SLOVENSKI
Año VII. No. 304
Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322	U. T. 59 - 36671
^Prejemanje strank vsak dan ocl 15,—18.
nasa bodočnost je v
slogi
"EL SEMANARIO ESLOVENO
Cena 10 cent.
ski
Bolje je ne biti kakor nič biti, pravi kitaj-
pregovor. Te besede so zelo značilne tudi
Buenos Aires, 1. junija 1935
[Naročnina za pol leta $ arg. 3.-leto $ 5.—
celo
Je slehernemu človeku najdražje in naj-Pri srcu, narodnost. In plačani od tistih,
tudi v tujini radi živeli od naših žuljev,
bolj ki bi Vpyv%
li Pišejo sladko in lepo kot bi rožice sadi-bi se človeku kmalu solze utrnile, če bi ^v6del, kam pes taco moli. h0 ?°e Se Prav posrečiti potisniti ljudstvu rju-HUjjf62, oči. Fantastično naslikane podobe se tf(j., resničnemu življenju pod pritiskom
¿J Skušenj. ne j. °r 2na resno in trezno presojati stvari, se ku čuditi zmedam, ki so nastale v pričetih je Scea priseljeništva. Bili smo ktkor ptič, tero VSel kletke in potem ni vedel v ka-stostiSt^n bi letel, da bi se navžil lepše pro-
Pfedv	način so tudi naši izseljenci in
tela SeiU i>ridej° tu v poštev naša društva, hi-
eneniu a a na svojo stran, vendar v bistvu k
ne s ln istemu cilju. To načeloma ničesar
¡H ^nja, pač pa možnost večjega uspeha
tali0 na tem razcepijenju upajo na tisti
kakor	se lovij° °krog nas za vse prej
Težk^a naše skupne koristi. Ustr0i rl Je Preprostim ljudem jasno pokazati aa»ašnjega vladajočega kapitalističnega
TARIFA í'SBUCm*
FRANQUEO PAGADO Concesión 1551
2a «as Slovence v Južni Ameriki.
Bolje bi bilo, da¡ bi n?p sploh ne bilo, kakor Pa da smo in da ne moremo ničesar našega pokazati. Na kulturnem polju se še nekaj giblje-dasi bi tudi ta, stran zahtevala večjega, popolnejšega ter tehtnejšegai razmaha. Gospodarja stran pa je popolnoma zanemarjena.
Priznati moramo, da so Slovenci žilavi ter Ustrajni ljudje in da se posamezno še precej dobro borijo z razmerami ter si utirajo pot v b°ljšo bodočnost, je vendar to borba, brez pra-Ve Podlage, ker nima osredotočenja od kjer bi Se érPalo gonilno silo za ves pokret.
bi se dalo z lahkoto doseči, če bi bilo med ^ malo več podjetnosti in sloge, saj zdrav-Ja in dobre volje bi ne manjkalo. Zelo velika naša napaka je, če ne največja, a Pričakujemo pomoči od povsod drugod pre-Je> samo od samih sebe ne. Nihče nam ne more °P°rekati, če rečemo, da je temu zlu kriva na-vzgojai, ki je bila skoz in skozi hlapčevskih ^orov slepe pokorščine do vladajočih. Ni .aiil Potreba teoretičnih dokazov kajti vsak ^ *°&kusil in še poizkuša, da smo jim bili in 10 jim še, samo igračka, predmet kot jim je ,r°jn& puška, .ali top, za dosego njih osebnih ^enov. Ljudstvo, je spoznalo, da, se razni pa-M* ter verski nauki v praktičnem življe-
Vg6
nc skladajo, da se v ozadju za tem skriva nekaj drugega, da pa je narodnost in vera
Samo na sebi, uniljiva.
k Smo čez širni Ocean si poiskati svoj ^ kruha. Z nami so prišli tudi taki, ki se za »ar udinajo vsakomur. Skrivajo se za tisto
sistema, dasi bistro vidnejšim nikakor ni nerazumljiv. Vse je tako lepo narejeno, da se pre-mnogokrat niti ne zavedamo kako strašno nas stiskajo za vrat. Svoboda je v zakupu tistih, ki imajo denar in kdor nima tega se mora boriti zanjo z vso silo in vsak dan ker drugače bi jutri obležal kot mrhovina v obcestnem jarku.
Kako težka je borba malih ljudi za gospodarsko osamosvojitev vedo tisti, ki to poizkušajo. In koliko jih je, ki predno dospejo do cilja poštene eksistence, omagajo.
Nebesa na zemlji imajo tisti, ki imajo denar in poleg svojega bogastva so jim na razpolago še vsi naši prihranki, ki jih zbiramo na raznih denarnih zavodih, katerih materialni in moralni gospodarji so miljonarji.
Če ima kdo iz med nas hišo ali posestvo in bi rabil nekaj posojila za izpopolnjenje,, ga ne dobi na nobenem denarnem zavodu ali pa pod takšnimi pogoji, da je isti kmalu gospodar še njegovega premoženja, medtem ko kapitalisti svobodno razpolagajo z ljudskim denarjem ter delajo razne špekulacije za svoj dobiček.
Argentinija je bodočnost kapitalistov, — pa tudi delavcev in kmetov bodočnost je, če se bomo znali pravilno obrniti. Zato doseči pa nam manjka predvsem zaupanja, v samih sebe ter podjetnosti in sloge.
Zakaj sloge? Zato, ker ves naš odpor sloni na naši skupnosti, česar enemu iz med nas ni mogoče doseči, bi bilo za nas vseh skupaj pravcata igračka. Tega mnenja smo brez dvoma, vsi. Delati moramo vsestransko, da naše besede postanejo dejanja. In ker nam zdravja in dobre volje ne manjk?,, se bodo tudi druge ovire odstranile.
Po vzgledu drugih držav zahteva tudi Madžarska prosto oboroževanje
Kot, poročajo iz Budimpešte, je imel minister Goemboes govor v parlamentu kjer je zahteval prosto oboroževanje kot ima to Mala an-tanta. Predlagal .je tudi obvezno vojaško službo za dobo dveh let.
"Dokler so oborožene in neoborožene države". je povdarjal Goemboes, "ni mogoče misliti na mir, ker oborožene države laliko vsak hip in brez truda podjarmijo neoborožene države."
Prijateljstvo z Nemčijo, je nadaljeval Goemboes, je potrebno, ker svet bo moral spoznati veliko boljševiško nevarnost ki preti iz severne strani in priznati nemško prizadevanje zajeziti ta naval in da Madžarska si ne more misliti zunanje politike brez vpoštevati mogočno nemško vlado.
Nadalje je rekel madžarski primier, da bo Madžarska na strani Avstrije in Italije in da bo simpatizirala z Nemčijo, da pa bo vodila izključno Madžarsko politiko. Neodvisnost Avstrije, da ni samo vprašanje Berlina in Rima, temveč da je evropsko vprašanje. Zato da velesile ščitijo neodvisnost, Avstrije.
Povratek Habsburžanov, da je problem, ki
dahes
se bo izvršil sam od sebe, ali pa se ne bo.
Grofu Bethlen, ki je za združitev avstro-ogerške, je Goemboes odgovoril, da je tudi on zato, ampak da bi ne bila ta zveza na osebni podlagi kot, je bila pred vojno.
Čehoslovaški kabinet odstopil
Čehoslovaški ministrski kabinet je v celoti odstopil. Prvi minister Malypetr je dobil po-verjenje za sestavo nove vlade.
Predsednik Masaryk je govoril z voditelji političnih večin iz katerih se bo sestavila nova vlada.
Vojna v Chacu se nadaljuje
Kot poročajo iz Paragvaja so bili ta teden zopet večji spopadi v okraju Parapiti kjer so odnesli bolivijanci velike izgube. Ostalo je na bojišču čez tisoč mrtvih vojakov ter je bilo zajetih mnogo vjetnikov kakor tudi vojnega materjala.
Paraguayei pravijo, da je bila to ena najbolj popolnih zmag nad nasprotnikom in so dobili častniki kakor tudi vojaki priznanje z najvišjega mesta za požrtvovalnost in obrambo "domovine".
Francoska ekonomska politika
Francoska vlada se dobro zaveda, da državi v.sled velikanskih izdatkov za oboroževanje ter kreditov, ki jih daje tujim državam za zavojevanje svetovnega trga, preti finančno o-slabljenje in to bi dalo povod notranjemu poli tec •nemu nezadovoljstvu kar bi bilo za njene nasprotnike, posebno za Nemčijo, kakor nalašč. Ker pu so francozi znani kot zelo spretni trgovci, je pričela vlada tehtno proučevati stanje francoskih financ na kojih podlagi bodo dognali koliko smejo naviti državni finančni vijak, da ne bo počilo ter se jim koč-no vse skupaj pogreznilo na glavo.
Mi se v te podrobnosti ne bomo spuščali, ker nas Francija zanima le kot celota in kakšni so življenjski pogoji za ljudstvo v splošnem. Znano nam je, da je francoski narod politično precej zrel .in da imajo vsled tega državniki malo več rešpekta pred njim kot ga imajo državniki drugih narodov prejel svojim ljudstvom.
Ruski kmetje in vladna politika
Dnevnik "Izvestja" piše, da bo sovjetska vlada pričela proučevati načrt, ki bo dovoljeval ruskemu kmetu lastninsko pravico do toliko in toliko zemlje. Veleposestev vlada ne bo dovoljevala, pač pa bo gledala, da kmeta kolikor mogoče zainteresira, da bo več koristil skupnemu gospodarstvu.
Vlada zahteva od okrajnih oblastev, da se v«a navodila iz Kremi in a poročajo majšinam v Rusiji v njihovem jeziku, da bo ljudstvo bolje razumelo za kaj se gre.
