SKUPSCINSKI DOLENJSKI Študijska knjižnica Mirana Jarca 68000 NOVO MESTO Št. 15 Leto XXIV. CENA 51 za občine ČRNOMELJ, rLIKA, NOVO TO, RIBNICA I TREBNJE 30. julij 1987 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 146. Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju vasi Hrast in Perudina OBČINA METLIKA 147. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1987 OBČINA NOVO MESTO 148. Popravek sklepa o valorizaciji dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine novo mesto 149. Sklep o prenehanju javne poti 150. Sklep o povišanju cen osnovnih komunalnih storitev 151. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Novo mesto 152. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1987 153. Odlok o spremembi odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Novo mesto 154. Sklep o prenehanju javnih poti OBČINA RIBNICA 155. Odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Ribnica 156. Odlok o omejitvi nabiranja lipovega cvetja in pridobivanja lubja lipe 157. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1987 158. Sklep o ugotovitvi, da so spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanov itvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti Ribnica sprejete Odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo Goriča vass povezovalnim kanalom »S« in razbremenilnim kanalom Program priprave prostorsko izvedbenih aktov, ki jih bo v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ribnica za obdobje 1986—1990 sprejela skupščina občine Ribnica 159. 160. OBČINA TREBNJE 161. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo 162. Sklep o razlogih, merilih in postopku za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov 163. Odlok o ravnanju s plodno zemljo 164. Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1987 165. Sklep o drugem povišanju cen komunalnih storitev v občini Trebnje MEDOBČINSKA OBJAVA 166. Odlok o poimenovanju ceste 4. SNOUB Matija Gubec Občina Črnomelj 146. POPRAVEK V sklepu za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju vasi Hrast in Perudina (SDL št. 1987 I4.str. 171) je v drugem členu prišlo do napake. Pravilno se besedilo glasi: »2. člen Referendum bovnedcljo. 19.07. 1987,od 7.00 do 19.00 na glasovalnem mestu v Hrastu. Občina Metlika 147. Na podlagi 9., 16.. 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 239. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 7. 1987 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1987 1. člen V odloku o proračunu občine Metlika za leto 1987 se 1. člen spremeni in se glasi: Občinski proračun za leto 1987 obsega: •— prihodke v znesku 932.682.000 din — razporejene prihodke 932.682.000 din 2. člen Spremenjena bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/87 Datum: 8. 7. 1987 Predsednik skupščine občine Metlika STANISLAV BAJUK, dipl. inž. Občina Novo mesto 148. POPRAVEK V sklepu o valorizaciji dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Novo mesto (SDL št. 14/1987, str. 172) se 3. točka pravilno glasi: 3. V 20. členu omenjenega odloka se znesek »4.300din« valorizira na znesek »6.458 din«. 149. Na podlagi 5. člena zakona o cestah (Uradni list SRS št. 38/81 in 7/86) in 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list 5/79 in 14/82)je zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na seji dne 2. 7. 1987 sprejel naslednji SKLEP Javna pot pare. št. 3103/2, pot v izmeri 67 m2, vi. št. 370 k. o. Prečna preneha biti javna pot z dnem uveljavitve tega sklepa. Ta sklep začne veljati osmi dan v objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 464-48/86-1 Datum: 2. 7. 1987 Podpredsednik skupščine občine Novo mesto STANISLAV ŽUNIČ, 1. r. 150. Na podlagi določb zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS 8/82), zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS 9/85), družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev vletu 1987(Uradnilist SRS 2/87, pravilnika o merilih za oblikovanje cen v DO Komunala Novo mesto ter sklepa skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto z dne 28. 7. 1987je delavski svet DO Komunala Novo mesto v razširjeni sestavi dne 29.7. 1987sprejel SKLEP o določitvi cen osnovnih komunalnih storitev 1. člen a) Cena vode po posameznih porabnikih znaša: — gospodinjstvo 240 din/m’ — družbene dejavnosti 300 din/m3 — gospodarstvo 570 din/m’ b) Cena odvajanja odplak (kanalščina) po posameznih porabnikih znaša: — gospodinjstvo 130din/m! — družbene dejavnosti 185 din/m3 — gospodarstvo 280 din/m3 c) Cena za odvoz odpadkov (smetarina) po posameznih porabnikih znaša: — gospodinjstvo 21 din/m2 — družbene dejavnosti 40 din/m2 — gospodarstvo 93 din/m2 c) Cena za čiščenje odpadnih voda po posameznih porabnikih znaša: — gospodinjstvo 31 din/m3 — družbeni sektor in obrt 117 din/m3 V skladu sTehničnim pravilnikom ojavni kanalizaciji (Skupščinski DL št. 7/87) se pri družbenem sektorju in obrti pri čiščenju odpadnih voda upošteva faktor onesnaženosti. 2. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o določit vi cen komunalnih storitev, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 7/87. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Št. 1023/87-29/7-87 Novo mesto, dne 29. 7. 1987 Predsednik DS DO Komunala: LEOPOLD OKLEŠEN, 1. r. 151. Skupščina občine Novo mesto je na podlagi 25. člena zakonao urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84.37/85 in 29/86) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82), na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 7. 1987 sprejel ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Novo mesto 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji na območju občine Novo mesto za: 1. ureditvena območja naselij, ki so z družbenim planom občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000— urbanistični zasnovami pred videna,da se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, 2. ureditvena območja, za katera je z družbenim planom občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, za čas, dokler ne bodo sprejeti. 3. ureditvena območja že sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov, v tistih delih, ki so usklajeni združbenim planom občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in sicer znotraj območij že zgrajene strukture, 4. ureditvena območja, za katera je z družbenim planom občine Novo mesto za obdobje 1986do leta 1990 predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov in so bili zanje sprejeti odloki o razglasitvi splošne prepovedi, 5. ureditvena območja naselij Črešnjice, Jelše, Sevno na Trški gori, Škrjanče pri Novem mestu, Žihovo selo, Stari grad, Dol. Brezovica, Gor. Brezovica, Dol. Stara vas. Šmarje. Dol. Kronovo, Dol. Težka voda in del Črmošnjic, Stopiče, Ratež, Dvor, Jama pri Dvoru. Škocjan, Hrastulje. Vel. Brusnice, 6. območja, ki so z družbenim planom občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 opredeljena kot 1. in 2. območje vinogradniških površin. 2. člen Območja iz 1. do 5. točke 1. člena tega odloka so prikazana v kartografski prilogi na PKN (pregledni katastrski načrt) v merilu 1 : 5000, ki jo je pripravil Razvojno raziskovalni center Novo mesto, TOZD Urbanistični biro Novo mesto pod št. UP 1602 v maju 1987, območja iz 6. točke pa v elaboratih: Razvrstitev kmetijskih zemljišč na kategorije in območja ter Spremembe in dopolnitve razvrstitve kmetijskih zemljišč na kategorijein območja, oba na PKN v merilu l : 5000, ki ju je sprejela skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti občine Novo mesto dne 19. 3. 1984 in 6. 12. 1985. 3. člen Na ureditvenih območjih iz 1., 3. in 5. točke L člena so dovoljene komunalne ureditve in adaptacije, dozidave ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objektov oziroma naprav. Na ureditvenih območjih iz 2. in 4. točke 1. člena so dovoljeni le tisti posegi, navedeni v prvem odstavku tega člena, ki ne bodo ovirali kasnejših načrtovanih posegov v prostor in izvajanja rešitev s predvidenimi prostorskimi izvedbenimi načrti. V kolikor so izpolnjeni urbanistični pogoji, je na območju iz 6. točke 1. člena dovoljena gradnja zidanic, če je investitor lastnik: — vi. območju vinogradniških površin najmanj 25 a zemljišča, — v 2. območju vinogradniških površin in sicer na vedutno izpostavljenih lokacijah najmanj 12 a zemljišča, na območju Suhe krajine najmanj 6 a zemljišča, na ostalih območjih pa najmanj 10 a zemljišča. Zemljišče mora biti v celoti zasajeno s trtami, razen v obsegu funkcionalnega zemljišča objekta, pred izdelavo lokacijske dokumentacije. 4. člen Pogoji za neposredne posege v posamezne objekte ali za druge posege v prostor v območjih, ki se urejajo s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, se določijo zloka-cijsko dokumentacijo. Lokacijsko dokumentacijo izdela organizacija, ki je pooblaščena za izdelavo lokacijskih dokumentacij za območje občine Novo mesto. 5. člen Kartografski prilogi iz 2. člena tega odloka sta na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri komiteju za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto in Razvojnem raziskovalnem centru Novo mesto, TOZD Urbanistični biro Novo mesto. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto. 7. člen S sprejetjem tega odloka preneha veljati 10. člen odloka o urbanističnem redu v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 2/73). 8. člen Prostorski ureditveni pogoji za območja iz 1. člena tega odloka prenehajo veljati, ko bodo za posamezna območja sprejeti posebni prostorski ureditveni pogoji, najdlje pa veljajo do 31. 12. 1988. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-021/86 , , , Datum: 24. 7. 1987 Podpredsednik skupščine občine Novo mesto STANISLAV ŽUNIČ, l.r. 152. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 223. člena statuta občine Novo mesto (SDL št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 24.7.1987 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1987 1. člen V odloku o proračunu občine Novo mesto za leto 1987 (Skupščinski Dolenjski list št. 7/87) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Občinski proračun za leto 1987 obsega: a) skupne prihodke v znesku 2.882.774.000 din — razporejene prihodke 2.877.774.000 din — tekočo proračunsko rezervo 5.000.000 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-01/87 Datum: 24. 7. 1987 Podpredsednik skupščine občine Novo mesto STANISLAV ŽUNIČ, I. r- BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1987 (v din) Vrsta prihodkov PRIHODKI Znesek Glavni namen SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV Znesek 1 Davek iz osebnega dohodka 1.562.619.000 1 Sredstva za delo upravnih organov 1.442.871.000 2. Davki od prometa proizvodov in Sredstva za posebne in druge namene storitev, nepremičnin in pravic 855.295.000 2 za delo upravnih organov 295.145.000 Davek na prihodek od premoženja. Sredstva za ljudsko obrambo in druž- premož. pravic in drugih davkov 108.296.000 3 beno samozaščito 66.600.000 3 Prihodki od taks 125.249.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 50.560.000 4 Sredstva za intervencije v kmetijstvu 14.666.000 5 Sredstva prenesena drugim uporabni- 596.902.000 kom proračuna 6 Prihodki od organov in organi- zacij DPS in drugi prihodki 134.976.000 6 Sredstva za družbene dejavnosti 108.304.000 Prenos presežka prihodkov iz Sredstva za druge splošne družbe- leta 1986 45.779.000 7 ne potrebe 286.888.000 8 Izločanje sredstev rezerv 28.340.000 9 Drugi odhodki 43.058.000 SKUPAJ PRIHODKI 2.882.774.000 SKUPAJ VSI ODHODKI 2.882.774.000 153. Na podlagi 3. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRSšt. 8/82) in na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Novo mesto dne 24. julija 1987 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Novo mesto 1. člen V 4. členu odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/83, 13/86 — v nadaljnjem besedilu: odlok) se črtajo besede »pod točko štiri 2. člena opravlja Gozdno gospodarstvo Novo mesto«. 