmetijsko-gospodarski pomenki (Ludvik Puš) — 17.20: Dueti na dveh harmonikah (brata Golob) — 18.00: Jos. Daneš: Polet na luno — vesela igra (izvajajo člani nar. gledal, v Ljubljani) — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Slovenska ura: a) Tri Mihevcev« skladbe za klavir solo (izvaja g. prof. M. Lipovšek), b) Položaj našega kmeta pred 100 leti (dr. Josip Mal) — 20.301 Pevski dueti ge. Nade Udovč-Brej-* čeve in g. Matije Kuftinca :~-21.10: Plošče — 21.20: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Za boljšo voljo (igra Radijski orkester). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, dne 1. febr. 12.00: Schumann: Karnevalska suita op. 9 (plošče), igra londonski simf. orkester — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Sami valčki (plošče) —• 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura (dr. Brecelj) — 18.20: Alford: Glasbena suita (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: Jurij Šubic (msgr. V.Ste-ska) — 19.00; Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Pratika za februar. Besedilo sestavil Niko Kuret. Sodelujejo člani rad. igr. družine, g. Mezgolits s citrami in akademski pevski kvintet, vmes plošče — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Koncert Radijskega orkestra. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA .KUVERTA' D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrl«va cesta it. 67 TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Nove vloge ..... Oproščene vloge, prenesene na nov račun . Din 50,008.001'-„ 60.009-000'— Skupno stanje nOVih VlOfl Din 119.000.000'— Nove vloge mak čas izplačljive Obrestna mera do 5% Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta c, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.