Komunistični organ dnevnik "Pravda," s zadovoljstvom povdarja, da je rusko prebivalstvo narastlo po revoluciji za 25 milijonov duš in to brez prisilnih metod kot jih delajo v I-talji in Nemčiji.
zvečer l junija, velika prireditev v berisso v dvorani "israelita"
STRAN 2
SLOVENSKI TEDNIK
No. 304
argentinske vesti
okno v svet
Tacoma, Združene države. — Neki bogati družini so ukradli roparji majhnega otroka ter zahtevajo odkupnino 200.000 dolarjev ali pa bodo otroka usmrtili. Na prošnjo staršev se policija ne bo umešavala v zadevo, ter je že stopila v stike sama z roparji.
Havre, Francija. — V sredo je nastopil prvo vožnjo prekomornik "Normandie", ki je eden najhitrejših, največjih in najbolj luksuznih na svetu. Dosedaj je nosil rekord nemški parnik "Bremen", Francija pa ga ima namen s svojim parnikom potisniti v ozadje.
Dunaj, r— Avstrijski kanciler Sušnik zahteva za Avstrijo enako oboroženo moč kaltor jo imajo druge države. V istem trenutku zahteva Hitler naj se da avstrijcem prosto "besedo, če so za to ali ono politiko. Hitler je pripričan, da bi se večina izrekla za priključitev k Nemčiji. Avstrijska vlada pa nikakor nima namena dati prosto besedo narodu, ker tako zahtevajo države, ki niso Nemčiji naklonjene ter "neodvisnost" Avstrije tijdi finančno uzdržu-jejo. Posebno pažnjo polaga avstrijski "neodvisnosti" Mussolini.
Rim. — Mussolinijev drugi sin Bruno ki ima 17 let je postal pilot italijanske aeronavtike. Oče mu je podpisal pilotsko knjižico, mu pripel na prsi zlato repetnico, ga objel in poljubil in hajdi sinko v zrak, da postaneš vreden sin svojega očeta.
Pariz. — Revizija francoske finance bo naj-brže prinesla vladno spremembo.
Bovc. — Sodišče v Asises je obsodilo na smrt 24 letnega mladeniča Pauleta Hofer in 27 letnega Ivana Gugler ker da, sta ubila tri karahinerje ko sta nosila kontrabant iz Avstrije.
Florencia. — Na prostem se je uprizorila drama "Savonarola" kar je bilo za publiko nekaj posebnega.
Pariz. — Francoska vlada je v celoti odstopila.
Tokio — V premogovniku v Iriyama se je pogreznil rov ter je podsulo 50 rudarjev.
Moskva. — Ruski parnik "Arzebaidjan" ki se najaja na visokem morju, je pričel goreti. Na pomoč mu je prišel parnik "Sovjet".
Akcija proti fašizmu
Prejeli smo manifest od tukajšnjega protifašističnega gibanja v katerem se naglasa potrebo skupne akcije, da ne bo nekega dne črni val plusknjil preko, Argentinije ter objel nepripravljeno ljudstvo za protibran.
Manifest nazorno prikazuje kako se ljudstvo v Evropi bolj in bolj pogreza v fašistični objem iz katerega se bo le stežavo rešilo in z velikanskimi žrtvami.
Orožarnice delajo dan na dan razno morilno orodje ter smrtonosne pline, v koncentracijskih taboriščih ter na raznih nezdravih otokih umira vsepolno političnih jetnikov in se ne sme pozabiti na socialne krivice, ki tepejo nedolžno ljudstvo, predvsem otroke, iz kojih obrazov se bere sušica in glad.
Bodoča vojna bo smrtna obsodba za vse narode. Fašizem militarizira narod v splošnem kot to jasno prikazuje fašizem v Nemčiji in Italiji in tudi balkanske države že uvajajo ta sistem, medtem ko Francija brezposelne uvršča v vojaško službo. Vse to bo prineslo evropskemu ljudstvu tragičen konec.
Naša dolžnost je, da se moralno in materjal-no borimo z vso silo proti fašističnim nameram v Evropi in sploh po vsem svetu. Pomagati moramo fašističnim žrtvam, ki umirajo za svobodo nas vseh.
Trgovska pogodba med Argentinijo in Brazilijo
Ta teden se je podpisala trgovska pogodba med Argentinijo in Brazilijo, ki predvideva razne olajšave za obojestransko trgovino. Ve-letrgovci bodo s tem pridobili lažje in večje dohodke, konsumentom bodo stavljene kaj nižje cene, država pa bo na izgubi, zato bo morala iskati drugod dohodkov, ki bodo zopet v obliki raznih davkov na ljudske potrebščine.
Stavka lesnih delavcev zadobiva širšo obliko
Z istim navdušenjem kakor prvi dan, nadaljujejo stavko lesni delavci. Za dobiti čimveč moralne in gmotne podpore je vodstvo sindikata poslalo posebno delegacijo v notranjost republike, da zainteresira vse delavske organizacije, da po možnosti podpirajo lesarje v
boju za izbolšanje delavskih razmer.
Zgoraj imenovana delegacija je že imela eno predavanje v Rosario ter tudi dosegla svoj namen. Tamkajšno mizarsko udruženje je takoj sklenilo, da vsak član upla.ča $ 1,— za"v pomoč boeneskjreskim stavkarjem. Istočasno so tudi oni predložili svojim gospodarjem iste pogoje s pripombo, da jim odgovorijo do 1 junija. Ge se pogoji zavrnejo bodo tudi oni stopili v stavko.
mestna kronika
MLADI NAPADALCI
V	ulici Cusco med Viedma in Bynnon so trije mladi fantiči v četrtek zvečer napadli svojega sovrstnika 14 letnega Raúl Fernandez-a, prodajalca časopisov ko se je vračal proti domu. Čakali so nanj v zasedi in ko je prišel do njih so prav po rokovnjaško skočili nanj mu zadali par krepkih udarcev in mu odvzeli 70 ctvs, ki jih je imel pri sebi. Ko so enkrat svoje delo opravili so jo hitro odkurili, vendar jim sreča ni bila popolnoma, mila kajti kmalu nato je dveh prijel v bližini službujoči stražnik. Prijeta sta 13 letna. A Testa in A. Espejo, tretjega pa policija še vedno išče in bo najbrž tudi pri iskanju ostala, ker oba dečka vstrajata pri tem, da ga ne poznata in bo radi tega težko dognati kdo je. — Res dober začetek življenja.
NAPADENA V PARKU
V	nočnih urah preteklega četrtka je v bližini parka 3 de Febrero (v Palermo) službujoči stražnik slišal obupne klice na pomoč, napotil se je takoj v smer odkoder je prihajal glas in našel v bližini ulice Centenario in Casares neko žensko katera je ležala na tleh z precejšno rano v trebuhu. Na vprašanje na kakšen način je zadobila tisto rano mu je odgovorila, da jo je neki moški ravnokar napadel in zabodel, aakar je pobegnil. Da ugotovi resničnost njenih besed se je policaj ozrl malo okoli sebe in res naletel v bližini kraja kjer je bila ranjena na nekega 28 letnega J. Sherl, ki se mu je zdel sumljiv in ga odvedel k njej.- Ko ga je zagledala ga je takoj spoznala in rekla, da je bil on, ki jo je napadel, utegnila je še povedati, da se imenuje Maria Esther nakar se je onesvestila. Policaj jo je dal potom rešilne postaje prepeljati v bolnišnico, kjer čakajo, da pride k sebi in natančno pove kako je bila napadena posebno, ker aretirani odločno trdi, da bi jo on, vendar pa prizna, da jo pozna. Po policijskih podatkih je ranjena ženska, sumljive moralnosti in brez sredstev, ker se je potikala po takih krajih in prosila miloščino.
OKRADEN BRAZILSKI MORNAR
Na policijskem oddelku 4 se je v četrtek pojavil mornar brazilskega parnika "Bahia" in naznanil da je bil okraden od nekega neznanca kateri se mu je predstavil za vojaškega kadeta, in ga povabil naj napravita skupno mali isprehod po mestu. Medtem ko sta se vozila ga je neznanec poprosil naj mupokaže prstan, ki ga je imel na roki, ko mu ga je dal je z neko pretvezo izstopil iz auta in izginil. Začudeni mornar je začel gledati okoli sebe in nazadnje opazil, da mu je skupno z prstanom zmanjkala tudi denarnica v kateri je imel za okoli 70 pesov brazilskega denarja. S prstanom vred je izjavil, da ga je okradel za prib. 200 pesov. Oblasti vrše tozadevno preiskavo medtem ko se okradeni mornar žalosten vrača
BANCO ARGENTINO
DE AHORRO Y EDIFICACIONES
Prodaja vozne listke za Jugoslavijo in Italijo
ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse pprnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupné cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih.
DENARNA NAKAZILA........
Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE
Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju, vedno le v Vašem jeziku. Oddelek je v spretnih rokah Vaših izvežbanih rojakov.
BANCO ARGENTINO
DE AHORRO Y EDIFICACIONES
Corrientes 562	Buenos Aires	Corrientes 562
Proti Rio de Janeiro in premišljuje kako lepo Hesto je Buenos Aires s svojo čarobno nočno razsvetljavo, ki so jo argentinei priredili nalašč v čast brazilcem ob priliki poseta njih Predsednika; še bolj mu pa gotovo misli ulia-Mjo k specijaliziranemu tatovu, ki ga je na 'eP način pripravil ob toliko denarja.