2. člen V 1. odstavku 5. člena odloka se v 7. vrsti črta številka »4«. 3. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 352-02/82 Datum: 24. 7. 1987 Podpredsednik skupščine občine Novo mesto STANISLAV ŽUNIČ.l.r. 154. Na podlagi 5. člena zakona o cestah (Uradni list SRSšt. 38/81 in 7/86)ter 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je /bor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na svoji seji 24. julija 1987 sprejel naslednji SKLEP Javni poti pare. št. 1950/3, dvorišče v izmeri 31 m2 in pare. št. 1951/6, dvorišče v izmeri 31 m2, obe vi. št. 400, ko. Žužemberk, prenehata biti javni poti z dnem uveljavitve tega sklepa. Številka: S-465-32/87-1 Datum: 24. 7. 1987 Podpredsednik skupščine občine novo mesto STANISLAV ŽUNIČ.l.r. Občina Ribnica 155. Na podlagi 41. člena zakona o komunalni dejavnosti (Ur. list SRS, št. 8/82 in 29/86), 12. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur list šRS, Št. 18/84), 58. člena zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81,29/86), 34. člena zakona o varstvu zraka (Ur. list SRS, št. 13/75 in 29/86), 20. člena zakona o varstvu Pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. list SRS, št. 15/76, 29/86), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS 13/75. 29/86), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, 25/83 in 42/85) ter 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82), je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 7. 1987 sprejela ODLOK o urejanju in varstvu okolja v občini Ribnica I. SPLOŠNE DOLOČBE , 1. člen S tem odlokom se na območju občine Ribnica ureja: — javno snago, — videz naselij, urejenost sosesk in urejanje javnih in drugih površin, — ravnanje s plodno zemljo, — varstvo voda in odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, — varstvo zraka, — varstvo pred hrupom, — ravnanje z odpadki. 2. člen Za javne površine po tem odloku se šteje: 1. Ulice s pločniki, hodnike za pešce, trge in ceste, sprehajališča, podvoze, nadvoze, mostove in javno kanalizacijo, 2. zelene površine, 3. železniške in avtobusne postaje ter postajališča, avtobusne čakalnice, parkirne prostore, tržnice, zaklonišča z okolico in zemljišča za stalne ali občasne javne prireditve na prostem in javne ulične govorilnice, 4. obrežja vodotokov, obcestna zemljišča, površine ob javnih objektih in lokalih, 5. druge površine (opuščene glinokope, kamnolome ter kraške jame in brezna). 3. člen Javne površine, ki so v lasti oziroma uporabi občanov ali družbeno pravnih oseb. vzdržujejo in urejajo njihovi lastniki oziroma uporabniki, ostale javne površine, ki ne pripadajo kot funkcionalno zemljišče k objektom so komunalni objekti in naprave skupne rabe, ki jih vzdržuje in ureja v mestnem naselju Ribnica in Sodražica komunalno podjetje Komunala Ribnica, v ostalih naseljih pa krajevne skupnosti, če opravljanje te dejavnosti ne poverijo komunalnemu podjetju. 4. člen Javne površine se ureja na podlagi sprejetih prostorskih izvedbenih aktov. Projektivna organizacija, ki je pooblaščena za izdelavo urbanistične dokumentacije, je dolžna pri izdelavi upoštevati vse elemente komunalne opremljenosti zemljišč, pri čemer sc smatra za komunalno urejena zemljišča tista zemljišča na katerih je zgrajeno vodovodno, električno, telefonsko in cestno omrežje, omrežje javne razsvetljave in kanalizacije, pločniki, zelenice in otroška in šolska igrišča ter površine za rekreacijo. 5. člen Za urejanje javnih površin, graditev investicijskih objektov individualnih stanovanjskih in drugih objektov, je lastnik oziroma investitor dolžan ppri pristojnem upravnem organu za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj predložiti tudi lokacijsko dokumentacijo, v kateri je predvidena ureditev okolice objekta oziroma ureditev javnih in zelenih površin, ureditev gradbišča in drugi pogoji, povezani z nameravanim posegom v prostor (ravnanje s plodno zemljo, posek drevja itd.). Za vsak investicijski objekt, stanovanjsko, industrijsko in javno zgradbo ter za ureditev javne površine je treba na podlagi lokacijske dokumentacije izdelati tudi projekt zunanje ureditve okolice in zelene površine, kar je tudi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenju. Investitor mora pred pričetkom gradnje zagotoviti tudi sredstva za Zvcdbo zunanje ureditve. II. JAVNA SNAGA 6. člen Na javne in druge površine je prepovedano: — zlivati odpadne vode, fekalne odpadke in drugo tekočo nesnago, — odlagati smeti, gradbeni material, embalažo, papir, dotrajane gospodinjske stroje, motorna vozila in podobno, — prati in čistiti motorna in druga vozila ali opravljati kakršnakoli obrtniška dela, — odvajati meteorno vodo in različne odplake. 7. člen Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške: — pri obnovi pročelnih zgradb in streh postaviti livilne odre, da se prepreči poškodovanje in onesnaževanje mimoidočih ljudi in javnih površin, — očistiti gradbišče nesnage, ki bi lahko povzročila onesnaževanje javne površine, — preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb, — skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni, — nalagati vozila tako, da se pri prevozu material ne stresa pojavnih površinah, — očistiti vozila pred odhodom z gradbišča, — uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne more širiti ali prenašati na javne površine. 8. člen Odpadli gradbeni material se sme odlagati le na odlagališča, kijih na predlog ■ krajevne skupnosti določi pristojni upravni organ. Odlagališča je treba po končani uporabi humzirati, kar jedolžan storiti tisti, ki je odpadni gradbeni material odložil na odlagališče. 9. člen Pri prevozu gramoza, peska ali drugega materiala morajo prevozniki paziti, da se na javne površine ne odceja voda ali druga tekoča nesnaga. V primeru, da prevoznik ne more preprečiti onesnaženja javne površine, mora takoj poskrbeti za odstranitev nesnage. Nesnago, ki nastane pri nakladanju ali razkladanju, je dolžan odstraniti prevoznik. 10. člen Organizatorji prireditev, prodajalci na stojnicah in drugi uporabniki morajo skrbeti, da se javne površine čim manj onesnaži, po uporabi pa so dolžni javne površine temeljito očistiti in po potrebi tudi razkužiti. Če zavezanci iz 1. odstavka tega člena javne površine ne očistijo oziroma ne razkužijo v 24 urah po uporabi, mora to storiti komunalno podjetje Komunala Ribnica po naročilu organa, ki nadzoruje izvrševanje tega odloka, na stroške zavezanca (v nadaljnjem besedilu nadzorni organ). 11. člen Stalno odprte javne (poslovne) površine (železniške postaje, avtobusne postaje, vrtovi gostinskih obratov, telefonske govorilnice in podobno) so dolžni redno čistiti upravljalci teh površin. Za čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne površine (dvorišča, vrtovi, odprte garaže, vhodi in izhodi), skrbijo lastniki in upravljalci površin. Če upravljalec površin, navedenih v tem členu, ne čisti redno, mora to opraviti komunalno podjetje Komunala Ribnica po naročilu nadzornega organa na stroške zavezanca. 12. člen Pločnike in hodnike za pešce so dolžni redno čistiti upravljalci oziroma uporabniki zgradb in zemljišč, ob katerih so pločniki. Smeti s teh površin pa morajo odlagati v smetnjake pri zgradbah. 13. člen Organizacije in občani, ki so dolžni po tem odloku čistiti javne površine, lahko to obveznost pogodbeno prenesejo na pooblaščeno komunalno organizacijo. 14. člen Pri prometnih nezgodah in drugih podobnih primerih je treba zjavne površine takoj odstraniti nesnago in oljne madeže. Krvave madeže je treba sprati z vodo in razkužiti. Javno površino mora očistiti ali razkužiti povzročitelj prometne nezgode ali drugega podobnega primera. Če zavezanec tega ne stori, mora to opraviti pooblaščena komunalna organizacija na stroške povzročitelja. III. VIDEZ NASELIJ 15. člen Novi investicijski objekti v grupiranih naseljih morajo biti arhitektonsko oblikovani in locirani tako,da se prilagodeobstoječizazidavigledevišineobjekta, smeri slemena, vrsti kritine in zunanji obdelavi fasade. Pri obnovi obstoječih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter nadzidavi je treba upoštevati lo- kalne naselbinske značilnosti glede naklona strehe, kritine, višine in ostalih gradbenih elementov tako, da taka gradnja ne kvari estetskega videza kraja. Če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, lahko pristojni upravni organ odkloni izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja. 16. člen Zunanji del zgradb in okolica (pročelja, balkoni, vrata, izložbe, okna, vrtovi, dvorišča, žive meje in dostopne poti) morajo biti redno vzdrževani, tako da ne kvarijo videza naselja in okolice. Redno vzdrževanje obsega zlasti: — popravilo in obnovo pročelij, oken, vrat, balkonov in izložb, — popravilo strešnih žlebov z odtočnimi cevmi: popravilo snegobranovin prekritje streh ter podobno, — vzdrževanje in obnavljanje ograj vrta, živih meja, okrasnih nasadov, dvorišč, sadnega in ostalega drevja ter dostopnih poti, — gojitev cvetja na vrtovih, balkonih in ložah. 17. člen Napisi, kijih morajo imeti organizacije združenega dela, samostojni obrtniki in ustanove (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) po obstoječih predpisih na svojem poslovnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: napis) morajo biti praviloma na pritličnem delu pročelja zgradbe, v kateri je poslovni prostor. 18. člen Napisi na poslovnih prostorih v ožjem območju mestnega naselja Ribnica morajo biti v svetlobni izvedbi (svetlobni napisi). Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za poslovne prostore v dvoriščnih zgradbah. Ožje območje mestnega naselja Ribnica obsega: Šeškovo ulico, Kolodvorsko ulico in del Gorenjske ceste. 19. člen Za javno ponudbo ali priporočanje dejavnosti, proizvodov ali storitev se lahko na zgradbah ali drugih primernih prostorih in mestih nameščajo oziroma postavljajo stalni ali občasni reklamni napisi (reklame). 20. člen Besedilo napisov in reklam mora biti v slovenskem jeziku. Reklama sme za slovenskim besedilom vsebovati tudi besedilo v drugih jezikih. Če reklama vsebuje besedilo tudi v drugih jezikih, mora zavezanec pri priglasitvi namestitve take reklame predložiti tudi izjavo sodnega prevajalca, da je besedilo v drugih jezikih jezikovno pravilno. Napisi in reklame morajo biti tehnično in estetsko dovršeni, urejeni pa morajo biti tako, da ne ovirajo varnosti prometa. 21. člen Zavezanci so dolžni napis oziroma reklamo redno vzdrževati, okvare na njih pa takoj popraviti. Namestitev napisa oziroma reklame mora zavezanec priglasiti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora. 22. člen Osvetlitev izložb mora biti usklajena z določili jugoslovanskega standarda. V ožjem območju mestnega naselja Ribnica mora splošna osvetljenost izložb znašati 350 luksov oziroma pri fluorescenčni razsvetljavi 700 luksov. Odstopanje od predpisane osvetljitve je dovoljeno samo začasno, kadarse stem želi doseči poseben aranžerski učinek. Osvetljenost izložb se meri zluksometrom v višini 0,85 m od tal in na razsvetljenem predmetu. 23. člen Izložbe morajo biti razsvetljene v skladu ssodobno tehniko. Pri ureditvi razsvetljave izložb je treba upoštevati zlasti naslednje: — osvetljenost izložb mora biti bistveno večja od osvetljenosti cestišča in okolice, — razsvetljenost se ne sme bleščati, zato morajo biti svetlobni viri praviloma zaslonjeni (indirektna svetloba), — treba je uporabiti takšne vire svetlobe, ki ustrezno razsvetljujejo blago, zlasti kar zadeva barvne svetlobe. 24. člen Svetlobni napisi in svetlobne reklame ter izložbe morajo biti osvetljene od mraka pa do 23. ure. v zimskem času pa tudi od 5. do 7. ure, razen ob redukcijah električne energije. 25. člen Lastniki in upravljalci lokalov ter poslovnih prostorov so dolžni skrbeti za to, da so izložbe čiste, estetsko urejene, pravilno osvetljene in sodobno aranžirane. 