Misleč da ga hoče osleparit ga je ubil
V nekem almacenu, ki se nahaja na voglu ul. Rivadavia, in Dupuy se je pred par dnevi dogodil žalosten dogodek pri katerem je izgubil Z1vljenje 42 leten J. Rodriguez. V omenjeno trgovino je prišel 27 let star J. Motto in na,-ro«l kozarec vina,. pustivši zunaj voz na katerem je imel nekaj šopov sveže trave. V trgovini se je nahajal tudi Rodriguez in po izmenjavi par besed napravil za omenjene šope trave z Mottom kupčijo in mu naročil naj jih Pelje na neki določeni kraj. Skoro nato pa se Je obrnil k Motto in ga zaprosil za pet pesov ees> da mu jih vrne ko pripelje k njemu kupljeno travo. Ko je to slišal se je Motto, ki je zelo razkačenega značaja silno ujezil in za-cel kričati na Rodrigueza, da ga hoče oslepa-ritl- Rodriguez, ki je sprevidel, da, ne bo nič dosegel z njegovo namero 'jo je hitro odkuril 12 trgovine, Motto pa za njim.
Konečno je Motto zasledovanca dohitel 111 mu jih začel dajati z bičem po glavi talco ^go, da se je mrtev zgrudil na tla nakar je Pobegnil.. Poklicani policaj je dognal, da je Rodríguez mrtev in zadevo javil svojim pred-s*ojnikom. Ubijalca so po preteku pol ure pri-•leli in odvedli na komisarijo kjer je izpovedal k&ko se je vse zgodilo. Ker se v začetku za Umerjenega ni vedelo kdo je, so ga morali identificirati potom datiloskopije. Umorjeni je bil ZaPisan pri oblastih kot spreten tat in slepar.
društvene vesti
Danes ob 9 liri zvečer se vrši v Beris-so, ulica Rio de Janeiro y Valparaíso, prireditev spd. I. začetek točno ob napovedani uri.
WHMWtflWllWTmni
ne pozabite da priredbi spd. I. dne 14 julija, ob oriliki 6. obletnice ustanovitve društva veliko jubilejno prireditev, z izredno zanimivim sporedom. Prireditev, se bo vršila v ulici Alsina 2832. V eni prihodnjih številk bomo prinesli natančen spored.
ČLANSTVU NA ZNANJE
Te dni so nam prispele nove knjige iz Ljubljane. Kdor jih želi naj se javi pri knjižničarju.
ZA TISKOVNI SKLAD
Josip Saksida Od prej
$ 5,— $ 147.—
Skupno	$ 152.—
Uprava se najlepše zahvaljuje ter želi še mnogo posnemovalcev.
Ker ima mesec junij pet sobot prihodnji teden Slovenski tednik ne mde.
loiaoi
aocaoe
8
aoau
D
Sporočam cen. rojakom, da sem prevzel
V/ 1 •• v v . I	m..v v
Kegljišče m krogljisce
v ulici Dto. ALVAREZ 2251 (La Paternal)
Q
o
Preskrbel bom za točno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk
Laaoso:
Andrej Rebek
I0E30Z
aoeaocLi
Iz S.D.D. "Triglav" v Rosario
Dne 2 junija t. 1. ob 15 uri se bo vršil 5 letni redni občni zbor Slovenskega delavskega društva Triglav v društvenih prostorih v ulici
Gral. Mitre 554.
Dosedanji odbor je vodil z velikim trudom ter požrtvovalnostjo društvo k napredku, ki mu je bilo izročeno na 4 občnem zboru.
Kriza dela preglavice vsem in predvsem pa nam delavcem, to pa ne sme biti vzrok brezbrižnosti za prosvetno delovanje. Treba je korakati pogumno bodočnosti nasproti in brezposelnost ki mnogim grozi ali jih je že spravila v svoj uničujoči objem, bomo složni z lahkoto premagali. Samo organizirani bomo do-
tii lahki mm
2
Č3 ZAUPATE VSE VASE BANČNE OPERACIJE NA
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: 3mc. MITRE 234, «bonos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900
ZAKAJ?
ZATO KER potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar
VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI.
ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH.
VAŠ DRUG! DOSIS: banco holandes
Pridite osebno ali p?, nam pišite — da sa boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30.
segli naše delavske pravice.
Za to, dragi rojaki! Združimo se in pokažimo, da smo tudi mi Slovenski delavci vredni obstoja in da se polnomočno zavedamo naših pravic ter dolžnosti.
Upamo, da se občnega zbora udeležijo vsi naši rojaki in rojakinje ter da se bomo vsi pobrinili za obstoj in napredek edinega slovenskega društva v Rosario ter mu dali novih in svežih moči. Naše geslo naj bo. V slogi je moč!
Vse tovariše in tovarišice uljudno vabi
Odbor
Društvena vest iz Cordobe
Že sedaj naznanjamo naši javnosti, da DKD. "Iskra" na željo udeležencev ponovi dramo v treh dejanjih "Prokleta last".
Prejeli smo več pisem od naših rojakov, ki so zaposljeni na deželi z opravičilom, da se niso mogli udeležiti zadnje društvene prireditve ker se je vršila na nedeljo in bi želeli da bi se vršila na soboto zvečer.
Odbor je sklenil, da se bo ponovitev vršila v soboto 29 junija na sv. Petra in Pavla. S tem upamo, da bo ustreženo vsem ki se zanimajo za naš kulturni pokret.
Tokrat se bo ponovitev vršila v dobrozna-ni dvorani "Ukrajina" v ulici 82 št. 1533. (Barrio Ingles).
Spored in ostalo bomo že poročali pravočasno potom naših časopisov.
Tem potom vabimo tudi vse one rojake ki so nas radi osebnosti, ki ne spadajo v društven delokrog, zadnjič bojkotirali. Ker gre ves čisti dobiček v delavske izobraževalne svrhe je dolžnost vseh delavcev iz mesta in okolice, da se polnoštevilno odzovejo našemu vabilu.
Odbor
Ne nasedajte sleparjem
Ni dolgo tega ko je neki naš rojak nasedel neki sleparski agenciji, ki oglašuje v tukajšnjih časopisih, ter ga je prav pošteno oslepa-rila. Predno se je mož vjel, je obljubovala vse mogoče, potem pa ni niti enega pogojev izpolnila.
Agencije, ki oglašujejo po časopisih za lahek zaslužek in brez truda, so sleparske, zato svarimo naše rojake, da ne nasedajo.
Dogaja se tudi, da marsikateri naš rojak ali rojakinja, mesto da bi se zatekli k dobremu zdravniku, iščejo zdravila pri kakem padarju ali mazaču, kjer se na račun lahkovernega pa-cijenta lepo okoristijo, pomagajo pa samo njegovi domišljiji in ne njegovi bolezni.
So tudi drugi razni slučaji, ki so jim nepremišljeno násedli naši rojaki.
Rojaki in rojakinje! Če boste v tem ali v onem slučaju rabili kakega nasveta, obrnite se zanesljivo na naš informacijski urad. Če pa pridete k nam še le takrat ko je prepozno tudi mi nemoremo mnogo pomagati.
ana
CHÁÉtÓV
o
< >
< > '< > < > < > < >
v Pragi in Bnenos Airesu
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici, Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 4311 U. T. Palermo, 2383
MximrMiz&wwTavaTtTmmM
■< '"iii ii i'i" '"'T'í'i "ííí lír'iir ii i i"il(
Í@PÍS§¥ñüJE
V pojasnilo
V št. 302 "Slovenskega tednika" je neki u-deleženec poročal o zadnji prireditvi SKD. ■"Iskre", ki jé Vršila dne 12 maja 1. i. Omenjeni dopis jé močno razburil in vzdignil mno« go nepotrebnega prahu pri naših boljših polovica h in to radi tega, ko dopisnik omenja, da so ¡se prireditve udeležile same ženske medtem ko SO možje doma varovali otroke in krmili kokoši.
Ni moj namen da bi koga žalil, pa najsibo boljša ali slabša polovica, prepričan sem le toliko, da avtor omenjenega članka se ni prav nič zlagal. Oglašam pa se raditega, ker enake in slične dopise mečejo vedno le na mojo osebo. Ker pa sem pri stvari popolnoma nedolžen imam pravico, da se pred našo tukajšnjo javnostjo očistim. Z omenjenim člankom nisem v nobeni zvezi, kar lahko tudi uredništvo potrdi.
Ni umestno da se radi privatnega dopisa jemlje na tarčo društvo "Iskro", češ, da se ne bomo več udeležili njih prireditve, ko pa vendar lahko vsak ve, da jih je v Cordobi mnogo, ki znajo pisati in da društvo s privatnimi dopisi nima kar nič opraviti.
Upam, da zgoraj napisane vrstice vzamejo prizadeti na znanje in da se ne bodo druge-krati več razburjali po nepotrebnem, ker jeza pravijo, da tudi škoduje. Toliko na znanje.
Anton Mozetič,
t. č. tajnik D.K.D. "Iskre". (Opomba uredništva. Omenjenega članka ni pisal Anton Mozetič.)
Ker je bil urednik S. T., kakor je znano, ne dolgo tega na kratkem posetu v Cordobi, so mu tamkajšne razmere precej znane, zato je prepričan, da je treba iskati nesporazuinljenja drugod in ne pri omenjenem članku.
Saj malo okrtačenja res prav nič ne škodi, samo rojaki v Cordobi, iščite kolikor mogoče sporazumljenja ter skupnega nastopa za skup-| ne koristi, vse drugo naj bo postranska stvar.)
Društvene razmere v Cordobi
Odkar obstoja v Cordobi slovenska naselbi-j na, so obstojala tudi društva in med temi društvi tudi vedno nasprotstva. Nepristranskemu opazovalcu se bo to sicer čudno zdelo, da med 250 do 300 Slovencev z okolico vred, ki nas je pod tem cordobskim solncem in od teh približno samo 80 organiziranih, se je med temi društvi brez ozira na tendenco, vedno bilo boj za prvenstvo in prestiž.
Žrtev tega boja je postala nekdaj močna -Jugoslovanska čitalnica. Za istimi posledicami je preminula njena tekmovalka "Prosveta III". Propadli sta toraj brez slave in kazni v teku osmih let. Uničile, pojedle sta se kot ptice samo jede dve močni organizaciji ki sta bili obe izrazito nacionalne tendence.
Malo ali pa nič je vplivala ta bogata izkušnja iz naše preteklosti na organizatorje novih skupin ki so nastale na razvalinah omenjenih organizaciji.
Tako je na ostankih "Prosvete" nastalo društvo "Iskra" z naprednim in izrazito delavsko kulturnim programom. Dedič Jugoslovanske čitalnice je pa današnje "Jugoslovansko podporno društvo" (in ne "Ljubljana" kot je bilo zadnjič v Slovenskem tedniku omenjeno.) ]
Tako imamo sedaj spet dve organizaciji med
katerimi vlada velik programatičen kontrast in ako dodamo tem ideologičnim razlikam še nasprostya . posameznikov, osebne ambicije in kapric, ki največkrat povzroča podobne fenomene je uspešno delovanje med društvi skoro nemogoče.
Isti pojav opazujem« v Buenos Airesu, in to vkljub temu, da so enega in drugega društva izključno le delavci. Izjemo bi tvorilo društvo "Tabor" ker je morda kdo med njimi z boržuazijskim, okusom in raditega ni mogoče doseči med društvi načeloma prijateljskega sodelovanja.
Kaj je temu vzrok se človek dostikrat vpraša. Dividit et imperat. Razdeli pa obvladaš, pravi latinski pregovor! Divedit et imperat. Ta boržuazijski izrek se menda najbolj bridko vresničuje med nami, da vlečemo vsak na svojo stran.
Velika močna podporna organizacija bi bila najbolj potrebna, zgrajena na demokratičnih in človečanskih načelih, katere dobrin bi bil lahko deležen v sili sleherni rojak. Najdalje bi bilo potrebno lastno glasilo pisano v duhu naprednih in plemenitih principov človeške družbe, in kar je glavno in najbolj potrebno bi bilo slovenska šola za naše malčke, brez šole je, naprej povedano, slovenska naselbina posebno v Cordobi zapisana gotovi smrti v ne daljni prihodnjosti. Kaj naj torej storimo? Kako naj usmerimo naše delovanje, da dosežemo na gospodarskem in kulturnem polju praktične u-spehe in dosežemo toliko zaželjeno slovensko slogo ?
Pred vsem moramo vpoštevati za uspešno delovanje v dobrobit naselbine dejstvo, da smo v Cordobi izključno samo delavci. Smešen bi bil Slovenec med nami, ki bi se branil tega pridevka. Za uspešno skupno delovanje moramo torej organizirati podporno društvo na večnih načelih marksistične doktrine, katera ne dela razlik med človekom in človekom. Gojiti in širiti v naših društvih uniformirano izobrazbo
v duhu', šil-bkogrudne delavske kulture. In ko bo vse naše delavstvo prežeto s plemenitim' človečanskimi ideali, bo med nami sam od sebe izginil vsak prepir in bo v resnic on a naša proletarska sloga.
Vzrok pa ki bi se zoperstavil tem načeloifl v društvu je v kričečem nasprotstvu z logiko, da se hoče služiti lastnim interesom ali pa kateremukoli fanatizmu. Vse dotlej, da. duhov»" preobrazimo naše delavstvo, da se otrese pretiranih nacionalnih zmot, da se osvobodi verskih predsodkov, vraževerstva in boržuazijskil" nagnjen, z eno besedo, da svobodno zadiha, bi bilo komaj uspešno skupno delovanje, ker vsako društvo in vse človeštvo sloni na zgoraj navedenih načelih. V današnjih društvih sili do prevladovanja verski ali nacionalni fanatizen1 in če ni tega je društvo brez podlage in služ> le za kratek čas.
Društvo "Iskra" je pričelo delati v smislu naprednega duha. Ni pa rečeno, da je ravn» društvo "Iskra" poklicano za delati slogo med cordobskimi slovenci, za kaj. takega bi se smelo žrtvovati ime in še marsikaj. Hotel sem lf opozoriti na večne temelje resnice in pravicf na katere bi morali kot delavci osredotočiti vs< naše delovanje, ker le na podlagi teh nam jf zagotovljen spas in naše odrešenje.
A. F. K.
(Op. ur. Če ne bo kdo drugi, bo v prili. š< uredništvo dalo nekaj pojasnil k zgoraj napi sanemu članku, ker je dopisnik spregled» marsikaj kar je bilo že od kje predlagano in 8j ni vpoštevalo itd.)
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
Medicina News
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODVELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Nace!nica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in nara\<. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizi.i.i «.-.:...:. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9-
-12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
28 s uip a c h a 28
No. 304
SLOVENSKI TEDNIK
8HUN b
v
Dekliška Greda
Brez doma
"Zunaj mrzla deževna noč. Burja brije okrog vogala in veje vrb se stegajo dolge preko okna ob katerega zdaj pa zdaj bolestno udarijo. Zdi «e kot pripravljanje za sodni dan.
Ko se spominjam teh viharnih noči, se mi zdijo tako lepe in divne. Zbrani smo bili okrog gorke peči zrli smo skozi temna okna v hojo-jočo se naravo in v dušah nam je trepetal strah pričakovanja...
Veter je pregnal temne oblake z vsemi svojimi ognjenimi bliski. Prišle 80	noči do bili so solaeni dnevi. Kdo naj bi nam kalil mir in zadovoljstvo ? Saj smo bili vendar v svojem domu na svoji zemlji in nihče nas ni imel pravice vreči iz gnezda kjer amo se rodili in kjer so naši starši pridobtíl s krvavim potom naš lepi dom in naše blagostanje in kjer so tudi sami upali, da bodo v miru pričakali zaton svojega, življenja.
V tistih dneh se nam »iti sanjalo ni, da bo «aša bodočnost postala tako grenka, da bodo Razdejane naše duše brez upa in brez sreče. Prišel je orni tiran ter nas kakor brezpravno čredo raagnal po širnem svetu. Zrušil nam je mir, zrušil nam je srečo, ugrabil nam je do&l Na mesto pomladi je v naših dušah mrzla rima. Na mesto sreče in ljubezni je v naših sr-
cih vzplamtela tnžna bolest. Povezali smo siromašno culo ter se podali v širni svet s trdo vero v srcih, da bomo iz tujine pomagali našim, da si skupno izvojujemo svobodo.
Minulo je že več let na horizontu pa še ni videti zvezde, ki bi naznanjala svobodo moje zasužnjene domovine.
O, moj dom pod zelenim hribčkom! Ali te bom še kedaj videla, ali bom še kedaj stopila čez tvoj prag in našla pod tvojo streho predmete, ki me spominjajo na toliko lepih dni. Kako neusmiljena bi bila ti ožetna hišica, če bi me več ne poznala. Kako rada bi bila še enkrat tam kjer sem se rodila. Moje misli tipajo kakor tat okrog tople peči in prisluškujejo pravljicam nekdanjih dni.
Mraz je zunaj, veter in dež. Jaz brez doma sem dekla v tuji hiši. Brez cilja tavam tja v endan in moja hišica ofietna tujce obvaruje mraza in dežja, medtem ko jaz po tebi umiram hrepenenja.
Pada 6.
ŠIRITE
SLOVENSKI
TEDNIK
V. Oordoba:
Nekdanjem« dekletu
Ah, tam je pomlad, ah, tam je spet maj in spev ptičic iz loga glasi kot nekdaj! Spet so zacvetele rože rudeče, ki jih dragim pripenjajo deve ljubeče!
Pri nas pa je zima, pri nas pa je hlad, v srcu je mrzlo brez cvetja brez nad! Kje si zdaj dekle, sreča nekdanja i Kdo zdaj ti cvetja ljubezni poklanja? Ti li pod oknom, kdo? pesem zdaj peva Tvoja li duša to pesem umevaU met^,-.m- ' -.v
Slavček v logu, jaz ne, ti moraš to znati... odhiti na nje okno, daj strune ubrati! in pesem aapoj ji, ki v srcu mi spi, vso mojo bolest ji izpoj in — umri -..
30e30i
aoi
o
g
EDINI SLOVENSKI RESTAURANT V CENTRU
LUNA
se priporoča cen. rojakom za obllan obttk lastnik
■a
o

Loka Divič
Ulica 25 DE MAYO 482. — Buenos flire« g ipaon—a—Moapocrrr——to
feodora
Vladimir s« začufli, dočim Je mlada Japonka skleda rok« in jih dvignila proti
n^emu, molírcí ga z
ofopujočim, blagim poj^ledom.
Mpravljen je Ml storit! vse za to slabotno Japen-"ko deklico, "toda to, kar je Mimoza zahtevala od njega, da jo izdajal za svojo -soprogo, on, ki je v
WCU "TMJpr© S tflTIO
-nosil sHko svoje edino, ljubljene Teodore, — mar je smel svojo ljubezen staviti ** tako trdo preizkulnjo, mar je smel Igrati kome-«jo,
-s katero bi vrgel senco na svojo ljubezen napram ^eodoriT
— Odločite se! — je govorila Mimoza s prostim Klasom -in preden je mogel Vladimir to preprečiti, je Pokleknila na tla pred njim in mu objela kolena.
AH res ni drugega Izbodal — vzklikne Vladimir, ^ je kolebal. — Ali vas moram res izdajati za svojo '"'progo? AH ni drugega sredstva, dji bi vas rešil?
—- NI ga! — odgovori Mimoza. — Soproge ruske-častnika si ne bo nihče upal sumničiti aH pa jo ^Mda zadržati. Samo tako bom lahko zopet videla 8v°jo ljubljeno domovino, samo tako — sicer sem iz-
«"Mjenal
V Vladimirjevi duši je besnela kratka borba. Mislil je na Teodoro, pred seboj pa je zagledal le-P® Ženo, ki mu je ovila svoje roke krog kolen. ®a, saj tu gre samo za komedijo, za komedijo brez
'«akega
pomena. Teodora sama bi to odobrila, Se bi
ZVe3ela.	-------
Bobro, naj bo! — vzklikne Vladimir Borotin. — °skusila bova to. Jaz vas bom oblastem in vsakomur ®riJgemu, ki ga bova srebala na poti, predstavil za ,v°jo soprogo, kajti tudi meni se mudi na daljnji
vzhod! Naposled
je Vladimir dejal: ~~ Pomirite se Mimoza. Se enkrat vam ponavljam,
*	®te na potovanju moja soproga. Toda vi niti ne resto, kako se imenuje vaš «eprog. Dovottte, te se vam Odstavim: Vladimir Borotin, lastnik preobraženske Sardo, sedaj carjev kurir, poslan v Port-Artur.