26. člen Izobešanje plakatov, oglasov, reklam in podobnih objav (v nadaljnjem besedilu: plaketiranje)je dovoljeno samo na mestih, kijih na predlog krajevne skupnosti določi občinski upravni organ, pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora. 27. člen Mesta za plakatiranje (oglasne deske, vitrine itd), morajo biti urejena tako, da ne motijo prometa in ne kvarijo videza okolja. 28. člen Organi družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije lahko izjemoma plaketirajo tudi na mestih, ki niso za to določena, vendar le v primerih, ko se obračajo na javnost v okviru izvrševanja svojih izrednih nalog (mobilizacija, volitve, pojav kužnih bolezni itd.). 29. člen Izobešene plakate, oglase, reklame in druge pisne objave je treba po končani prireditvi odstraniti najkasneje v 48 urah. 30. člen Lastniki in upravljalci so dolžni: — porušiti in odstraniti dotrajane stavbe in njihove ruševine, neuporabne barake, skladišča in gospodarska poslopja ki niso več sposobna za obnovo in občutno kvarijo lepo podobo kraja, — premakniti smetišča in gnojišča, ki leže ob prometnih poteh na drugo primernejšo lokacijo (ali jih odstraniti), tako da ne ogrožajo stanovanjskih stavb in okolice z legli mrčesa in izlivi odplak in gnojnice na javne površine, — odstraniti z vidnih mest uskladiščeno hlodovino, deske, drva, gradbeni material, odpadne dele motornih vozil in drugo navlako na ustreznejša mesta, kjer ne bo oviran promet in prizadet zunanji videz naselij, — namestiti skupinsko anteno na stanovanjskih stavbah, kjer so več kot štiri stanovanja. 31. člen Organ, ki nadzoruje izvajanje tega odloka, določi z odločbo v upravnem postopku, katere pomanjkljivosti in ovire iz prejšnjega člena tega odlokaje treba odpraviti, v kakšnem roku in na kakšen način. Zoper tistega, ki v danem roku ne odpravi ovire ali pomanjkljivosti, lahko Pristojni organ odredi izvršitev ukrepa na stroške zavezanca. 32. člen Vsi občani, delovne in druge organizacije so dolžne skrbeti za red in snago ter za urejen videz objektov in okolja, pri čemer ni dovoljeno: 1. V mestnem naselju Ribnica rediti govedo, konje, prašiče, drobnico. Izjemoma se dovoljuje rediti velike živali in drobnico le tistim občanom, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in imajo hlev in pripadajoča gospodarska poslopja primerno urejena. Dovoljeno je rediti tudi perutnino in zajce, vendar samo v posebej ograjenih prostorih, in to tako, da s tem ni motena bližnja okolica in da to ne kvari zunanje podobe kraja. Imeti in rediti pse in mačke je dovoljeno le, če to omogočajo določila odloka o javnem redu in miru ter odlok o hišnem redu. 2. V delu mestnega naselja Ribnica, kije pod režimom varstva naravne in kulturne dediščine ni dovoljeno: — preurejati stanovanjske prostore v poslovne prostore, — spreminjati zunanji izgled pročelij, obnavljati fasade stavb, zamenjati vhodna vrata in okna brez ustreznega dovoljenja, ki ga izda na podlagi smernic za prenovo Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, — postavljati brez dovoljenja pomožne objekte (del mestnega naselja obsega: stari del trga Ribnice s Šeškovo ulico. Kolodvorsko ulico, Čolnarsko ulico, Urbanovo ulico, Struško ulico, Gallusovo nabrežje. Grajsko pot in del Gorenjske ceste, od križišča za zdravstveni dom do Kolodvorske ulice, ter del Ceste na Ugar, od križišča s Šeškovo ulico pa do križišča z Opekarsko cesto). 3. V ostalih naseljih, ki so pod režimom varstva naravne in kulturne dediščine, je potrebno za gradnjo in prenovo stanovanjskih objektov soglasje Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 4. Preurejati blakone in lože v stanovanjske prostore, shrambe in podobno. 5. Sušiti perilo na balkonih stavb, če so le-ti obrnjeni na glavno prometnico. 33. člen Svetilke javne razsvetljave morajo biti opremljene z dovolj močnimi žarnicami ■n prižgane vso noč, razen v času redukcije. 34. člen Na območju občine Ribnica je prepovedano postavljanje vozil, prikolic, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno Prebival. Prepovedano je tudi stalno ali začasno prebivanje v takih objektih. Določba 1. odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo družbene organizacije in društva ter za organiziranje po-tujočih prireditev (artistične predstave, cirkusi in podobno) in pri izvajanju sezon-skih gradbenih ali podobnih del. Bivanje v navedenih objektih dovoli na določenem kraju in za čas, ki nemorebitidaljšioddvehmescccv.občinskiupravni °rgan, pristojen za notranje zadeve. IV. RAVNANJE S PLODNO ZEMLJO 35. člen Plodna zemlja v smislu tega odloka je dobrina javnega pomena in se sme uporabljati le za vzdrževanje, urejanje novih zelenih površin terza izboljšanje kmetijskih zemljišč. Prodaja plodne zemlje je prepovedana, zaračunavajo pa se lahko samo stroški v zvezi z odstranjevanjem in prevozom na določena mesta, če to ni vračunano v gradbeno ceno. 36. člen S presežki plodne zemlje, ki presegajo potrebe za ureditev zelenic na mestu gradbenega posega, upravlja Kmetijska zemljiška skupnost občine Ribnica. (V nadaljnjem besedilu: Skupnost) 37. člen Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni prijaviti začetek odstranjevanja plodne zemlje pooblaščencu iz 36. člena tega odloka in zahtevati, da jim določi debelino sloja, način odstranjevanja in mesto deponije. 38. člen Investitorji, izvajalci gradbenih del in skupnost morajo pri ravnanju s plodno zemljo upoštevati naslednje: — pred začetkom zemeljskih del ugotoviti slojevitost tal in določiti debelino sloja plodne zemlje, — odkup plodne zemlje izvajati le v suhem vremenu, in sicer na tak način, da zemlja ohranja prvotno sestavo in plodnost, — plodno zemljo deponirati na kupe, ki ne smejo biti višji od 1,5 m in ne širši od 4 m, a poljubne dolžine, — na območju, kjer se izvaja gradbena dela deponirati le tolikšno količino plodne zemlje, kot je potrebna za ureditev zelenih površin na mestu gradbenega posega, — višek plodne zemlje deponirati na mestu, ki ga določi skupnost na podlagi prostorskih načrtov. Določbe 36., 37. in 38. člena ne veljajo za graditelje individulanih stanovanjskih hiš in spremljajočih objektov. 39. člen Pristojni upravni organ občine Ribnica je pri izdaji lokacijskega dovoljenja dolžan upoštevati določila tega odloka, ki se nanašajo na ravnanje s plodno zemljo. V. UREJANJE, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO ZELENIH POVRŠIN V NASELJIH 40. člen Za zelene površine se šteje: — javne parke, nasade, drevorede in zelenice, — skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov, — posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje, — zelene površine v stanovanjskih soseskah in naseljih, — zelenice ob javnih komunikacijah in vodnih površinah, ob spomenikih in zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih, — kopališča na prostem, športna in otroška igrišča, šolske vrtove in pokopališča. 41. člen Zelene površine, ki so v lasti občanov, urejajo in vzdržujejo njihovi lastniki oziroma uporabniki. Zelene površine, ki so družbena lastnina, urejajo in vzdržujejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki upravljajo z zeleno površino. Če zelena površina ni v upravljanju organizacije združenega dela ali druge organizacije, skrbi za urejanje in vzdrževanje zelene površine komunalno podjetje Komunala Ribnica. 42. člen Zelene površine v mestnem naselju Ribnica, Sodražica in v zazidalnih soseskah, se ureja s prostorsko izvedbenimi načrti na podlagi projekta ureditve zelenih površin oziroma izdanega lokacijskega in gradbenega dovoljenja. 43. člen Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in parkovno grmovje, če z lokacijskim dovoljenjem ni drugače določeno. Po končani gradnji investicijskega objekta je izvajalec dolžan vskladu s pogoji iz lokacijskega in gradbenega dovoljenja postaviti zemljišče v urejeno stanje, zlasti pa odstraniti provizorije (gradbene barake in podobno) in odvečni material ter zatraviti zemljišče ali pa ga na drug način zavarovati pred odplavljanjem. 44. člen Stroški vzdrževanja zelene površine gredo v breme lastnika oziroma upravljalca. Če lastnik ali upravljalec v določenem roku ne opravi potrebnih vzdrževalnih del, lahko pristojni nadzorni organ odredi, da se ta dela opravi na stroške lastnika oziroma upravljalca. 45. člen Vzdrževanje zelene površine obsega: — oskrbo in obnavljanje gozdnega, parkovnega in sadnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno, — vzdrževanje in obnavljanje peš poti, ograj, klopi, instalacij in opreme, — varstvo zelenih površin pred škodljivimi boleznimi in poškodbami, — redno čiščenje, košnjo in striženje živih meja. 46. člen V naseljih na območju občine Ribnica je prepovedano sekanje, obsekavanje in odstranjevanje gozdnega ter parkovnega drevja in posameznih starejših dreves, razen če je to potrebno iz utemeljenih razlogov (bolezni, večje poškodbe, redno vzdrževanje). Dovoljenje za take primere izda pristojni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo na predlog upravljalcev ali strokovne službe. VI. VARSTVO VODA 47. člen Za potoke in jarke veljajo vsi naravni in umetni vodotoki v vsem njihovem toku na območju občine Ribnica. 48. člen Lastniki in upravljalci oziroma uporabniki obrežnih zemljišč ob vodotokih so dolžni redno čistiti "struge in pribrežna zemljišča, to je odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete (razen naravnih naplavin anorganskega izvora), ki zapirajo pretočni profil, ter gojiti na obrežnem zemljišču primerno zarast. 49. člen Lastniki in upravljalci oziroma uporabniki obrežnih zemljišč ob vodotokih Bistrica, Ribnica, Sajevec in Rakitnišca niso dolžni čistiti strug teh potokov. 50. člen Na bregovih in strugah potokov, kanalov in ribnikov je prepovedano: — zasajati drevje, postavljati ograje, plotove in druge objekte, če ovirajo normalen pretok in odtok vode ali prost prehod ob vodotokih, — obdelovati pribrežna zemljišča, če taka obdelava povzroča erozijo. 51. člen Pri izdelavi projektov za investicijske objekte, ki bi onesnaževali vodo, je treba izdelati tudi elaborat, iz katerega bo razvidna stopnja onesnaženosti vode in način zmanjševanja onesnaženosti na dovoljeno mero. V primeru, da objekt onesnažuje vode iznad dovoljene mere, je potrebno zgraditi čistilno napravo. Pri že zgrajenih objektih, ki onesnažujejo vode iznad dovoljene mere, morajo biti v roku dveh let zgrajene čistilne naprave. Uporabnega dovoljenja za objekte, ki onesnažujejo vode iznad dovoljene mere, ni mogoče izdati, če niso zgrajene čistilne naprave. Stopnjo onesnaženosti voda ugotavljajo ustrezne strokovne službe in za to pooblaščene samoupravne organizacije in skupnosti. 52. člen Prepovedano je kopati se v vodotokih in drugih stoječih vodah, za katere se ugotovi, da so higiensko oprečne ali sicer predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Vode iz prvega odstavka tega člena določi občinski upravni organ, kije pristojen za zdravstveno varstvo, na predlog sanitarne inšpekcije. 53. člen Na območjih, na katerih se je prepovedano kopati, morajo biti postavljeni opozorilni znaki. Opozorilne znake mora ob vodotokih postaviti vodnogospodarska organizacija, ki te vodotoke vzdržuje, ob drugih stoječih vodah pa imetnik pravice uporabe ali lastnik zemljišča, na katerem je stoječa voda. 54. člen Individualni objekti in naprave za čiščenje odpadnih voda v naseljih, kjer ni javne kanalizacije, so nepropustne greznice. Glede na vrsto tal, zaščitna območja, način vodopreskrbe in ostale pogoje je dovoljena gradnja naslednjih greznic: — greznice z nepropustnimi stenami in dnom za objekte brez tekoče vode, — nepretočne greznice z nepropustnimi stenami in dnom za objekt s tekočo vodo, — pretočne greznice z odtokom v ponikovalnico. Gradnja greznic na območjih, kjer ni kanalizacije, je obvezujoča, za njihovo izgradnjo je uporabnik oziroma investitor dolžan pridobiti si ustrezno dovoljenje. 