"7" to je divnol — izusti Mimoza z otroškim vetjem. — Potemtakem bova celo pot skupaj potowa-
*	ali ne, — zašepeče osa in vzMčeno pogleda VJa-Ullria> — kaj ne. da vas smem klicati po imenu?
—	Tako mora biti, kajti tudi jaz vas bom imenoval pred tujimi ljudmi "moja sladka Mimoza".
—	Moj Vladimir! — Vzklikne Japonka in žarka kri ji zaHje obraz. — Moj Vladimir, —- moj soprog, — moj, — moj, — milostljivi Bog, kaj jo to3? — Vlak je skočil s tira, — Vladimir, mi smo izgubljeni!
Vladimir je hotel odgovoriti, v naglici je vzel krasno J«poako v naročje, takrat pa, st.rahwvit pok, votlo grmenje, oster pisk lokomotive, — ki «e j« kákor smrtni krik razlegal po -okoHcl — nad Vladimir jem in Mimozo so se zgrnile razvaline kupeja.
7. POGLAVJE. Sladko j« trpljenje «a ljübewn Src po Je buljila velika kneginja Teodora na pivnik, ki ga .je držala v svoji sobi prod zrcalom. Mramoma bledica ji je pokrila obraz, srce ji je v nedrijih krčevito utripalo, kakor da bi ji hotelo skrfSiti iz grudi.
Sedaj j« vse vedela, vedela je, da jo Vladimir, njen dragi, izgubljen, če izrofti pismo, ki mu ga je. predal Pleve za Alekseja v Port-Arturju, v roke samega velikega kneza.
Pred Teodoriniml očmi je zazijal prepad in v ta prepad -bo strmoglavil izvoljenec njcmega srca.
—	Peklensko odurni naklep! — vzklikne Teodora. — brez «lutnje je hitel Vladimir po snegu in loto, sko-»i snežene meteie in nevarnosti proti daljnjjemu cilju in ko ga bo dosegel, — oh, milcwtljivl Bog, kako strahovit koneo ga tamkaj čaka t
Toda ne, — ne, petrograjski krvolók ne sme trium-firati — Vladimir, še se nisi podal na pot, — jaz, tvoja Teodor«, te bom varovala, še pravočasno t« bom rešila!
Vrata se odpro, dvomi sluga vstopi in javi:
—	Njegova ekscelenca minister Pleve.
—	On, — izusti pritajeno Teodora, — on »e -drzne sedaj stopiti pred mene, — ha, to bi lahko pomenilo zopet novo nesrl^jo!
Hotela ga je zavrniti, hotela to« je «poročiti, da »e čuti bo lan o in da zato ne more ministra sprejeti, toda £e se ji je zdelo, da je Pleve na pragu in -glej 4e se oglasi njegov porogljiv zvoneči glas:
—	Upam carska visokost, da vam moj obode ne bo nadležen in čeprav bi morda tudi bil, bi vendar moral vztrajati na tem, da na vsak način govorim z vašo carsko visokostjo.
Foodora je pogledala Pleve ja «eme in zaničljivo; in izvrstni policijski agent Fanarin!
beseda ji je zastala v grlu, le to je še"|!utila, da tega človeka sovraii in zaničuje iz dna svoje duše.
■fte-le, ko se je dvorni sluga umaknil in zaprl za seboj vrata, se ji je govorica zopet povrnila.
—	Ekscelenca, kaj mi prinaša čast vašega obiska? — vpraša Teodora z nemirno zvenečim glasom, medtem ko je pivnik hitro skrila v žep svoje obleke.
—- Kuka neugodna zadeva — nadaljuje Pleve, pri Čemur ne podpre z en orOko na naslanjc|S, drugo pa vtakne v žep svoje črne suknje. — Velika kneginja Teodora, proti vam je vložena tožba--—
—	Proti meni tožba? — odvrne ponosno Teodora, kdo se drzne obtožiti rusko veliko kneginjo?
—	So gotove dolžnosti, ki se jim mora tudi velika kneginja pokoravati, — nadaljuje Pleve z ledeno-•mrzlira mirom, — in «ued te »pada v prvi vrsti ta, da ne sme princesa carske ih še nikoli pozabiti na wvojo čast,
—	In jaz da sem se pregrešila proti svoji časti?
—	Da, princesa, vi ste to storili, še več, vi ste s« začeli družiti z -nevarnimi osebami.
—	¡Tuz? — To je kleveta!
—	Princesa, ali boste to trdiK tudi takrat, ko vas bom spomnil na prizor, ki se je pred kratkim odigral tam spodaj, na ulici?
—	Prizor pred cerkvijo sv. Katarine? Čakajte, ekscelenca, pustite me, da se zamislim. — Da, res„ neki kozak je prišel pod konje, ki so ga skornj poteptali. Zapustila sem ktfiijo In stopila k ponesrečencu. Mislim, da izraz sočutja še ne pomeni za rusko princeso greh proti dolžnostim!
—	Dokazano je, — vzklikne Pleve z vzdignjenim, sovražno zvenečemi glasom, — da je carska visokost dalj časa govorila in šepetala s tem kozakom, nakar je vaša carska visokost kozaka obdarila, policijskemu kapetanu, ki je bil na straži, pa je izrecno ukazala, da ga naj pusti mirno nadaljevati svojo pot.
—	In to naj bi bil zločin? — vzklikne Feodora in se nasmehne. — Za božjo voljo, — v Eusiji so že navajeni, da jih obdaja sumničenje in nezaupanje, da, celo samim članom carske hiše se v tem oz,iru ne prizanaša, toda---
—	Oprostit«, carska visokost, d» vas prekinjam, — jo prekine Pleve, ~ toda vi še ne veste vsega! Roaak je pobegnil |Sim najktfcrej&e je mogel, vendar p» ne mnt^Umt, kajti k «N& je bil ▼ bUiini moj pretal
I a d i n s k
Ukaželjna Mojcika
"Kdo je ta možiček?" To je poštni sel. . "Kaj drži v roki?" Pisem, glej, kup cel.
"Kam jih pa ponese ?" Tja dol v daljno vas.. "K nam zakaj ne pride?" Nima nič za nas.
"Pa: kdaj bo jedel?" Pozno, ko bo noč. "Kje.mil je postelja?" Sredi vaških koč.
Talco povprašuje vedno Mojcika. Ni nič radovedna naša punčika.
V šolo bo hodila že čez leti dve, tam pa znati treba, mnogo bo, to ve.
Le zato njen: kakšen, kdo kako, kedaj, kje, čigav, katero, kam, odkod, zakaj"?
i oddelek
KALIFOVE SANJE
(Vzhodna pravljica)
V Bagdadu je v davnih časih vladal star kalif. Živel je že mnogo let; imel je dolgo, sivo brado in še vse zobovje. Toda neke noči je ta stari kalif sanjal, da mu je vse zobovje izpadlo Prebudil se je in je takoj ukazal, da naj privedejo k njemu tomača sanj.
In prišel je preden eden izmed mlajših tolmačev sanj. Kalif mu je povedal kaj in kako je sanjal. Tolmač se je globoko priklonil in dejal : "Tó so slabe sanje, gospodar moj." "Povej mi ,kaj pomenijo." "Te sanje pomenijo, da boš pokopal prej vso svojo rodbino, potem pa boš umrl še ti sam."
Kalif se je razsrdil in ukazal, naj tolmača sanj kaznujejo s' petindvajsetimi udarci. Potem je pa zapovedal:
"Privedite mi drugega tolmača." Zdaj je prišel star tolmač. Kalif mu je opisal svoje sanje in ga vprašal: "Kaj pomeni to, da sem izgubil vse svoje zobovje?" '	.-••• - ,-j -.*
In stari tolmač sanj se začne klanjati in začne radostno ploskati z rokami: . "Kako. krasen je-bil ta sen. Diven je bil sen, gospodar moj. BÍagor njim, ki sanjajo take sa nje. Kako lepe in dobre sanje."
"Torej, povej, kaj pomenijo te sanje?"
"Te sanje pomenijo, gospodar moj milost-ljlvi in jasni, da bo vsa tvoja rodbina dolgo živela. Toda mnogo dalje, mnogo dalje boš pa živel ti, gospodar moj."
Zadovoljen s tolmačenjem je kalif ukazal, da naj tolmača nagradijo s polnim košem zla-ta.
Taka je stara pripovedka, ki nas uči, da lahko vsako stvar povemo na razne načine in v razni hoblikah. Kajti obadva tolmača sta povedala v bistvu isto, toda vsak na svoj način, in drugi način je izzvenel vse prijaznejše in lepše kakor prvi.	.•
Predrio se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sami odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na
Informacijski urad
Slovenskega Tednika
kjer botfte dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih Stroškov, kakor se navadno dogaja.
Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delti, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roké kolikor bo v naši moči.
Obiščite has od 5.80 do 7 iire zvečer", ali pa nam pišite. 'i	: "
—	Ah, i^narin, ki ga imenujejo lovca ljudi!
—	Naj ga imenujejo tako, toda on jo napravil Njegovemu Veličanstvu carju že marsikatero uslugo in tudi v bodoče bo izvrševal 'Svojo dolžnost, ne da bi se oziral na mnenje ljudi.
Fanariii je zasledoval kozaka, ker se mu je zdel ta Človek sumljiv, njegovemu ostremu očesu ni-ostalo nezapaženo niti to, da je nosil sabljo, ki si jo je opasal ne na Jevi, kakor je to predpisano, temveč na desni strani!
Fanarin je takoj pomislil, da gre tukaj najbrž za preoblefienega človeka.
Feodora je čutila, kako ji postaja tesno pri srcu, kako »o ji tresejo noge.
Vedela je, da si je Vladimirjeva sestra izbrala kovaško uniformo, da bi se ji lahko neopoženo približala.!-	■■■■ j.'-,;".-: :"■ ':' . eV?Sp't.....
—	Kaj se je zgodilo s tem nesrečnežem, — ali ga je Fanarin, lovec ljudi, dohitel?
,— Ko je kozak opazil, da ga nekdo zasleduje, je začel bežati, — jo spregovoril zopet Pleve. — Fanarin je ostal za njim, pa tudi on je pospešil korake. Ob obzidju nekega pokopališča se je nadaljeval divji lov.
Nenadoma pa, preden si je mogel Fanarin to misliti, skoči dozdevni kozak na obzidje, — Fanarin plane nanj, ga zgrabi za plašč, ki je ostal v njegovi roki, f;ez zid pa je skočila v velikem loku neka rdečela-sa žena.	, .
—	Ali so jo ulovili t — vpraša Feodora, ki se je tresla strahu. — Ali so jo zaprli?
—	Ni dobro, da kaže carska visokost tolikšno zanimanje za to rdečelaso ženo, — nadaljuje Pleve porogljivo, — kajti čeprav je Fanarin mogei videti begunko samo za trenutek, jo je kljub temu ponovno spoznal
To je bila rdečelasa Sonja, — najiíeyarnejsa nilii-listkn, — ljubica slovitega Lubanova! — Čeprav sem trdno prepričan, da carska visokost ni vedela, kdo se skriva za tem dozdevnim kozakom, sem vendar smatral kot svojo dolžnost, da prijavim ta slučaj Njegovemu veličanstvu carju!
—- Ce gre za to, da bi bilo treba o meni kaj slabega prijaviti, tedaj je minister Pleve k temu vedno z veseljem pripravljen, — spregovori Feodora jezno. — Toda v tem trenutku ne govoriva o nieni, — odgovorite ;ui, Pleve, fíe. so je policiji posrečilo to nihi-
listko ujeti?
—	Na žalost se ji to ni posrečilo, čeprav je Fanarin odhitel na. najbližjo postajo, in jo alarmiral in je straža preiskala vse pokopališče, se ji kljub temü ni
• posrečilo izslediti tisto rdečelaso zver. Toda pobegniti nam ne bo mogla, iščejo jo po vsem carskem Petro-gradu.
—Vsemogočni Bog v nebesih, —- je molila Feodora v svoji duši, )-— kaznuj zasledovalce s slepoto in dovoli Sonji, Vladimir jevi- sestri,- da se bo umaknila v varno zavetje 1
—	Njegovo velj'anstvo car, — spregovori ministor Pleve s satanskim smehljajem, — je vzel z glasnim prigovarjanjem na znanje, da je prišel član carske hiše v dotiko s tako zloglasno osebo in Njegovo veličanstvo mi je ukazalo, naj javim vaši carski Visokosti, da je njegova želja, da velika kneginja Feodora ne zapušča v sledečih treh dneh svoje sobe.
V tem trenutku se je zdelo Feodori, kakor da jo jo kdo sunil z bodalom v prsi, nobeno onožje bi je ne moglo hujše zadeti kakor jo je ta carjeva zapoved.
Tri dni hišnega zapora, kajti ta nalog ni pomenil ničesar drugega. Ah, v vsakem drugem času bi se bila Feodora temu carjevemu povelju od srca zasmejala in se vdano pokorila, toda danes — danes — vsaka minuta ji je bila dragocena, to ni pomenilo npesar drugega, kakor da ne bo mogla svojemu Vladimirju pravočasno prinesti svoje pomoči, — njen miljenec j« bil torej izgubljen!
Brez misli je strmela Feodora nekaj trenutkov» v Pleveja, ki se je naslajal ob deklični grozi.
—	Nemogoče, — spregovori nenadoma lepo in cvetoče bitje, — • nemogoče, jaz ne morem ubogati carjevega povelja.
—	Povelju našega gospodarja in carja odrefti pokornost, — je slišala grozeči Plevejev glas, -— pomislite, da so morali tudi člani kraljevskega doma po poti, ki vodi v Sibirijo!
—	Ob vsaki drugi uri, — nadaljuje Feodora z glasom, v katerem so se le komaj skrivale bridke solzo, — prisegam vam, minister Pleve, ob vsakem drugem trenutku bi ubogala, pretrpela bi vsako kazen, ki bi jo odmeril car, — danes pa — pustite me,— pustite me, —- odtod moram — ven!
-— Počakajte! Kam? V imenu njegovega veličanstva carja vam ukazujem, da ostanete, velika kneginja!
Z grozečo kretnjo je stopil minister Pleve k vratom in ji preprečil odhod, v istem trenutku pa je mramornata ura, ki se je nahajala v sobi, udarili? \
—	Pol enajstih, —• vzklikne Feodora med' solzami — jaz pa — jaz sem še tukaj!-Minute minevajo, filo-veško življenje je dragoceno in to življenje mi je ljubše, kakor moje lastno.-•..,•., ■•.» . .«*.----• .*»
S poti, minister Pleve, • ne -drznite se mi braniti, da- bi stopila v to sobo, kati pri- Bogu,-minister Pleve, jaz imam orožje, ki bi vas utegnilo smrtno zadeti!	., -	.	. ' •• .
—	Orožje ?J_ — odvrne pe.trograjski krvolok- rezko in porogljivo. - 7-1 Jaz sem izposatvljal svoje prsi za carsko hišo že najrazličnejšemu orožju in prepričan sem, di| tudi pred vašim orožjem -ne bom vztrepetal!
. — Mislite, poglejte torej sem, .— se izvije Feodori iz prsi krik divje in nemočne jeze. „-»- Moje-or-ožje ni Samokres ali pa z dinamitcun napolnjena bomba, oro-.žje, ki ga .injam, se ne sestoji iz. ničesar drugega, .kakor iz tega ljialovrednega papirja, toda čega. bom predala carju, vas bo ta neznatni kos papirja strmoglavil v nič; minister Pleve!
S hitro kretnjo jo posegla Feodora v žep in potegnila iz njega pivnik in grozf|! ga je držala nad svojo glavo.
T * ■ - ' *
—Pivnik! — vzklikne minister Ple.ve. — .Raj naj bi pomenilo to, princesa, ali se.šalite z uie^ojj, '
—	Pri Bogu, nisem sq šalila, strašna resnica u)i govori iz ust,, ta pivnik se je še pred kratkim časom nahajal v Petropavlovski trdnjavi.
Temu pivniku sto vi sahii zaupali tajno, ki. je vse slabe strani, vaše duše odkrila z bliskovito naglico. — Beseda za besedo, črka za črko je pismo, brzojavka, ki ste jo izročili Vladimiru Borotinu za velikega kneza Alekseja. .	.....
Zamolkel krik so izvije ministru Pleveju iz prsi, zdelo so je, da so njegove sivo-zelene oči postale v tem trenutku krvave. Potem pa je planil, kakor skoči tiger na svoj plen, na Feodoro, ki ni bila pripravljena na takšen napad in ji s hitro kretnjo iztrga papir, ki je bil zanjo tolikšne vrednosti, iž rok.'
—	Ha, ha, ha, mislili ste si, Feodora, da bi ministrS Pleveja lahko strmoglavili, — je hrelfial minister, W je vrgel pivnik v ogenj, ki je plapolal v kaminu, — tu gorijo vaše nade, deklica, — jaz pa ostajam to, kar sem bil — carjev miljenec!
(Nadaljevanje)"
P R A V IL A
»toiv r:, V
GOSPODARSKEGA PODPORNEGA
'■■■'• h -
DRUŠTVA V VILLA DEVOTO
' Članstvo. <■?:.>! i ', člen 18.: •• •rlüiisír" sestoji, iz :•. : •:
a)	rednih članov, >'■.■:-■ ><•■	.
b)	•podporrfili članov.
'Črten f#. — Bedni člani'so orii, ki* se'udeležujejo društvenega delovanja in ki redno pla-< ujejo članarino.
Člen 20. — Podporni člani so oni, ki se radi prevelike oddaljenosti od društva ne morejo Udeleževati društvenega delovanja, ki pa redno plačujejo članarino.
Člen 21. — Vsi člani, kateri vršijo svojo dolžnost imajo na občnem zboru pravico voliti in voljeni biti, kakor tudi se posluževati vseli Ugodnosti, katere lahko nudi društvo.
Člen 22. ,— Vsak član ima pravico in dolžnost se prepričati o imetju društva, samo mofa to preje javiti odboru.
Člen 23. — Člani društva so lahko vsi Slovenci in njih družine.
Člen 24. — Člani društva so lahko tudi mlajši a ne.morejo biti voljeni v odbor dokler nimajo 18 let.
Člen 25. — O sprejemu v društvo odloča odbor, ravno tako o izključitvi.
Člen 26. — Izključiti se morajo iz društva ua podlagi odborovega sklepa:
a)	Oni, ki so na katerikoli način ósleparili društvo.
b)	Oni, ki so slab ogovorili o društvu.
c)	Vsi tisti, ki zaostanejo z članarino tri mesece, brez posebnega razloga.
Člen 27. — Član, ki je prostovoljno izstopil lz društva ali pa je bil izključen nima pravice zahtevati povračila plačane članarine, niti popačila svot ali drugih daril, katera je morebitno poklonil društvu. Edinole dobi delež, ako Je V ravnovesju z blagajno, če je pa dolžan inora poravnati ta dolg.