55. člen Pri gradnji in vzdrževanju greznic je treba upoštevati: a) za objekte brez tekoče vode — koristno prostornino greznice 500 I na osebo oz. minimalno 3000 litrov, — greznica mora imeti dve celici; b) za objekte s tekočo vodo — nepretočne — pri dimenzioniranju greznice je treba upošrevati dnevno porabo vode 1501 na osebo, — koristna prostornina greznice mora biti najmanj 3000 1 na osebo oziroma z minimalno prostornino 60001 in mora imeti dve celici, — pri praznenju greznice je treba pustiti 1/6 vsebine; c) za pretočne greznice — koristna prostornina greznice mora biti 2.000 litrov na osebo oziroma mora biti minimalna prostornina 6.000 litrov in mora imeti dve celici za potrebe do 10 oseb in več celic za potrebe nad 10 ljudi. Odtokov iz greznic ni dopustno odvajati v površinske vode. Neposreden odtok iz greznice je možen le s ponikovanjem v okolno zemljišče preko ponikovalnice oziroma ponikovalnih vodov, če s tem niso ogroženi obstoječi ali potencialni vodni viri. Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico, speljati jih je potrebno v meteorno kanalizacijo oziroma ponikovalnico. 56. člen Greznice se mora prazniti najmanj enkrat letno oziroma ko je zapolnjeno 2/3 koristne prostornine. Pri praznjenju je treba pustiti 1/6 vsebine. 57. člen Na območjih, kjer je možna ogroženost obstoječih ali potencialnih vodnih virov, ni dovoljena gradnja pretočnih greznic. 58. člen Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkovizživinskih hlevovje uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojniščno jamo ali zbiralnik za gnojevko pri hlevih na izplakovanje. Ti objekti morajo biti dimenzionirani glede na število glav živine in izdelani vodotesno. Gnojišče mora imeti obvezen odtok v gnojnično jamo in ne sme imeti odvoda v javno ali cestno kanalizacijo niti pretoka v ponikovalnico ali na površino. 59. člen Pri dimenzioniranju gnojišča in gnojniščne jame je treba upoštevati naslednje: — 2 m2 gnojniščne plošče na glavo velike živine, — 2 m’ gnojniščne jame na glavo velike živine, — 6 — 8 m3 zbiralnika za gnojevko na glavo velike živine. 60. člen Odpadne vode iz gnojniščnih jam in zbiralnikov za gnojevko ter odpadke z gnojišč se mora odvažati na kmetijske površine po potrebi oziroma najmanj 2-krat letno. VII. VARSTVO ZRAKA 61. člen Pri izdelavi, sprejemanju in uresničevanju prostorsko izvedbenih aktov je treba določiti ukrepe za zaščito zraka (kotlovnice za več objektov) in možnost uporabe tople vode in peči za toplifikacijo industrijskih in drugih objektov ter stanovanjskih sosesk. 62. člen Pri izdelavi projektov za investicijske objekte je treba izdelati tudi elaborat, iz katerega bo razvidna stopnja onesnaženosti zraka in način zmanjšanja onesnaženosti na dovoljeno mero. V primeru, da bo objekt onesnaževal zrak nad dovoljeno mero je treba zgraditi čistilne naprave. Pri že zgrajenih objektih, ki onesnažujejo zrak iznad dovoljene mere, morajo biti zgrajene čistilne naprave v roku dveh let po sprejetju odloka. Uporabnega dovoljenja za objekt, ki onesnažuje zrak iznad dovoljene mere, ni mogoče izdati, če niso zgrajene čistilne naprave. Stopnjo onesnaženosti zraka ugotavljajo ustrezne strokovne organizacije na podlagi veljavnih predpisov. Izvršni svet skupščine občine Ribnica pooblasti za strokovno nadzorstvo nad onesnaževanjem in onesnaženostjo zraka strokovno organizacijo, ki je vpisana v razvid ustreznih strokovnih organizacij. 63. člen Organizacije združenega dela in druge pravno fizične osebe morajo vzdrževati objekte, prometna sredstva in druge naprave tako, da se ne prekoračijo meje emisijskih koncentracij škodljivih snovi. 64. člen V mestnem naselju Ribnica ni dovoljeno sežigati odpadkov in smeti ter škropiti drevja z motornimi škropilnicami, ki imajo nad 12 litrov prostornine. VIII. VARSTVO PRED HRUPOM 65. člen Pred prekomernim hrupom so posebno zavarovana naslednja območja: — območja zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih objektov, — območja vseh vzgojnoizobraževalnih, socialnovarstvenih, kulturnih in telesnokulturnih objektov, — zelene površine v mestnem naselju Ribnica in Sodražica, — območja pokopališč. 66. člen Znotraj meja posebno zavarovanih območij in objektov ni dovoljeno načrtovati, graditi ali organizirati nobene dejavnosti, ki bi povzročila prekomeren hrup. Stalne ali občasne hrupne dejavnosti, ki so organizirane znotraj posebno zavarovanih območij, ne smejo povzročiti prekomernega hrupa, ki se ugotavlja na meji zavarovanega območja. 67. člen Pravne osebe lahko izvajajo hrupne dejavnosti oziroma prireditve hrupnega značaja v naseljih in zaselkih po 22. uri, če pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve pridobe dovoljenje, posameznik pa mora pred izdajo dovoljenja pridobiti soglasje krajevne skupnosti. Določila 1. odstavka veljajo tudi za opravljanje hrupnih dejavnosti oziroma prireditev v objektih, kadar ni mogoče zadovoljivo zagotoviti nočnega miru v naseljih ali zaselkih. Prireditve hrupnega značaja lahko trajajo najdlje do 2. ure naslednjega dne, če gre za prireditev pred dela prostim dnem, oziroma do 24. ure, kadar je prireditev organizirana pred delavnikom. 68. člen Meritve in določanje posameznih ravni hrupa ter dajanje mnenj in ocen potem odloku lahko izvaja in tolmači le pooblaščena strokovna organizacija. 69. člen Na posebno zavarovanih območjih iz 65. člena tega odloka pristojni inšpekcijski organi ne glede na normativne vrednosti dovoljenih ravni hrupa lahko: — stalno ali v določenih časovnih obdobjih prepovedo določena hrupna dela in dejavnosti, — prepovedo uprabo določenih gradbenih strojev ali predpišejo posebne varstvene ukrepe za omejitev širjenja hrupa, — omejijo ali prepovedo promet z motornimi vozili, — določajo pogoje za ureditev parkirišč v zadostni oddaljenosti od bivalnih prostorov, — določijo druge potrebne ukrepe za varstvo pred hrupom (izdelava sanacijskega programa itd.). 70. člen Sredstva za odpravo ali zmanjševanje prepovedanega hrupa so dolžne zagotoviti tiste organizacije združenega dela, druge pravne osebe, društva ali občani, ki hrup povzročajo. V primeru, da posamezni povzročitelj prekomernega hrupa ne odpravi pomanjkljivosti, se mu lahko prepove opravljanje dejavnosti na tem mestu vse dotlej, dokler ne odpravi prekomernega hrupa. 71. člen Za vsako dejavnost, objekt, stroj ali napravo, kije vir prekomernega hrupa, mora upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega, gradbenega, uporabnega, obratovalnega, obrtnega ali kakega drugega dovoljenja, vnjem določiti upravljal-cu ali lastniku ukrepe za preprečevanje širjenja hrupa. IX. RAVNANJE Z ODPADKI 72. člen Zaradi smotrnejšega izkoriščanja in varstva dobrin splošnega pomena, varstva vrednost človekovega okolja ter zdravja in počutja ter zaradi varstva živali so delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžni in upravičeni: — preprečevati in omejevati nastajanje odpadkov, — skrbeti za pravilno uporabo odpadkov, — ravnati z odpadki smotrno, neškodljivo in primerno okolju. 73. člen Povzročitelji odpadkov so odgovorni za ravnanje z odpadki in dolžni zagotavljati pogoje in sredstva za smotrno ravnanje z odpadki. 74. člen Z odpadki je treba ravnati tako, da niso prizadeti ali moteni: — človekovo zdravje in počutje, — zdravje živali, — naravni viri vode, živalski in rastlinski sistemi, — zavarovani naravni predeli ter naravni in kulturni spomeniki, — videz pokrajine in naselij. 75: člen Ravnanje z odpadki obsega: — zbiranje, sortiranje, prevažanje in skladiščenje, — vračanje odpadkov v prirodni proces, — strokovno opravljeno nevtralizacijo zdravju in okolju škodljivih odpadkov, — nadzorno odlaganje, kompostiranje in sežiganje odpadkov, — rekultiviranje opuščenih odlagališč. 76. člen Prepovedano je odlaganje odpadkov na mesta, ki za to niso določena. Mesta za odlaganje odpadkov določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, v soglasju s sanitarno inšpekcijo in pristojno krajevno skupnostjo. 77. člen Mesta za odlaganje odpadkov se locira na krajih, kjer je zemljišče nepropustno in primemo oddaljeno od naselij tako, da ne kvarijo zunanje podobe kraja in okolice. Do odlagališča mora biti speljan dostop, sama odlagališča pa morajo biti ograjena. Podrobnejša navodila o lokaciji, gradnji, vrstah, vzdrževanju in opuščanju naprav za ravnanje z odpadki, režim ravnanja zodpadki, preventivnih in sanacijskih ukrepih se bo določilo s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme izvršni svet skupščine občine Ribnica najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. X. NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE 78. člen Izvajanje določil tega odloka nadzorujejo pristojne inšpekcijske službe, organi za notranje zadeve in postaja milice Ribnica. 79. člen Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 din se kaznuje za prekrške pravno osebo, kadar krši določila 7., 8., 14., 16., 25., 30., 32.,35.,43.,46., 51.,62., 66. in 76. člen. Z denarno kaznijo od 600.— do 15.000.— din se kaznuje za prekrške iz 1. odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe. Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 din se kaznuje za prekrške posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, kadar krši določila 7., 14., 16., 25., 35., 43., 66. in 76. člena. Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000din se kaznuje za prekrške posameznika, kadar krši določila 7., 8., 14., 16., 30., 32., 35., 43., 46., 48., 54., 58., 66. in 76. člena. 80. člen Z denarno kaznijo 50.000 din do 150.000din se kaznuje pravno osebo, kadar krši določila 6., 9., 10., 11., 12., 18., 20., 21., 22., 24., 26., 29., 33., 37., 38., 45.,48., 50., 53., 64. in 67. člena. Z denarno kaznijo od 250 do 10.000 din se kaznuje za prekrške iz 1. odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe. Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 din se kaznuje za prekrške posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, kadar krši določila 6., 9., 10., 11., 12., 20., 21., 22., 24., 26., 29., 24., 27., 28., 64.,in 67. člena. Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek posameznika, kadar krši določila 6., 10., 11., 12., 34., 35., 45., 48., 50., 52., 53., in 64. člena. 81. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o obveznem čiščenju jarkov (Skupščinski Dolenjski list št. 29/74) in odlok o zunanjem izgledu naselij v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 23/75). 82. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-4-86-01 Datum: 2. 7. 1987 Predsednik Skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 156. Na podlagi 54. člena zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 18/85), in 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/81) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2.7. 1987 sprejela ODLOK o omejitvi nabiranja lipovega cvetja in pridobivanja lubja lipe 1. člen S tem odlokom se predpisuje način in postopek nabiranja in odkupa lipovega cvetja ter izkoriščanje lubja lipe na območju občine Ribnica. 2. člen Cvetje lipe, namenjeno prodaji oziroma odkupuje dovoljeno nabirati v gozdu in izven gozda, vendar le za dovolilnico o nabiranju lipovega cvetja, ki jo izda pristojna temeljna organizacija gozdarstva, ki gospodari z gozdovi določenega območja. 3. člen Cvetje lipe je dovoljeno nabirati le na stoječem drevju tako, da se ne poškoduje vej ali debla. Na vsakem posameznem lipovem drevesu je treba pustiti najmanj 1/3 (eno tretjino lipovega cvetja, kar omogoča minimalno letno reprodukcijo lipe, zagotavlja prehrano čebelam in daje ostale koristi lipe. 4. člen Prepovedano je lomljenje vej, obsekavanje vej in podiranje dreves lipe z namenom nabiranja lipovega cvetja ali pridobivanja lipovega lubja. Izjemoma je dovoljeno nabiranje lipovega cvetja ali lupljenje debel lipe iz prejšnjega odstavka na podrtih drevesih, če so le-ta podrta na osnovi gojitvenih ukrepov in so prehodno odkazana za posek. 5. člen Dovolilnica o nabiranju lipovega cvetja iz 2. člena tega odloka mora vsebovati: ime temeljne organizacije, ki jo izda, ime in priimek osebe, kateri se dovolilnica izdaja, točen naslov navedene osebe, čas, za katerega se izdaja, območje, na katerem oseba lahko nabira lipovo cvetje (krajevno ime), podpis pristojne osebe, ki dovolilnico izdaja, ime odkupovalnice lipovega cvetja ter količino nabranega lipovega cvetja (vpiše odkupovalec). Organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost odkupa lipovega cvetja oziroma pooblaščena oseba, ne sme odkupiti lipovega cvetja, če nabiralec ne predloži dovolilnice o nabiranju lipovega cvetja. Organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost odkupa lipovega cvetja oziroma od te organizacije pooblaščena oseba, je dolžna shranjevati vse prejete dovolilnice o nabiranju lipovega cvetja ter jih do 1. oktobra tekočega leta dostaviti Gozdnemu gospodarstvu Kočevje. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščeni gozdni nadzorniki ter inšpekcijska služba, pristojna za gozdarstvo. 7. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 300.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost odkupa lipovega cvetja in lubja v nasprotju z določili 2. in 3. odstavka 5. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 1.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost odkupa lipovega cvetja in lubja. 8. člen Z denarno kaznijo od 250 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določbe 2., 3. in 4. člena tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 321-2-87-01 Datum: 2. 7. 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 2. člen Bilanca prihodkov in odhodkov ter posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen Odlok začne veljati dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-3-87-01 Datum: 2. 7. 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1987 A. PRIHODKI Namen Vrsta prihodka Znesek din 1 Davki od dohodka in OD 427.420.000 2 Prometni davki 291.202.000 3 Davki na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic ter drugi davki 5.365.000 4 Takse 17.361.000 5 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov DPS in drugi prihodki 20.410.000 Skupaj prihodki 761.758.000 B. ODHODKI Namen Vrsta odhodka Znesek din 01 Sredstva za delo upravnih organov 446.698.000 02 Negospodarske investicije 330.000 04 Sredstva za intervencije v gospodarstvu 1.730.000 05 Sredstva prenešena drugim DPS in SIS 171.819.000 06 Sredstva za družbene dejavnosti 53.617.000 07 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 78.110.000 08 Stalna proračunska rezerva 7.454.000 09 Tekoča proračunska rezerva 2.000.000 Skupaj odhodki 761.758.000 158. Na podlagi 81. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti Ribnica je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti Ribnica na svoji seji dne 23. 6. 1987 sprejela 157. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82)je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela dne 2. 7. 1987 in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 7. 1987 sprejela ODLOK u spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1987 1. člen V odloku o proračunu občine Ribnica za leto 1987 (Skupščinski Dolenjski list št. 8/78) se prvi člen spremeni tako, da se glasi: Občinski proračun za leto 1987 obsega prihodke v znesku 761.758.000 din od tega: — razporeditev po posebnem delu proračuna 759.758.000 din — razporeditev tekoče proračunske rezerve 2.000.000 din SKLEP o ugotovitvi, da so spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti Ribnica sprejete I. Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti Ribnica ugotavlja,da so spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti Ribnica sklenjene, ker ga je že sprejela večina vseh uporabnikov — ustanoviteljev Komunalne skupnosti in vsi izvajalci — ustanovitelji Komunalne skupnosti. II. Ta sklep se objavi v občinskem uradnem glasilu. Štev.: K-1/5 Datum: 23. 6. 1987 Predsednik skupščine SKIS: FRANC PETEK, inž. stroj. 159. Skupščina občine Ribnica je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85), 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78 in 2/82) na zboru združenega dela dne 23. 6.1987 in na zboru krajevnih skupnosti dne 2. 6. 1987 sprejela ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA CENTRALNO ČISTILNO NAPRAVO GORIČA VAS S POVEZOVALNIM KANALOM »S« IN RAZBREMENILNIM KANALOM 1. člen Sprejme se lokacijski načrt za CČN Goriča vas s povezovalnim kanalom »S« in razbremenilnim kanalom (v nadaljnem besedilu: lokacijski načrt), ki gaje izdelal UZ-PA Ljubljana pod štev. 3304/87 in je sestavni del tega odloka. Načrt vsebuje tudi predpisana soglasja organov in organizacij oziroma skupnosti. 2. člen Opis parcel, za katere je predvidena prekrivajoča raba prostora. Trasa kanala »S« poteka po naslednjih parcelah: k. o. GORIČA VAS: 4502,4503,4504,4303—1 (pot), 175,176,177,193—2,194, 195—2,195—1,197—2,198,199—2,200,202—1,202—2,204,169,165,163,162, 159,205,206,207,211,212,214,215,5304—6 (pot), 5304—5 (pot), 133,124,123, 122—1, 121, 114—2, 114—3, 112—1, 111—1, 110—2, 136, 138, 139, 140, 141, 111—2, 143, 320, 190—1, 107—1, 106—1, 104—2, 104—1, 101—1, 100—2, 97, 95—3, 361 —2,5304—4 (pot) 20—1,21,22— 1,44,38,39,40,41,43,416,5304— 1 (pot), 831, 832—1, 833—2, 834, 833—1, 832—2, 835—2, 835—1, 837, 838,839, 861—2,863,860,859,867,868,808—2,808— 1,807,869— 1,869—2,870,871,872, 799—2,799— 1,797,796,795,794—2,794— 1,793,792,791,790,786— 1,914—2, 786—2, 789, 5306—5 (pot), 784, 783—2, 781,776—2,774—2,775,779,768—1, 768—2,769,766,923— 1,924,925,926,927—2,927— 1,928,930,931 — 1,932,933, 934,936—2,936—1,937,938, 339—1,940—1,940—2,941—1 941—2,942,943, 944, 945—1, 946, 994, 995, 997—2, 999—1, 1000, 1002—2, 1004—2, 1005—1, 1006—1, 1010—1, 1011, 1012, 1014, 1015—2,1015—3, 1015—1,1016—2,1026, 1027, 1028, 1025, 1029, 1030, 1033—2, 1034—1, 1035—1, 1036—2, 1037—1, 1039—1,1040—2,1041—1,1052,1043—2,1051,1050,1049,1048,5306—3(pot). Trasa razbremenilnega kanala poteka po naslednjih parcelah: k. o. GORIČA VAS: 5306—3 (pot), 1057—3, 1056—1, 5297—1. Centralna čistilna naprava je locirana na parcelah: k. o. GORIČA VAS: 4416, 4489, 4490, 4491, 4592—2, 4585, 4584, 4583, 4582, 4586—2,4580,4589,4590,4594—7, 5298—2 (pot), 4502,4503,4504. 3. člen Ureditveno območje lokacijskega načrta vključuje naslednje objekte: obstoječo čistilno napravo, ki se opusti, uporabi pa le za zadrževanje meteornih vod; razbremenilni kanal od obstoječe čistilne naprave do potoka Bistrica; povezovalni kanal >>S« od obstoječe čistilne naprave do predvidene CČN, centralno čistilno napravo. Lokacija objekta: Povezovalni in razbremenilni kanal se odcepita pri obstoječi čistilni napravi v Hrovači. Trasa razbremenilnega kanala je po cesti v Hrovačo preko magistralne ceste Škofljica—Kočevje do potoka Bistrica. Trasa povezovalnega kanala poteka preko ceste v Hrovačo, preko kmetijskih površin, ob naselju Goriča vasdo lokacije CČN.določenezdružbenim planom, ob kraških požiralnikih na opisanih parcelah. Tehnični podatki za kanal in CCN so razvidni v lokacijskem načrtu. 4. člen Na območju kanalov so določeni: — delovni pas: minimalni prostor vzdolž trase kanala za njegovo neovirano gradnjo 3 m levo in 5 m desno od osi kanala v smeri padca. V tem pasu je na celotni trasi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo 1 m globoko, in obdelovati zemljišče, globlje od 0,6 m. — zaščitni pas naseljenih poslopij znaša min. 2,0 m na obe strani osi. (V tem pasu je prepovedana gradnja poslopij). 5. člen Z ureditvijo gradbišča zasedana zemljišča se mora po določilih tega odloka in Pogojev upravljalcev ter lastnikov zemljišč po končani gradnji vzpostaviti v Prvotno stanje, razen na mestih kanalskih pokrovov in območju CČN. 6. člen Kanalizacija mora biti položena min. 0,8 m pod koto terena (vrh cevi). Vsi objekti CČN morajo biti zaščiteni z žično ograjo v tlorisu, določenem s tem načrtom. Površine nad kanalom morajo biti vzpostavljene v prvotno stanje, proste površine znotraj ograje CČN zasejane s travo, okolico pa je treba zasaditi zdrevjemin grmičjem. 7. člen Vsa križanja in približevanja s prometnimi površinami je obvezno izvajati skladno s pogoji upravljalca. Pred pričetkom izgradnje v fazi PGD je treba projektno rešiti vsa taka mesta. Križanje z obstoječimi komunalnimi vodi je treba na terenu zakoličiti in dela izvajati po pogojih in pod nadzorom upravljalca. 8. člen Vse posege, ki bodo posledica izgradnje objektov po tem lokacijskem načrtuje investitor dolžan sanirati ali izplačati ustrezne odškodnine in urediti odškodninske zahtevke na površinah in pridelkih. Gradbena dela naj se v čim večji meri izvaja izven vegetacijske sezone. Vsem kmetijam na območju trase kanala je potrebno v času gradnje zagotoviti normalne pogoje za delo. 9. člen V trasnem načrtu v merilu 1:5000oziroma 1:2880je na osnovi terenskega ogleda določena trasa kanala. Določene so tudi vse lomne točke kanala. Traso je možno le minimalno premikati, vendar samo v slučaju, če na to kažejo terenske razmere in če se s tem premikom ne posega na druga zemljišča. Pri posameznih objektih CČN so možna odstopanja v okviru tehnično opravičljivih dimenzij. 10. člen Lokacijski načrt št. 3304/87 za kanalizacijo in CČN je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom izvršnega sveta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 7/87). 11. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna občinska urbanistična inšpekcija. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-7-87-01 Ribnica, dne 23. 6. 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 160. Na podlagi prvega odstavka 34. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in 192. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82)je izvršni svet skupščine občine Ribnica na svoji seji 30. 6. 1987 sprejel PROGRAM PRIPRAVE prostorsko izvedbenih aktov, kijih bo v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ribnica za obdobje 1986—1990 sprejela skupščina občine Ribnica 1. člen S tem programom priprave prostorskih izvedbenih aktov (v nadaljnjem besedilu: program) se določijo roki za pripravo prostorsko izvedbenih aktov, obveznosti nosilcev priprave prostorsko izvedbenih aktov, organi, organizacije in skupnosti, ki dajejo soglasje ali drugače sodelujejo v postopku priprave prostorsko izvedbenih aktov. 2. člen Posegi v prostor, za katere sprejme v obdobju 1986—1990 prostorsko ureditvene pogoje skupščina občine Ribnica, so navedeni v poglavju Vl-Urejanje prostora in varstvo okolja (naloge vzvezi zurejanjem prostora 6.2.1„ 6.2.2., 6.2.3., 6.2.4., 6.2.5., 6.2.6., in 6.1.7.) družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—199, programiranem v prilogi »A« tega programa. 3. člen Za potrebne posege v prostor bo skupščina občine Ribnica v obdobju 1986—1990 sprejela naslednje prostorsko izvedbene načrte: 1. Zazidalne načrte opredeljene v poglavju VI. Urejanje prostora in varstvo okolja (naloge v zvezi z urejanjem prostora 6.2.1., 6.2.2., 6.2.3., 6.2.4., 6.2.5., 6.2.6., in 6.1.7.) družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—1990, programirane v prilogi »B« tega programa. 2. Prostorsko ureditvene načrte, opredeljene v poglavju VI. Urejanje prostora in varstvo okolja (naloge v zvezi z urejanjem prostora (6.2.1., 6.2.2., 6.2.3., 6.2.4., 6.2.5., 6.2.6. in 6.1.7.) družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—1990, programirane pa v prilogi »C- tega programa. 3. Lokacijske načrte, opredeljene v poglavju VI. Urejanje prostora in varstvo okolja (naloge v zvezi z urejanjem prostora — lokacijski načrti 6.3.4.) družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—1990. programirane v prilogi »« tega programa. 4. člen K osnutkom prostorsko ureditvenih pogojev iz 2. člena tega programa je potrebno pridobiti soglasja naslednjih soglasodajalcev, če se interesi v prostoru za posamezne akte, določene z planskimi dokumenti občine Ribnica, pokrivajo: 1. medobčinske inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica, sanitarna inšpekcija, 2. medobčinske inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica, požarna inšpekcija, 3. republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo — republiški sanitarni inšpektorat, 4. republiški sekretariat za notranje zadeve—republiški inšpektorat za požarno varnost, 5. republiški sekretariat za ljudsko obrambo, 6. vojna pošta 2050 Ljubljana, 7. oddelek za ljudsko obrambo občine Ribnica, 8. kmetijska zemljiška skupnost občine Ribnica, 9. samoupravna interesna skupnost za gozdrarstvo VI. GGO Kočevje, 10. upravljalci cestnega omrežja, 11. republiški komite za energetiko, 12. Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje, 13. Podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD Kočevje, 14. območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, 15. Komunalno podjetje »Komunala« Ribnica oziroma ostali upravljalci komunalnih naprav, 16. občinski komite za družbene dejavnosti na podlagi strokovnega mnenja zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, 17. Železniško gospodarstvo Novo mesto, 18. delovne organizacije za distribucijo zemeljskega plina in naftnih derivatov, 19. druge organizacije in skupnosti, ki upravljajo z zemljišči in drugimi naravnimi dobrinami, zavarovanimi z posebnimi predpisi, ter objekti in napravami v splošni rabi in se nahajajo na območju predvidenega posega. 5. člen V osnutku prostorsko izvedbenih načrtov iz 3. člena tega programa je prav tako potrebno pridobiti soglasja organizacij in skupnosti navedenih v 4. členu tega programa. 6. člen Za vsak poseg v prostor oziroma pripravo prostorsko izvedbenega akta po tem programu imenuje komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica skupino za koordinacijo priprave in sprejema le-tega, ki šteje praviloma sedem članov. Delovna skupina iz prejšnjega odstavka tega člena pripravi v določenem roku podrobnejši program priprave posameznega prostorsko izvedbenega akta za vsak poseg iz 2. in 3. člena tega programa. S tem programom delovna skupina določi zlasti: — soglasodajalce za posamezni prostorsko izvedbeni akt na osnovi 4. člena tega programa, — pripravljalna dela, njihov obseg in nosilca pripravljalnih del za prostorsko izvedbeni akt, — obseg posebnih strokovnih podlag in nosilca priprave teh podlag, — naloge v zvezi s pripravo osnutka prostorsko izvedbenega akta in nosilcev teh nalog, — natančnejše roke za posamezne faze predvidenih del in nalog ter nosilce materialnih obveznosti v zvezi s pripravo in sprejemanjem prostorsko izvedbenega akta. 7. člen Delovno skupino, določeno v 6. členu tega programa, sestavljajo: — predstavnik investitorja prostorsko izvedbenega akta, — član izvršnega sveta, ki je odgovoren za varstvo okolja in urejanje prostora, — predstavnik komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun, — nosilec priprave strokovnih gradiv za delo delovne skupine, — dva člana, ki ju določi predsednik komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun. Delovno skupino vodi član izvršnega sveta, kije odgovoren za varstvo okolja in urejanje prostora. 8. člen Ta program priprave prostorsko izvedbenih aktov se spremeni in dopolni, če to terjajo spremembe in dopolnitve planskih aktov občine Ribnica, ali iz drugih razlogov, kijih ugotovi izvršni svet skupščine občine Ribnica. 9. člen Posebne strokovne podlage, ki se jih bo izdelalo za posamezne izvedbene akte, morajo upoštevati strokovne podlage, ki so razvidne v dolgoročnem družbenem planu občine Ribnica do leta 2000 in v družbenem planu občine Ribnica za obdobje 1986—1990 ter pogoje soglasodajalcev, vezane na izdelavo posameznih izvedbenih aktov. 10. člen Program priprave prostorsko izvedbenih aktov se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-3-84-01 Datum: 30. 6. 1987 Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ribnica PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr. Zap. št. Naziv prostorsko izvedbenega akta Investitor Način priprave dokumentacije pridobitve Mesto razgrnitve Predvidena soglasja Rok Izdelave 1. Prostorsko ureditveni pogoji za območje KS Sv.Gregor - R-l 51 - Marolče 52 - Sv.Gregor 53 - Maršiči 54 - Praproče 55 - Pusti hrib KG - KS Sv.Gregor SO Ribnica direktna oddaja KS Sv.Gregor Komunalna interesna skupnost, SO Ribnica, Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 1, 2, 7,8, 9,lo,12,13, 14,13,16,19 199o 2. Prostorsko ureditveni pogoji za območje KS Vel.Poljane - R-2 51 - Gor.Podpoljane 52 - Dol.Podpoljane SJ - Vel.Poljane KG - KS Vel.Poljane KS Vel.Poljane, „ Komunalna inte- ' resna skupnost SO Ribnica,Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 3. Prostorsko ureditveni pogoji za območje KS Sodražica - R-3 51 - Žimarice 52 - Potok-Kožarji 53 - Čampe 54 - Podklanec 55 - Kračali W1 - Kračali 56 - Janeži 57 - Kržeti 58 - Globel 59 - Zamostec 510-Lipovšica 511-Zapotok 512-Vinice W2 - Travna gora S13“Scdražica KI - Pšenični vrh KG-KS Sodražica i* ii KS Sodražica, „ Komunalna in- j teresna skupnosti SO Ribnica, Ko- | mite za družbeno planiranje,gospor darstvo in proračun i j 1989 . 4. Prostorsko ureditveni pogoji za območje KS Loški potok - R-»4 51 - Mali log 11 - Mali log 52 - Retje 53 - šegova vas S4- Hrib 55 - Srednja vas 56 - Travnik 12 - Travnik KG-KS Loški potok KS Loški potok, Komunalna interesna skupnosl 30 Ribnica,Komite za družbeno planiranje,gospe darstvo in pror« , - Sun 1987 Zap. št. Naziv prostorsko izvedbenega akta Investitor priprave dokumentacije Način pridobitve Ilesto razgrnitve Predvidena soglasja Rok izdelave 5. Prostorsko ureditveni pogoji za območje KS Hibnica - 5-5 51 - Žlebič 52 - Slatnik 63 - Sušje 54 - Jurjeviča 55 - Breže 11 - Jurjeviča 56 - Kot 57 - Sajevec 58 - Dane 59 - Bukovica Slo -Otavice 511- Goriča vas 512- Nemška vas 513- Hrovača K3 - Prigorica KG - KS Ribnica SO Ribnica ■ direktna oddaja KS Ribnica, Komunalna interesna skupnost, 30 Rinic a,Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 1, 2, 7, 8, 9, lo, 12, 13, 14, 15, 16, 19 1 1987 ' 6. Prostorsko ureditveni pogoji za območje KS Dolenja vas - R-6 51 - Dolenja vas s Prigorice 52 - Rakitnica 53 - Litovec 54 - Grčarice KG - KS Dolenja vas 11 ES Dolenja vas, Komunalna interesna skupnost, 30 Ribnica,Komite za družbeno planiranje ,gospodarstvo in proračun 1988 7. Prostorsko ureditveni pogoji za območje dela KS Ribnica -Urbanistična zasnova - R-7 53 - Ribnica 54 - Ribnica 55 - Ribnica 57 - Ribnica 58 - Dolenji Lazi,Breg-Grič 13 - Ribnica Z1 - C3 - " 14 - " Z2- Z3 -KI - " VI -G2 - ! . o . K3 Ribnica, Komunalna interesna skupnost, 30 Ribnica, Komite za dru/(žbeno planiranje, gospodarstvo in proračun -k 199o PRILOGA"B" Zap. št. Naziv prostorsko izvedbenega akta Investitor priprave dokumentacije Način pridobitve Mesto rasgrnitve Predvidena soglasja Rok izdelave 1. Zazidalni načrti za območje KS Sodražica R-3 S14 - Sodražica 815 -S 16-817 - C1 - Sodražica 80 Ribnica Sklad stavbnih zemljišč j občine Ribnica Samoupravna stanovanjska 1 skupnost . direktna oddaja H KS Sodražica Komunalna interesna skupnost občine Ribnioa SO Ribnica,Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 1,2,3,7,8, lo,12,13,14,. 15,16,19 izdelano | I i izdelano 11 - Sodražica 12 - Inles Ribnica TOZD Sodražica DONI? Medvode TOZD Pletilnica Sodražica M „ 1989 1989 2. Zazidalni načrt za območje KS Dolenja vas R-4 35 - Dolenja vas SO Ribnica Sklad stavbnih zemljišč občine Ribnica Samoupravna stanovanjska skupnost M KS Dolenja vas Komunalna interesna skupnost SO Ribnica,Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 1989 Zeaidalni načrti za območje KS Ribnioa - Urbanistična zasnova R-7 81 - Gornje Lepovče 82 - Mlaka Pl - Ribnica Slo-Ribnica 01 - Ribnica !811- Ribnica 'S$ - Ribnica KS Ribnica, Komunalna interesna skupnost 80 Ribnica, Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 1,2,3,7,8,10, , 12,13,14,15, 16,17,19 I izdelano 1987 1987 1988 1989 i jCl - Ribnica " M N « 199o 199o 199o ,C2 - Ribnica " M N „ '69 - Ribnica ! " " « - 11 - Ribnica RIKO Ribnica M N 1 " i i 1987 199o 12- Ribnica 1 - PRILOGA "G" Zap. NAZIV prostorsko izvedbenega št. akta Investitor priprave dokumentacije Način pridobilrve Mesto razgrnitve Predvidena soglasja lok izdelave 1. Ureditveni načrti za območje KS iodražica - R-3 K2 - Bistrica - kmetijstvo Kmetijska zemljišča skupmost občine Ribnica KZ Ribnica direktna KS Sodražica, Komunalna interesna skupnost, L, 2, 7, 8,14, L6, 19 1989 R1 - Planina - rekreacija R2 - Pobočje Travne gore-rekrea. SO Ribnica Telesnokulturaa skupnost SO Ribnica,Komite za družbeno planiranj*, gospodarstvo in prorač L, 2,7,8,9,12, 15,16,19 199o 2. Ureditveni načrti za območje KS Loški potok - R-4 KI - Retje - kmetijstvo K2 - Travnik - " KZ Ribnica KZS občine Ribnica " KS Loški potok Komunalna interesna skupnost SO Ribnica,Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in prorač 1,2, 7,8,14, 16, 19 in 199o j 3. Ureditveni načrti za območje KS Ribnica - R-5 KI - Bistrica - kmetijsko K2 - Sajevec K4 - Strniča " Š1 - Dane - rekreacija V - Prigorica-zadrževalnik KZ Ribnica KZS občine Ribnica SO Ribnica,Telesnokulturna sku P*" KS Ribnica, Komunalna interesna skupnost SORibnica,Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in prorači 1,2,7,8,14, 16.19 1,2,7,8,9,12, 15.16.19 n 1988 199o dokončan 4. Ureditveni načrti za območje KS Dolenja vas R-6 KI - Blate - kmetijska K2 - Log K3 - Sv.Marjeta " KZ Ribnica KZS občine Ribnica KS Dolenja vas, Komunalna interesna skupnost, SO Ribnica,Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in prorači 1,2,7,6,14, 16,19 n 1988 ! ♦ j 1 i Ureditveni načrti za območje KS Ribnica-Urbanistična zasnova - R-7 C4 - Ribnica C5 - Ribnica SO Ribnica, Sklad stavbnih zemljišč Samoupravna stanovanjska J skupnost j Kulturna skupnost j i i L. ..... KS Ribnica, Komunalna interesna skupnost, SO Ribnica, Komite za druažbeno planiranj« gospodarstvo in prorači 1, 2,7,lo, 1 13,15,16,17 j i, In | izdelano ; 1988 PRILOGA "DH |?!‘ Naziv prostorsko izvedbenega akta Investitor prip.dokumentaciJe Način pridobitve Mesto razgrnitve (Predvidena soglasja Rok izdelave 1 — 1. i Lokacijski načrti Izgradnja 2o kV daljnovoda Žimarice-VintarJi-planska celota Rl, R3 Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje . direktno KS Sodražica, Komunalna interesna skupnost SO Ribnica, Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun ^1,2,6,8,9,10, 12,19 1988 j 2. Izgradnja nekategorizirane ceste Mlake-Perovo-Pugled-Vintarji- Rl KS Sv.Gregor KS Sv.Gregor Komunalna interesna skupnost, SO Ribnica-Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun l,2,6,8,9,lo, 15,19 ! 1938 3. RekonetrukciJa lokalne ceste Ograje-Hojče-Hudi konec - Rl KS Sv.Gregor " . 1989 4. Rekonstrukcija nekategorizirane ceste Zlati rep-škrlovica - Rl KS Sv.Gregor " ■ „ " 1989 5. Izgradnja 2o kV daljnovoda Sodražica-Globel - R3 Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje KS Sodražica Komunalna interesna skupnost SO Ribnica-Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun ji,2,6,8,9,lo, '12,19 i i' i 1989 6. Rekonstrukcija regionalne ceste Žlebič - Sodražica - R3, R5 SIS za ceste občine " Ribnica KS Sodražica, KS Ribnica, Komunalna interesna skupnost SO Ribnica-Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 1,2,6,8,10, 12,13,15,19 | 1988 7. Izgradnja TP loo kVA v Sodražici - R3 Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje j KS Sodražica Komunalna interesna skupnost SO Ribnica-Komite za družbeno planiranje, , gospodarstvo in proračun l,2,6,8,9,lo, 12,19 1989 8. Izgradnja daljnovoda za Sinovico - R3 Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje " 1,2,6,8,9,10, .12,19 199o &ap. It. Naziv prostorsko izvedbenega akta Investitor priprave dokumentacije Način pridobitve Mesto razgrnitve Predvidena soglasja Rok izdelave 9. Izgradnja primarnega kanalizacijskega voda "kanal 0" v Sodražici - R3 Komunalna interesna skupnost direktno KS Sodražica, Komunalna interesna skupnost SO Ribnioa-Komite za družbeno planiranJe,gospodarstvo In proračun 1,2,3,8,10,12,13, 14,15,19 1988 i lo. Izgradnja sekundarnega kanalizacijskega voda v Sodražici - R3 Komunalna interesna skupnost H 1988 -i 11. Rekonstrukcija lokalne ceste Sodražica-Lipovšica-Jurjeviča z odcepom Lipovšica-Vinice-R3 SIS za ceste občine Ribnica N 1,2,6,8,10,12,15, 19 199o i 12. Ureditev površin za zimski šport; Telesnokultuma na severnem pobočju Travne gore- skupnost ' n 1,2,7,8,9,12,15, 16,19 1 iR5 13. Izgradnja 2o kV daljnovoda za šegovo vas - R4 Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje j KS Loški potok. Komunalna interesna skupnost SO Ribnica-Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 1,2,6,8,9,10,12, 15,19 199o 1 i i 14. Izgradnja gozdne ceste "Pod Mrtalozom" - R4 GG Kočevje i 1,2,6,9,10,14,16, 19 1988 15. Izgradnja avtobusnega izogiba-lišča v Malem logu - R4 Komunalna interesna skupnost 1 " 1,2,8,9,10,12,15, 19 1989 16. Rekonstrukcija lokalne ceste Hrib - Retje - R4 SIS za ceste občine Ribnica i " 1,2,6,8,10,12,15, 19 1987 17. Rekonstrukcija nekatagorizirane ceste Mali log - Retje - R4 KS Loški potok j 1,2,6,8,9,10,12, 19 1988 18. Izgradnja treh avtobusnih posta« Jališč s parkirnimi prostori -R5 SIS za ceste občine Ribnioa ” ! i i KS Ribnica, Komunalna interesna skupnost SO Ribnica-Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 1,2,8,10,12,15, 19 1987 j i i i j | 19. Izgradnja 2o kV daljnovoda Dolenji Lazi-Zapuže - R5,B7 Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje j 1,2,6,8,9,10,12, 19 199o 2o. Rekonstrukcija lokalne ceste Dane - Bukovica - R5.B7 SIS za ceste občine Ribnioa - 1,2,6,8,9,12,19 j 1987 I 21. Izgradnja kanalizacije Ribnica - Goriča vas - R5, H7 Komunalna interesna skupnost. : M 1,2,5,8,10,12,15, 14,15,19 1987 1 >2. Izgradnja čistilne naprave v Goriči vasi - R5 Komunalna interesna skupnost i n 1,2,5,8,10,12,15, 14,15,19 I 1987 Zap. St. Naziv prostorsko izvedbenega akta Investitor priprave dokumentacije Način pridobitve Mesto razgrnitve Predvidena soglasja Rok izdelave 25. Izgradnja dveh avtobusnih postajališč v Goriči vasi - R5 SIS za ceste občine Ribnioa direktno KS Ribnica Komunalna interesna skupnost SO Ribnica-Komite za družbeno planiranje,gospo darstvo in proračun l,2,lo,13,15, 19 1987 24. Izgradnja gozdne ceste Ribnica-Makoše - R5, R6 GG Kočevje " " 1,2,6,8,9,10, 14,16,19 199o 25. Izgradnja gozdne ceste Začela-Zadolje - R5, H6 n " " l,2,6,9,lo, 16,19 1989 26. Razširitev pokopališča v Hrovači - R5 Komunalno podjetje "KOMUNALA" Ribnica " 2,3,8,lo,14, 15,19 199o 27. i Izgradnja pokopališča in mrliške vežice v Dolenji vasi - R6 Krajevna skupnost Dolenja v-as KS Dolenja vas Komunalna interesna skupnost SO Ribnica-Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 2,3,8,lo,14, 15,19 1987 28. Izgradnja avtobusnega postajališča v Prigorici - R6 SIS za ceste občine Ribnica. " n 1,2,8,10,12,13, 15,19 1988 p9- Izgradnja 2o kV daljnovoda v Prigorici - R6 Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje l,2,6,8,9,lo, 12,19 199o 5o. Izgradnja obvozne ceste v Prigorici od Zalužja na magistralno cesto - R6 SIS za ceste občine Ribnica 1,2,6,8,10,12, 13,14,19 1989 |31. j i Izgradnja 2o kV daljnovoda za Lepovče - R7 Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje KS Ribnica, Komunalna interesna skupnost SO Ribnica-Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 1,2,6,8,9,10, 12,19 1988 i . J h2. Izgradnja RTP llo/2o kV z močjo 2o MVA na Ugarju - R7 Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje N H 1,2,5,6,8,10, 11,12,13,19 199o ! r Izgradnja železniškega tira za RIKO TOZD Rikostroj Lepovče - R7 RIKO Ribnica M M 1,2,12,13,15. 17,19 1989 , 34. L Zunanja ureditev /ograje.kioski, vhodi,paviljoni/ pri RIKO TOZD 1 Rikostroj Lepovče - R7 RIKO Ribnica H 1 l,2,lo,12,13, 15,16,19 199o Rekonstrukcija odseka magistralne iceste Ribnica-8ajeveo v Ribnici-R7 SIS za ceste občine Ribnica n " 1,2,6,10,12, 13,15,19 1988 r j Izgradnja male obvoznice JL SIS za ceste občine Ribnica " 1,2,6,8,9,10, 12,13,15,19 1988 Občina Trebnje__________________________________________ 161. Na podlagi določil statutov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1986—1990 je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na seji obeh zborov v Trebnjem dne 2/7—1987 sprejela SKLEP O OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo in socialno varnost iz dohodka in osebnega dohodka plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci zase, za delavce in za združene kmete po veljavnih prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti in se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije, če ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno. 3. člen Združeni kmetje, ki se niso odločili za zagotavljanje socialne varnosti v zd- ravstveni skupnosti, in drugi kmetje, plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenega varstva: — od katastrskega dohodka 21%. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med vzdrževane družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnove in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Delovni ljudje-, ki samostojno z osebnim delom zdelovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, opravljajo gospodarsko dejavnost, in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom iz osebnega dohodka od bruto zavarovalnih osnov, ki jih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delovni ljudje in občani, pri katerih se ne ugotavlja dohodka, plačujejo prispevke od osebnega dohodka in dohodka od osnov, ki jih določi SPIZ v SR Sloveniji za plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za delavce, ki so zaposleni v gospodinjstvih občanov, se določi najnižja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v višini zajamčenega osebnega dohodka. 5. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo samo prispevek za zdravstveno varstvo in socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnov, kijih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske, po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 6. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju zdomačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oziroma so na delovni praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek za zdravstveno varstvo od njihovega osebnega dohodka, doseženega na podlagi osnov in meril iz samoupravnih, splošnih aktov, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini. 7. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovl jeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ali pa so jim v tujini zagotovljene bistveno manjše pravice ali pa svojih pravic ne morejo uživati v Jugoslaviji, ter delovni ljudje in občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 5% poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, mesečno na posameznega upravičenca. 8. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin so zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer od vseh prejemkov po stopnji 14%. 9. člen Za delavec, upokojence, študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu. ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 8% od bruto osebnega dohodka. Ta prispevek se plačuje za višji rizik zd ravstvenega varstva v primeru obolenja in za solidarnost med uporabniki v občinski zdravstveni skupnosti in ne vključuje stroškov zdravstvenega varstva za nesrečc.pri delu, poklicne bolezni in nadomestila osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 10. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, ki jim odobrijo neplačani dopust ali ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo zdela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti zdela po stopnji 1091. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka je poprečni mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. 11. člen Razloge, merila in postopek za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov določa posebni sklep, ki ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od L januarja 1986 dalje (Uradni list SRS, št. 11/86). 13. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Številka: 420-15/87 Predsednik Datum: 2/7—1987 Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje JANEZ GARTNAR, l.r. 162. Na podlagi 18. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Trebnje je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na seji 1987 sprejela SKLEP o razlogih, merilih in postopku za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov 1. člen S tem sklepom določajo uporabniki občinske zdravstvene skupnosti Trebnje razloge, merila in postopek za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevka kmetom — uporabnikom. 2. člen Razlogi in merila za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov temeljijo predvsem na socialni ogroženosti kmetov-zavarovancev, in sicer: a) socialno ogroženi kmetje-zavarovanci: — zmanjšana delovna zmožnost zaradi bolezni ali invalidnosti, — smrt, — otroci na šolanju, — dohodek na člana gospodinjstva, b) naravne in druge nesreče (toča, neurje, pozeba, poplava, požar, pogin živine itd.). 3. člen Kmetu-zavarovancu se zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, ki traja neprekinjeno nad 30 dni, zniža odmerjeni prispevek za 30%. Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni po 1. odstavku tega člena se upošteva tudi za aktivnega družinskega člana, ki mujedelo na kmetiji edini poklic in vir dohodka. Začasno nezmožnost za delo se izkazuje s poročilom pristojnega zdravnika ali zdravniškega konzilija o začasni zadržanosti z dela oziroma zodločbo pristojnega organa. 4. člen Zaradi smrti kmeta-zavarovanca ali drugega aktivnega družinskega člana, ki mu je delo na kmetiji predstavljalo edini poklic, se prispevek zmanjša do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna ostalim upravičencem Občinska zdravstvena skupnost Trebnje, v kolikor ta olajšava ni bila priznana že iz drugih virov, sicer pa se mu prizna le razlika do tega zneska. 5. člen Za vsakega otroka na šolanju, za katerega kmct-zavarovanec nosi vse stroške, sc zniža prispevek za 10%, vendar skupno največ do višine 10.000 din letno odmerjenega prispevka. Do te olajšave kmet-zavarovanec ni upravičen, če prejema otrok štipendijo ali pa so mu bile že odobrene olajšave po drugih veljavnih predpisih. 6. člen Plačila prispevkov za zdravstveno varstvo so v celoti oproščeni kmetje-zavarovanci, ki so socialno ogroženi. Kmet-zavarovanec, zavezanec za prispevek za zdravstveno varstvo, je socialno ogrožen, če njegovi dohodki, skupaj z dohodki članov gospodinjstva, ne presegajo letno na posameznega člana gospodinjstva zneska, ki ga s svojim sklepom predpiše skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji. Med dohodke kmcta-zavezanca za prispevek iz prejšnjega odstavka in članov njegovega gospodinjstva sc šteje vse dohodke, ki jih ima kmet in člani njegovega gospodinjstva iz delovnega razmerja (osebni dohodek), nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela, dohodek iz samostojne in kmetijske dejavnosti, obdavčeni dohodek od premoženja in druge dohodke, od katerih sc plačuje davek, pokojnina in dodatke k pokojnini (dodatek za borce, pokojninski dodatek) rente in pokojnine iz tujine, druge prejemke iz invalidskega zavarovanja, invalidnino za telesno okvaro ter vojaško invalidnino iz tu jine, prejemke iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine, štipendije in dodeljeno socialno-varstveno pomoč ter druge prejemke, za katere s posebnimi predpisi ni določeno, da se jih pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upošteva. Po tretjem odstavku tega člena navedene dohodke se sešteje. Katastrski dohodek iz kmetijstva se všteva med dohodke po tretjem odstavku tega člena tako, da se pomnoži s faktorjem, ki ga s svojim sklepom predpiše Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Dohodke po tretjem odstavku tega člena se upošteva v ugotovljeni višini iz koledarskega leta pred letom, za katero zavezanec prosi za zmanjšanje ali oprostitev plačila prispevka. 7. člen Naravne nesreče se za oprostitev, oziroma zmanjšanje plačila prispevkov upošteva le takrat, če je škodo ocenila ustrezna občinska komisija. Zaradi naravnih nesreč se prizadete kmete — zavarovance razvrsti v tri kategorije glede na odstotek prizadetosti: — vi. kategorijo prizadetosti se razvrsti kmet — zavarovanci, katerim jeocenje-na škoda povzročila izgubo donosa od 80 % do 100% katastrskega dohodka; — v II. kategorijo se razvrsti kmet — zavarovanec, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 50% do 80% katastrskega dohodka; — v III. kategorijo se uvrsti kmet — zavarovanec, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 20% do 50% katastrskega dohodka. 8. člen Kmeta-zavarovanca I. kategorije prizadetosti se oprosti plačila prispevka. Kmetu-zavarovancu'II. in III. kategorije prizadetosti se zmanjša celotni prispevek za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube katastrskega dohodka. 9. člen Zaradi premikanja zemeljskih plazov ali požara na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih se kmetu-zavarovancu zmanjša plačilo prispevka v letu, v katerem je škoda nastala oziroma so po oceni pristojne komisije gospodarska oziroma stanovanjska poslopja neuporabna. Če je škoda nastala na gospodarskih stanovanjskih poslopjih, se prispevek lahko zmanjša do 100%. Če je škoda nastala samo na gospodarskem ali samo na stanovanjskem poslopju, se prispevek lahko zmanjša do 50%. 10. člen Pogin živine se pri oprostitvi — zmanjšanju prispevka upošteva, če kmet-zavarovanec pogina ni mogel preprečiti. Mnenje o vzroku pogina in o podvzetih varnostnih ukrepih poda veterinarska služba, kije živino zdravila oziroma pregledala. Za pogin živine v smislu tega sklepa se ne šteje prisilni zakol. Za pogin plemenske ali pitane živali, delovnih živali in plemenskih svinj se odmerjeni prispevek zmanjša največ do 30%. 11. člen Postopek oprostitve oziroma zmanjšanja plačila prispevkov kmetom-zavarovancem iz 3. člena izvede uprava za družbene prihodke, ki odmerja prispevke za zdravstveno varstvo kmetom-zavarovancem po uradni dolžnosti. Za druge olajšave in oprostitve po tem sklepu pa lahko kmet-zavarovanec vloži prošnjo z ustreznimi dokazili pri upravi za družbene prihodke skupščine občine Trebnje. 12. člen O oprostitvi oziroma zmanjšanju plačila prispevka odloča pristojna komisija pri upravi za družbene prihodke skupščine občine Trebnje, ki jo imenuje izvršni svet skupščine občine Trebnje na osnovi zakona o davkih občanov. Komisija postopa in odloča po tem sklepu. O odločitvi komisije se sestavi zapisnik, na podlagi katerega uprava za družbene prihodke izda ustrezno odločbo. 13. člen Uprava za družbene prihodke skupščine občine Trebnje je dolžna podati ob koncu vsakega leta občinski zdravstveni skupnosti Trebnje poročilo o znižanih obveznostih po tem sklepu. 14. člen Ta sklep sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti Trebnje in začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: Predsednik skupščine Datum: Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje JANEZGARTNAR 163. Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85 in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80, 1/82 in 3/86) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15/7—1987 sprejela ODLOK o ravnanju s plodno zemljo 1. člen S tem odlokom se določa način odstranjevanja plasti plodne zemlje, njenega začasnega shranjevanja ter njene nadaljnje uporabe pri urbanističnem načrtovanju naselij in drugih posegov v prostor. 2. člen Plodna zemlja v smislu tega odloka je dobrina javnega pomena, ki se sme uporabljati le za vzdrževanje, urejanje novih zelenih površin v naseljih ter izboljšanje kmetijskih zemljišč. 3. člen Investitorji oziroma izvajalci morajo pri ravnanju s plodno zemljo upoštevati naslednje normative: 1. pred pričetkom del se mora ugotoviti slojevitost tal oziroma debelino sloja plodne zemlje; 2. odstranjevanje plodne zemlje se mora izvajati na tak način, da se ohrani njeno prvotno sestavo; 3. plodno zemljo se mora deponirati na kupe, ki so praviloma visoki do 1,5 m in široki do 4,00 m in poljubne dolžine; 4. deponirano zemljo se mora do uporabe ustrezno zaščititi pred erozijo in drugimi vplivi; 5. plodno zemljo se mora deponirati na mesta, ki so določena za vzdrževanje in urejanje zelenih površin v naseljih v soglasju z upravljalcem zelenih površin oz. lastnikom zemljišča; 6. na območjih, kjer se izvaja gradbena dela, se sme deponirati le tisto količino plodne zemlje, ki je potrebna za ureditev zelenih površin oziroma okolice objektov. 4. člen Investitorji so dolžni odvečno plodno zemljo odstraniti in deponirati v skladu z določili tega odloka na mestih, ki so v planih KSZ določena za melioracije, in v soglasju s kmet. — zemljiško skupnostjo Trebnje. V primeru, da investitor s plodno zemljo ne ravna v skladu z določili tega odloka, poskrbi za odstranitev in deponijo Sklad stavbnih zemljišč. Investitor je Skladu stavbnih zemljišč dolžan poravnati stroške odstranjevanja in deponiranja. Odškodnino za uničeno plodno zemljo pa je investitor dolžan plačati KZS Trebnje na podlagi dejansko ugotovljenih količin. Začetek odstranjevanja morajo investitorji ali izvajalci gradbenih del prijaviti KZS, upravljalcem zelenih površin in lastnikom zemljišč. 5. člen Občinski upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskih dovoljenj, je dolžan upoštevati določila tega odloka in v lokacijskem dovoljenju predpisati lokacijo deponiranja plodne zemlje, v sodelovanju s KZS, upravljalci zelenih površin in lastniki zemljišč. 6. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem določb tega odloka opravlja urbanistična in kmetijska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. 7. člen Z denarno kaznijo od 5.000 din do 300.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti krši določbe 3. in 4. člena tega odloka. Odgovorno osebo pravne osebe in posameznika se za prekršek iz 1. odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 2.500 do 50.000 din. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-02/87-10 Predsednik Datum: 15/7-1987 skupščine občine NACE DEŽMAN 164. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 203. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) sta zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na 13. seji dne 15. 7. 1987 sprejela ODLOK o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1987 1. člen 2. člen odloka o proračunu občine Trebnje za leto 1987 se spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1987 znašajo din 1,060.000.000 in se razporedijo — za splošne družbene potrebe 1,050.000.000 din — za tekočo proračunsko rezervo 10,000.000 din 2. člen 1. Zviša se vrsta prihodkov: 2 — prihodki od davkov iz osebnega dohodka 183.110.000 din 3 — prihodki od davkov od prometa proizvodov in storitev ter prihodki od davka na promet nepremičnin 74.095.000 din 4 — prihodki od drugih davkov 3,093.000 din 5 — prihodki od taks 10,561.000 din 7 — prihodki upravnih organov in drugi prihodki 1,006.000 din SKUPAJ 271,865.000 din 2. Zniža se vrsta prihodkov: 6 — prihodki po posebnih predpisih 79,485.000 din SKUPAJ 79,485.000 din 3. člen V posebnem delu proračuna za leto 1987 se opravi spremembe tako, da so: 1 — sredstva za delo upravnih organov 78,250.000 din 2 — sredstva za posebne in druge namene upravnih organov 4,865.000 din 3 — sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 1,123.000 din 4 — sredstva za intervencije v gospodarstvu 2,867.000 din 5 — sredstva, prenesena drugim DPS 63,140.000 din 6 — sredstva za družbene dejavnosti 20,657.000 din 7 — sredstva za druge splošne potrebe 18,153.000 din 8 — izločanje sredstev rezerv 1,866.000 din 9 — drugi odhodki 1,459.000 din SKUPAJ 192,380.000 din (Osnova za obračun je velikost uporabe stanovanjske in poslovne površine v m2/mesec, za negospodarske dejavnosti pa je osnova m2 koristne pokrite površine). 2. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o povišanju cen komunalnih storitev v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 3/87). Ta sklep začne veljati s 1. 7. 1987. Številka: 38-02/83 Datum: 30. 6. 1987 Predsednik zbora uporabnikov TONE FORTUNA 4. člen Zvišanja in znižanja po posameznih oblikah in razporednih skupinah so razvidna iz bilančnega dela proračuna. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-07/78-10 Predsednik Datum: 15. 7. 1987 skupščine občine NACE DEŽMAN 165. Zbor uporabnikov Samoupravne komunalne skupnosti občine Trebnje je na podlagi družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987 (Uradni list SRS, št. 2/87) in 21. seje dne 30. junija 1987 sprejel SKLEP O DRUGEM POVIŠANJU CEN KOMUNALNIH STORITEV V OBČINI TREBNJE 1. S tem sklepom se dovoli v občini Trebnje s 1. julijem 1987 povišanje cen komunalnih storitev 1. ČRPANJE IN DISTRIBUCIJA VODE Cena 1 m' dobavljene vode znaša: a) Iz vodovodnih sistemov: Šentpavel. Čatež, Mokronog, Trebelno — za gospodinjstva 162,50 din — za ostale porabnike 384,50 din b) Iz vodovoda DANA Mirna — za gospodinjstva 100.— din — za ostale porabnike 185.— din OPOMBA: Prispevek za razširjeno reprodukcijo je zajet v ceni in znaša za vse sisteme: — gospodinjstva 3,10 din/m' — ostali porabniki 4,50 din/m' 2. Odvajanje odplak Cena m’ odvedene odplake vode v kanalizacijsko omrežje znaša: — za gospodinjstva 38.— din — ostale porabnike 81.— din 3. ČIŠČENJE ODPLAK Cena čiščenja 1 m5 odpadne vode na skupni čistilni napravi znaša za: — gospodinjstva 93.— din — ostale porabnike 248.— din — lastnike greznic 82.50 din 4. ODVOZ ODPADKOV Cena za odvoz odpadkov znaša: — za gospodinjstva — za gospodarstvo — negospodarske dejavnosti Medobčinske objave 166. Na podlagi devete točke 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) in 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79,16/80in 1/82) so zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Novo mesto na seji 24.7. 1987 in zbori skupščine občine Trebnje na seji 15.7.1987 sprejeli ODLOK o poimenovanju ceste 4. SNOUB Matija Gubec 1. člen Lokalne ceste Mokronog — Trebelno — Ornuška vas — Brezje — Karteljevo se poimenujejo po tradicijah NOB tako, da nosijo skupno ime: CESTA 4. SLOVENSKE NARODNOOSVOBODILNE UDARNE BRIGADE MATIJA GUBEC (v nadaljnjem besedilu: 4. SNOUB Matija Gubec). 2. člen 4. SNOUB Matija Gubec obsega: — lokalno cesto št. L 7712 Mokronog — Trebelno — Ornuška vas, — lokalno cesto št. L 7714 Ornuška vas — Brezje — meja občine Novo mesto, — lokalno cesto št. L 7714 — meja občine Trebnje — Globočdol, — lokalno cesto št. L 7714 Gor. Karteljevo — Dol. Karteljevo — priključek na magistralno cesto Ljubljana — Zagreb v skupni dolžini 15.350 m. 3. člen Poimenovanje ceste ne vpliva na obstoječe imenovanje in označitev naselij in stavb v naseljih, skozi katere cesta poteka. 4. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO Številka: 34-02/86 Datum: 24. 7. 1987 Podpredsednik skupščine občine Novo mesto STANISLAV ŽUNIČ.I.r. SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE Številka: 34-06/87 Datum: 15. 7. 1987 Predsednik skupščine občine Trebnje NACE DEŽMAN, 1. r. 27.— din 85.— din 55.— din SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST ta občina ČRNOMELJ. METLIKA, NOVO MESTO RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj. Metlika. Novo mesto. Ribnica in Trebnje Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto Glavni urednik Drago Rustja. odgovorni urednik Marjan Legan Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 1.500 din. izvod v prosti prodaji stane 50 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Germova 3. p p 130, telefon (068) 23-606 in 24-200 Na podlagi mnenja republiškega komitejaza informiranje IS SRS (št 421-1/72od 15 11 1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov Časopisni stavek, prelom in filmi DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.