Občni zbori.
Člen 28. — OBčni zbori so: a) redni in b) izvanredni.
Člen 81. — Redni občni zbor se vrši vsako leto in sieer v prvih štirih mesecih.
("len 32. — Za redni občni zbor je potrebna dvetretinska vdeležba članov. V slučaju, da, je vdeležba nezadostna se eno uro kasneje otvori drugi občni zbor, ki je sklepčen ne glede na levilo vdeležencev.
Člen 33. — Izredni občni zbori se vršijo: H) na zahtevo polovice članov, na zahtevo dveh tretjin odbora na zahtevo revizorskega odboja.. ^ Olen 34. — Odborniki so dolžni se točno ude-eŽevati odborovih sej, ki se vršijo vsako prvo fledeljo v mesecu.
Člen 35. — Društvo si pridržuje pravico po Iztrebi izpopolniti, popraviti ali izpremeniti Pravila.
člen 36. -— .V. slučaju razpustitve društva se pUštveno premoženje ra-zdeli med č-lane.
kako se godi našim v franciji?
'Jug. Pariške Novine" .z 12. febr. letos pričajo. veležanimiV članek pod naslo-vom
KV
. r&ncoske oblasti in jugoslovanski izseljen-Cl a ki odkriva težke razmere, v katerih Žive izseljenci v Franciji ip kako malo skrbi
Francija za naše ljudi. Iz tega članka posnemamo sledeče:
Naši izsroljerftti ne^alffévajo M FrancijK toV liko gmqjW ptgno|i^; kotjkor. folj moraj^g; t, x j. da se jih ščiti in podpira pri raznih .oblasteh iu,.deJ(jdajalcili vsaj približno-tpjil^v k$kor so ¡zaščiteni francoski.državljani V:ljaši.fjržavi pri raznih podjetjih. Medtem ko francoske oblasti dan za dnem izganjajo .Jugoslovane iz sVo-je države, pa gredo jugoslovanske oblasti vsem priseljenim Francozom v vseli ozirih skrajno uslužno na roko. Čim se prikaže Francoz s francoskim potnim listom na jugoslovanski meji, dobi takoj vse mogoče olajšave," vse možnosti za prebivanje v državi, za trgovino in obrt, tako da jih po pravici v tem zavidajo lahko naši lastni državljani. To je gotovo lepo z naše strani in tako je tudi prav. Toda. ali pa tudi francoske oblasti tako postopajo z našimi državljani v njih državi? Ne samo, da ne postopajo z njimi tako, temveč se z njimi postopa slabše kot z državljani drugih držav in se jih dnevno izganja več, kakor drugih. Ravno z našimi izseljenci nimajo nobenega usmiljenja, čeprav jih ni tu več toliko.
L. 1932. je mešana komisija francoske in jugoslovanske vlade sestavila delavsko pogodbo, ki jo je naša država takoj ratificirala, a francoska država še do danes ni storila, té svoje dolžnosti. Tako je s tem francoskim oblastem in delodajalcem dana prilika, da izžene-jo med prvimi iz podjetij Jugoslovane, medtem ko so Italijani in Madžari v tem oziru zaščiteni. Našega izseljenca love francoski orožniki kot zajca, vzamejo mu vse najpotrebnejše listine, potem pa ga poženo preko meje. Vse naše intervencije ostanejo na papirju, brez u-spelia.
Medtem ko izganjajo Francozi naše izseljence, pa pri tem neprestano uvažajo iz naše države delavne moči za poljedelska dela, in to zvečine ženske. Zakaj to? Odgovor je jasen. Ker dobe z novimi priseljenci cenejšo delovno moč, in jih kot nepoznance lažje in hujše izkoriščajo. Ko pa teh ne potrebujejo več, jih potem tem lažje zopet izženo. Veliko število teh " je že znorelo in so jih potem izgnali nazaj domov v njihove družine kot breme, ali so jih pa potaknili po bolnicah. Francosko ministrstvo ima v naši državi svoj lastni emigrantski odsek, ki nabira delavne moči pri nas za Francijo. Mi pa nimamo nobenega zastopnika pri njihovih delavskih uradih, da niti ne dobijo najmanjše zveze z onimi, ki so ali pozvani, ali ki bi radi nudili pomoč našim izseljencem.
Dan za dnem čitajno po časopisih o manifestacijah jugoslovanslco-francoskega prijateljstva. To je vse lepo, ali — aleo hočete — hvalevredno. Pa kaj vse to pomeni vpričo takega postopanja z našimi ljudmi? Ali se je kedaj vršila kaka manifestacija ali konferenca v prilog našega izseljeništva v tej deželi? V Franciji ni niti enega društva privatnega značaja pod kakršnimkoli imenom, ki bi se pobrigalos za naše ljudi, ki bi posredovalo za nje pri francoskih oblasteh, da se zboljšajo težke razmere naših ljudi — Franciji tako vdanih jugoslovanskih prijateljev. Ko bi se :pri-nas v Jugoslaviji samo en Francoz izgnal iz države, ali ako bi se z njim kakp drugače nepravilno postopalo, našlo bi, se takoj na stotine nacionalnih organizacij,' ki bi zagnale "ujnebesni krik" proti vladi v Beogradu. Tu pa kakor smo rekli — se tisoče Jugoslovanov izganja, ne da
bi kdo "uhom mrdnil". Mi smatramo, da je najboljše ono piijateljstv«, ki se poleg lepe težnje .razvijaj ši^p» jfrakso. Ako ni tako, P'%«? bi |aš..,)i|ir()rfit() fjjgfenoval navadno metanje peska v oči, da se skrije "prostota". Toda ko vidhiio, di| se t^sq.čj? naših najboljših delavcev izJ&hJaV> izT^anMje in da se jih
sil v" tej zimi, (Tá umirajo od lakoto in
pu-mraza,
aji' sip' potem n<> more to j imenovati pobita hudobija ? Nasprotno nn mislimo, da je to na najizrazitejši način sejanje nezadovoljnosti, ker ljudje, ki gredo donVov, se ne morejo pohvaliti.
Ako bi so odprla anketa, mogli bi kohštati-rati dosti žalostnih slučajev,, ki ne vodijo k vzajemnosti prijateljstvu. Zato Je potrebno, da se za vse to zainteresirajo naši zunanji zastopniki v Parizu in da se francoske oblasti opo-zore na slabe posledice takega postopanja francoskih oblasti proti našim ,i^sej.ji;ncem, ker smatramo, da še ..»i prepolno,..,;VK,,, ,,,
Nas delavec je pošten,vskromeiir in,.ubogljiv. On dela najtežja, dela za najmanjšo- plačo. Njemu se ne daje nobene pomoči, ako 'je brez dela (nima pravice do "somaža"), izposojuje si od svojega tovariša, dokler ne najde dela. Kadar pa ne najde dela, ali pade v roke žan-darmerije, ki jih lovi povsodi in po vseh mestih, ga izženo in mora še od doma od svojega posestva plačevati dolgove ža hrano in -pot, ko
je bil v Franciji: Pisatelj tek Vrstič ne obhodil gotovo vsa mesta, kjer so naši ljudje, pa je našel strašne'sliké: na postajáh léze v jamah lačni, premrazeni in strti, pred barakami stoje enako premrazeni. Pred raznimi podjetji stoje dnevno v brezplodnem čakanju, da dobe delo, potikajo se okoli peščin prosjačijo kruha,, leže po policijskih zaporih, kjer čakajo na izgon.
Vse to nudi žalostno sliko, našega naroda v splošnem, zato je »krajni čas, da si temu na kak način •odpomores Potrebno je? da >se priskoči na pomoč našim izseljencem in- to čim preje. Pomoč, ki'fíe zahteva,' naj' obstoji v tem:
da se omogoči- obstanek. našim ljudem v tej deželi po oblasteh; da se .priporoče podjetjem za delo. Da se to doseže, je potrebno, da se jih obišče in prouči njihove mnogoštevilne potrebe, To je dolžnost .ne, saipo jiaših. zastopnikov, temveč tudi ■ vseh naših-- organizacij, vsakega človeško čutečega človeka in vsakega prijatelja našega naroda!	' ^ v v
Francija, aleo" ji je res kaj do prijateljstva našega naroda, o čemer niti najmanj ne dvomimo, pa je prva, ki so mora zavzeti za naše ence.	.. i
An.';
'Rafael"
Restavrant "G S ORI n"
Edino slovensko zbirališče
Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno 'za svadbe CENE ZMERNE —. Prenočiščp po 70 cent.
SS priporoča lastnik ■ ■■>■-.■
ETvilLiO ŽIVEC
OSORIO 5085
PATERNAL

IZ JUGOSLAVIJE OFENZIVA KAPITALIZMA
Vrgí¡ so se na zakon o zaščiti delavcev in na zakon o socialnem zavarovanju.
Najprej so zahtevali, da se odpravijo soei-jalno-politične določbe obrtnega zakona, sedaj so pa napravile njili korporaeije še načrt, ki gre daleč preko tega, kar so delodajalci zahtevali doslej. Izdelali so delodajalci novo besedilo zakona o /. .ščiti delavcev in zakona o socialnem zavarovanju. V dosego teli zahtev so angažirali tudi različne politične faktorje in celo vrsto * *
svojih ljudi, ki naj podpro te njihove zahteve.
Zastajati mora človeku pamet, če pregleduje te načrte. V dobi ogromne nezaposlenosti in bede množic ne zahtevajo delodajalske zbornice nič manj kakor da se odpravi vsako omejevanje delovnega časa. Žele, da se uveljavi načelo "svobodne" pogodbe. Kakor delodajalec sklene s svojim delavcem tako mora biti in nihče se ne sme vmešavati v "dogovor". Kolikor bo dela čez 12 ur na dan, ga bodo delodajalci prostovoljno plačali po 25 odstotkov več! Delavski zaupniki se morajo odpraviti! V kolikor bi taki zaupniki še bili, bi jih volili samo delavci, ki so najmanj eno leto v obratu, so pismeni in neomadeževani ter v sporazumu z delodajalcem, za dobo dveh let. Zakon se ne nanaša na pisarniško osobje. Za to oso-bje ni nobene omejitve.
Delovni čas se ne določa na dan, teden ali mesec, marveč na leto! Dela, se enako podnevi in ponoči. Da se poveča število onih, ki se ponujajo, se dovoljuje, da dela v podjetjih tudi deca od 13. leta. Odpravi se obveza podjetij, da vzdržujejo o-troška zavetišča za delavske otroke in za delavska stanovanja sploh. Delavske zbornice smejo obstojali, toda se zanje po delodajalcih ne sme pobirati prispevkov. Zahteve delodajalcev predlagajo torej popolno uničenje zaščite delavcev in nameščencev. Še hujši je pa napad delodajalcev na socialno zavarovanje. Ta načrt naj poslabša razmere skoraj za 85 odstotkov delavcev, zlasti hočejo odpraviti delodajalci bremena, ki jim jih nalaga zakon za preskrbo služinčadi. Teh dolžnosti se hočejo iznebiti. Zahtevajo, da se prispevki znižajo za celo četrtino (kar bi pomenilo minimalno zmanjšanje dajatev za eno tretjino.
Odklanjajo dalje, da bi nosili sami bremena za ponesrečence, ki so se ponesrečili pri delu zanje.
Zahtevajo dalje da naj se delavci sami pripravljajo z legitimacijo v zavarovanje (da bi se s tem otresli odgovornosti za neprijavljene delavce, ki jih je že danes tisoče!). Zahtevajo temeljito izpremembo vsega sistema zavarovanja in opustitev vsake obveze za uvedbo zavarovanja za starost, onemoglost in smrt. „
Jugoslovanski gospodarski organizem je prebrodil najtežjo dobo naše in Svetovne krize. Prišel je do novega dviga. Nahaja se danes v absoltni prosperiteti. In ta organizem je dolžan, da dá delavskemu razredu nadomestilo za žrtve v polnih sedmih letih. Dolžan je, da sprejme idejo razñirjenja socialne zaščite in zavarovanja, zvišanja mezd in skrajšanje delovnega časa do pametne mere. Nameto, da bi zadostili tej dolžnosti, predstavniki bogatih
zahtevajo, da se zadavi zaščita in zavarovanje delavcev. Zahtevajo ukrepe, katerih posledic nedvomno niso dovolj precenili...
elavski razred ne mara te poti. elavstvo se ne more pogrezati še v večjo socialno bedo.
Zato zahteva izboljšanje teh ustanov in zakonov.
Poslabšati ni več kaj. Gospoda naj o tem razmišlja.
S tem smo hoteli opozoriti najširšo delavsko javnost na to, kaj se pripravlja. V prihodnjih številkah lista pa bomo poročali še podrobneje o predlogih delodajalcev. Delavci, bodite oprezni in trdno se oklenite
svojih organizacij! Delavci, tako brezobzirno, kakor kapitalisti, nastopite tud vi! Vsi v organizacije, da bomo tako organizirani, disciplinirani, udarili in zlomili kapitalistične poskuse!
Delavec.
Trgovina vina in jestvin
Cen. rojakom se priporočata brata
KURINČIČ •
ulica CHIOLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires
Telefonična in druga naročila se dostavljajo na dom
Ob nedeljah vhod Castro 2296
ARGENTINSKO ZADRUŽNIŠTVO SE LEPO RAZVIJA
Glasom Statističnega urada od Dirección de Economía Rural, iz Buenos Airesa, obstoja sedaj v Argentini 416 zadrug z sto trideset tisoč člani in z nad dvajset milijoni kapitala.
Te zadruge se bavijo izključno z unovče-njem kmetskih pridelkov.
Poročilo pripominja, da se zadružništvo ja-ko lepo razvija, posebno od kar je novi zakon o zadružništvu stopil leta 1926 v veljavo. Do takrat je bilo naštetih el 206 zadrug, od katerih pa so nekatere bile ustanovljene v nasprotju z tem zakonom in so mogle radi tega (102 po številu) prenehati. Poljsko Ministrstvo (Ministerio de Agricultura) ima pose-bc-n propagandni oddelek, kateri pomaga in daje nasvete pri ustanavljanju novih zadrug in kateri imaveliko upanja v bodočnost.
< i < >
< i < >
< > < >
< > i
\
'\t
ZUBOZDRAVNIC-1
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534
t
S pozornostjo izberemo
vse naše predmete, kateri so najboljšega okusa, in najnovejši in ekonomični
Najrazličnejša izbera za darove.
URE — BRILJÁNTI — FANTAZIJE — POSADA Lastna delavnica	Točna popravila
Uvoz direkten	Ustanovljena leta 1907
ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO"
S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 o|o popust.
V -■" "JJ""-*
NOVA SLOVENSKA GOSTILNA NA PATERNALU
Vsako soboto in nedeljo družinski ples, Lepo urejeno kegljišče. Prvovrstna slovenska kuhinja ter postrežba Pivo Quilines
j	Se priporoča lastnik
>	FLORI J AN TURK
1 Ulica Montenegro 1586 (eno kvadro od bolnišnice Tornú)
tftir""»"'	•ni—tn ........i.....iftPTm ......■
MEDVED NAPADEL RAZPUTINOVO HČER
^JjHHHl"! ^jK JI i	------JES*
"""""" Krotilka zveri po sili razmer
Ameriški listi poročajo o ge. Solovjevi - Ra-sputinovi, hčeri proslulega ruskega meniha,, da gostuje kot cirkuška krotilka v malem mestu Peruju v ameriški državi Indiani. Kakor poročajo sedaj, je postala žrtev pobesnelega medveda. Napadel jo je nenadoma, ko je stopila v kletko in jo tako razmesaril, da so jo morali oddati v bolnišnico. Zver so pa ubili.
Ameriški listi pišejo, da je nesrečnica že pred svojim odhodom v Ameriko povedala nekemu ruskemu slikarju slutnjo, da jo bo kmalu ubila divja žival, "kajti na krotilstvo se prav za prav nič ne razumem", je dodala. "Samo moje ime je tisto, kar izkorišča moj manager in samo srečen slučaj je doslej hotel, da se mi ni nič zgodilo. Zverine mi vzbujajo silen strah in vsakokrat, ko končam svojo točko, sem srečna,."
ROJAKI
Poslužujte se vedno ,n povsod podjetij in Mk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
Sklicujoč se na naše
Asilo boste sigurno do-
ho in točno postrežem. i
S tem koristite samim Setó in listu obenem.
Uredništvo Duhovnega življenja si je osvojilo tale načela:
Izbrana vsebina stalne vrednosti - trije uredniki - številni in najboljši sodelavci - mnogo slik - fin papir - nizka cena - od januarja do aprila 1935 skupno 536 strani - globoke pesmi - domače črtice in Povesti - poljudno znanstveni sestavki - dom in svet - ženski vestnik - mladinski vestnik Naš mladi rod - cerkveni vestnik.
Uprava DUHOVNEGA ŽIVLJENJA Gondarco 645 Buenos Aires
Krojačnica in trgovina
MOZETIČ
Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522
Vam nudi naizbero, če§-ko in angleško blagq kakor tudi od tukaj za obleke in površnike.
Velike zaloge zimskega perila za moške po kon kurenčnih cenah
Rojakom se priporoča
Sebastjan Mozetič
5019 — OSORIO — 5025
BUENOS AIRES
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija \ slovenski koloniji.
NOVOPOROČENOI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vs?k dan do osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
(PATERNAL)
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA	EN	LA
AMERICA	DEL	SUD
		
LOVENSMI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
PROPIETARIOS:
Calle AÑASCO 2322
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini.
j Año Vil num. 304 ■ buenos aires
Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
Krojačnica "La Confianza" ANTON KLINC
Vam nudi na izbero najboljša nacionalna in angleška sukna.
DELO PRVOVRSTNO
Cene ekonomične
CALLE ROSETTI 1527
BUENOS AIRES
Veliki zavod
"RAMOS MEJIfl"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize lcrvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (91-t)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez opeiacije in bole-6in.
SPOLNA 5IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cioarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Novrastenja, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini to vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
>E
O
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 «asaseis:s aorao;
aoi
OE3G O
DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnici. Mu niz
VENERIČNE BOLEZÍII NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ž/ RET X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
Pueyrredóíi 938
J	U. T. 47 — 8416	g
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9
ca o ru^rrr, o X3 c zzzzzzzzzn o ra o r
ODO
o V dar dobite
30E3O)ezzz
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires

DESO o
n
o
Dr MILOSLAVICH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
Slovenska gostilna uri Veselem Štajercu
Naznanjam vsem cenjenim rojakom v slovenski naselbini da razpolagam z novim igriščem na kroglje in keglje pod streho.
Krasen plesni salon kjer vsako nedeljo svira dobra slovenska godba.
Prvovrstna dom?ča kuhinja in pijača po zmernih cenah.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik
Štefan Celeč
MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA
CKJDCKT.
Dr. J. NAHN
ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda Beli tok. — Notranje bolezni želodec in drobovje. — Gonoreja. Mehur. Obisti.
Zdravljenje z Ultravioletnimi Žarki
NIZKE CENE
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejem/1, od 3—8 zvečer
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Ugodno tedensko in mesečno plačevanje
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah.
H F. Quiroga 1275	DOCK SUD g
0	Atelje MARKO RADALJ
i.. .L. locaoi— IOE3QI	aoaa
D
o
Ako hočete biti zdravüeni od vestne ga in odgovornega zdravnika
zatecite se na
0L110A MSI CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijafisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606 - 914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnike, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd.
Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika
J. Trampuž in J. Brišček
Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto