g 31) A- A A 60100200 OSREDNJA K.NJ l Ž.N IC A 3R....»rtSKI DNEVNIK Mostnina plačana » gotovini < AA ., *w>. postale i gmppo Lena 4U0 lir Leto XXXVI. Št. 207 (10.727) TRST, torek, 9. septembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*: * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, NA BAZOVIŠKI GMAJNI SMO POČASTILI SPOMIN BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA IN VALENČIČA ŠTIRJE JUNAKI BODO VEČNO ŽIVELI! Petnajsttisočglava možica izpričala zvestobo idealom, za katere so padle bazoviške žrtve ■ Sprevod iz Bazovice do spomenika - Govora predsednika deželnega sveta Maria CoHija in dr. Dorčeta Sardoča - Nastop združenih zamejskih pevskih zborov in gledaliških umetnikov Bazovica je simbol. Tisto jutro; ko so pred petdesetimi leti na »raški gmajni počili streli fašističnih krvnikov in so v travi oblekli štirje mladi primorski fantje, ni postala Bazovica le kraj muče-nUtva, ampak je postala simbol upora proti fašističnemu terorju, ki Je v naslednjih letih prerasel v boj proti zatiralcu in okupatorju, ki "i prenehal do dokončne zmage. Bil je to splošen boj za boljši jutri, •e, pri nas, pa tudi odločen boj za Uveljavitev osnovnih pravic, ki jih ®tora uživati vsak narod. ((Prižgali so baklo upora,* je v nedeljo Pred spomenikom na bazoviški Btnajni dejal dr. Dorče Sardoč. Svetli ideali, za katere so padli Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič in za njimi desetine, stotine, tisoči dru-8lh, so globoko zakoreninjeni v sr-®ih naših ljudi. To so zopet doka-*ali v nedeljo v Bazovici: bilo jih Je petnajst tisoč in več; prišli so, da počastijo spomin bazoviških junakov in povedo, da njihova žrtev ni bila zaman; fašizem in nacizem sta bila poražena, boj za uveljavitev narodnostnih pravic Slovencev, ki živijo v Italiji, pa se nadaljuje. IVrdili so, da z reševanjem teh Vprašanj ni več mogoče odlašati. Zavzetost za ideale bazoviških žrtev potrjuje tudi i ajmlajši rod. Ni naključje, da se je nedeljski sprevod. ki je krenil iz Bazovice k spomeniku, začenjal prav z drobnimi koraki osnovnošolcev, učencev fojanske šole poimenovane po bazoviških junakih. Ni naključje, da se je v nedeljo v Bazovici zbralo ogromno naše mladine, študentov in delavcev, s prapori in transparenti, z venci. Ni naključje, da so prav mladi, taborniki in skavti, stali pred spomenikom na častni straži; a ne le v nedeljo, na gmajni so prebili več noči na straži, da bi črna roka običajnega neznanca ne oskrunila belega obeliska s štirimi imeni. In končno ni naključje. da so se prav mladi, člani na-Sih športnih dru|tey spustili po pobočju hriba, po gmajni, med borovci in brinjem, z zastavami, belimi, plavimi, rdečimi, z ramo ob rami, kot da bi nad Bazovico plapolal en sam prapor. Vsa ta množičnost in zavzetost mladine priča o navezanosti mladega rodu na svetle ideale naše preteklosti in doka Zuje;. da plamenica ki so jo prižgali bazoviški junaki ter so jo de dje in očetje mladega rodu ponesli preko zmagovitega narodnoosvobodilnega boja do današnjih dni, ne bo ugasnila. «Kri bazoviških junakov je kri nas vseh», je pisalo na transparentu, ki so ga ponesli mladi v sprevodu. Mnogo mladih je bilo v množici na bazoviški gmajni, mnogo mladih v sprevodu in mnogo na odru. Mnogo pa je bilo tudi tistih, ki so doživljali in preživljali tiste 'težke čase, ki s0 se borili za svoje pravice, za boljši jutri, ki so iz tega boja izšli zmagovalci; tistih, ki so bili v šoli tepeni, če so rekli tudi eno samo slovensko besedo, ki so zaradi narodne pripadnosti in zavesti okusili konfinacijo, zapor •n taborišče. Danes tega ni več. Vendar je bilo v nedeljo z obrazov kaj lahko razbrati obsodbo odlašanja s priznavanjem osnovnih narodnostnih pravic, ki navsezadnje označujejo tudi stopnjo razvoja vsake demokratične družbe. Na nekem transparentu je v nedeljo pisalo: »Včeraj grobo nasilje, danes prikrita asimilacija*. Dokaz več, kako občuteno je to vprašanje. In bil je tudi nanis: »Bazovica 1930, Bologna 1980. Včeraj kot danes ista roka.* Ne le zato, da po- vemo, da fašizem še ni bil dokončno poražen ampak tudi zato, da poudarimo, da smo Slovenci skupno z italijanskimi demokratičnimi silami, sedaj, kot pred petdesetimi leti, eden izmed pomembnih dejavnikov obrambe svobode in demokracije, zagovorniki pravičnejših odnosov, sožitja in prijateljstva. Vse to je izpričala nedeljska proslava na bazoviški gmajni. To so izpričali tisti, ki so stali na odru: pevci združenih pevskih zborov Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze cerkvenih pevskih zborov ter gledališki umetniki, člani Slovenskega stalnega gledališča in Radijskega odra, mladinci z zastavami. In ni jih bilo malo, skoraj tisoč na mogočnem odru ob spomeniku. To so izpričali tisti, ki so zavzeto sodelovali pri pripravah na proslavo, Bazovci, mladinci, ki so prižgali kresove, športniki. To so izpričali družbenopolitični delavci iz zamejstva, iz matične domovine in predstavniki italijanskih demokratičnih sil iz naše dežele z občuteno prisotnostjo na bazoviški gmajni. In predvsem so to izpričali tisoči naših ljudi, ki so s svojo množičnostjo dokazali, kako aktualna so še danes vprašanja, zaradi katerih so padli bazoviški junaki. B.Br.-V.T. . _ , , . .. . , , . _ „ ■lllMI(llllllllll((llliiilli(iil(IIHlllli(llillllMl(l(illll(l((l((((li*((|l((ii(liiii((((*i((i(®(*((((*(*i*(ill|i(ii||(iii|i('(,(||u,((((((l,(,(((i,i*',t,(,,(,l,,,l,l*(,l,'((,(M',l*l|,,,,ll*,l,,,,,(l,,**,i,,i,l,i,,,i|,l,,*'n*|i|,®ll,l,*l,l,l,'l,'l,,|l*,,H,,,,,,,**,,®lni,ll,,*ll,®*ll*?ii®,'®,'l,,H,,l,,,,l*l*,^',,'l,iM',M,(**',,,,,((,,,(*i(*(***i,,,,,i((((((*i((ili((((i((((((((((((.. V VELIKI KONGRESNI PALAČI V MADRIDU Danes začetek priprav na konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi Na pripravljalnem sestanku bodo delegacije 35 držav razpravljale o pristojnosti, oblikah dela, trajanju in diplomatski ravni novembrskega zasedanja MADRID — Dnevni red glavnega sestanka, ki naj bi se začel novembra, pristojnosti, oblika dela in trajanje ter diplomatska raven glavnega madridskega sestanka KVSE bodo osnovne teme dogovo-ro na pripravljalnem srečanju. To so navidez proceduralne naloge, ki pa nikakor ne morejo skriti političnega pomena. Precej znamenj pred Madridom je pokazalo, da se bodo politične razlike zrcalile v razpravah o vseh, tudi tistih najbolj formalnih temah madridskega sestanka. Že prvi dve nalogi, ki stojita pred diplomati: dnevni red in pristojnosti glavnega srečanja utegneta biti sporni. Nekatere države namreč ne skrivajo želje, da bi se dnevni red in pristojnosti glavnega sestanka skrčile le na tisto mero, ki se jim zdi potrebna za uresničitev lastnih kratkoročnih politično - propagandnih interesov. Nekoliko manj težav bo glede o-blike dela glavne konference. Že na beograjskem sestanku KVSE se je ustalila dvojna oblika: v plenumu, na katerem skupno sodelujejo vse delegacije in delo v tematskih skupinah: za vse tri «košare» helsinških sklepov ter skupini za Sredozemlje in kontinuiteto. Pričakovati je, da se bodo pooblaščenci zunanjih ministrov za tako obliko dela dogovorili tudi na madridskem pripravljalnem srečanju KVSE. Glede trajanja madridskega sestanka mnogi priporočajo tri do štiri mesece z novoletno prekinitvijo, ki je prav tako že postala običaj v evropskem varnostnem prostoru. Nemara najpomembnejša odločitev, ki jo bodo morali diplomati v Madridu sprejeti, bo sklep o diplomatski rayhi, na kateri naj bi bil glavni sestanek. Ali bodo zunanji ministri sodelovali v eni od faz glavnega sestanka? Odgovora na to vprašanje za zdaj še ni mogoče dati. Zamisel o ministrski konferenci izvira iz obdobja po beograjskem srečanju. Sodelovanje zunanjih ministrov zagovarjajo zlasti evropske neuvrščene in nevtralne dežele, ki sodijo, da bo ministrska raven pomembna obveza in odgovornost vseh držav za uspeh madridskega srečanja. Ministrsko raven zagovarjajo Cvetje rojanskih osnovnošolcev Učenci rojanske šole »Bazoviški junaki* polagajo venec k spomeniku na bazoviški gmajni tudi nekatere ključne Države zahodne Evrope kpt na primer Francija ali Zahodna Nemčija. Tudi v Moskvi in drugih vzhodnoevropskih prestolnicah so že nekajkrat namignili, da bi dobre priprave za glavni sestanek KVSE lahko pomenile podlago za sodelovanje zunanjih ministrov držav-podpisnic helsinške listine v zadnjem delu madridskega srečanja. ’ Pripravljalni sestanek se, kot znano, začne danes. Udeležuje se ga 35 delegacij; prisotni so predstavniki vseh evropskih držav razen Albanije, poleg njih pa še predstavniki ZDA in Kanade. Vseh delegatov je približno 280. Španija je (sot gostitelj dobro pripravila to zasedanje. Voditelj španske delegacije Ruperez je v prejšnjih dneh obiskal Moskvo in Washington; čeprav Španija noče imeti nikakršne vodilne vloge na sestanku, namreč lahko kot gostitelj postane pomemben posrednik, tako sedaj na pripravljalnem sestanku kot tudi na konferenci sami. Sam Ruperez je tako mnenja, da je razpon med Vzhodom in Zahodom premostljiv in da je prišlo v zadnjem času do omiljenja stališč po obdobju velike napetosti. Po njegovem mnenju je torej v Evropi možna obnovitev dialoga. Kar zadeva mednarodna vprašanja teko obstaja obveza, da na pripravljalnem sestanku ne bodo govorili > afganistanski krizi, zaenkrat pa je jasno, da bo razprava o tem vprašanju neizbežna na novembrskem zasedanju. Pokol v Bologni: federacija CGIL-CISL-UIL civilna stranka BOLOGNA — Danes se bodo nadaljevala zasliševanja desničarjev, ki so jih bolonjski sodniki aretirali v okviru preiskave o pokolu na bolonjski železniški postaji. Medtem so aretiranci že imenovali 43 zagovornikov, vrstijo se tudi prijave za civilno stranko s strani raznih ustanov in organizacij. Včeraj so to storili odvetniki e-notne sindikalne federacije CGIL -CISL UIL. Bolonjski sodniki so se tudi srečali s svojima kolegoma, ki sta v Rimu preiskovala poti- P? katerih naj bi v zadnjih dneh prišlo do uhajanja tajnih vesti v zvezi s preiskavo v Bologni. Kot kaže sta sodnika tudi prijavila rimskim sodnim oblastem -meznance*, ki so krivi za »uhajanje* teh vesti. Colombo na Dunaju DUNAJ — Osrednja tema pogovorov med predstavniki avstrijske Vlade in italijanskim zunanjim ministrom Colombom, ki se mudi na uradnem dvodnevnem obisku na Dunaju, je včeraj bilo popuščanje napetosti med zahodnim in vzhodnim blokom. Obe strani sta se povsem strinjali, da je treba napeti vse sile in se zavzeti, da se dialog Vzhod - Zahod, ki sta ga prvič po sovjetski intervenciji v Afganistanu spet vzpostavila prav na Dunaju Muskie in Gromiko, nadaljuje tudi s pomočjo Avstrije in Italije, ki imata vsekakor različni vlogi na mednarodnem prizorišču: Avstrija vodi politiko nevtralnosti, Italija pa je članica Atlantskega pakta. Vprašanja mednarodnega značaja, med katerimi problem Bližnjega vzhoda, Poljske in bližnje madridske konference o varnosti v Evropi, so vsaj v časovnem smislu spravila v ozadje problem o vpfa; šanju zaščite nemško govoreče skup nosti na Južnem Tirolskem, ki bi moralo biti na dnevnem redu danes, seveda če ga bodo avstrijski predstavniki sprožili. Minister Colombo se je včeraj srečal na Dunaju tudi z delegacijo dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je zahtevala od italijanske vlade, naj se konkretno zavzame pri avstrijski vladi za uresničitev predora pod prelazom Plockenpass, ki bi neposredno povezoval Miinchen s Trstom. RIM — Pred komisijama za finance in proračun se je včeraj znova začela parlamentarna pot proti-kriznih ukrepov, PO IMENOVANJU ZHA0 ZIYANGA ZA PREDSEDNIKA VLADE Spremembe v kitajskem vodstvu novo poglavje v zgodovini države Odslej strogo ločevanje državniških in partijskih funkcij Novi premier poznan predvsem kot sposoben upravitelj PEKING - Vsekitajski ljudski kongres je v nedeljo izvolil za predsednika vlade Zhao Ziyanga in potrdil največje dosedanje spremembe v kitajskem vodstvu, ki jih je v imenu CK KP Kitajske predlagal Hua Guofeng. Kitajska je torej v nedeljo obrnila eno od najpomembnejših strani v svoji zgo dovini povojnih let, brez pretresov, čistk in zakulisnih odstavitev. Hua Guofeng je zapustil državno vodstvo, a ohranja- predsedstvo CK KPK. Skupaj z Hua Guofengom je zapustilo vlado sedem od osemnaj stih podpredsednikov vlade: Deng Xiaoping, Li Xiannian, Xu Xiang qian, Chen Yun, Wang Zhen. Wang Renzhong in Chen Yonggui. Raz logi njihovega odstopa so '-azlični. od starosti pa do sklepa o strogem ločevanju partijskih in državnih funkcij. Spremembe je sklenilo partijsko vodstvo na svoji februarski seji. ki je praktično pomenila konec »maoi-zmas, ne da bi zato izvedli «de-maoizacije*. Kitajska je pri ures- ničevanju «štirih modernizacij* po trebovala korenite spremembe pred vsem v državnem aparatu. To pa še ne pomeni, da Kitajska zaniku je, kar je bilo pozitivnega storjeno do sedaj. V svojem obširnem poročilu je Hua Guofeng pred člani vsekitaj-skega ljudskega kongresa pozitivno ocenil dosedanje rezultate v gospodarstvu in družbenem razvoju Kitajske, poudaril pa je potrebo po še hitrejši modernizaciji gospodarstva in demokratizaciji celotne kitajske družbe, novega premiera Zhao Ziyanga pa je prikazal kot človeka, ki je za CK »vreden zaupanja*. • Zhao Zivang je bil do nedavnega skoraj neznan na Zahodu razen redkim poznavalcem kitajskih dogajanj. Po zmagi nad čangkajškom je bil med funkcionarji, ki so uresničevali agrarno reformo v pokrajini Guangdong, kjer je bilo izvajanje reforme zaradi gostote prebivalstva in tujih vplivov, pokrajina meji na Hongkong, najtežavnejše. Zhao iiiiiiiiitniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnmiiiiuiiviiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiu KONČAN OBISK ZAMBIJSKEGA PREDSEDNIKA V JUGOSLAVIJI Kaunda: naloga neuvrščenih držav je zmanjšati mednarodno napetost Uffodiuuocena zambijskojugoslovanskih odnosov na vseh področjih Ziyang .je vse težave prebrodil brez večjih zapletov, toliko da je pri 45 letih postili prvi sekretar KP v pokrajini Guangdong, ne da bi bil tudi član CK KP Kitajske, kot je bilo to skoraj obvezno za vse partijske voditelje pomembnejših pokrajin. Med kulturno revolucijo so ga obtožili kot revizionista '«Po nevihti* je bil med prvimi rehabilitiran in je na novo pričel svoj vzpon, najprej v Notranji Mongoliji, kasneje ponovno v Guangdongu. Član političnega urada partije je postal septembra 1979, februarja letos Je postal član CK partije, aprila pa podpredsednik vlade, ko ga je Deng Xiaoping predstavil kot človeka, ki rešuje vladne upravne posle. Zhao Ziyang je torej predvsem sposoben upravitelj, človek, ki se je vse življenje spoprijemal z zapletenimi u-pravnimi posli Pred njim je sedaj težka naloga modernizacije kitajskega gospodarstva in družbe. Kot je v svojem poročilu poudaril Hua Guofeng bo treba v novem razvojnem načrtu za obdobje 1981 do 1990 posvetiti vso pozornost življenjskemu standardu ljudi in dopotan-kosti izrabiti vse kitajske gospodarske potenciale, tako v surovinah kot v ljudeh. To bodo torej prvenstvene naloge novega kitajskega premiera. OHRID — Predsednik prijateljske in neuvrščene Zambije dr. Kenneth Kaunda je včeraj skupaj s člani državno-partijske delegacije končal večdnevni uradni in prijateljski o-bisk v Jugoslaviji in odpotoval v Bukarešto na obisk v Romunijo. Na letališču na Ohridu so si od visokega gosta poslovili predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijato-vič, član predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič, predsednik predsedstva Makedonije Ljupčo Arsov, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in drugi. Pred odhodom sta Cvijetin Mija-tovič in Kenneth Kaunda podpisala jugoslovansko - zambijsko izjavo, član ZIS Vajoš Kendžič in član zambijske vlade Mwila pa sta podpisala usklajen zapisnik o vprašanjih gospodarskega in tehničnega sodelovanja med državama. Hkrati so objavili tudi skupno sporočilo za tisk. . Po podpisu skupne izjave se je predsednik Kaunda pogovarjal z novinarji. «Naš obisk je bil zelo uspešen, je dejal Kaunda, saj imata Zambija in Jugoslavija do številnih vprašanj iz mednarodnih odnosov zelo podobna stališča, naši dvostranski stiki pa so bili vedno dobri. Navdušen sem nad tem, kar smo videli med obiskom v Jugo-.laviji.* Zambijski predsednik je tudi poudaril, da je dobil veliko zaupanje in se podrobno seznanil z razvojem samoupravljanja v Jugoslaviji. Ko je govoril o prihodnjih dejavnostih neuvrščenih drža -, je Kaunda dejal, da je njihova naloga prispevati k zmanjšanju napetosti v svetu, hkrati pa tudi k zmanjšanju prepada neenakopravnosti. Ko je odgo varjal na vprašanje nekega novinarja, je predsednik Kaunda svoje besede znova posvetil predsedniku Titu. «Kadar vizijo nekega človeka sprejmejo njegovi sodelavci in narod, je to že veliko^ če pa takšno vizijo i sprejme ves svet, potem je ta človek heroj. Tako mi v Zambiji poznamo Tita kot vizionarja, aktivista, borca za svobodo, voditelja države v miru, ustanovitelja Jugoslavije in ustanovitelja gibanja neuvrščenih. Jugoslavija je s Titom zgradila družbo, v kateri se lahko posameznik svobodno izraža in razvija. Odhajamo trdno prepričani, da nadaljujete delo velikega človeka Josipa Broza Tita in ponosni smo na to,» je dejal zambijski predsednik Kaunda na tiskovni konferenci pred odhodom iz Jugoslavije, (dd) CARACAS — Včeraj popoldne je več kot 300 Čilencev zasedlo čilsko veleposlaništvo v venezuelskem glavnem mestu, da bi protestirali proti referendumu Pinochetove vojaške hunte o ustavnih spremembah. Luigija Longa zadela kap RIM — Tiskovni urad KPI je sporočil. da je včeraj zjutraj Luigija Longa zadela kap. Splošno stanje obolelega je zahtevalo takojšen sprejem v kliniko Villa Gina. kjer mu ekipa strokovnjakov nudi intenzivno zdravljenje. V komunikeju tudi sporočajo, da so predsednika KPI včeraj nemudoma obiskali tajnik Berlinguer in drugi člani vodstva KPI, kasneje pa tudi predsednik republike Pertini. V Švici proces proti Rolfu Wagnerju ŽENEVA — Pred prizivnim sodiščem v Winterthuru se je včeraj v Švici začel proces proti Rolfu Clemensu Wagnerju, domnevnemu članu teroristične organizacije Baa-der - Meinhof. Wagnerja so švicarske oblasti aretirale leta 1979, kmalu po ropu, ki ga je baje izvedel v neki banki in med katerim je i*-gubila življenje mimoidoča ženska, tri osebe pa so bile ranjene. ZRN je za Wagnerja ir zahtevala izročitev zaradi delovanja v teroristični organizaciji Rote armee fraktion. PRIŽGALI SO BAKLO UPORA, DVIGNILI SO JO VISOKO IN STOPALI SO PRED NAMI PO TRNOVI POTI V BOLJŠO BODOČNOST yj : -Vi' ' VVVe J Nastop združenih pevskih zborov Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze cerkvenih pevskih zborov op tnn , < w. A Ji *Ucot i Iz Bazovice se Je množica v sprevodu podala k spomeniku na gmajno Je dokončno zaprl boleče obdobje napetosti in spopadov in odprl perspektivo, ki jo skušamo vsi utrditi in razviti s konkretnimi sporazumi na vseh področjih in na vedno višjih ravneh. Bistveni pogoj za razvoj posebne vloge Trsta in dežele, za obnovo in razvoj naše družbe je popolno izvajanje republiške ustave, dejanska enakost pravic in svoboden razvoj Slovencev ter okrepitev Sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. In to predstavlja naš specifični doprinos k okrepitvi mednarodnega sodelovanja, h graditvi in utrditvi miru ter miroljubnega sožitja, ki j* edina perspektiva za. rešitev v tem nemirnem svetu, ki mu grozijo resne nevarnosti. Mislim, da lahko rečem, da čakajo - na tej poti demokratične sile, državljane. Italijane in Slovence teh krajev zahtevne naloge, zato da se bedo svečane načelne izjave, podpisani sporazumi in tako ustvarjeni pozitivni pogoji vedno bolj uresničevali v usmeritvah ylade in v zakonskih ukrepih, v administrativnem delovanju države, dežele in lokalnih ustanov glede na njihove funkcije in pristojnosti. Mislim, da lahko tudi rečem, da predstavlja sama današnja manifestacija pomemben in pozitiven doprinos v tej smeri, ker je važen trenutek tistega zavestnega sodelovanja v boju za • obrambo in razvoj demokracije, ki je v splošnem interesu italijanskega naroda, vse države ter miru na svetu in katerega bistveni del je tudi prizadevanje za globalno zaščito pravic Slovencev, ki živijo v naši deželi: v Trstu, Gorici in videmski pokrajini. To, da smo se tako polnoštevilno zbrali pred tem spomenikom, proti kateremu so se lopovi in nostalgiki protislovanskega šovinizma in fašističnega barbarstva tolikokrat zagnali v dokaz svoje necivilnosti in lastnega poraza, ne predstavlja zato samo občutenega poklona spominu bazoviških žrtev in vseh padlih za svobodo. Po mojem je to dokaz skupne obveze starih in mladih. Italijanov in Slovencev, državljanov in vseh, ki imajo javne funkcije, demokratičnih političnih sil, družbenih in kulturnih organizacij, da bomo skupaj skušali — vsak po, svojih močeh in nalogah, ki so mu zadane —' uresničiti ideale svobode, napredka in miru, ideale, ki so vodili vse tiste', ki so se tukaj in v mnogih drugih krajih borili in padli z vzklikom: .»Smrt - fašizmu!». ! F -s#-’... Proslave so se udeležili številni predstavniki oblasti SPOMINSKI GOVOR DR. DOMETA SARDOČA Preskromen spomenik pa še vedno bode v oči ostanke črne diktature Dragi Slovenci, drage Slovenke in ostali prisotni! Zbrali smo se danes tukaj, na tej bazoviški gmajni, da se poklonimo spominu na naše štiri fante, ki so pred 50 leti bili na tem kraju ustreljeni, potem ko jih je posebno sodišče iz Rima spoznalo za krive in jih obsodilo na smrt. M#d vami je gotovo več mož in žena, ki se še spominjajo ne samo tega tragičnega dogodka, pač pa tudi nevzdržnega položaja, v katerem so se znašli primorski Slovenci pod fašistično Italijo. Vendar pa menim, da je iz tistega obdobja šlo z leti marsikaj v pozabo in da gleda mlajša generacija na 25 let trajajočo diktaturo bolj odsotno, rekel bi skozi bolj ali manj gosto meglo, posebno danes, ko je življenje bolj lagodno, brez večjih skrbi. Zato bodi predvsem tej mlajši generaciji, ki predstavlja našo bodočnost, današnja 50-letni-ca opomin, nauk in hkrati tudi vzpodbuda za nadaljnje uspešno u-dejstvovanje v korist vseh Slovencev, ki smo še ostali pod Italijo. Z okupacijo naših krajev po prvi svetovni vojni, z razočaranjem nad rapalsko pogodbo in z noslo-pom fašizma nam je Italija naprtila na ramena velik in težak križ, ki je postajal v teku 25 let tem težji, čimbolj strma je postajala pot na kalvarijo, le v samem za četku je bil prihod kraljevega guvernerja v Trst, generala P eliti di Roreta, povod za strah in zaskrbljenost naših ljudi. Z mastnimi črkami razglasov nam je ta lažnivec obljubljal prava nebesa pod Italijo, a istočasno je natrpal z našimi ljudmi tržaške ječe in taborišča na gradu. Pošiljal jih je tudi v Krmin in celo na Sardinijo. Zaprl je naše srednje šole, prepovedal slovenščino v uradih in prej ko je izginil v pozabo, je prepustil nadaljnje čiščenje ih Ita- faktor v življenju primorskih Slovencev. In v letih, ko je bilo največkrat tvegano hoditi po Krasu in se sestajati z ljudmi tudi v zakonito priznanih društvih, so bila ta naša društva zdaleč najbolj aktivna. K temu površnemu pregledu želim dodati, da prvenstvenemu namenu zveze n' bila nekaka ovira pripadnost kaki stranki ali svetovnemu nazoru. Kako in zakaj so ti mladi ljudje postali antifašisti? Ker so jih škvadrisli pretepali, če je le nanesla prilika. Ker so nas po sestankih v kraških mladinskih društvih preganjali orožniki in kot divjačino ffivili, fašisti., rali v društvene prostrwčm dto-rone, popisoeiitf Člane th jih raž- POZDRAV PREDSEDNIKA ODBORA ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV FILIBERTA BENEDETIČA zacije, imenovane tudi J IGR. A mnogo bolj kot oviranje delovanja in poznejši razpust društev je na miselnost mladine in ljudi sploh vplivala besna vnema duhovno pritlikavih, nadutih nosačev dvatisočletne kulture. Vedno smo jo imeli na krožniku, vedno so nas z njo poniževali. Celo duce sam je na nekem zborovanju zalajal, da so to kulturo imeli oni prej kot smo bili mi Jugoslovani sploh rojeni. In steber te kulture je bil neki Gentile. Podpovprečen filozof in kot minister za šolstvo ni poznal Melanchtona, ki pravi, da se otrok pravilno vzgaja -in pod-učuje samo v materinem jeziku. iČjappuS' ' frrfiiima 7!je odpravila vsako sled slovenske šole. Pospe-;,Ma ■■ »a»- *0*premeščenja državnih ‘ vTtŠrh?32encer: ' naš cestar je popravljal ceste v Bariju, železničarji so stregli vlakom povsod,, samo ne v naših krajih, naši sodT hiki so delili pravico v Benetkah, Palanzi, ob Gardskem jezeru, A-lessandrii. V najbolj absurdnem položaju pa so se znašli učitelji. Raztreseni po celi Italiji sq slovenski učitelji učili italijanske otroke, prišleki pa, ki so prišli k nam, naše, le da italijanski učitelji niso poznali niti besedice barbarskega slovenskega jezika. V imenu kralja so razpustili vsa društva, zasegli denarne zavode, ustavili časopise. Potem so zapodili naš očenaš iz cerkve, razmetali molitvenike po cestah in napili naše pevce s primerno količino ricinovega olja, ker so na sam Božič v cerkvi peli slovenske božične pesmi. V Benečiji je kaplan Čedermac tekel v hribe, da skrije slovenske knjige v senik. Za vse to je dobil naš *fjaker» vzdevek mož božje previdnosti. Vasi. mesta, hribi in doline, vse je dobilo popačena imena, skovana od zakotnih kulturonoscev. Ti so popačili tudi veliko število naših priimkov in oče ni smel dali sinu imena, ki ni dišalo po italijanskem izvoru. S posebnimi zakoni so nas kot konfinirance seznanjali z otoki Tirenskega morja in Jadrana, spoznali smo otoke med Sicilijo in Afriko in mnogo krajev na jugu Italije. In od Trsta do Palerma ni bilo ječe, da ne bi noga primorskega Slovenca prestopila njen prag. Ne! Italija nas ni imela rada, a mi njo še manj. Ko pa teptanje človeškega dostojanstva prekorači meje prenašanja. se človek, ki misli in čuti, mnogokrat zateče v ilegalo. Ilegala pa predstavlja pojem vsakovrstnega izvenzakonitega . udejstvovanja. In z mnogimi drugimi so se naši štirje fantje odločili za ekstremno smer. Gorele so šole, in rdeči petelin, star, preizkušen znak punta, se je pojavil zdaj v Soški dolini, zdaj pred vrati Trsta. Vmes se je oglasila kaka bomba in od časa do časa je kak peto-lizec, kak prenapetež, kak priganjač, ki se mu je pravilo izdajalec, šel v fašistovski uniformi s kroglo v hrbtu na oni svet. Tudi peklenski stroji so bili dobro napravljeni. Zanimivo sprehajanje ognja, smodnika in dinamita po naših krajih je trajalo precej časa. In tudi precej časa je tavala v temi policija, predno je delno prišla na sled tržaški veji organiza rije, a ne zaradi sposobnosti, ampak ker ji je goli slučaj priskočil na pomoč. Naj ocenimo sedaj še važnost tega L tržaškega procesa in kakšne so bile posledice. Proces, i- GOVOR PREDSEDNIKA DEŽELNEGA SVETA MARIA COLLIJA Zbor pri spomeniku obveza za uresničitev svetlih idealov svobode, napredka in mira Današnja spominska slovesnost ob 50-letniri ustrelitve Ferdinanda Bidovca, Franeta Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča zajema v enotnem poklonu junakom vse Slovence, njim naklonjene komponente kulturne in družbenopolitične stvarnosti italijanskega naroda in italijanske države, antifašistične borčevske organizacije, soborce iz časov velikega upora proti 25 let trajajo^ čemu režimu črnega terorja, ki je s streli na tej gmajni, skupaj z onimi v Istri, kjer je leto prej bil ustreljen Vladimir Gortan, brezizhodno zapečatil svojo usodo. Sinoči so po številnih krajih Primorske zagoreli kresovi, v srcu mladine znak prekipevajoče ljubezni. Na tej ploščadi so danes zastopani vsi pevski zbori slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, vsi naši gledališki umetniki, vsa naša mladina. Zgrnjeni okrog tega plemenitega simbola boja za svobodo, pravico in mir moramo pa žal še zmeraj terjati od italijanske republike, da nam prizna osnovne prvine narodne biti in končno uresniči demokratična načela zakonske zaščite. Spregovorila bosta Mario Golli, predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine in Dorče Sardoč, soborec bazoviških junakov, ki bo ob koncu svojega osrednjega spominskega govora pozval vse prisotne 1. zbranosti s kratkim molkom. Sledilo bo polaganje vencev. Slovesnost ho sklenila pesem. lianiziranje teh krajev civilnim oblastem, ki so vedno bolj krivile hrbet pred nasiljem fašizma. V to dobo spadajo požigi kulturnih domov, razbijanja, pretepanje in ricinovo olje. In nekako v to dobo spadajo ustanavljanja mladinskih društev na tržaškem ozemlju, kjer je bilo tako imenovano čiščenje in italianiziranje najbolj intenzivno. V prvih povojnih letih je namreč bila mladina po krovnih organizacijah zanemarjena, prepuščena sama sebi. In zamisel nekaterih podjetnih, pametnih fantov, da se z dviganjem narodne zavesti mladine po društvih kljubuje nevarnosti raznarodovanja, se je izkazala kot zelo posrečena. S čisto novimi, prikladnimi prijemi je zveza teh številnih mladinskih društev postala kmalu pomemben ganjali s samokresi. Ker so nas zapirali čez noč po orožniških postajah in predali potem kvesturi. Ker so bile hišne preiskave na dnevnem redu. Udejstvovanje v tem stalno napetem ozračju je seveda mladino privedlo brez vsake posebne propagande do tega, da je postala antifašistično nastrojena. Takim društvom torej so pripadali Bidovec. Marušič in Miloš in v teh društvih so se razvijali v dosledne borce proti režimu. Vsi tri-je'so bili med najbolj agilnimi člani v raznih odsekih zveze in vsi trije so imeli velik vpliv na tovariše. Valenčič pa, ki je imel na Pivki sijajne sodelavce in edinstvene možnosti za delikatna dela, je bil že nekaj časa sam pripad mk tako imenovane lajne organi- menovan tudi Bidovčev proces, je imel z razliko z II. tržaškim procesom izrazito antifašističen značaj in spadal je tudi v sklop začasnega sodelovanja z italijanskimi antifašisti v Parizu, ki so se strinjali s strategijo vodstva organizacije. Kajti šele tik pred procesom so opustili neučinkovito o-pozicijo in prešli k dejanjem, kot so bili mnogi poleti nad Rimom, Bologno', Turinom, in mnogi atentati v večjih mestih Italije. Proces je razgalil tendenciozno laž, da živi v tem delu države nepomembna peščica aloglotov, brez jezika, brez kulture. Popolnoma nepoučena večina Italijanov je šele iz procesa zvedela, da živi tukaj kompaktno pol milijona Slovencev in Hrvatov in da se ta manjšina ne pusti kar tako ustrahovati, še manj pa raznaroditi in zdrkniti na raven ponižnih hlapcev. Odmev procesa v inozemstvu je prav gotovo premalo poudarjen. Ako je celo na zadnji mirovni konferenci neki tuj diplomat spraševal, kje pravzaprav živi neki slovenski narod, se ne smemo čuditi, če so v svetu vedeli o nas prav malo ali pa nič. Proces je nudil priliko, da se je tujina vsaj malo seznanila z našo manjšino. Posebno zapadni tisk je mnogo pisal o nas, o procesu, o našem položaju in kar je glavno, o zatiranju in nečloveških krivicah, ne po fašizmu samem, ampak po uradni, čeravno fašistični Italiji. Pri nas pa sta v dnevih procesa vladala žalost in potrtost. Pridružilo se jima je ozračje tihega terorja, podpihovano na vse načine in brez milosti od vsega italijanskega časopisja. Prednjačil pa je kot stekel pes Maperjev dgpptHcvif'vVnjdašcm na Kprzu. Kaj je naš človek čutil tiste dnu je namreč v svojem nabuhlem in ošabnem slogu, «ka-tegorično» izjavil: »V Italiji ne more obstajati neka Slavi ja: mi smo zmagovalci, zato moramo kot taki živeti, misliti in delovati*. Navodilo so izvrševali na najbolj okruten način. Fašističnim četam ni uspelo dokončati uničevalnega načrta z napadi v letih 1919 - 22. Ni bil dovolj zažig Narodnega dspia leta 1920, niso zadostovali ukrepi proti svobodi, posebni zakoni režima. Posebno fašistično sodišče naj bi predstavljalo primerno rešitev. Ta uničevalni stroj je namreč posvetil posebno pozornost Slovencem, ki so bili že od vsega začetka njegov najljubši cilj. Na stotine jih je bilo sojenih in obsojenih, 25 jih Je bilo ustreljenih. Vendar tudi posebno sodišče ni doseglo svojega namena. Nasprotno, po vsakem procesu, po vsaki obsodbi so nove mlade sile prevzemale mesto aretiranih in padlih. O tem pričajo, prav gotovo proti svoji volji, same kronike režima, same obsodbe sodišča. Leto pred Bazovico je eksekucijski ved usmrtil Gor-tana v Pulju. Enajst let kasneje so na Opčinah ustrelili Pinka Tomažiča in njegove tovariše. Po prvih žrtvah borcev pa je antifašistični boj (lista jal vedno bolj masoven, postal je oborožen boj partizanskih enot, odkrila vojna proti fašizmu in nacizmu, tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Ni slučaj, da se je boj proti fašizmu začel v naši deželi prej kot drugje in da ni poznal zastoja ne vdaje. Tudi ni naključje, da je partizanski boj pisal v teh krajih slavne strani evropskega odpora in da so Slovenci, Hrvati in Italijani naše dežele aktivno sodelovali v protifašističnem boju ne samo v Italiji in Jugoslaviji, ampak še prej v Španiji. Franciji, Grčiji in kjerkoli se je bilo potrebno boriti. , Tudi to so bili plodni sadovi dela in zgleda herojev, ki jim danes izkazujemo čast. Oni niso poraženci, temveč •zmagovalci v zgodovini. Njihove ideje so tiste, ki so zmagale. Letos praznujemo 35. obletnico osvoboditve, 35. obletnico zmagovitega zaključka odpora, ki je poravnal račune s fašizmom, z njegovimi zločini in njegovo politiko nadvlade in uničenja. Danes je italijanski narod trdno povezan v obrambi republike in ustave, ki ju je dosegel z dolgo in trdo borbo proti fašizmu. Enotno nastopa proti vsakršnemu poskusu, da bi našo državo vrnili v preteklost z zločinskimi dejanji, kot je bil nečloveški pokol v Bologni. Le-ta priča o resni nevarnosti in o potrebi ki jo tu ponovno potrjujemo, da se ji zoperstavimo z zatrtjem zločincev, izvrševalcev in njihovih mandatarjev z utrditvijo in obnovitvijo družbe in z doslednim izvajanjem republiške ustave. Tudi v tem boju, v tej veliki državljanski obvezi je slovenska skupnost izredno aktivna in predstavlja pozitiven dejavnik za enotnost najširših demokratičnih sil, kar predstavlja najtrdnejšo garancijo za prihodnost države. Ustava, ki pi-edstavlja poglavitni zakon države, določa pogoje za pobude in boj- in ti skušajo uresničiti načela, ki so v ustavi določena. Naša ustava obsoja zablode fašizma, nacionalizma in rasizma; odklanja vojno in podpira enakopravnost in enakost pravic za vse državljane ne glede na njihov jezik in narodnost. Cilj, ki so si ga želeli najbolj daiekovidni antifašisti že od dvajsetih let naprej: sodelovanje in prijateljstvo med dvema državama ob Jadranu, cilj, za katerega so se borili v odporniškem gibanju, cilj demokratičnih sil v desetletjih flo osvoboditvi je podtal resničnost. Potrdili so jo s pomembnimi dogovori in sporazumom med Italijo in Jugoslavijo, sporazumom, ki nam še danes, po 50 letih, znajo ljudje povedati, povedati, kako so molili v družinah na predvečer u-strelitve in kako so matere prižigale sveče. A ni preteklo mnogo časa, ko so ti štirje fantje postali ne le simbol trpljenja primorskih Slovencev med dvema vojnama, ampak tudi najbolj čist simbol neomajne vdanosti v borbi proti zatiranju, v borbi za človeško dostojanstvo. Z zgledom velikih idealistov so nam ti štirje fantje povedali, da nobena žrtev ni dovolj velika, ko je na kocki usoda naroda. Prižgali so baklo upora, dvignili so jo visoko in stopali pred nami po trnovi poti v boljšo bodočnost. In njen plamen ni v naših srcih ugasnil niti po 1. maju 1945. Bili so ti naši fantje čisti Slovenci, uprli so se in borili za vse Slovence in tudi umrli so za vse Slovence. Dragi Bidovec, dragi Marušič, Miloš in Valenčič! Tragične okoliščine, ki so karakterizirale 25 let trajajočo dobo pod Italijo, katere edini namen je bil iztrebljenje primorskih Slovencev s tega ozemlja, so vas privedle do morišča na tem pustem koščku Krasa. Iz hvaležnosti postavljen, preskromen spomenik pa še vedno bode v oči v strašni borbi poražene o-Stanke črne diktature. Skrunijo ga, razbijajo ga in vsak udarec kladiva pade tudi na naše boleče srce. A čini bolj je težak udarec kladiva, tem bolj vas imamo radi. Mogoče je tudi res, da počivate v tuji zemlji; a za vedno ste z velikimi, zlatimi črkami zapisani v zgodovini slovenskega naroda. Imejmo torej radi te naše štiri junake, ponosni bodimo na take i dealiste in počastimo, prosim, njih spomin z enominutnim molkom. , . . oiuistr v fgfrioi. Iskrena vam hvala! Gospod predsednik, državljani! Težko je s primernimi besedami izraziti ganjenost, čustva in misli, ki obhajajo nas vse, ki smo se zbrali na tem velikem in svečanem ljudskem srečanju. Dosti bolj kot same besede je zgodovina in pomenljiva prisotnost tu, pred spomenikom, ki nas spominja na eno cd svetlih strani boja proti fašizmu, tolikega števila starejših udeležencev tega boja in ob njih tolikih mladih, moških in ž.ensk, Slovencev in Italijanov, ljudi vseh družbenih slojev in različnih usmeritev. Zbrali smo se, da bi se skupno poklonili žrtvam, izpričali zvestobo idealom svobode in se obvezali, za vsakdanje delovanje za njihovo popolno uresničevanje. To se mi zdi pravo bistvo današnje proslave in v čast si štejem, da se je udeležujem kot predstavnik deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine in da naslovim največje priznanje Pripravljal- nemu odboru in topel pozdrav vsem prisotnim. Pred pol stoletja je na tem mestu vod črnosrajčnikov ustrelil štiri slovenske antifašiste po strahotnem procesu, ki bi moral po načrtih fašističnega režima predstaviti odločilen korak za iztrebljenje Slovencev kot etnične skupnosti na tej zemlji. Vse je bilo skrbno pripravljeno: 87 obtožencev, 99 členov obtožnice ter vse civilne in vojaške oblasti v sodni dvorani. Policija in fašistična vojska sta patruljirali mesto noč in dan, vojaki so bili v pripravljenosti v vojašnicah, četa vojne mornarice pa v pristanišču in mejna straža je bila okrepljena. Na stotine Slovencev so iz previdnosti zaprli, medtem ko je fašistični tisk začel srdito sovražno kampanjo proti Slovencem, Slovanom in Jugoslaviji. V takšnem vzdušju so bili obsojeni na smrt Ferdo Bidovec, Frane Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. Obsodbo, ki je bila takoj izvršena, je režimski tisk označil za zgledno. Njen izvleček so obesili na oglasne deske na vseh občinah v državi kot opomin italijanskemu narodu, ki so mu takrat odvzeli že vse svoboščine in pravice. Samo eden je 'bil v resnici »zločin* štirih mladeničev: to, da so bili Slovenci in antifašisti, da so se v tistih temnili letih, ko se je fašizem postavljal kot gospodar, borili za svobodo svojega naroda. Mussolini NAŠA MLADINA IE Z MNOŽIČNO PRISOTNOSTJO NA BAZOVIŠKI GMAJNI POTRDILA DA BO OSTALA ZVESTA IDEALOM BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA IN VALENČIČA trenutka pa jim Vsak odhaja že spet v svojo vsakdanjost, a so s starši prišli srcu vseh cštirje junaki bodo vedno živeli.« (vt) Rdeče, plavc in bele zastave so ponosno zaplapolale na bazoviški gmajni driče - Gropada), i-išm " ' V Skavti in taborniki na častni straži pred bazoviškim spomenikom Na ženskem odbojkarskem turnirju pokal bazoviških žrtev ekipi Kopra Na robu gozda je nenadoma športniki so s številnimi tekmovanj zagorel ognjeno rdeč madež p°*astiii spomin bazoviških junakov Delegacije in venci Manifestacije so se udeležili številni krajevni predstavniki družbeno - političnega življenja in delegacije iz sosedne Slovenije in s Koroške. Med drugimi so bili prisotni vladni podkomisar in prefekt La Rosa, tržaški kvestor Bartolini, načelnik karabinjerjev polkovnik Vannucchi, odgovorni za mednarodna vprašanja pri CKJ Jože Smole, predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, podpredsednik IS SRS Dušan Šinigoj, namestnik sekretafja za mednarodna vprašanja pri IS SRS Drago Mirošič, predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri RK SZDL Danilo Turk, podpredsednik ZSMS ‘ Vida Mikuš, predstavniki Zveze sindikatov Slovenije, predstavniki j občinskih obalnih in primorskih komitejev činska uprava, repentabrska oličinska uprava, devinsko - nabre-žinska občinska uprava, zgoniška občinska uprava, ŠZ Sloga, politične, kulturne in športne organizacije iz Trebč, mladinski krožek •Slovan' s Padrič, ŠD Gaja, KD Primorsko.iz Mačkolj, KD Valentin Vodnik iz Doline, Zveza borcev iz Kopra, pokrajinsko vodstvo VZPI iz Trsta, konzulat SFRJ v Trstu, politične, kulturne in športne organizacije s Padrič, politične, kulturne in športne organizacije iz Križa, PD Slovenec iz Boršta, KD Jože Rapotec iz Prebenega, sekcija PSI iz dolinske občine, KD Slavec iz Ricmanj. PD Prosek -Kontovel, sekcija PSI z vzhodnega Krasa, Zveza partizanov s Proseka, Zveza partizanov z Opčin, deželno vodstvo SSk, sekcija VZPI iz Zabrežca in Boršta, sekcija KPI iz devinsko - nabrežinske občine, društvo lovcev iz Furlanije - Julijske krajine, Zveza političnih preganjancev in avtonomna tržaška federacija KPI. S prapori so se svečanosti udeležili TPPZ, PD Slovan s Padrič, ŠD Gaja, KD Fran Venturini, sekcija KPI iz dolinske občine, sekcija PSl'Tovarne velikih motorjev, Zveza borcev iz Križa, pokrajinsko vodstvo VZPI, sekcija VZPI iz Križa, PD Kolonkovec, PD Rapotec, deželno in pokrajinsko vodstvo SSk, sekcija KPI iz devinsko 'nabrežinske občine: s transparenti pa so bili prisotni mladinski krožki iz Trsta, s Proseka in Kontovela in iz devinsko - nabrežinske občine. Na robu borovega gozda, ki pokriva pobočja Kokoši, je čisto nenadoma zagorel ognjeno rdeč madež. Večal se je in rasel kot kaplja krvi ter se širil po pobočju mimo borov in brinja. Za tepi sta se iz hriba kot nema krika iztrgali še krpi modre in bele barve. Slovenska zastava je zaplapolala v soncu, razprostrla se je po bazoviški gmajni, sredi brinja in kamenja, ter se počasi pomikala proti tistemu kraju, kjer so pred petdesetimi leti štirje mladi Slovenci padli kot žrtve fašističnega režima. Zastave rdeče, modre in bele barve so glasno zaplapolale v vetru, nad sto mladih fantov in deklet v športnih dresih jih je v lahnem teku poneslo po kamniti gmajni do kraja, kjer so padli Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič. Tu so se mladi športniki razvrstili na odru, pod katerim jih je v zvoku koračnice pričakala večtisočglava množica, ki je na kraj prispela v sprevodu. Tale preprost pozdrav pa ni izražal samo čpstev predstavnikov športnih društev, temveč občutke številne množice mladih, ki so v Bazovico prispeli iz najrazličnejših krajev Primorske, da bi tako počastili spomin štirih bazoviških junakov. «Bazovica je simbol naroda, ki se je uprl«, je povedal Marko in z enostavnimi besedami izrazil, kaj je pomenila mladim proslava. »Rojena sem veliko let po vojni«, je povedala Alenka, ki je v taborniški, obleki stala pred o-drom, «zato dogodka samega in njegovih posledic nisem doživel^. Bazovica pa je zame kljub temu velika vrednota. Predvsem je to simbol boja Slovencev proti fašizmu in boja za narodnostne pravice, ki traja še danes. Zato bi mi bilo zelo težko, če danes ne bi mogla priti na ta kraj.« Pod odrom so v strogi vrsti stali taborniki in skavti, ki so se z nemo straža poklonili spominu štirih žrtev. Nekateri so bili čisto PRAZNIK ŽIVLJENJA Na Bazovici so počili streli. . . Streli, ki bi morali za vselej streti upor in upornost rnalega naroda, streli, ki bi morali biti _ uvod v končno fazo raznorodovanja in poitalijančenja. Kolo zgodovine pa se je obrnilo ravno v ndsprotno smer od tiste, ki jo je želel in pričakoval fašistični režim, ko je pred petdesetimi leti obsodil na smrt štiri mlade slovenske fante, ki so bili krivi le, da so ljubili svoj narod in niso hoteli upogniti glave. S procesom, bedno farso, s katero je režim skušal dokazati svojo moč in rudariti z_ ek-zemplarično odločnostjo«, ter z usmrtitvijo štirih junakov je režim izzval ravno nasprotni učinek; bakla idealov in življenja, ki so jo prižgali Bidovec, Marušič, Miloš irt Valenčič, ni ugcismla pač pa še vedno gori v srcih starejših, ki so to baklo ponesli v narodnoosvobodilni boj, in v srcih mladih, ki se pravkar obujajo k življenju in ki so s svojo množično prisotnostjo v nedeljo na bazoviški gmajni izpričali zvestobo tem idealom Zato je bila nedeljska proslava v svoji svečanosti tudi praznik življenja v najširšem pomenu besede, dokaz življenjskosti naše narodnostne skupnosti in trdne volje, da se s sredstvi demo-kracije borimo za uveljavitev svojih pravic. . «še nehaj dni prej smo bili skupaj. . .». Pru letna ženska sedi v senci spomenika v krogu vrstnikov, ob kraškem kamnu, v katerem so vklesana imena štirih junakov, obuja spomine, solze ji stopajo v oči in ne more prikriti ganjenosti, bolečine, ki jo je ublažil čas, a ki še vedno skeli, ko se kot vsako leto ob koncu poletja vrača na bazoviško gmajno. Bolj daleč se za grmovjem podijo otroci. Nasmejani so in skačejo, resna in žalostna glasba, ki se širi iz zvočnikov, ne moti njihove razposajenos le pronica v srce. na to gmajno, vedo, zakaj se danes skrivajo za brinom, zakaj ne močijo nog v morje in ne rinejo po peščenem produ. Reporter radovedno prisluhne njihovemu ščebetu in ujame «fašisti so bili... Sprevod se' pomika počasi, cestišče je zasedeno v vsej širini. Snemalne kamere brnijo, od časa do časa slišiš, kako zaškrtne fotografski aparat. Ne samo aparat fotoreporterja, Jd je prišel v Bazovico po službeni dolžnosti, pač pa apatati amaterjev, ki hočejo ujeti v svoj objektiv svečanost trenutka, hočejo ohraniti spomin na množico, ki je samozavestno korakala od vasi do gmajne, ki se je strnila okoli spomenika, simbola trpljenja in boja proti mračnjaštvu in nasilju. Prišli so iz mesta in iz okoliških vasi, iz Gorice in iz Benečije. prišli so iz matične domovine, prišle so uradne delegacije, predstavniki oblasti in navadni ljudje, prišli so, stari in mladi, možje in žene, prišli so, da bi prisluhnili predsedniku deželnega sveta Col-liju in dr. Dorčetu Sardoču, umetnikom Stalnega slovenskega gledališča in zborom, a prišli so predvsem, da bi s svojo prisotnostjo, izpričali zvestobo idealom, za katere so padli Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, da bi izpričali življenjskost naše narodnostne skupnosti, da bi poudarili in podkrepili .odločno zahtevo naše skupnosti po vseh pravicah. Prišli so predstavniki demokratičnih strank, za katere glasujemo Slovenci in v katerih politiki in načelih se dober del nas Slovencev spoznava, prišli so tudi Italijani, a njihov glas je bil pretih, ni segel daleč. . . »Vstala Primorska...» besede mogočno odjeknejo prek gmajne, vzbudijo prav tako mogočen aplavz. Svečanosti je konec, ljudje se začno počasi razhajati, medtem ko sonce tope za obronki Krasa. mladi. Desetletni Mitja nam je povedal, da je o Bidovcu, Milošu, Valenčiču in Marušiču slišal na taborniškem sestanku. Rad je prišel tja z ostalimi prijatelji, posebno ker se čuti tudi sam soudeleženega pri proslavi, saj so se taborniki in skavti dolgo pripravljali na ta dan in poleg številnih sestankov so najstarejši sodelovali tudi na nočni straži pred spomenikom. Mladi so prišli v Bazovico iz raznih krajev Primorske. Zbrali so se tu iz obmejnih občin Slovenije, iz Kopra, Sežane in Nove Gorice, da bi s svojo prisotnostjo povedali, kako blizu jim je zgodovina in boj tistih Slovencev, ki so jim sosedi, a vendar živijo v mejah druge države. «Včeraj so povsod na Sežanskem in na Koprskem zagoreli kresovi. Prižgali smo jih predvsem mladi, saj se čutimo tudi mi povezani z življenjem Slovencev iz Trsta in Gorice« je dejal Branko. «Težko mi je povedati kaj mi pomeni Bazovica, prepričan pa sem, da so misli in občutki ob današnji slovesnosti skupni vsem mladim, ki so se tu zbrali, pa ne glede, na kateri strani meje živijo.« V Bazovico je prispelo tudi veliko mladine z Goriškega. »Čutiš, da moraš priti!« ie dejala Dan jela iz Sovodenj, ki je z nekim fantom prodajala značke. «člani mladinskega odseka iz Sovodenj smo že pred tedni odločili, da bomo sodelovali na proslavi, ravno tako je sem prišlo veliko mladih iz ostalih goriških vasi ter iz mesta samega.« «Zame je zelo važno, da sem danes, skupno s prijatelji, prisoten na tej svečanosti. Posebno po tem, kar se je pred mesecem dni zgodilo v Bologni ali pred dnevi v Rimu, po tem, kar se stalno dogaja v Italiji« je povedal Diego. »Spomenik na tej krašk! gmajni, ne sme biti pomemben simbol le za Slovence, temveč za vse Tržačane, ki so kdajkoli okusili črno pest fašizma in si želijo, da se Bazovica in Bologna ne bi ponovili nikoli več. Pomembno pa je, da se mladi zavedamo, da te manifestacije ne smejo ostati, prazna formalnost, da se naš boj ne sme ustavili Te pri besedah. Iskati moramo nove o-blike skupnega boja. Združeni maramo biti vsi: v tovarni, na univerzi, Italijani in Slovenci. ■ Ravno zato sem zelo zadovoljen, ko vidim, koliko ljudi je prišlo na ta kraj. čeprav je od tistega usodnega 6. septembra 1930 minilo že petdeset let. Zadovoljen sem, ker so sem prišli vsi, Slovenci in Italijani in po mojem to dokazuje, da je tudi v Trstu mogoče nekaj spremeniti.« SUZI PERTOT Uspel Pohod bazoviških junakov V nedeljo popoldne je ŠD Sloga priredilo tudi Pohod bazoviških junakov, ki so se ga udeležili tako zamejci kot iz matične domovine. Izpred spomenika padlim v Bazovici so krenili na Jezero, nato ob robu doline Glinščice v Drago. Iz Drage so se podali na Pesek, v Gročano in čez vrh Kokoš na bazoviško strelišče k spomeniku. h kateremu so prispeli takoj za mladinci, ki so nosili zastave in kjer so se pridružili ostalim udeležencem proslave. V okviru svečanosti za bazoviškimi junaki so tudi naša športna društva pod pokroviteljstvom odbora za proslavo bazoviških žrtev priredila razna tekmovanja in turnirje v odbojki, balinanju, nogometu in pohod. Kot pa je poudaril tudi predstavnik odbora za proslavo Odo Kalan med nagrajevanjem balinarskih ekip, ki so se s tostran in onstran meje res množično udeležile turnirja, to niso bila srečanja z običajnim športnim obeležjem, ampak so želela ŠZ Sloga, nogometni klub Zarja in ŠD Gaja v sodelovanju z odborom za proslavo na tak način počastili 50-letnico usmrtitve štirih slovenskih fantov, ki so padli pod fašističnimi kroglami. Streli, ki so pretrgali nit njihovega življenja, je nadaljeval Kalan, bi morali tudi popolnoma streti upor slovenskega naroda v naši deželi. Že samo dejstvo, da smo se tukaj zbrali in da govorimo slovensko, je poudaril Kalan, pa dokazuje, da cilji, ki si jih je zastavil takratni fašistični režim, niso bili doseženi. Zatem so predstavnikom najuspešnejših balinarskih ekip (vseh je bilo kar dvaindvajset) razdelili pokale: za prvo mesto je Hrast iz Kobjeglave dobil trofejo bazoviških žrtev in pokal Zveze slovenskih športnih društev, drugouvrščeni Štanjel pokal Slovenske kulturno gospodarske zveze. Gaja iz Padrič - Gropade pa pokal deželnega odbora F-JK. Pokale do osmega mesta so nato prispevali: Hranilnica in posojilnica z Opčin, PD Lipa iz Bazovice, Tržaška kreditna banka, tvrdka Derbe iz Trsta ter bife Mario iz Ul. Torre-bianca in Gospodarska zadruga. Rezultati balinarskega turnirja 1. Bazovica: Zarja - Upokojenci 13:5 Upokojenci - Zarja 13:6 ~ 2. Gropada: Hrast - Opčine 8:13 Opčine - Dol 12:13 Dol - Hrast 2:13 - 3. Padriče: Medvode - Zarja B 13:8 Zarja B - Kras 6:13 ~ Kras - Medvode 13:5 4. Padriče: Gaja - Polet 13:4 Polet - Gaja 11:13 — 5. P o 1 e t: Jadran- - Brinj 13c6 Brinj - Gaja B ' 8:13 — Gaja B - Jadran 5:13 6. Polet: Modri val - Sokol 13:8 Sokol - Draga ’ 11:13 _ Draga - Modri val 13:11 7. Opčine: Gradina - Aluminij 13:4 " Aluminij - Devin 8:13 — • Devin - Gradina 13:11 8. Opčine: Štanjel - Kraški dom 13:2 K. dom - Dobravlje 5:13 Dobravlje - Štanjel 3:13 Zarja A 4 (Padriče 1) Hrast 13 ■- Kras 6 (Bazovica) Gaja A 13 Mi* • • ■ •.< Jadran 3 (Gropada) V ■ t’ ■. '* ■ < Draga 13 Devin 5 j ■ ; '• C (Padriče 2) Štanjel 13 Hrast 13 (Padriče 1) Gaja 3 Draga 6 (Bazovica) Štanjel 13 za 1. mesto Hrast • Štanjel 13:1 za 3. mesto Gaja - Draga Prva tekmovanja v ženski odbojki so bila že v soboto popoldne. Turnir v prehodni pokal bazoviških žrtev je organiziralo športno združenje Sloga. Udeležilo se ga je šest ekip, katere so razdelili v dve izločilni skupim. Skupina A V prvi izločilni skupini so igrali Kontovel. Koper in Sloga. Razlika med ekipami je bila kar o-čitna, kar pa je tudi povsem razumljivo. Koprčanke bodo namreč s ; prvenstvenimi nastopi začete čez približno tri tedne, Kontovel in Slogo pa ločijo od prvenstva še dobri trije meseci. Kljub temu pa sta se oba naša predstavnika Kopru upirala in. mu bila v enem setu povsem enakovredna. Tekma med zamejskima ekipama pa je bila borbena in izenačena kot so vedno vsa srečanja med tema predstavnikoma. IZIDI Koper-Sloga 2:0 (15:13. 15:4): Koper - Kontovel 2:0 (15:6 in 15:12); Sloga - Kontovel 21 (15:9, 11:15, 15:7). Skupina B V tej skupini so nastopili Bor, Breg in Merkur iz Nove Gorice. Čeprav je novogoriška ekipa prišla na turnir okrnjena, jo bila njena premoč očitna. Igralke so prepustite niz le Bregu, vendar so takrat nastopite z mlado še-sterko, kar je seveda Breg pridno izkoristil. Merkur je s precejšnjo lahkoto premagal borovke, ki so nato v zadnji, tekmi odpravile še Breg. IZIDI Merkur-Breg 2:1 (15:2, 6:15 in 15:6); Merkur-Breg 2:0 (15:6, 15:2); Bor- Breg 2:0 (15:13, 15:11). V nedeljo sta bila na vrsti finalni srečanji za tretje oziroma prvo. Finale la tretjo mesto Sloga-Bor 2:0 (15:5, 15:9). Izid tega srečanja je bil sicer povsem nenričakovan, zato' pa unravSčen. BorOvke so slabo za- KONČNA LESTVICA: 1. Hrast, 2. Štanjel, 3. Gaja, 4. Draga, 5. Kras, 6. Devin, 7. Zarja, 8. Jadran UDELEŽENCI: Zarja A in B (Bazovica), Aluminij (Komen), Dol (Repentabor), Brinj (Povir), Dobravlje, Draga (Orlek), Hrast (Kobjeglava), Jadran (Hrpelje), Medvode (Ljubljana), Modri val (Koper), Štanjel, Upokojenci’ (Sežana), Devin, Gradina (Doberdob), Kras (Zgonik), Kraški dom (Repen), Opčine, Polet (Opčine), Sokol (Nabrežina), Gaja (Pa- V nogometu zmaga Zarje Zarja - Mladost 3:2 (0:1) ZARJA: Racman. Žagar (Cro-ciati), Grgič, Franco, Cecchi, (Ma-cor), V. Križmančič, F. Ražem, Dana (Tavaredo), Lenarduzzi, V. Ražem, Fonda. MLADOST: A. Gergolet (S. Fer-foglia), L. Frandolič (M. Gergo-let), Devetak, L. Gergolet, C. U-liani, Šuligoj, Lavrenčič (A. Frandolič). E. Gergolet (D. Frandolič), A. Ferletič, Balaminut. Kobal. SODNIK: Krašovec iz Trsta. STRELCI: Kobal (2), Lenarduzzi, Fonda, F. Ražem. Trofejo bazoviških žrtev je tokrat osvojila domača enajsterica Zarje, ki je v nedeljskem srečanju v Bazovici s požrtvovalno igro nadoknadila dva gola zaostanka- in na koncu slavila s 3:2 proti doberdobski Mladosti. V prvem polčasu je bila Zarja v terenski premoči, vendar so se Doberdobci ukazali z zelo hitro, in učinkovito igro ter prvi povedli s Kobalom, ki je tudi podvojil v začetku drugega polčasa, ko je v gneči pred bazovskimi vrati z neposredno bližine neubranljivo streljal v mrežo. Okrog 20. min. je Zarja skrčila zapstanek: Luciano Frandolič je igral z roko v svojem kazenskem prostoru in sodnik je brez pomišljanja dosodil enajstmetrovko. Streljal je Lenarduzzi in znižal na 2:1. Pri tem je sodnik še opomnil Ladi ja Gergoleta zaradi ugovarjanja. Zarja je izenačila po hudi napaki doberdobske obrambe. Ražem je lepo podal v kazenski prostor, kjer je Fonda z razdalje nekaj metrov poslal žogo v mrežo. Pri gostih je prišla na dan utrujenost, saj so šele pred kratkim pričeli s pripravami in je bila to zadnje prva tekma v letošnji sezoni. Bazovci pa so iz minute v minuto postajali bolj nevarni. Zmagoviti zadetek je bil za las podoben drugemu: Lenarduzzi je podal v kazenski prostor, kjer je žogo dobil F. Ražem. ki je nre-igral še vratarja in brez težav streljal v prazna vrata ter izid zn rečni il na 3:2. pokal bazoviških žrtev igrale in grešite kot za stavo, še zlasti pri sprejemu in serviranju. Sloga je pa zaigrala mirneje, veliko uspešneje je gradila igro in tako tudi povsem zasluženo prvič premagala Bor. Finale za prvo mesto Koper-Merkur 3:1 (15:6, 15:9, 3:15. 15:6). Tehnično je bila to najboljša tekma. Koper se je od samega začetka zelo koncentrirano in okrnjeni postavi Merkurja ni preostalo drugega, kot da položi orožje pred močnejšim nasprotnikom. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Predstavnik odbora za proslavo bazoviških žrtev Odo Kalan se je najprej zahvalil vsem nastopajočim za udeležbo in orisal lik Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Kontovel je za peto mesto prejel pokal Slovenske prosvete, Breg pa prav tako za peto mesto pokal SKGZ. Boru je šel pokal u-rarne in zlatarne Malalan z Opčin, Slogi pokal zlatarne in urar-ne Sosič iz Opčin, Merkurju pokal openske hranilnice in posojilnice, Kopru pokal ZSŠDI in prehodni pokal Bazoviških žrtev, ki ga poklanja odbor za proslavo bazoviških žrtev. Za najboljšo igralko turnirja je komisija določila igralko Merkurja Vitomiro Vidič, ki je prejela pokal Primorskega dnevnika, kot najboljša mlada igralka pa je pokal Zveze slovenskih kulturnih društev prejela igralka Kopra Klunova. S spominskimi kolajnami so bili nagrajeni tudi trenerji in sodniki. Kolajne sta prispevali trgovina gradbenim materialom Daneu iz Opčin in trgovina jestvin Grgič s Fernetičev. Denarni prispevek za realizacijo turnirja je 'dala tudi trgovina Auto šport. Končna lestvica 1. Koper 2. Merkur 3. Sloga 4. Bor 5. Breg in Kontovel. KOPER: Orehek, Klun. Matič, Kržišnik, Bandelj, Logar; Sever, Radišič, »Trošt, Vogrič, Pavlič in Potočijik. MERKUR: Vidič. Kogoj, Kovačič, Soban, Susič, Merljak, Cotič, Abrahatnsberg, Kapnik, Spekar, Kovšča, Zorč. SLOGA: Čuk, Mira in Neva Grgič, Gulič, Dragica in Zdenka Hrovatin, Križmančič. Milič in Ražem. BOR: Bolčina, Cergol, Debenjak, Fičur, Kus, Etena in Laura Maver,- Moritanari, Rauber. BREG: Canziani, Ota, Pečenik, Sabina in Ksenija Slavec, Stepančič. Švab, Franka in Danjela Žerjal. KONTOVEL: Ban, Tatjana in Valnea Cibic, černjava. Mariza in Nataša Daneu, Prašelj, Regent, Rupel, Starc. iNia Nagrajevanje ekip, ki so se udeležile turnirja v žeuski odbojki I; * PO DOLCIH POGAJANJIH MED KPI KD, PSI, SSk IN PSDI Demokratične stranke dosegle sporazum za pokrajino desnica RD pa je začasno preprečila izvolitev odbora Drevi nova seja - Ker so trije svetovalci KD oddali bele glasovnice, odbor ni prejel absolutne večine, pri današnjem tretjem glasovanju pa bo za izvolitev zadostovala le relativna večina - Carbone o pomenu sporazuma Stranke ustavnega loka — KPI, KD, PSI, SSk in PSDI - ki so se v zadnjih tednih trudile, da bi našle primemo rešitev vprašanju nove pokrajinske večine, so v teku včerajšnjega dne končno le dosegle pričakovani sporazum o oblikovanju 4-barvnega odbora, ki ga bodo komunisti podpirali od zunaj. Kljub temu pa ni prišlo do izvolitve novega odbora na sinočnji seji pokrajinskega sveta, ker je to preprečila desnica krščanske demokracije. Predlagani odbor je namreč prejel le relativno večino glasov pri obeh sinočnjih glasovanjih, medtem ko je bila za njegovo izvolitev potrebna absolutna večina. Zanj so glasovali 4 svetovalci KD, 7 svetovalcev KPI, ter po en svetovalec SSk, PSI in PSDI; ostali trije svetovalci KD Fusaroli, Penta in Cer-nitz so oddali bele glasovnice; predlagani odborniki — Locchi, Sbisa, Cannone, Bran (vsi KD), Harej (SSk) in Martini (PSDI) — so tako prejeli po 14 glasov, kar je bilo premalo za izvolitev. Pri obeh glasovanjih so predstavniki liste glasovali za svoje kandidate (Bari, Pa-ludetto, Cavicchioli, Ventura, Mar-chio in Bonat), ki sta jih podprla tudi oba neofašista, tako da so o-bakrat prejeli po 13 glasov. Po obeh glasovanjih je predsednik Carbone že sklical novo sejo pokrajinsko skupščine. Sestala se bo drevi ob 18.30, dnevni red pa bo tudi tokrat predvideval izvolitev 6 efektivnih odbornikov in 2 suplentov. Za njihovo izvolitev pa bo oh tej priložnosti dovolj le relativna večina glasov: na dnevnem redu bo samo balotaža med odborniki, ki so jih predlagale stranke ustavnega loka na osnovi doseženega sporazuma, in odborniki, ki jih predlaga Lista za Trst. Tudi v primeru, da bi trije svetovalci KD glasovali kot na sinočnji seji. je izvolitev novega pokrajinskega odbora zagotovljena. Včerajšnji dan je torej privedel do pričakovanega sporazuma med petimi strankami ustavnega loka. Njihove delegacije so se namreč včeraj dvakrat sestale; najprej so se zbrale v dopoldanskih urah in se v bistvu že sporazumele o novi koaliciji, ki bo odslej upravljala pokrajino; dogovor pa so poglobile in preverile še nekatere druge a-spekte celotnega vprašanja na popoldanskem skupnem sestanku, ki se je končal malo pred pričetkom 6eje pokrajinskega sveta. Vse je kazalo, da bo pokrajinski odbor izvoljen že na sinočnji seji. Krožile so govorice, da se trije »disidenti* KD ne bodo udeležili seje. zaradi česar bi za absolutno večino zadostovalo le 14 glasov: proti pričakovanju pa so se pojavili v sejni dvorani, kar je povzročilo nove težavp delegaciji KD, ki je v dopoldanskih urah podpisala sporazum o novi koaliciji. Na pokrajini je bilo zbrano domala vse vodstvo sekretarja Coslovicha. ki se je na vse načine trudil, da bi bilo zadržanje celotne svetovalske skupine enotno, je po hodnikih pokrajinske palače krožil posl. Tombesi s svojimi zvestimi somišljeniki, ki so bili že od samega začetka proti vsaki obliki sodelovanja j komunisti. Tudi zadnja posvetovanja v krščanskih demokratskih vrstah pa niso privedla do konkretnih rezultatov, tako da so trije desničarski svetovalci ostali na svojih pozicijah, seja pa se je zaradi ponovnega sestanka KD začela z več kot enourno zamudo, kar je razburilo duhove predstavnikov Liste za Trst, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da so stranke ustavnega loka le dosegle sporazum in jih g tem potisnile v opozicijo. Našemu delovnemu tovarišu Bogdanu Miliču je šena Erika povila NASTJO Mami in očetu čestitamo, mali Nastji pa želimo srečno pot v življenje. Uslužbenci ZTT To je bilo povsem očitno tudi v razpravi, ki je sledila Carbonejeve-mu poročilu o sporazumu. Medtem ko je v razpravo posegel le po eden svetovalec vsake svetovalske skupine, je za melonarje govorilo kar sedem predstavnikov, potem ko so na prejšnjih sejah napadali svetovalce ostalih političnih sil, češ, da ne znajo biti jedrnati in da govorijo tja v en dan. Tako reakcijo Liste za Trst je bilo sicer pričakovati, vendar pa je treba še enkrat poudariti važnost sporazuma, ki so ga dosegle stranke ustavnega loka. Kot je poudaril predsednik Carbone v svojem posegu, so se stranke v fazi posvetovanj dobro zavedale izrednega stanja, v katerem se nahaja mesto: za premostitev takega stanja je bila zato potrebna obnovitev politike demokratične solidarnosti, ki je nare- kovala dosego najširšega sporazuma med vsemi strankami ustavnega loka, je še poudaril Carbone in na daljeval, da se je pet strank v fazi posvetovanj vedno sklicevalo na vrednote antifašizma in se zavzemalo za družbeno gospodarski razvoj mesta ter za okrepitev sodelovanja z vsemi obmejnimi deželami. Stranke so se tudi strinjale, je še poudaril, da je med osnovnimi vprašanji, ki jih je treba rešiti, vprašanje zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost, ki živi v Italiji; poudaril je, da si bo pokrajinska uprava prizadevala in naredila vse potrebne korake — seveda v mejah njenih pristojnosti — da bi vlada pred koncem leta odobrila zaščitni zakon. Predsednik Carbone je še poudaril, da je nova koalicija, ki se je izoblikovala med petimi strankami, alternativa nezadovoljivemu načinu upravljanja Liste za Trst, poleg vsega pa predstavlja nad 60 od sto vsega prebivalstva: koalicija, je še poudaril predsednik Carbone, je sicpr eksperimentalnega značaja, stranke pa jo bodo stalno preverjale: prva važnejša priložnost bosta občinski in pokrajinski proračun. Vsekakor pa bo vseh pet strank imelo enako vlogo, je zaključil Carbone, kar daje sporazumu velik pomen. Predesdnikovemu poročilu je sledila razprava, o kateri bomo še poročali. • Šolsko skrbništvo sporoča, da so na oglasni deski liceja »France Prešeren* na ogled lestvice za imenovanja v šolskem letu 1980/81 in 1981/82. Skrbništvo nadalje obvešča, da zapade rok za predložitev prošenj za suplenco 18. t.m. lllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllHItlMIfllllllimiinmMllllllllllllimilllllllllllllllllllllllininillllMMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllllHIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIN V PROSTORIH TRŽAŠKE PEDAGOŠKE FAKULTETE Seminar o problemih handikapiranih otrok in njihovem življenju v vrtcu Petdnevni simpozij sta organizirali tržaška univerza in tržaška občina in je namenjen predvsem otroškim vrtnaricam občinskih vrtcev Ena izmed glavnih nalog sodobne družbe, pl-edvsem pa šole, je vključiti handikapiranega človeka oziroma otroka v normalen tok življenja, mu nuditi iste instrumente kot ostalim, ki niso fizično ali umsko prizadeti. Danes je povsod v teku prooes takega vključevanja, čeprav je le-to postopno in mno-gokje naletimo na težave ali na nerazumevanje do podobnih vprašanj. Vključevanje handikapiranca v normalno družbeno življenje se mora začeti že v najbolj rosnih o-troških letih, že v otroških vrtcih, v katerih mora prizadeti otrok dobiti idealno okolje za svoj razvoj, tako okolje pa mu mora seveda pripraviti učitelj. In prav vprašanje pripravljenosti otroških vzgojiteljic je ena bistvenih postavk pri vključevanju, handikapiranega Otroka.) v družbe; no življenje. Vplikokra. so same vzgojiteljice dezorientiranev ko se > srečujejo s takimi nalogami; naji-večkrat jim pomeni handikapira-nec breme, ki zavira delo v vrtcu in »onemogoča* reden potek pouka Šola zaenkrat nudi malo ali cp-lo nobenega oprijema, tako da se otroška vzgojiteljica pri svojem delu ne ve pravilno ravnati: kako razumeti vse probleme handikapiranega otroka, kako mu pomagati, razviti govorne in intelektualne sposobnosti, pa tudi fizične spretnosti? Na taka in podobna vprašanja skušajo odgovoriti na petdnevnem seminarju, ki poteka ta čas v prostorih tržaške pedagoške fakultete. Seminar, ki se je začel včeraj ob prisotnosti šolskih fn občinskih predstavnikov, prirejata tržaška u-niverza in tržaška občina, udeležujejo pa se ga otroške vrtnarice, ki so zaposlene v občinskih vrtcih. Že včeraj je bilo na prvih dveh predavanjih zelo veliko število vrtnaric, kar pomeni, da bi se vsi, ki delujejo na tem področju, radi seznanili z najnovejšimi prijemi, ki bi jih bilo potem trpba s pridom u-porabljati pri konkretnem delu. Namen seminarja je prav ta. nuditi pomoč vzgojiteljem, ki se soočajo s problematiko handikapiranih otrok. Predavanja, ki jih imajo docenti tržaške pedagoške fakultete, pa tudi izvedenci iz drugih italijanskih univerz in specializiranih ustanov, se skušajo lotevati problematike s strogo pedagoškega vidika, pa tudi z zdravniškega. Včeraj je na primer dr. Vico z milanske katoliške univerze govoril o smernicah za psihopedago.ško interpretacijo koncepta »handikapiranec*. dr. Bouquet pa se je zaustavil ob me dicinskih vidikih. Skratka, gre za hvalevredno pobudo, ki bo koristila vsem zaposlenim v otroških vrtcih, zaradi tega je tudi seminar odprt za vse, ki jih ta problematika zanima. Predavanja se dnevno začenjajo ob 9. uri (Ul. Tigor 22), danes bodo na vrsti tri, ki se bodo dotaknila psiholoških aspektov vzgoje handikapiranega otroka v vrtcu, značilnosti in problemov avtističnega otroka in govornih napak pri čemer bo podana tudi ustrezna terapija za odpravljanje le-teh. Seminar se bo zaključil v petek, ko bo dr. Suttova imela zadnje predavanje, v četrtek popoldne pa bo strokovno srečanje (ob 17. uri z voditelji občinskih otroških vrtcev, na katerem bodo dcenili vsebino seminarja samega in podali nove zamisli za delo v bodoče. KblHMli l)#>.(lfl Starega, mesta 9f ~ ■ *. , -v* , „ | * Ustanova za ljudske hiše IACP, ki v tem primeru deluje po naročilu tržaške občine, je poverila furlanskemu gradbenemu podjetju »Clocchiatti* nalogo, da izvede prvo tranšo del za prenovitev zgo- dovinskega središča mesta v okviru znane variante štev. 25 občinskega urbanističnega načrta. Na območju med ulicama Donota in Tor Cucher-na nad Rimskim gledališčem bodo obnovili 5 in zgradili 6 novih stavb, v katerih bo skupno 105 manjših stanovanj. V že obstoječih stavbah živi okrog 40 ljudi, katerim bo IACP zagotovila stanovanja v predelanih ali novozgrajenih stavbah. Sredstva za izvedbo te prve tranše del je tržaška občina prejela od države v okviru nakazil po desetletnem načrtu za ljudske gradnje. Stavbe in zemljišča nad Rimskim gledališčem so večinoma last same občine, tako da bo ta uporabila le manjši del razpoložljivega denarja za razlastitev zasebnih nepremičnin. Sfitfždi 'ttkVare na telefonskih linljgli naša telefonska centra-" la sinoči ni mogla sprejemati potftrbth Zatrf je itmžno. da so ’ nekatere naše vesti pomanjkljive. Bralce prosimo za razume- vnnip UREDNIŠTVO PO PODATKIH MEJNE POLICIJE V AVGUSTU NA TRŽAŠKEM ČEZ MEJO 2,678.387 LJUDI Promet je bil letos za 22 odst. manjši od lanskega - Z manj. šalo se je zlasti število prehodov z obmejno prepustnim Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo je tudi v preteklem avgustu- vidno nazadoval v primeri s prometom, ki smo ga na tem območju zabeležili v istem mesecu lanskega leta. Mednarodni in krajevni promet sta namreč skupno dosegla 2,678.387 prehodov, to je 21,94 odst. manj kakor avgusta lani, ko je mejo prešel skupno 3,903.801 človek. V mednarodnem prometu (s potnimi listi), je v preteklem mesecu stopilo čez mejo — tako je ugotovila statistična služba mejne policije za tržaško pokrajino — skupno 1,910.285 ljudi, medtem ko so jih v lanskem avgustu našteli 2,697.295. Ta promet se je po vsem tem skrčil za 15,44 odst. Na italijanske državljane je od tega odpadlo 507.520 prehodov, medtem ko jih .je bilo v lanskem avgustu 725.874. Tudi pri tujih državljanih se je število prehodov zmanjšalo, in sicer z lanskih 1,971.421 na 1,302.765. Nazadovanje pri tujcih je v relativni vrednosti znašalo 33,91, pri italijanskih državljanih pa 30,08 odst. V maloobmejnem prometu (s prepustnicami) pa sta v avgustu prekoračila mejo 868.102 človeka, to je 32,73 odst. manj kakor v avgustu lanskega leta. Prebivalci z italijanskih območij mejnega pasu so dali skupno 609.129 prehodov (32,20 odst. manj kakor lani, ko so jih našteli 809.106), prebivalci z jugoslovanskih območij pa 258.973 prehodov (33,95 odst, manj kakor v avgustu lani. ko so jih skupno našteli 397.400). Drevi na Opčinah koncert katalonskih pesmi Posameznih narodnostni^ manjšin 'je v Evropi preko petdeset in čeprav so številčno zelo okrnjene in vsak dan tudi ogrožene v svojem bistvu, ne moremo reči, da nimajo veljavne kulture in umetnosti. Prav v zadnjih časih prihaja umetniško izražanje manjšin vedno bolj v o-spredje, kajti stara Evropa je potrebna novih vrednot, potrebna je novih kulturnih stilansov. Odkrivanje kulturne zakladnice malih na rodov največkrat privede prav do takih novosti in drugačnih, originalnih razsežnosti. To dokazuje tudi katalonska kultura, s katere delom se bomo lahko soočili drevi v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bo .na pot;obilo KV Tabor in pod' pokroviteljstvom ZSKD nastopil1 z zbor- r Ars^ Nova-n iz Katalonije. Zbor • jer pred^ilnevi nastopil na mednarodnem tekmova nju «Seghizzi» v Goriči, sinoči pa v domu Andreja Budala ‘v štahdrežu. Na drevišnjem koncertu na Opčinah (začetek ob 20.30) bo zbor v prvem .....U.IHI.,1.....M.........................*......"....... Veliko zanimanje za izlet PD na Koroško Naročniki, bralci in udeleženci naših tradicionalnih izletov so se včeraj zjutraj v velikem številu zglasili v naših uredništvih v Trstu (na sliki) in Gorici, da bi se pri-javili za dvodnevni izlet na Koroško, ki bo v soboto, 4„ in nedeljo, 5. oktobra. Dva avtobusa sta povsem oddana, v tretjem pa je še 40 mest. Vse tiste, ki se želijo u-deležiti izleta, prosimo, naj pohitijo z vpisom, ki bo še danes v uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6 od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter na upravi PD v Gorici v Ul. XXIV maggio 1 od 9. do 12, ure ter od 16. do 18. ure. Izleta se bo iz logističnih razlogov lahko udeležilo 144 oseb. Ker menimo, da je interesentov več, smo predvideli še drugo skupino teden dni kasneje in sicer 11. in 12. oktobra. Naj dodamo še sintetični program izleta, ki obsega ogled Celovca, Gospe svete, Velikovca, prenočevanje, večerjo in družabnost v Železni Kapli. Drugi dan pa povratek preko Kotelj, železarn v Ravnah, Velenja, kjer bo kosilo, in Ljubija ne v Trst. ..............................mn.............................................................. ...............m.....................M...................................*.......... VEČINA DIJAKOV USPEŠNO OPRAVILA POPRAVNE IZPITE Tudi zn vse tiste dijake, ki jim ni bilo dano, da bi se sproščeno posvetili poletnim počitnicam, ker so jim popravni izpiti prekrižali račune, je končno napočil trenutek oddiha. Žal bo zelo kratek, saj je novo šolsko leto že pred vrati. Na vseh slovenskih višjih srednjih šolah so namreč te dni razobesili izide popravnih izpitov. Podoba, ki izhaja iz razobešenih seznamov, ni tako negativna. Večina je uspešno opravila to preizkušnjo, zanimiv pa je podatek, da se kar precej dijakov sploh ni predstavilo izpraševal-ni komisiji. Na znanstvenem liceju »France Prešeren* so bili izidi popravnih izpitov naslednji: I. a - izdelali so: Stefano Brecel-li, Paolo Furlan, Igor Gombacci, Giorgio Jerman, Igor Milic in Daniela Zetko. I. b - izdelali so: Nadia Crasnich, Dejan Danieli, Vida Legiša in Miha Samsa. II. a: Pavel Magnani. II. b: Marko Kojanec, Gorazd Pučnik, Paolo Vidoni, David Velus-■i in Andrej Vremec. En dijak se ■i predstavil. IH. a - izdelala sta: Tanja Coretti in Alessandro Tomšič. III. b: Massimiliano Sossi. Ena di jakinja je bila odklonjena. IV. a: Franco Koren IV b - izdelali so: Neva Berdon, Giuliana Gerdol, Ivan Milič, Maria Concetta Peric in Daniela Ruppel. Dva dijaka sta bila odklonjena, e den se ni javil' na popravne izpite. Klasični licej »France Prešeren* IV. razred gimnazije - izdelala sta: Paola Mojca Mljac in Alessan dro Vatovec. Ena dijakinja odklonjena. V. razred gimnazije - izdelali so: Andrej Kostnapfel, Pietro Kuk, Marko Milkovič, Pietro Starc, Paola Starz, Egon Stefančič in Eva Tinta. Trije dijaki so bili odklonjeni. Državni tehnični zavod »Žiga Zois* I.a • izdelali so: Daniela Bevilac-qua, Milan Goiza, Fabiana Leuz, Franco Lovriha, Tatiana Milcovich in Nadia Zeriali. I. b - izdelali so: Daniela Berto-loth, Veronica Logar, Alida Lorenzi in David Peric. En dijak je bil odklonjen, eden se ni predstavil. I. c - izdelali so: Patrizia Cernec-ca, Irena Grgič, Marjan Pertot, Sonja Rupelli in Barbara Sedmak. En dijak se ni predstavil. U.a - izdelali so: Dahiela Lovrenčič, Elvis, Peric,; Andrej Pregare in Floriano Zeriali. En dijak je bil odklonjen. H. b / izdelali so: Andrej Marte-lanz, Rodolfo Puric, Tanja Sedmach, Mauro Zgubin in Suzana Zorzut. En dijak je bil odklonjen. II. c - izdelgli so: Livio Emili, Jadranka Košuta, Dario Racman, Franko Taučer in Paolo Tognetti. III. a - izdelala sta: Aleksander Cok in Boris Pernarčič. III. b - izdelali so: Elisabetta Andlovič, Luisa 01iya Cher, Igor Gre-gori, Pavel Gregorič, Fulvio'Jurin-cich, David Metelco in Veronika Vremec. IV. a izdelali so: Fulvio Cerno-li, Viviana Danieli in Florian Ma-cor. Ena dijakinja se ni javila. IV. b - izdelali so: Nives Guštin, Natalino Leghissa, Edda Pancrazzi. Državno učiteljišče »Anton Martin Slomšek* I. r. - izdelali sta: Norina Dobril- la in Sabrina Ferluga. Ena dijakinja je bila odklonjena, ena se ni javila. II. r. - izdelali so: Antonella Bachi, Cristina Covazio, Miriam Maver, Anastasia Puric David Rebula, Manuela Stepančič in Nives Tretjak. Ena dijakinja je bila od: klonjena, ena se ni javila. Ali. r. - izdelali sta: Crrstiria Bo-‘ gatec, Graziella Metton. Ena dijakinja je bila Odklonjena. šola za otroške vrtnarice I. r. - izdelale so: Cristina Ber-netti, Milojka Ota, Claudia Peric, Patrizia Puric, Daria Sancin, Erika Starz in Anna Wedam. Štirje dijakinje so bile odklonjene, ena se ni javila. II. r. - izdelale so: Marina Cibic, Lidia Ferluga in Nives Guštin. Državni pnklieni zavod za industrijo in obrt Oddelek za orodne mehanike I. r. - izdelali so: Dario Cobau, Marco Danieli, Andrej Kralj, Wal-ter Manfreda, Roberto Persegatti, Martina Starc in Damiano Locatel-li. En dijak ni izdelal, dva sta odstopila. II. r. - izdelali so: Tiberio Balla- rini, Viljem Čufar, Mario Janežič in Elio Scarpa. Oddelek za monterje radijskih in televizijskih sprejemnikov I. r. - izdelali so: Diego Bosticco, Doriano Carli, Claudio Cobau, Davide Gulin, Branko Jancovich; Roberto Pertot in CaTlo Puric. II, r. - izdelali so: Alessandro Dovgan, Paolo Furlan, Adrijan Marset-ti in Ivan Gombač. Štirje dijaki niso izdelali. Oddelek za kemijske operaterje I, r. - izdelala je: Elena Zobec, En dijak ni izdelal. II. r. - izdelali so: Vera Gulič, Carmen Menegatti, Alessandro Sedmach, Monica Sossi, Nadia Štolfa in Flavia Terčon. En dijak ni izdelal, eden je odstopil. Kot privatist je bil sprejet V drugi oddelek za monterje radijskih in televizijskih sprejemnikov Ivo Tul. * * * V nižji srednji šoli »Igo Gruden* v Nabrežini so nekateri dijaki polagali zrelostne izpite v jesenskem roku, ker so bili v rednem roku bolni. Izdelali so vsi, in sicer v III, a Saša Žužek in v Ul. b Daria Gherlani, Roberta Sardoč, Daniela Skerk in Patrizia Terčon, delu sporeda zapel nekaj polifon-skih skladb, v drugem delu pa bodo pevci izvajali katalonske narodne pesmi. Prošnje za kulturnim društvom V četrtek, 18. t.m., bo zapadel rok za predstavitev prošenj za podpore kulturnim društvom, usta novam in krožkom, ki delujejo na področju naše dežele. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti deželnemu ravnateljstvu za šolstvo in kulturne dejavnosti (Ul. sv. Frančiška 37). Poleg prošnje je treba dostaviti tudi proračun letnega delovanja posamezne organizacije in ostale dokumente, ki jih predvideva zakon. Dežela bo letos nakazala rekordno vsoto milijarde in 830 milijonov lir, katere delček bo šel tudi v blagajne slovenskih kulturnih ustanov. PRIREDILI SO GA LOVCI JULIJSKE KRAJINE V Zgoniku res lepo uspel dvodnevni lovski praznik Aleksander Bucik o vlogi in dejavnosti slovenskih lovcev Dvodnevni lovski praznik, ki ga je konec tedna priredilo v Zgoniku društvo slovenskih lovcev iz Julijske krajine, je žel velik uspeh, ki je verjetno presegel pričakovanja organizatorjev. Posebno v nedeljo je po proslavi v Bazovici prava gneča ljudi natrpala prireditveni prostor, tako da je pričelo zmanjkovati hrane in vsi niso mogli pokušati lovskega golaža, ki je kot ena izmed specialitet šel zelo »dobro v promet*. Dejavnost slovenskih lovcev, ki so se organizirali v enotno društvo pred štirimi leti, je v nagovoru na zorno orisal član društvenega odbora Aleksander Bucik in naglasil, da so njihove korenine pognale že pred petdesetimi leti v Bazovici in na teh krvavih temelji'i so tudi sami gradili svobodo. Vloga lovcev se manifestira v treh različnih momentih: s političnega vidika branijo pravice in dajejo svoj aktiven doprinos z narodnostno zaščito, z ekonomskega vidika prispevajo k uveljavljanju v proizvodni trgovini. iHiMiiitmiiMiiitiiiHtriiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifMtmittiiiiiiiiimmiiMiiiMitiiiiiMiMiiimiiMiiiiiaafaiimiiMfiiii ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV Tudi danes celodnevna stavka na vlačilcih v Tržaškem zalivu Pomorščaki zahtevajo izplačilo predujma, ki so ga že priznali v drugih italijanskih lukah - Preusmeritev sovjetske potniške ladje? Tržaški vlačilci v nemirnih vodah. Pomorščaki, zaposleni na teh ladjah, bodo tudi danes stavkali ves dan. Včeraj dopoldne je bil namreč na skupščini pomorščakov sprejet sklep, da se stavka — ki bi se morala zaključiti sinoči opoldne — nadaljuje še za 24 ur, se pravi do polnoči danes. Svoje protestno gibanje so pomorščaki primorani zaostriti zaradi tega, ker organizaciji delodajalcev, »Confi-tarraa* in »Assorimorchiatori*, nočeta sprejeti njihovih zahtev po izplačilu predujma na račun poviškov, ki bodo priznani z obnovitvijo sedanje delovne pogodbe. Pogodba zapade 31. decembra letos, vendar so pomorščaki v Benetkah, Neaplju in v drugih italijanskih pristaniščih dosegli izplačilo take; ga predujma, in sičer v poprečni višini 200.000 lir. Pomorščaki, zaposleni na vlačilcih v Tržaškem zalivu, ki delujejo tudi -na območju Tržiča, so svoj i^as postavili zahtevo -~po izplačilu enkratne vsote 120.000 lir, delodajalci pa so dali protipredlog, po ka-I Čerem naj bi povišek znašal 60.000 lir za kapitane, 50.000 za oficirje, 40.000 za mornarje in 20.000 za pripravnike. Tega protipredloga sindikalni zastopniki pomorščakov niso mogli sprejeti in zato je bila 4. septembra ' proglašana prva 24-urna stavka osebja vlačilskega parka. Druga celodnevna stavka je bila včeraj, za naslednjih 24 ur že napovedane prekinitve dela pa do včerajšnjega sklica sindikalne skupščine pomorščakov ni bilo znano, kdaj se bodo vlačilci ponovno ustavili. Kakor rečeno, pa so prizadeti pomorščaki sklenili,-da t bojem nadaljujejo še danes ves dan. Včerajšnja stavka ni močno prizadela prometa v zalivu. Le ena ladja, ki je opravila predvidena popravila in preglede v Tržaškem arzenalu — Sv. Marku, ni mogla izpluti iz doka. Kako bo danes, je še odprto vprašanje. Znano je, da bi morala pripluti sovjetska ladja «Ivan Franko*, ki je na križarskem potovanju in ki bi morala izkrcati v Trstu 1100 italijanskih izletnikov. Zaradi stavke vlačilcev pa je možno, da bodo ladjo preusmerili drugam. Finančni stražniki priskočili na pomoč veslačem v težavah V soboto popoldne sta se v morju pred novim pristaniščem prevrnila regatna čolna vrste jole, na katerih je bilo pet starejših veslačev. in sicer Giacomo Sicchi, Mario Stock, Bruno Bianchi, Mario Mar-chini in Attilio Trevisin, Njihove klice na pomoč sta slišala finančna stražnika Gianella in Puhali, ki sta se nemudoma pognala v vodo in sta trem od njih pomagala na suho, medtem ko je motorni čoln finančne straže rešil še ostala dva brodolomca. Nesreča mladega mopedista Celih fri dni se bo moral zdraviti 17-letni Igor Gregori s Padrič, ki se je ponesrečil včeraj ob 0.05, ko se je s svojim motorjem rimati 50 zaletel v fiat 127, ki ga je upravljal Alfonso Buondestino. Gregorija so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnice. Pisma uredništvu Divja vožnja z avtobusom Spoštovamo uredništvo! Po veličastnem spominskem slavju, ki smo mu bili priča v nedeljo na bazoviški gmajni, ko smo prepolni občutkov počastili spomin naših štirih junakov, je povratek v mesto za nekatere izmed nas zagrenil neljub in nedopusten dogodek. Ob 19.15 smo stopili v prenatrpan avtobus št. 39 in tedaj se je za nas začela neverjetna mučna izkušnja. Šofer je pritisnil na plin in se kot obseden spustil v divjo vol-njo, kakršne verjetno nobeden od potnikov, ki so imeli to nesrečo, da so se peljali s tem avtobusom, ne pomni. Na ostrih ovinkih, kjer se začne pot spuščati navzdol proti mestu, so pnevmatike zaječale, da je šlo ljudem do mozga. Nastal je preplah. Nekateči so pritisnili na zvonec, da bi avtobus ustavili, drugi so vpili, naj zmanjša hitrost, a ni nič pomagalo, šofer je kar na prej pritiskal na plin in ni se ustavil niti pri vmesnih postajališčih. Ustavil se je šele pri univerzi. Dodati moramo, da je neko priletno žensko, ki boleha na srcu, obšla slgbost, o čemer so potniki obvestili šoferja, a tudi to ni veliko zn leglo. Ob vsem lem se sprašujemo, kaj je šoferja gnalo, da je na tako ne odgovoren način upravljal javno vozil o in spravil v veliko nevarnost toliko človeških življenj. Ga je nemara *zbodlo» dejstvo, da je vozil toliko udeležencev bazoviške spo-minsfce svečanosti? Kakorkoli že, takšno nedopustno zadržanje ne more ostati nerazčiščeno. V prvi vrsti je naloga prevoznega podjetja ACT, ki upravlja progo št. 39, da ukrepa. Takšne stvari se ne smejo do gajati. Ogorčeni potniki posebno pomemben pa je ekološki moment, saj so lovci edini iskreni prijatelji in zaščitniki narave. Nešteto organizacij pod krinko ekologije zasleduje povsem drugačne ci; lje, lovci pa so resnični varuhi, ki skrbijo, da se ne zruši ravnovesje v naravi. Mladina je pravilno razumela vlogo lovcev, katerih dejavnost ni trenutna moda, temveč se imajo za sestavni del narave. V kulturnem sporedu je lovski zbor Zlatorog iz Vipave pod vodstvom Franca Župančiča ubrano zapel venček priložnostnih pesmi, plesna zabava pa je potekala ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Do 20. t.m. vpis v tečaje «150 ur» Sindikat slovenske šole sporoča, da poteka še do 20, septembra na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini vpisovanje v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole. Tečaji so odprti vsem o-draslim od 16. leta dalje in trajajo eno šolsko leto, od oktobra do 31. maja. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje Šole. Vpisovanje poteka tudi na sedežu Sindikata slovenske šole,' Ul. F. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18, ure ter v Trža-1 ški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 21. Obrazci za vpis so na razpolagi) tudi v tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin -Nabrežina in Milje. Dovolj je izpolniti obrazec in priložiti rojstni list na prostem papirju. Osebe, ki niso še dopolnile 23. leta starosti, morajo predložiti tudi zadnje doseženo spričevalo oz. diplomo. Delegacija lovcev se je udeležila tudi proslave vT Bazovici in polo; žila venec. Venec so položili tudi pred spomenik padlim borcem iz zgoniške občine. Omenjti moramo tudi bogato razstavo z nagačeno divjačino, lovskimi trofpjami in slikami. ki je vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev. Dobro je uspel tudi srečelov Skupnosti Družina z Opčin, ki je srečnim dobitnikom navrgel kot nagrado raznovrstno divjačino in kar dva srnjaka. V športnem delu programa se j« Ina balinarskem turnirju pomerilo 2 četverk. Najuspešnejši so bili balinarji lovske družine iz Dekanov, ki so zbrali 39 točk, drugo mesto pa si delila društvo lovcev iz Doberdoba in Kraški dom z Repen-tabra. B. S. V NEDELJO ZJUTRAJ ELEKTRIČNI TOK UBIL USLUŽBENCA ACEGA V Uf. Pie ta je zamenjal pregorelo žarnico cestna razsvetljave ■ Kljub hitri pomoči je podlegel poškodbam V še ne popolnoma pojasnjenih okoliščinah je v nedeljo zjutraj, točneje nekaj minut po 11. uri, izgubil življenje 38 letni uslužbenec mestnega podjetja ACEGA Giorgio Boroje. ki je bil doma v Ul. Son-cini 36. Boroie se je z delovnim tovarišem Cesarom Zernsteinom odpravil v Ul. Pietš, kjer je bilo treba zamenjati pregorelo žarnico cestne razsvetljave, to pa prav pred vhodom oddelka za prvo pomoč glavne bolnice. Vsakodnevno opravilo za uslužbence podjetja. Boroje se je povzpel do svetilke po izolirani premični lestvi službenega vozila, bil je privezan z varnostnim pasom, na rokah pa je imel rokavice, medtem pa je Zirn-stein spremljal s tal delo. Vse je potekalo povsem normalno in žarnica je bila že zamenjana, ko je Boroje nenadoma zavpil. Tovariš je zaslutil nevarnost in se .je pognal do bližnje kabine, kjer je iz ključi! električni tok. Nato se je splezal po lestvi, da bi Boroju pomagal z nje. Nemudoma so prihiteli na kraj nezgode tudi bolničarji oddelka za prvo pomoč, ki so ponesrečenca prenesli v bolnico, toda niti hiter poseg niti ves trud niso zalegli, da bi mu ohranili življenje. Preiskava, ki je stekla takoj po tragičnem dogodku še ni končana. Domnevajo, da se je nesrečni de lavec dotaknil žice, skozi katero teče električni tok s komolcem ali kakim drugim delom roke. Vsekakor pa se postavlja vprašanje, ali bi ne bilo, kljub vsem ostalim varnostnim ukrepom, vendar potrebno izključiti tok, ne pa precenjevati varnosti, ki jo nudijo izolirana lestev in rokavice. mi 111 n— Namesto venca k spomeniku padlim bazoviškim junakom daruj« ZSŠDI 40.000 lir odboru za proslavljanje bazoviških žrtev. * Namesto cvetja na grob Stojana Caharije darujeta Cvetko in Zorai (Križ) 4.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Hadrijanovega očeta Stojana daruje družina Klanjšček 15.000 lir za SPD Igo Gruden in 15.000 lir za dekliški pevski zbor Devin. Namesto cvetja na grob Rada Komarja daruje družina Mauri (Boršt 149) 5.000 lir za PD Slovenec. V spomin na Rada Komarja darujeta Sonja in Marjan Kosmač 5.000 lir za PD Slovenec. V spomin na pok. Draga Pahorja daruje Ciril Jekič 50,000 lir z* spomenik bazoviškim junakom. Odbor ŠD Polet izreka svojem« predsedniku Robiju Hrovatinu iskreno sožalje ob nenadomestljivi !»■ gubi none. Preminila je naša draga ROZINA MILKOVIČ vd. MILKOVIČ Pogreb pokojnice bo jutri, 10. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v gropajsko cerkev. Žaloetno vest sporočajo sin Andrej, hčeri Marija In Milka, vnuki In sestra ter drugo sorodstvo Trst, Gropada, Postojna, 9. septembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) NA POBUDO MLADINSKIH ORGANIZACIJ USPELA KRESOVANJA PO VSEJ PRIMORSKI V soboto zvečer so mladi po vsej Primorski, tostran in onstran meje, na predvečer spominske svečanosti ob 50-letnici ustrelitve bazoviških junakov, priredili verigo kresov, ki se je vila od Tolminskega do Jadranskega morja. Točno ob 21. uri zvečer so namreč zagoreli kresovi v Benečiji, v Tolminskem kotlu, na Goriškem, in novogoriškem območju, Tržaškem Sežanskem in v obalnih občinah. Na vsem področju je gorelo preko šestdeset,, kresov, kar pomeni, da so se mladi v velikem številu odzvali Pozivu prižiganja kresov ob tem zgodovinskem dogodku, ki je globoko zakoreninjen v primorskih srcih. Poleg tega naj omenimo, da so se v marsikaterih vaseh mladi v velikem številu tudi zbrali okrog ognja, ter s partizansko in narodno Pesmijo ter s plesom kola priredili prave «slovesnosti» kar daje splošni pobudi še pomembnejši pečat. Nadvse pozitivno torej izpeljana akcija zamejske mladine in osnovnih organizacij obmejnih občinskih konferenc ZSMS, čeprav je bila pobuda dana s precejšnjo zamudo. ■MliittiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiimiiliiliiiiiHtiHiiimiimiiii« f Čestitke Danes praznuje svoj 11. rojstni dan PAVEL KRALJ. Iskreno mu čestitajo starši, vsi sorodniki in mala Federika. Danes praznuje svoj 85. rojstni dan MATIJA KRIŽMANCIČ (Žepe-ne) iz Bazovice. Vse najboljše mu iz srca želijo Guštin in Gizela (Gombačevi) ter Lilijana in Mirjam z družinama. Ob rojstvu prvorojenke NASTJE čestitata Eriki in Bogdanu družini Stubelj in Budin. Milka, Sergij in Katja česti tajo Eriki in Bogdanu ob rojstvu hčerke NASTJE Eriki in Bogdanu se je rodila brhka hčerka NASTJA >Jfn t ■ Obilo sreče in zdravja ji želijo Bruna, Gigi in Igor Enotna akcija torej vse primorske mladine je uspela, v prihodnje pa bi jo bilo vredno še ponoviti. Naj še omenimo, da poleg večjih, organiziranih kresov s strani mladih, so v marsikaterih krajih mnogi organizirali ob tej priložnosti tudi lastne, takozvane «osebne». Podrobnejših podatkov o teh kresovih, ki so goreli vzporedno z o-stalimi na žalost nimamo. Šolske vesti Kino Ariston 21.30 »Elvis il re del rock». K. Russell, S. Winters. Nazionale 15.30 »Dracula ti risuc-chio». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. soia Glasbene matice trsi ouvt-šča svoje, gojence, da bo ponovno vpisovanje za šolsko leto 1980/81. Datum vpisa v podružnicah: Podružnica Prosek Kontovel -vpisovanje danes, 9. t.m., ob 17.30 v Kulturne n domu. Podružnica Boljuncc ■ vpisovanje v petek, 12 t.m., od 17. do 19. ure. Istočasno obvešča, da bodo izpiti iz teorije-solfeggia v sredo, 17. t.m. dopoldne na šoli Podružnica Opčine - vpisovanje v sredo, 10. t.m. ob 17. uri v Prosvetnem domu. Podružnica Skedenj - vpisovanje v ponedeljek, 15. t.m. ob 17. uri v Ukmarjevem domu. Osnovna šola Bazoviški junaki In srednja šola F. Erjavec obveščata dijake in starše, da se šolsko leto prične v četrtek, 18. t.m. Šolska ma ša za učence obeh šol bo istega dne v rojanski cerkvi ob 10. uri. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo, po maši pa bodo i.a šolah dobili vsa po trebna navodila. Osnovna šola Oton Župančič - Sv. Ivan: šolska maša bo 18. t.m ob 9. uri. Zbirališče v šoli ob 8.30. Osnovna šola F. Milčinski - Ka-tinara: šolska maša bo 18. t.m. ob 9. uri . Osnovna šola - Barkovlje: šolska maša bo 18. t.m. ob 11.30. Zbirališče v šoli ob 11. uri. Eden Danes zaprto Ritz Danes zaprto Excelsior 17.00 «La ripetente fa 1’occhietto al preside*. Barvni film. Grattacielo 16.30 «11 campo di ci-polle*. Barvni film za vsakogar. Fcnice 17.00 «Saturn 3». K. Douglas. Barvni film. , Mignon 16 30—22.00 «11 prigioniero di Zenda*. Filodrammatico 15.30—22,00 »Justine e Julie»: le goditrici». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Agente 007, Missio-ne Goldfinger*. Aurora 17.15 «A qualcuno piace caldo*. T. Curtis in M. Monroe, Cristallo 17.00 «Tutto quello che a-vreste voluto sapere sul sesso, ma non avete mai osato chiede-re». W. Allen. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 »Police da scasso*. Peter Falk. Barvni film. Capitol 16.00 -21.30 «Apocalyps now». M. Brando, Barvm film. Razna obvestila Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se je pričel vpisni rok za tečaje ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje od 10.30 do 12. ure in od 17.30 do 19. ure na sedežu združenja v Ul. Torrebianca 13, l. nadstropje. Vabilo partizanskim mornarjem mmm SPDT prireja v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Verzegnis (1915 m) v Karnijske alpe. Izlet je primeren za vse, vpisovanje na ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/11. Združenje Union priredi dva enodnevna izleta, in sicer 14. septem bra v Bohinj, ob priliki Kravjega bala in 21. septembra v Baško na otok Krk. Nadaljuje se še vpisovanje za Be ograd. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, telefon 64 459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v četrtek, 18. sep tembra, enodne Vhdi ? tri etm f Žalec v Savinjski, dolini,, kjer bo.-srečanje s tamkajšnjimi.-Mpoiiojertci in v Ve-‘lenjt?. Vpisovanje rv četrtek, 11., in v petek, 12. septembra, od 10. do 12. tire v Ul. Cicerone 8. Vabimo partizanske .nornarje, da se udeleže osrednje proslave Dneva vojne mornarice, pomorstV* in rečnega ladjarstva jutri, 10. septembra 1980, v Portorožu. Zbrali se bomo ob 9.30 pred spomenikom padlim partizanskim mornarjem 1941 1945 v Portorožu, od koder bomo r.dšl. na obisk ladij JVM, ki bodo za to priložnost za-sidrme na slovenskem morju. Popoldne ob 16. uri pa se bomo udele žili slovesreg dela osrednje proslave. Prav tako valimo partizanske mornarje, da se udeleže odkritja spominske plošče >' Loparju pri Ko pru (t.j. v kraju, kjer je bil ustanovljen mornariški odred Koper), ki bo v sobot«. 13. septembra 1980, ob 16. uri Odbor partizanskih mornarjev - Piran SPD TABOR OPČINE Pod pokroviteljstvom ZSKD VEČER KATALONSKIH PESMI Nastopa pevski zbor ARS NOVA iz Martorella (Katalonija) danes, 9. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Včeraj - danes Danes, TOREK, 9. septembra PETER Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.28 — Dolžina dneva 12.52 — Luna vzide ob 6.22 in zatone ob 19.44 Jutri, SREDA, 10. septembra NIKITA 'reme včeraj: najvišja temperatu-a 24,3 stopinje, najnižja 18,9, ob 8. uri 23 stopinj, zračni tlak 1017,5 nb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-dstotna, nebo jasno, morje mirno, emperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roberto Budicin, lisa Colavito, Anna D’Angieri, A->n Billa, Manuel Smilovich, An rea Righini, Attilio Polo, Stefano ascon, Christian Kranjec. UMRLI SO: 65-letni Stanislao urlan, 60 letni Stojan Zaccaria, 89-!tha Stania Zammarchi vd. Semoli, 1 letna Mafalda Rocco por. Piso-*. 82-letni Vittorio Gerini, 85-letni lorgio Donadel, 75-letna Rina Ser-9 por. Cigolini, 86-letna Maria iursi vd. Alessio, 63 letni Umber-> Toscano, 77-letna Maria Crisman or. Zacchigna, 80-letna Teresa Bo- se vd. Ruzzier, 83-letni Italo Zam-mattio, 73-letni Giorgio Ravalico, 65-letni Andrea Salvemini, 74 letni Giuseppe Drioli, 87-letni Umberto Muran, 78-letni Tullio Vinattieri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 6, Lonjerska cesta 172. ( od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 dn 8 ure tel 732K27; predpraznična od M do 21. ure in praznična id , de 10. ire el 68441 I.KKARNF V OKOLIC) Bol junec: te! 228 1 24, Bazovica tel 226 165; Opčine: tol 211 IHII. Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel 225 596, Nabrežina: tel 21X1121, Sesljan; tol ‘»09 197. Zavije: tol 213 137; Milic: tol 271 124 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE razpisuje za šolsko leto 1980/81 vpis na naslednje tečaje: — tečaj za kvalifikacijo v kamnoseštvu, ki se bo odvijal v Nabrežini; — tečaj za monterje elektronskih aparatov; — tečaj za kvalifikacijo v vodenju uradniških poslov; Navedeni tečaji so odprti vsem, ki so dopolnili 14. starosti. leto — večerni tečaj za specializacijo V bančni tehniki; — večerni tečaj za specializacijo v mednarodni trgovini; — večerni tečaj za programerje elektronskih centrov. Pogoj za vpis na navedene tri tečaje .je vsaj opravljeni tretji letnik višje srednje šole trgovske smeri. — tečaj za prevajalce slovenskega jezika; — tečaj za prevajalce srbohrvaškega jezika; — večerni tečaj za animatorje mladinskih dejavnosti; — tečaj za cvetličarje (vpišejo se lahko le neposredni kmetovalci). Informacije in vpisovanje: Slovensko deželno gospodarske združenje, Ul. Cicerone 8, tel. 62953, vsak dan razen sobote, od 8. do 12. ure, do vključno 15.9.1980. ff. PREŠEREN» VI. »1 Iz Boljunca obvešča vse pevce in tamburaše, da bo danes, 9. septem bra 1980 ob 20.30 pevska vaja v društvenih prostorih. Priporočamo, da se vaje u-deležijo vsi, ker se moramo domeniti o izletu. Mali oglasi telefon (040) 794672 PRODAM mlekarno - kavarno- v predmestju Trsta. Ponudbe na tel. št. 62953 od 8.30 do 12.30. OSM1CO je odprl Josip Gruden — Samatorca 6/a. Toči črno in be lo vino. OSMICO je odprl Dušan Milič v Zagradcu. Toči belo in črno vino. ZEMLJIŠČE za obdelavo na področju Sv. Ivana ščemo. Telefonirati v dopoldanskih urah na tel. št. 573-461. PRODAM motor benelli 125. Tele fon 910 148. OSMICO je odprl Robert Pipan — Mavhinje 22 D. Toči pristno belo in črno domačo kapljico. OSMICO je odprla Angela Colja — Samatorca 20. Toči belo in črno vino. DELO išče 56-letni delavce za lažja dela. Ima vozniško dovoljenje D in E kategorije Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montec-chi 6, pod Jfro «Lažje delo*. Televizijski studio za produkcijo propagandnih filmov išče osebe 'moške in ženske), starost 20 - 40 let, tudi brez specifičnih izkušenj. Telefonirati od 9. do 12. ure na št. 76 43 10, int. 19. PETI PARTIZANSKI MITING V SELCAH PRI RONKAH Mlade generacije morajo poznati ceno svobode in demokracije Terorizem se je začel takrat,' ko je povojni vodilni razred začel obsojati partizane ter koketirati z ostanki fašističnega režima Peti partizanski miting, ki ga je v Selcah priredil pokrajinski odbor VZPLANPI, je izzvenel kot izpoved zvestobi idejam protifašističnega osvobodilnega boja, gibalu napredka in miroljubnega sožitja, dveh neločljivih pogojev za današnji in jutrišnji lepši in boljši dan. Na prireditvenem prostoru se je zbrala lepa množica nekdanjih borcev, še zlasti pripadnikov partizanskih brigad bratov Fontanot in Tržaške brigade. Prišli so nadalje nekdanji slovenski partizani iz zamejstva ter številna skupina Zveze borcev iz Nove Gorice, ki so si kasneje ogledali Rižarno v Trstu ter se udeležile proslave bazoviških žrtev, prišli so številni občani okoliških občin. Najprej je spregovoril ronski župan Gianmassimo De Pace, ki je večji del svojega govora posvetil vzrokom in ciljem terorizma. Dejal je, da bo prišlo do razkola med ljudskimi množicami in vodstvom države, če se sedanjemu kaosu hitro ne napravi konca. Zahteval je politiko reform, zlasti na področju stanovanjske izgradnje ter zdravja, se pravi takšno politiko, ki jo italijanske množice predlagajo že dolga leta. Nato sta pozdravila shod pred stavnika obeh brigad. Giacuzzo Ric-cardo in Mario Abram. Giacuzzo od Tržaške brigade je dejal, da so bili kraji, kjer se vrši zborovanje, pred 37 leti prizorišče spopadov la-djedelniških delavcev z nacističnimi okupatorji. V tej epopeji in v kasnejših bojih smo vzpostavili prijateljske odnose s tisto Jugoslavijo, ki je danes steber miru v tem delu sveta; je rekel nekdanji garibal-dinec. Komisar brigade Fontanot Mario Abram je dejal, da se je po okrepitvi s partizani iz ostalih delov Italije, s Sardinije, iz Veneta itd. brigada preselila v zaledje, kjer je na osnovi sporazuma med italijanskim in jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem avtonomno delovala. Abram je nato omenil junaško pot brigade Fontanot po Dolenjski in Beli krajini, kjer je izpisala najsvetlejše strani bojev italijanskega odporniškega gibanja ter bi bilo zelo prav, če bi se o njih učili tudi v šolah. Toda ni šlo samp za boje, je ob koncu dejal Mario Abram, šlo je tudi za visoko šolo kulture in prijateljstva med Italijani in Jugoslovani, tistega prijateljstva, ki e ne bo nikoli porušilo. Ptedstavnik Zveze borcev Nove Gorice Zdravko Bašin je poudaril spontan in enkraten nastanek Goriške fronte. Ta fronta je nastala v krajih, kjer je fašizem zatiral Slovence in italijansko delovno ljudstvo. Bašin je poudaril izredno velik krvni prispevek italijanskih par- SKLENJENO TEKMOVANJE SEGHIZZI Največ prvih mest jugoslovanskim zborom Tudi v folklorni skupini prvo mesto Collegiutnu mu si. cumii iz Beograda in Tonetu Tomšiču iz Ljubljane Z nedeljskim sklepnim koncertom v veliki dvorani UGG se je spustil zastor nad morda najuspešnejšim pevskim tekmovanjem Seghizzi, ki je letos doseglo že 19 izvedbo. Najuspešnejšim zato, ker po ocenah strokovnjakov s tega področja v Gorici niso še slišali tako ubranega petja, kot so ga slišali letos in ker celokupna raven zborovskega ^,RLbiA?.7še tako visokf' kot Je bila letos. Nas. ob vsem t< 8, ob vsem tem rp^-vejieUuje, 4e, dejstvo, da jugoslovan skj.„zjborL, *iis«, nikoli odnesli toliko lovorik kot letos. Ne le v polilo- 'rt ANG A. -O I" Cg E DIT O Pl TRIeSTE 1 ržaSKa kreditna BANKA. • VgUtiloAff. filž' ip..- 1 m 8. 9. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank' Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola Holandski Lorin* Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 844 — 2030,— 1730.— 516.— 202,- 28,-473.— 66.50 725,-433.-151.— 200.— 172.— 17.— 27.50 27.50 MENJALNICA vseh tujih valut Di petju so v zelo hudi konkurenci prejeli največ prvih mest. Med vsemi je dobesedno. blestel ženski pevski zbor «Collegium musieum* iz Beograda, ki ga vodi Darinka Matič -Marovič. Organizatorji tekmovanja, ki imajo za seboj dolgoletne izkušnje, zatrjujejo, da v vseh 19 letih v Gorici nismo slišali tako popolnega ženskega zbora. In vendar smo jih imeli priložnost slišati blizu sto iz najrazličnejših evropskih držav, tudi iz srednje- in vzhodnoevropskih držav, kjer posvečajo zborovskemu petju veliko skrb. Zelo visoko uvrstitev je dosegel tudi mešani pevski zbor «Tone Tomšič* iz Ljubljane. Ne samo to, da je dosegel prvo mesto v folklorni skupini; prejel je tudi najvišje število točk oddanih zborom na letošnjem tekmovanju, kar 96,33 točke, Dvema prvima uvrščenima v kategoriji ženskih in mešanih zborov v folklorni vokalni glasbi pa moramo dodati še tretji uspeh, in sicer drugo mesto moškega pevskega zbo ra »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine ki je pomembno mesto, ker prvega niso prisodili. V skupnem izkupičku so jugoslovanski zbori letos zasedli štiri prva mesta, eno drugo in eno tretje. Tolikšnega uspeha na goriškem tekmovanju doslej ni dosegla še nobena država. Ob tem zadovoljstvu še grenka ugotovitev. Skoraj vsa prejšnja le ta je slovenska narodnostno skup nost nastopila s kakšnim svoiim zborom. To je bilo za nas pomemb no. Povedali smo, da smo tukaj. Manj pomembna, vsaj s širšega gledišča, je bila naša uvrstitev. Letos nas ni bilo. In to ni dobro. Pri tako razviti pevski kulturi, odkar prirejamo Primorska poje morda najbolj uspešnem razdobju vokalne glasbe, bi morali usmeriti vse na pore v to. da bi se predstavil tudi kakšen naš zbor. Morda nam to uspe prihodnje leto. Skupščina delavcev in uradnikov v Intecu V tovarni Inteco v Sovodnjah je bila včeraj dopoldne skupščina, na kateri so delavce in uradnike seznanili z vsebino petkovega sestan ka na sedežu združenja industrij-cev. Govorila sta predstavnika sindikata kovinarjev Valletta in Ma-nia. Valletta je dejal, da na sestanku predstavniki lastnikov niso v bistvu povedali ničesar novega, ampak so potrdili le vesti, ki so krožile v podjetju že od začetka junija. Na področju kontejnerjev se javlja huda kriza, tako zaradi Doiitič-nih zapletov, še bolj pa najbrž zaradi preostre japonske konkurence. Samo v sovodenjski tovarni se je nabralo nad 100 kontejnerjev, ki čakajo na prevzem. Tega dejstva ni mogoče zanikati. Kriza naj & M postopoma umi- rila. Vsaj tako menijo lastniki, v tem času pa naj b: delavci »počakali* v posebni dopolnilni blagajni, ki je v celoti v breme države in delavci praktično ne izgubijo ničesar. Taka začasna rešitev lahko traja 24 mesecev. Menda je podjetje pripravljeno izvesti tudi določene spremembe in posodobitve v obratu, kar naj bi pripomoglo k večji konkurenčnosti Kolikšen bo obseg teh ciel se še ne ve, vsekakor pa b<#jp ^jntjj^i vsak mesec sproti preverjali dejanski položaj. Okvirno naj bi do|X)lnilna blagajna veljala do juni.ia prihod njega leta za vse delavce in urad nike. Uradnike bodo vpisali v blagajno od 15. septembra, za delavce pa bodo ukrep začeli izvajati postopoma. Kako bo potem, je težko napovedati. Sindikati so sicer napovedali, da se bodo redno vsak mesec se- sta ajali z vodstvom podjetja, vsak mesec pa bo, in to na plačilni dan. tudi skupščina delavcev. Kakor smo izvedeli, bo septembrsko plačo anticipiralo podjetje v višini 90 odstotkov, razliko bodo izplačali naslednji mesec. tizanov v jugoslovanski osvobodilni vojski (20 tisoč mrtvih na 40 tisoč udeležencev). To seme enotnosti in bratstva je potrebno sejati zlasti med mladino, da bo spoznala, kako ljudje lahko sodelujejo med seboj ne glede na razlike v jeziku in v barVi kože. Zborovanje je sklenil član vsedržavnega vodstva VZPI-ANPI Fede-rico Vincenti. Najprej je posredoval pozdrav predsednika Boldrinija, potem pa je dejal, da je terorizem v Italiji nastal takrat, ko so začeli obsojati partizane in jih siliti v e-migracijo. Demokratični ustroj Italije bi bil bolj napreden, če povojni oblastniki ne bi koketirali z ostanki fašističnega režima. Danes je potrebno zbrati veliko moči, da se u-dari po tistih, ki strežejo po življenju demokratični republiki. Pri tem ne smemo pozabiti na mladino, ki ima pravico in dolžnost izvedeti v šoli za zgodovino odnorniškega gibanja. Samo če bo mladina poznala ceno svobode, bo znala to republiko ljubiti in se zanjo boriti. Nedeljske manifestacije so se u-deležili predstavniki občinskih u-prav s Tržaškega, Goriškega in Videmskega. izvoljeni predstavniki v rarlamentu in krajevnih ustanovah, predstavniki vo’aških oblasti, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, in drugi. Prireditveni prostor so krasile bojne zastave partizanskih enot ter zastave zavezniških držav v protifašistični in protinaci-stični koaliciji. Ob partizanskem mitingu je izšla prva številka Notiziaria — Vestnika, glasila VZPI-ANPI za Goriško. V njej so opisani razlogi za objavo tega glasila ter nekaj člankov o Goriški fronti ter bolonjskem atentatu. Avgusta rekord prometa v tržiški luki Meseca avgusta, ko proizvodna dejavnost v vseh večjih industrijskih kompleksi« zamre zaradi dopustov, so v tržiškem pristanišču Por-torosega zabeležili rekorden blagovni promet. V tem mesecu so namreč pretovorili skoraj 190 tisoč ton raznovrstnega blaga, kar predstavlja rekord v letošnjem letu. V primerjavi z MvOT.ff) ie a 50 tisoč ton, promet povečal za 50 tisoč ton, v primerjavi z avgustom lani pa za 45 tisoč. Kot običajno prevladuje raztovorjeno blago s 183.903 tonami. Na prvem mestu je premog (68.500 ton), sledijo pa kurilno olje (57.300), les (28.700), kaolin, žitarice. celuloza in druge surovine. Natovorili so 5.400 ton cementa in 77 ton likerjev. V mesecu avgustu je v tržiško luko priplulo 33 ladij, odplulo pa jih je 32. Z rekordnim avgustom se je količina pretovorjenega blaga v prvih 8 mesecih letošnjega leta dvignila na 977 tisoč ton, kar pomeni približno 122 tisoč ton na mesec. Ta številka je precej podobna srednji količini mesečno pretovorjenega blaga v lanskem letu, ko so v 12 mesecih pretovorili približno poldrugi milijon ton blaga. PREDSEDNIKI SO SE SESTALI KOORDINIRANO DELO RAJONSKIH SVETOV Predsedniki so podprli zahtevo slovenskih predstavnikov o uporabi slovenskega jezika-Ta teden s« je raznih svelov Na občini ni še novega odbora, predsednika rajonskih svetov pa so člani teh izvolili že pred mesecem in pol. V nekaterih svetih so že i-meli seje, na katerih so si pripravili načrt za delo v bližnji bodočnosti, drugod bodo imeli seje, kot poročamo prav v tem članku, v tem tednu. Zanimivo pa je to, da so se predsedniki rajonskih svetov v petek sestali na lastno pobudo, da bi se pogovorili o skupni problematiki. U-gotovili so, da imajo skupnih vprašanj, ki jih je treba rešiti. Zaradi tega bodo tudi skupno nastopili na županstvu, da se bodo ta vprašanja rešila skladno z zahtevami in dejanskimi potrebami. Govorili so npr. o prevozu otrok v šolo. Stvar bolj ali manj zanima vse. Govorili so tudi o čiščenju gredic in ulic. Ugotovili so, da ima občina premalo na razpolago. Vendar pa so dali koristno pobudo, da bi koordinirali delo občinskih uslužbencev, tako da bi teden za tednom osredotočili akcijo čiščenja enkrat v enem, drugič v drugem kraju. Predsedniki, ki pripadajo najrazličnejšim strankam, so se tudi soočili z vprašanjem uporabe slovenščine v rajonskih svetih. Dali so podporo predstavnikom slovenske narodnosti in izrazili mnenje, da bi bilo prav, da bi lahko vsakdo svobodno uporabljal svoj jezik, naj bo to italijanščina, slovenščina ali fur-lanščina, ne da bi mu to kdo prepovedoval. Kot smo že omenili, bodo v tem tednu seje rajonskih svetov. Jutri, 8. t.m. ob 20.30 se bo v prostorih društva Naš prapor sestal rajonski svet za Oslavje, Pevmo in štmaver. Na seji se bodo pomenili o številnih vprašanjih, ki zadevajo komunalne, storitve v teh treh krajih. V torek bo ob 20.30 v prostorih knjižnice v Ul. Brigata Pavia 138 seja rajonskega sveta za Stražice. Na dnevnem redu je odobritev notranjega pravilnika rajonskega sveta in razna vprašanja, ki zadevajo to mestno četrt. V sredo se bo sestal rajonski svet za svetogorsko četrt in Placuto. Seja bo ob 20.30 v prostorih socialnega centra v Ul. Carducci 34. Razpravljali bodo med drugim o nujnih popravilih Ulic Brolo in Čampi. Tudi na Goriškem so goreli kresovi Na predvečer spominske svečanosti v Bazovici ob 50-letnici ustrelitve bazoviških junakov, so v soboto zvečer tudi goriški mladinci in mladinke prižgali kresove po vseh slovenskih vaseh od briških gričev do kraških planot. Kresovi so goreli v Števerjanu, na Oslavju, v Štmavru, Pevmi, štandrežu. Sovodnjah. na Peči, na Vrhu, v Doberdobu, Dolu ter drugih krajih. Ponekod so prižgali tudi po več kresov, saj so se akciji prižiganja kresov poleg mladih odzvali tudi drugi vaščani. MtllMIttltltimiMIIIIIIIIIIIIIHIimtlillliHiiiliiutftMflMNItllllllMIHItlllllMIIIIHIIIIimilllimilllimfMtMIIHlMi V NCDCLJO OVC HUDI PROMtTNI NCSRCČI Tragičen konec tedna na goričkih cestah Umrl potnik avta, ki je zavozil s teste pri Mošu - Mopeda trčila pri Peti: mladenič v življeniski nevarnosti Goriške ceste so v nedeljo zvečer terjale težak krvni davek. Obračun dveh hudih prometnih nesreč je en mrtev, en mladenič leži v smrtni nevarnosti, dva pa sta bila lažje ranjena. Prva nesreča se je pripetila okoli 18. ure na občinski cesti med Pečjo ,in Gorico., Na križišču z neko stranski potjo, ki pelje med njive, sta trčila dva mlada motorista. 16-letni Claudfo Blasig"te" Gorice, Borgo Ca-šfčllb 30, jt pri padcu silovito udaril ob cestni tlak. V goriški bolnišnici so spričo njegovega težkega stanja odredili premestitev na oddelek za oživljanje v tržaški bolnišnici, kjer so ga zdravniki sprejeli s pridržano prognozo. Ugotovili so mu namreč pretres možganov in hudo rano na čelu, udarec v prsni koš in levo ramo ter razne poškodbe po vsem telesu. Več sreče je imel drugi mladenič, prav tako 16 let stari Samuel Cotič iz Sovodenj, UL ex-Impero 2. Zlomil si je desni mezinec in dobil še druge lažje poškodbe, zaradi katerih se bo zdravil 20 dni. Druga, hujša prometna nesreča se Katalonski pevci v Števerjanu je pripetila ob 22.30 pri Mošu. Trije prijatelji so se z avtomobilom vračali s tamkajšnjega vaškega praznika, ko je avto iz še ne povsem razjasnjenih razlogov zavozil s ceste na desni strani in obtičal sredi polja. Eden od mladeničev, 26-letni Giuseppe Komel iz Gorice. Ul. Michelstaedter 7, je bil pri priči mrtev. Pri nesreči je dobil dva izredno močna udarca v glavo in v prsni koš, ki sta povzročila prelom lobanje in hude poškodbe v notranjih organih. Več sreče sta imela ostala dva potnika: 23-letni Silvan Roldo z Oslavja bo zaradi lažjih poškodb okreval v nekaj dneh, tretji potnik pa je prišel iz razbitin avtomobila samo z nekaj praskami. • Jutri, 10. septembra, bo na sedežu delavske zbornice CGIL v Gorici razprava na temo: Izkušnje in predlogi glede didaktičnega načrtovanja v obvezni srednji šoli. Uvodno poročilo bosta podala Fabio Sesti in Daniela Duca. Razprava se bo pričela ob 16.30. Danes svečanost pred ladjedelnico Pri spomeniku pred tržiško ladjedelnico bo danes ob 12.30 spominska svečanost, ki jo prirejata tovarniški svet ladjedelnice ter antifašistični odbor. Kino »Super Ob priliki njihovega nekajdnevnega obiska v naši deželi so bili pevci enega izmed toliko zborov ka- talonske manjšine v Španiji gostje najprej zbora »Seghizzi*. saj so sodelovali na mednarodnem tekmova- SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE razpisuje za šolsko leto 1980/81 vpis v naslednja tečaja: — večerni tečaj za specializacijo v knjigovodstvu, namenjen vsem, ki so končali -išjo srednjo šolo trgovske smeri in tistim ki so zaposleni v knjigovodstvu; — večerni tečaj za vzgojo prizadetih otrok. Informacije in vpisovanje: SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 2496, vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, do vključno 15.9. nju, zatem pa Zveze slovenskih prosvetnih društev in so sinoči imeli koncert v Štandrežu, danes zvečer pa bo podobni koncert na Opčinah. Včeraj zjutraj so šli katalonski gostje na obisk v naša Brda. kjer so se seznanili z našo dobro briško kapljico in so bili seveda nad njo zelo navdušeni, saj je precej različna od vin, ki jih pridelujejo v njih deželi. Seznanili so se tudi z našo manjšinsko problematiko in z vprašanji, ki zanimajo prebivalstvo ob jugoslovansko - italijanski meji. Ustavili so se tudi pred spomenikom padlim partizanom v števerjanu. kot kaže naša slika. Popoldne pa so katalonske goste sprejeli na županstvu v Sovodnjah. Razna obvestila GLASBENA MATICA - Gorica Podružnica Sovodnje obvešča, da bo vpisovanje v so-vodenjsko podružnico v Kulturnem domu v Sovodnjah danes, 9. septembra, od 17. ure dalje. Gorica VERDI 17.00~22.00 »Buio Omega*. C. Monreale in S. Modesto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Rust never sleeps*. Neil Young. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCKLSIOR 18.00-22.00 Bunny in orbita*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Erotic sez orgasm*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Fantje iz Brazilije*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Jesen bre« carja*. Japonski film. DESKLE 19.30 »Neustrašni*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57. tel. 84-897. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497. Prosvetno društvo Sovodnje obvešča izletnike v Beograd, naj se zberejo v četrtek, 11. t.m., na jugoslovanski strani mejnega prehoda pri Rdeči hiši, ob 16.15 po italijanskem času. NOVA GORICA SLAVI SVOJ OBČINSKI PRAZNIK V SPOMIN NA 9. SEPTEMBER 1943 r-gjp PRIMORSKA SE JE ODELA V SLOVENSKE ZASTAVE IS^fli Primorsko ljudstvo je tedaj dokazalo, da pozna pot in da ve za svoj cilj Na dan 8. septembra 1943 je I-talija objavila kapitulacijo vseh svojih oboroženih sil. Po več kot dveletni trdi in neizprosni osvobodilni vojni je bila kapitulacija I-talije za našo NOB trenutek velike zmage. Prvi od treh tujih za-sužnjevalcev, ki so si aprila 1941 razkosali slovensko ozemlje, kar ga je bilo v okviru kraljevine Jugoslavije, je kapituliral, os Rim -Berlin pa je razpadla. To je bil uspeh strateškega pomena, ki ga je dosegla protifašistična koalicija, toda v nemajhni meri je bil to tudi posledica vstaje jugoslovanskih narodov in njihovega osvobodilnega boja, zlasti v pokrajinah, ki jih je zasedla italijanska vojska, ter v Slovenskem primorju in Istri. Bil je to čas «prve svobode* kot le danes pravijo na Primorskem. Osvobojeno je bilo vse Slovensko primorje razen Gorice, Trsta in Bovca ter železniških prog Ljubljana - Postojna - Trst, Podbrdo -Gorica - Trst, Gorica - Videm in Videm - Humin - Trbiž, ki jih je že pred italijansko kapitulacijo zasedla nemška vojska. Izredna enotnost primorskega ljudstva in njegova privrženost O; gvobodilnim ciljem sta imela svoj odraz v vseljudski vstaji, ki je zajela in razgibala vse Slovensko primorje in Istro. Na tako široki politični podlagi pa je vodstvo o-svobodilnega gibanja, da bi poudarijo tudi mednarodni pomen vstaje kot borbenega plebiscita prebivalstva za priključitev k novi Jugoslaviji in hkrati zagotovilo o-gnove za ohranitev doseženih pridobitev narodnoosvobodilnega boja v primeru hitrega zloma nemškega okupatorja v Italiji, oporna izkrcanja zavezniških sil v Istri, ustanovilo Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo. Ta organ vseljudske vstaje so ustanovili 11. septembra 1943 v šoli na Vogrskem, «da bi pod vodstvom izvršnega odbora Osvobodilne fronte prevzel odgovornost za urejeva-hle vseh vprašanj narodnoosvobodilnega boja primorskega ljudstva in za utrjevanje njegove narodne oblasti.* Mobilizacija Narodnoosvobodilni svet je ob svoji ustanovitvi imel 21 članov, čez deset dni pa se je po navodilu izvršnega odbora OF razširil še s sedmimi člani. Njegov predsednik je postal dr. Joža Vilfan, ki ga je kasneje zamenjal pisatelj France Bevk, star borec za pravice primorskega ljudstva, ki se je pravkar vinil iz italijanskih zaporov, tajnik pa je bil dr. Aleš Bebler - Primož. Med člani sveta je bil tudi pi-edstavnik italijanske manjšine. Med najpomembnejšimi odloki, ki j.h je izdal Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo, je vsekakor «odlok o mobilizaciji* od 11. septembra 1943, s katerim je — podobno kot izvršni odbor OF za vso Slovenijo — odredil obvezno mobilizacijo v narodnoosvobodilno vojsko vseh za orožje sposobnih moških od 18. do 45. leta starosti. Določil je, da lahko žene in dekleta prostovoljno vstopajo v NOV. Spričo splošne pripravljenosti primorskega ljudstva, da sodeluje v oboroženem boju za o-svoboditev domovine, je na podlagi tega odloka v nekaj dneh naspalo po vsej Primorski več kot 30 novih pratizanskih bataljonov. Osvobojeno ozemlje v Slovenskem primorju in slovenski Istri je takoj po kapitulaciji Italije obsegalo osem okrožij: Tolmin, Idrija, Brda, Gorica, Kras, Brkini - slovenska Istra, Pivka in Trst, ki so imeli 47 rajonov. Razen teh je bilo nekaj sto terenskih odborov OF. Po določilih »odloka o volitvah občinskih narodnoosvbodiolnih odborov* so jeseni 1943 izvolili več kot 70 občinskih narodnoosvobodilnih odborov, ki so se teritorialno ujemali z občinami pred italijansko okupacijo leta 1918. Do začetka sovražnikove ofenzive so uspeli izvoliti samo v osrednjem delu Primorske, v okrožjih Gorica in Ajdovščina, kjer je bilo središče svobodnega ozemlja. Že 15. septembra je Narodnoosvobodilni svet izdal «odlok o u-sanovitvi okrožnih narodnoosvobodilnih odborov* kot drugostopenjskih organov ljudske oblasti in pokrajino razdelil na devet okrožij. Okrožne narodnoosvobodilne odbore so utegnili ustanoviti v petih okrožjih. Zato so v drugih o krožjih oblastvene in upravne zadeve še naprej opravljali okrožni oubori OF. Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo je sprejel največ odlokov na svojih sejah 21. in 22. septembra 1943. Njegovo zakonodajno dejavnost pa je prekinila sovražnikova ofenziva, ki se je začela čez nekaj dni. Vrhovni plenum OF je na svojem 12. rednem zasedanju 16. septembra 1943 sprejel sklep o pri-kijučtivi Slovenskega primorja k združeni Sloveniji: «1. Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda izpolnjuje temeljno, iz naravnih in zgodovinskih pravic izhajajočo zahtevo slovenskega naroda ter proglaša priključitev Slovenskega primorja k svobodni in združeni Slo veniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. 2. Italijanski narodni manjšini na priključenem ozemlju je zajamčena avtonomija. O izvedbi avtonomije bodo razpravljali pooblaščeni zastopniki slovenskega in ita-lijbnskega primorskega ljudstva, k- kor hitro bodo dovoljevale razmere » Pod ben sklep o priključitvi I-stre, Zadra in otokov k Hrvatski je spreiel 20. septembra 1943 tudi ŽŠVNOH (Pokrajinski protifašistični svet narodne osvoboditve Hr-vatske). Oba, nadvse pomembna sklepa sta bila potrjena na zgodovinskem drugem zasedanju AVNOJ (Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije) v zgodnjih jutranjih urah 30. novembra 1943 v Jajcu, ki je ob navdušenem aplavzu soglasno sklenil, da se tisti deli slovenskega in hrvatskega ozemlja, ki so bili prej pod Italijo, priključijo k Sloveniji in Hrvatski. Vrhovni plenum OF je izdal še »odlok o organizaciji javne uprave na primorskem ozemlju*, s katerim je Narodnoosvobodilnemu svetu poveril javno upravo v Slovenskem primorju. Hkrati je ta predel svobodnega ozemlja vzel iz pristojnosti upravne komisije za o-svobojeno slovensko ozemlje in v svojo sestavo pritegnil celotno predsedstvo Narodnoosvobodilnega sveta, primorskim Slovencem pa poslal poseben pozdrav. V Vipavski dolini, ki je postala središče osvobojenega ozemlja v Slovenskem primorju, sta se oba bataljona Primorskega odreda tako okrepila s prostovoljci in mobiliziranci, da so iz vsakega u-stanovili poseben odred in sicer Južnoprimorski in Severnoprimorski odred. Bataljona sta se razvila v odreda med boji na go-riški fronti. Manjši partizanski oddelki so nastali tudi po drugih krajih Vipavske doline. Na Krasu je takoj po kapitulaciji Italije nastalo okrog jedra partizanov iz tamkajšnjih kurirskih postaj nekaj partizanskih čet. Iz treh čet se je razvil Kraški bataljon, iz katerega so se kasneje razvili trije. Na območju Idrije je nastal I-drijski odred, ki je v drugi polovici septembra imel štiri bataljone, peti pa se je že tudi zbiral. Na Tolminskem je najprej nastal bataljon «Simon Kos*, iz njega pa so se do začetka oktobra razvili trije bataljoni. da ni mogel organizirati niti voditi vseh tistih enot, ki so jih vsak dan ustanavljali po vsem o-svobojenem ozemlju. Tudi osrednje vodstvo osvobodilnega gibanja v Sloveniji se je zavedalo, a komaj ustanovljeni štab Primorske operativne cone ne more biti kos položaju na obsežnem ozemlju onkraj stare jugoslovansko - italijanske meje. Ker pa je hotelo, da bi se osvobodilni boj na Primorskem, Gorenjskem, zahodnem Koroškem in v Polhograjskih Dolomitih tesneje povezal, je 18. septembra 1943 ustanovilo operativni štab glavnega štaba NOV in POS za zapadno Slovenijo (komandant Lado Ambrožič - Novljan, politkomisar Dušan Kveder -Tomaž) ter ga takoj poslalo na sedež štaba Primorske operativne cone. Z njim je odšel tudi sekretar centralnega komiteja KPS Franc Leskošek - Luka, da bi lahko vse politične ukrepe sprejemali brez odlašanja. Spričo velikega pomanjkanja preizkušenega poveljniškega kadra za veliko število novih enot pa je vodstvo osvobodilnega gibanja nenehno pošiljalo v Slovensko primorje poveljniški kader iz starih brigad. Nemški okupator se je ob kapitulaciji svojega italijanskega zaveznika znašel v hudi zagati. Nemško vrhovno poveljstvo je že sredi septembra 1943 imelo območje med Ljubljano, Karlovcem, Reko, Puljem, Trstom, Vidmom in Trbižem za «glavno nevarno območje, kamor je Tito prenesel težišče svojega vojskovanja*. Hitler je 19. septembra 1943 u-kazal poveljniku skupine armad «B» generalfeldmaršalu Ervvinu Rommlu, znanemu po zmagah v severni Afriki, da mora »slovensko komunistično uporniško gibanje v Istri (v mislih je imel širši prostor) uničiti z brezobzirno trdoto. Tiste, ki bi se upirali, je Spomenik padlim v Novi Gorici Še živahnejši pa je bil razvoj enot NOV v Goriških Brdih, Beneški Sloveniji, Reziji in na Kobariškem. V Beneški Sloveniji so sredi septembra 1943 ustanovili bataljon »Andrej Manfreda*, v Goriških Brdih pa tri bataljone, ki so se že sredi septembra združili v Zapadnoprimorski odred, ki je štel več kot tisoč borcev. V Vrtovinu v Vipavski dolini sta bila ustanovljena bataljona iz slovenskih in črnogorskih internirancev, ki so se vračali domov. Kot sad dotedanje politične dejavnosti slovenskih in italijanskih komunistov med italijanskimi množicami, zlasti med proletariatom v Trstu in Tržiču, so v vseljudski vstaji nastale tudi prve italijanske partizanske enote. Na mestu je u-gntovitev, da tako množičnega odhoda Italijanov v partizane, kakršen je bil v Slovenskem primorju in Furlaniji, ni doživela nobena italijanska pokrajina zahodno od Tilmenta! Tržaška brigada Tržaška brigada je nastala predvsem iz italijanskih in slovenskih delavcev iz Trsta in Milj. En bataljon so ustanovili severozahodno od Trsta, drugega pri Dolini, tretjega, ki so ga sestavljali dotedanji vojaki italijanske kraljevske vojske, pa so poslali iz Snežniške brigade, Prek Doberdoba so prišli na območje črte južni rob Gorice - Miren - Sv. Mihael in so razvrščeni v tri bataljone sodelovali na goriški fronti. Precej italijanskih partizanov se je zbralo tudi na desnem bregu Soče, v Goriških Brdih, Beneški Sloveniji in Furlaniji. Sredi septembra 1943 so na Kolobarju v Brdih ustanovili bataljon »Garibaldi*, ki je zelo tesno sodeloval z Za-padnoprimorskim odredom. Ob i-stem času so v Gremušnici pri Fojdi ustanovili bataljon «Friuli», ki se je nato približal Brdom. Konec septembra in v začetku oktobra so na Črnem vrhu v zahodnem delu Beneške Slovenije ustanovili bataljon »Pisacane*. sredi oktobra pa še bataljona »Mazzini* in «Matteotti». Italijanske partizanske enote so uživale vso pomoč slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja na terenu, kjer so se porajale, še posebej pa so jim pomagala vodstva OF v Slovenskem primorju. Že drugi dan po kapitulaciji I-talije so na Vogrskem ustanovili štab Primorske operativne cone, ki pa v tako kratkem času seve- treba — ne glede na to ali so Slovenci ali Italijani — takoj postreliti. Osnova in moč nemških sil mora biti tolikšna, da bo dosežen velik uspeh in da bo večji del uporabljenih sil kmalu na voljo za druge naloge. Slovensko prebivalstvo ne sme potem predstavljati nobene nevarnosti več!* Rommlov načrt je predvideval, da bo 2. SS tankovski korpus izvedel ofenzivo v štirih delih, ki bodo trajali po štiri do osem dni. Prvi del ofenzive je bil odrejen v slovensko Primorje, drugi severno od Reke, tretji v Istro in četrti del južno in jugovzhodno od Ljubljane. Za prva dva dela ofenzive — v slovensko Primorje in severno od Reke — so poleg okrepljene 71. pehotne divizije vzeli iz sosednjih divizij na italijanskem ozemlju, kjer takrat še ni bilo osvobodilnega gibanja, po en okrepljen polk, tako iz 44. grenadirske divizije »Hoch und Deutschmei-ster», divizijski štab in okrepljeni 132. grenadirski polk iz Mantove, iz 24. oklepne divizije okrepljeni 21. tankovsko - grenadirski polk iz Livorna, iz L SS tankovsko - grenadirske divizije »Leibs-tandarte Adolf Hitler* pa okrepljeni 1. SS tanskovsko - grenadirski polk iz Milana. Vse enote je štab 2. SS tankovskega korpusa, ki se je za to priložnost preselil v Videm, podredil štaboma 71. in 44. divizije. Nemških vojakov, ki so sodelovali, v tej ofenzivi, je bilo najmanj 50 tisoč. Divizije, iz katerih so bile te enote, so bile med najboljšimi, številčno, tehnično in kadrovsko tako izpopolnjene, da bi jih lahko vsajc čas poslali na fronto v prvo bojno črto! Že drugi dan po kapitulaciji I-talije sta se predstavnika narodnoosvobodilnega gibanja slovenskega Primorja dr Joža Vilfan in Dušan Pirjevec - Ahac v Goric; pogajala z generalom Mala-guttijem, komandantom divizije »Torino*, ki jima je zagotovil, da se bodo njegovi vojaki bojevali proti Nemcem. Toda general Ma-lagutti ni držal dane besede in je z ostalimi italijanskimi vojaki zbežal še pred 12. septembrom, ko so v Gorico vdrle enote nemške 71. pehotne divizije. Ker je bilo v Gorici le malo sovražnikovih enot, je štab Primorske operativne cone 11. sep .tembra sklenil, naj enote Primorskega odreda osvobodij- Goričo. Napad je bil le delno uspešen. Zasedli so južno železniško postajo (šempetrsko) ln uničili več letal in hangarjev na vojaškem letališču v Mirnu. Nastala je goriška fronta, ki je tekla od Goriških Brd, čez Sabotin, Sveto goro (zdaj Skalnica), Sv. Gabrijel, Sv. Katarino, Panovec, Kostanjevico, Ajševico, Sv. Marka, Vrtojbo, Miren in Rubijo do izliva Vipave v Sočo pri Sovodnjah. Bojna črta je bila dolga več kot 25 kilometrov. Goriška fronta je trajala od 12. do 25. septembra 1943 in ni bilo dneva brez medsebojnega obstreljevanja in napadov. Čeprav je strateška in taktična upravičenost goriške fronte sporna, je ta fronta vendarle varovala svobodna o-zemlja v srednjem delu Primorske in omogočila, da je NOV lahko mirno pospravila zapuščino italijanske vojske, zlasti orožje, strelivo in hrano. Goriška fronta Goriška fronta je lahko obstajala le toliko časa, dokler ni sovražnik zbral dovolj velikih sil za pro-boj, kar se je kasneje tudi zgodilo. Po prihodu operativnega štaba NOV in POS z.a zahodno Slovenijo so se po 23. septembru začele preureditve NOV v Slovenskem primorju. Sklenili so ustanoviti šest novih brigad: Goriško iz Severnoprimorskega in Južnoprimor-skega odreda, Gregorčičevo iz bataljonov v Vipavski dolini, Kosovelovo iz bataljonov na Krasu, Vojkovo ali Idrijsko iz Idrijskega odreda, Soško iz Zapadnoprimor-skega odreda in Tržaško iz »italijansko govorečih Tržičanov in Tržačanov*, ki pa so jo sami imenovali «Brigata Proletaria*. V Primorsko operativno cono naj bi spadala tudi Gradnikova brigada, ki je v tistem času prišla z Notranjske. Precej načrtov Primorske operativne cone in operativnega štaba pa je prekrižala huda nemška ofenziva, ki se je pričela 25. septembra zgodaj zjutraj. Tedaj so nemške enote, ki so imele nad sto tankov, več kot 30 oklepnih avtomobilov ter okrog 120 juri-šnih in protitankovskih topov, zadele osredotočeno prodirati na osvobojeno ozemlje ob močni podpori letal, ki so bombardirala in obstreljevala več naselij. Najhitreje je prodiral 1. SS tankovsko-grenadirski polk, ki je do večera brez boja pnxlrl iz Sesljama pri Trstu do Branika in Potoč v Vipavski dolini. Druge enote so se morale spopadati s partizanskimi enotami; med temi je bil 21. tan-kovsko-grenadirski polk, ki je prodiral iz Gorice čez Miren, Volčjo drago-- in Vogrsko ter se nato o-bmil na sever, da bi obkolil gozdno območje Panovca in Ajševice vzhodno od Gorice. Na še 'večji odpor je naletel 132. grenadirski polk, ki je od Solkana prodiral čez Sv. Gabrijel in Kromberk v Trnovski gozd, njegov izvidniški oddelek pa čez Sv. goro in Britof proti Čepova-nu. Na vzhodu je 901. šolski tan-kovsko-grenadirski polk iz. Idrije, ki jo je bil zasedel 23. septembra, prodiral čez Črni vrh nad Idrijo in Col, iz Postojne pa čez Razdrto in Vipavo ter je že opoldne vdrl v Ajdovščino. Nemci so naleteli na precejšen odpor zlasti pri Črnem vrhu in pri Razdrtem. Po prihodu v Ajdovščino pa je njegovo levo krilo hitelo proti Štanjelu, da bi tam vzpostavilo stik z desnim krilom prve skupine, ki je prodirala z juga. Za tem polkom so se pomikale pehotne enote 71. pehotne divizije. Tako je 2. SS tankovski korpus že prvi dan ofenzive ustvaril velik obroč na črti Komen - Štanjel - Ajdovščina - Črni vrh - I-drija - Trnovo - Ozeljan - Vogrsko - Dornberk - Komen, ki pa povsod še nd bil sklenjen. V obrcču so se znašle številne partizanske enote: Severnoprimorski in Južnoprimorski odred ter brigada tržaških in tržiških proletarcev na goriški fronti, trije kra-ški bataljoni komaj ustanovljene Kosovelove brigade na Krasu, bataljona slovenskih- in črnogorskih internirancev v Vipavski dolini, Gradnikova brigada pri Razdrtem, Idrijski odred v okolici Idrije in pokrajinsko vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Štomažu pri Ajdovščini. Enote z goriške fronte so se v glavnem umaknile v Trnovski gozd, kamor so se umikale tudi enote iz Vipavske doline in vodstvo osvobodilnega gibanja, medtem ko so se enote z južnega dela goriške fronte umaknile na Kras, Gradnikova brigada pa na Nanos. Komandant skupine armad «B» generalfeldmaršal Rommel, ki je imel svoj sedež v Bellunu, je moral tako prvi kot drugi dan zve-čez poročati Hitlerju, da mu ni uspelo uničiti nobene partizanske enote, ker da so se umaknile v gozdove, nemške enote pa zaradi številnih cestnih ovir in razstreljenih mostov 1< počasi prodirajo. Tretji dan ofenzive so nemške čete zožile obroč na črto Predmeja • Črni vrh - Col - Predmeja in ga preiskovale. Pri Kozjih stenah pa bi bile skoraj trčile na pokrajinsko vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja. Leto je namreč odšlo naprej proti Medvedjemu vrhu in dalje čez Hudo polje, kjer so se razdelili: politič del vodstva je odšel na Vojščico na Vojskarski planoti nad Idrijo, o-perativni štab za zapadno Slovenijo pa v Cerkno., Romme) je. moral ponovno poročati Hitlerju, da pri čiščenju niso dosegli kakšnih posebnih uspehov. Štab 2. SS tankovskega korpusa je že menil, da bo ofenzivo v osrednjem delu Primorske končal 28. septembra, a jo je moral podaljšati še za dva dni. Ko je u- gotovil, da je Gradnikova brigada odšla na Nanos ali Hrušico, je tja poslal kar štiri polke, toda ti so skoraj dva dni brez uspeha prečesavali to območje. Ko je 30. septembra štab 44. grenadirske divizije, ki je vodil to operacijo, ponovno poslal na Nanos 132. grenadirski polk, se je ta spopadel z deli Gradnikove brigade, ki je utrpela precej mrtvih in pogrešanih. Sovražnik ni v tej oleozivi dosegel zastavljenega cilja’ uničiti osvobodilno gibanje, ki jt nrav v Slovenskem primorju doseglo takšen vrhunec kot nikjer d»"'gje. V šestih dneh je nemška \oi«ka sicer zasedla večje kraje na >»»* > vojenem ozemlju, ni pa mogh uničiti nobene partizanske enou», niti iztrgati ozemlja iz rok narodnoosvobodilnega gibanja! Sovražna ofenziva je za nekaj časa zavrla že začeto ustanavljanje brigad. Mnogo borcev in bork, zlasti starejših in telesno šibkejših ljudi, ki jih je val vseljudske vstaje in splošnega navdušenja privedel v partizansko vojsko, je v tej hudi ofenzivi izgubilo utvaro, da je svoboda že pred durmi in da nemški okupator nima več moči in se razšlo po domovih. Toda jedro partizanskih enot je ostalo močno in prekaljeno in je boj nadaljevalo. Ker so nemške enote bile zaposlene predvsem z ofenzivo na osrednjo Primorsko, je na severozahodu Primorske nastalo svobodno ozemlje, ki so ga imenovali «Kobariška republika*. Glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko »Partizanski dnevnik*, ki je bil edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, je 8. septembra 1944 v uvodniku «Pred letom dni* med drugim zapisal: »Primorska se je odela v slovenske in jugoslovanske zastave, primorsko ljudstvo je razoroževa-lo svoje tlačitelje. Narod je manifestiral in se oboroževal. Sam si je poiskal in pridobil orožje. Razglasil je pred vsem svetom, kaj je in kaj hoče; poudaril je svojo pripravljenost, da svojo voljo uveljavi z orožjem. Ljudstvo je razumelo nauk iz leta 1918. Ustvarilo si je zato svojo vojsko, svoj IX. Korpus Narodno Osvobodilne Vojske Jugoslavije. 8. septembra 1943 je primorsko ljudstvo dokazalo, da pozna pot in ve za cilj: z lastnimi silami v združeno Slovenijo, kot del demokratične federativne Jugoslavije, usmerjene v človečansko i-dejo slovanske vzajemnosti. Nič več nas ne more odyj^i,ti^yrj^ » ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Zgodbe iz starega Zahoda Prisilno delo, TV film 18.00 Mazinga «Z» 18.35 Colargolovo potovanje okoli sveta 18.50 Burna leta kinematografije: 19.20 TV film iz serije «Aiutante tuttofare* 20.40 Ljubosumnost, TV nadalj. 21.50 Človek in morje — 22.40 Današnji umetniki: Mario Tozzi Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Jeans koncert: Peter Tosh 17.00 Glasbena oddaja z Luciom Dallo 17.50 Trideset minut za mlade 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Harold Lloyd show 19.15 Astro Robot — 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Posebna oddaja Dnevnika 2 21.30 «Lassu qualcuno mi ama». Ob koncu DNEVNIK 2 irfitii kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 20.00 Gianni in Pinotto 20.05 Tečaj za prvo pomoč 20.30 Gustav, risanka 20.40 Orkester iz Bratislave 21.45 Sončna energija, 2. del dok. oddaje 22.10 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 Colargol — lutkovna nadalj. 19.05 Dnevi slovenske folklore: Piran 19.35 Obzornik 19.45 Obramba in samozaščita 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 TV tribuna 21.55 Ameriške novele: Begunec, TV nanizanka 22.50 V znamenju 23.05 Iz baletnega arhiva naše TV hiše Koper 19.30 Odprta meja — 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Lažni general — film 22.30 Prijateljstvo v Portorožu 22.40 Aktualna tema 23.00 Narodna glasba: Peru TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Z nami ali proč od nas!; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz op£r£(; ,10.10 Ra- dijski koncert: 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vsega lepega; 12.30 Melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan; 16.00 Stoji učila zidana; 16.50 Deset minut z Pontyjem; 17.10 «Bernard puščav-nik*, komedija v 3 dejanjih KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30. 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.50 Mu-ratti mušic; 10.00 Z nami je. ..; 10.15 Skladbe Burta BacharacKa; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Horoskop; 11.03 Glasbena oddaja; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Chopin in Liszt; 15.00 Prijetno popoldne; 15.33 Glasbena oddaja; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Mladi pred mikrofonom: 16.15 Casadei; 16.45 Pesmi; 17.15 Edig Galletti; 17.32 Crasli; 18.00 Glasbena fantazija; 18.32 Skupina Merrill; 18.45 Radijski oder; 19.32 Spomnimo se KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 14.05 Domači pevci; 14.40 Male skladbe; 15.00 Počitniški vrtiljak: 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah; 17.00 Iz zborovskega arhiva; 17.30 Primor- ski dnevnik; 17.45 Zabavna glas ba; 18.00 Sotočje; 18.45 Minute z ansambli iz zamejstva. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.25 Mali oglasi; 7.15 Ulica Asiago Tenda; 8.30 Včeraj v parlamentu; 8.40 Italijanske popevke; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Jutranji variete; 12.03 Vi in jaz ’80; 13.15 Glasbena oddaja; 14.30 Glasbeno - govorni program; 15^03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Kratka zgodba; 17.00 Patchwork; 18.35 Pesmi LJUBLJANA 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladi koncertant; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 - 11.35 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Danes smo zbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Zabavna glasba: 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00: 19.00 Operne arije; 19.30 V gosteh pri zborih jug. radijskih postaj; 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z. . .; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 22.05 Radijska igra; 22.36 Lepe melodije; 23.30 Tipke in godala anufaktura Moda - Manufaktura NOVA GORICA s svojimi poslovalnicami v: — NOVI GORICI — KANADJ — ŠEMPETRU — BOVCU — SOLKANU — SEŽANI — DESKLAH — IZOLI Čestita ob občinskem prazniku vsem cenjenim kupcem in se Pripisa .g b} r: se*«* v,*««*:. •• SGP «GORICA» NOVA GORICA d SGPGORICA Delovno organizacijo gradbenega podjetja «Gorica» iz Nove Gorice zamejskim Slovencem najlaže predstavimo tako, da jih nekje na Goriškem popeljemo na večjo vzpetino in jim povemo, da so vse tiste nove zgradbe tik onstran meje z Novo Goričo vred v veliki večini zgrajene od ljudi tega 1800-članskega kolektiva. Njihov nastanek sega tja v leto 1951, ko se je pojavila potreba po hitri zgraditvi Nove Gorice, ki naj bi nadomestila izgubo «stare» Gorice. Bili so to pristni Goričani, predvsem Spodnjevi-pavci, Kraševci, Brici in tisti s Trnovske planote. Kasneje so se jim pridružili tudi predstavniki vseh drugih narodov Jugoslavije. Tradicija renških zidarjev je takoj pripomogla, da je takratno podjetje postalo pojem kvalitete in solidno- sti. To lahko vidimo zlasti na stavbi občinske skupščine v Novi Gorici; še danes je po 27 letih tako solidna in lepa, kot je bila ob o-tvoritvi. Zaradi slovesa in dela ni bilo SGP «Gorica» težko prodreti tudi na druga področja Slovenije, najprej na Jesenice in v Koper, zatem v Tolmin in v samo Ljubljano. Čeprav je v začetku na Goriškem in na Primorskem sploh primanjkovalo vseh vrst kadrov je SGP «Gorica» s pravilno dolgoročno politiko štipendiranja kmalu vzgojilo lasten kader, ki je pripomogel, da je napredovalo tako na organizacijskem kot na tehnološkem nivoju. Zaradi vedno večjega obsega gradenj je polagoma začelo primanjkovati delovne sile, zlasti domače, zato je bilo treba misliti na mo- dernizacijo tako vsega strojnega parka kot tudi opreme in vseh delovnih postopkov. Zaradi rastočega standarda je delovna sila postajala vedno dražja. Tudi v gradbeništvu je bilo treba misliti bolj industrijsko. ln v tem prizadevanju je delovna organizacija po- Monlažuc hiše v Bardu (Beneška Slovenija) Stanovanjsko naselje Ledine v Novi Gorici stavila lastno tovarno armiranobetonskih elementov, ki so ji odprli vrata na vsa področja Jugoslavije. Ker je specializirana predvsem za visoke gradnje, v tovarni nastajajo prefabri-cirani elementi za industrijske hale velikih razponov tudi iz prednapetega betona, za šolska poslopja in za stanovanjsko gradnjo. Kot prvo gradbeno podjetje v Jugoslaviji je že pred desetimi leti uvedlo izdelavo nosilne konstrukcije za stanovanjske zgradbe z uporabo jeklenih tunelskih opažev. Ko je potres v maju 1978 prizadel Furlanijo in Posočje je tudi SGP «Gorica» kot mnogo drugih jugoslovanskih organizacij takoj prevzelo dela za čimprejšnjo odpravo posledic potresa. Njeno delovanje se je osredotočilo ne samo na Posočje, ampak tudi na Beneško Slovenijo Zidarji in tehniki SGP -Gorica* po značaju in navadah tako blizu prebivalcem, živečim onstran meje, so se hitro priljubili in tudi pokazali ne samo pridnost in prizadevnost, ampak da v gradbeništvu poznajo napi'edne metode dela. Med prvimi so postavili trajne hiše iz montažnih betonskih elementov, posejane so od Njivic, Barda, Viskorše do Ažle in Rezije. O tem pričata tudi dve italijanski nagradi «PREMIO QUAL1TA’ E CORTESIA« v letu 1979 in «MERCURIO D’ORO -EUROPEAN EXCHANGE A-WARD» za leto 1980. Ko boste obiskali kraje ob meji, vedite, da je na primer tisti stanovanjski predel, ki se vzpenja nad Koprom in ki mu pravijo Semedela, v glavnem zgradilo SGP «GORICA». Pa tudi vse industrijske objekte ob meji na Goriškem, «pla-vo» Goriško bolnišnico v Šempetru, celotno stanovanjsko naselje v Novi Gorici v obliki stolpnic, stolpičev, blokov in vrstnih hiš, poslovne ih upravne zgradbe, trgovine, markete, šole, vrtce... nogomet V ITALIJANSKEM POKALO RAZOČARANJE MILANSKIH NAVIJAČEV Inter in Milan izlečena ■ Mestni derbi državnemu prvaku Spal prijetno presenetil • Videmčanom ni uspel podvig V nedeljo se je končal izločilni italijanskega nogometnega po-®*‘a. Juventus, Avellino, Spal, Fio-^»tina, Bologna, Lazio in Torino zmagovalci v posameznih skupinah in se bodo v finalnem delu “topno z lanskim pokalnim zmagovalcem Romo potegovali za letoš-"•)* naslov. Nedvomno do največjega prese-pčenja je prišlo v skupini 2. V e'tej je namreč prvo mesto osvoji Avellino, čeprav sta bila držav-Prvak Inter in Milan velika fa-v°rita. Predvsem za nogometaše Milana J^nieni izločitev iz nadaljnjega dela udarec. Milančani bodo nam-^ letos nastopali v drugi ligi in j**0 jim je bil nastop v italijan-pokalu tudi edina priložnost, i® se z morebitno končno zmago ;Vrstijo v evropski pokal pokalnih ‘ttiagovalcev. Za nameček pa so v®rovanci trenerja Giacominija še J?.nedeljo izgubili v mestnem der-z Interjem in tako je razoča-r®nje v Milanovem taboru popolno. Preseneča tudi uvrstitev v final-?! del drugoligaša Spala iz Ferrare, je osvojil prvo mesto v skupini ’ čeprav sta v le-tej nastopila tudi Prvoligaša Cagliari in Como. , Udinese je igral v skupini 1, v ®ateri je bil torinski Juventus žaljivo najboljši. IZIDI SKUPINA 1 “Uventus - Genoa 3:1 Taranto - Brescia 2:0 Udinese prost Končna lestvica Juventus 7; Udinese 5; Genoa in ^anto 3; Brescia 2 Ploalist: Juventus SKUPINA 2 Catania - Palermo 2:3 Milan - Inter 0:1 Avellino prost Končna lestvica h Avellino 6 (+4 razlika v golih); pMermo 6 (+2); Inter 4; Milan 3; 'atania 1. Pinalist: Avellino SKUPINA 3 P°ggia - Monza 4:2 Spal - Cagliari 3:2 Como prost Končna lestvica jSpal 7; Cagliari 5; Foggia 4; ^nza in Como 2. Pinalist: Spal SKUPINA 4 Pistoiese - Atalanta 0:1 Rimini - Fiorentina 0:1 "esena prost Končna lestvica Piorentina 6 (+4 razlika v golih), ^lanta 6 (+3); Pistoiese in Cese- 3; Rimini 2. ...~■— - Plnalist: Fiorentina ■ , SKUPINA 5 'icenza - Napoli 2:3 Sampdoria - Bologna 0:1 P>sa prosta Končna lestvica v-oologna 7 (+5 razlika v golih), "«Poli 7 (+3); LR Vicenza 4; a*npdoria 2; Piša 0. Piiialist: Bologna , SKUPINA 6 Ascoli - Lazio ^arese - Pescara verona prosta Končna lestvica i-Caaio 7; Ascoli 5; Pescara 4; ®rese 3; Verona 1. Pinalist: Lazio SKUPINA 7 Rari - Catanzaro 2:0 0:0 2:0 , erugia - Torino 1:1 ^ecce prost Končna lestvica . tortno 7; Perugia in Catanzaro 'Bari 3; Lecce 2. »inalist: Torino •prijateljsko srečanje* Triestina-Udinese en zadetek in štirje poškodovani igralci finese — Triestina 1:0 (0:0) CDINESE: Pazzagli, Leonarduz-t’ Miani, Billia (v 22. min. pp. h,j*et). Sgarbossa, Tesser (v 14. v n' p.p. Bilardi, v 40. min. d p. (°etting). Bencina, Pin, Pradella ,l'U- min. d.p. Miano), Vriz, Va-^Sgi, Borin. f rRlESTINA: Bartolini (v d.p. ,®rresin), Schiraldi, Magnocavallo k., d.p. Lombardo), Di Risio (v 14. , !?• d.p. Di Croce), Prevedini, Ma-Khetoni, Mariani. Amato, Mitri, J®bca (v d.p. Scarel), Coletta (v ■toin. p.p. Zandegu). ^ftELEC: v 8. min. d.p. Pradella GLEDALCEV: 8000 škodbe morali zapustiti bojno po lje, medtem ko je sodnik potegnil 5 rumenih kartonov. Videmsko moštvo je zmago zaslužilo. venda. pa je Triestina s prikazano igro zadovoljila »in bi», kot je rekel tujec Udinese je Neumann, »lahko mirne duše nastopala v B ligi.* JUTRI V TRSTU (20.30) Triestina - Rijcka Jutri bo v Trstu na stadionu «Pino Grezaru zanimiva prijateljska tekma med Trieslino in jugoslovanskim prvoligašem Ri-jeko. Za Tržačane no jutrišnje srečanje lepa priložnost za prcver-jenje forme pred bližnjim prvenstvom C*1 lige, saj so Rečani trenutno v zelo dobri formi in so v jugoslovanskem prvenstvu odlično startali. V nedeljo so namreč doživeli prvi poraz, in to v gosteh proti vodeči Crvcni zvezdi. Srečanje med Triestino in Ri-jeko bo ob 20.30. KOLESARSTVO l>Ut»A PO DOLINI AOSTA Verzi končna zmaga AOSTA — Fabrizio Verza je končni zmagovalec kolesarske dirke po Dolini Aoste za amaterje. Vodstvo je prevzel že v prvi etapi in ga ohranil vse do konca. Na drugo mesto se je uvrstil Giovanni Fedrigo s skoraj poldrugo minuto zaostanka, tretji pa je bil Antonio Tesolin (po 3’38). Zadnjo etapo iz Bielle do Aoste je osvojil Giorgio Casati, ki je bil na cilju le za sekundo hitrejši od Belgijca Hagedorena. HOKEJ NA LEDU iiutija onmpija 5:4 AURONZO - V nedeljo je italijanska reprezentanca tesno premagala v prijateljskem srečanju ljubljansko Olimpijo s 5:4 (2:0, 2:2, 1:2). Strelci za Italijo: Cupolo 3, Pavlu in Maier po 1. Strelci za Olimpijo: Sekelj, Rudi Hiti, Beravs, Bratina po 1. KOLESARSTVO NA SP V BESANCONU Poprečen nastop «azzurrov» V zadnjem dnevu so si sicer priborili še dve bronasti odličji, skupni obračun pa je komajda sprejemljiv IIIIIIIMIIIIIIIilllllllllllllllllllMllllllllf iIllIMliillililiiiiiilillllililifllliiiiiliiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiii TENIS * PRVENSTVO ZDA J. McEnroe premagal Šveda Bjoma Berga Švedski as zagrešil več napak - 20.000 gledalcev FLUSHING MEADOVV (NEW YORK) — Borgu je spodletelo. S tem turnirjem je švedski igralec Bjorn izgubil priložnost, da bi dobil »Veliki Siam* in se tako uvrstil v teniško zgodovino kot najboljši i-gralec vseh časov. Prvenstvo ZDA je dobil in to že drugič, 21-letni John McEnroe. Igra je trajala štiri ure in deset minut, ker je Borg šele v petem setu odpovedal. McEnroejeva dobra fizična pripravljenost, spretnost in točnost v metih je dokazala, da je bila zmaga zaslužena. Igra je bila napeta in odvijala j. ’ nedeljo zvečer je bil na trža-stadionu P. Grezar «derby 'Jateljstvas. med Triestino in Udi-u,s.e.ieni. Vendar pa bi to tekmo O« imenovali «prijateljsko». Igra teki a namreč zelo groba in neko-jKtna; za dokaz naj povemo le, s» kar 4 nogometaši zaradi po """‘■■»...mm...............m......mil....m......................................." John McEnroe se je v največjem zanimanju gledalcev; bilo jih je kar dvajset tisoč. Že v prvem setu se je McEnroe izkazal, saj je dobil s 7:6. «Tie break* pa je osvojil s 7:4. Tudi drugi set je bil za Borga usoden. Izgubil ga je predvsem zaradi velikih napak, ki jih je zagrešil med igro. Rezultat je bil 6:1 za McEnroe ja. Tretji set je trajal 59 minut s končno zmago Borga 7:6 (7:5). V naslednjem setu so bile za Borga spet odločilne napake. Borba za zmago je bila trda, vendar je McEnroe v petem setu premagal Šveda s 6:4. Borgova velika želja se tako spet ni uresničila. Finalni izidi Posamezniki: McEnroe - Borg 7:6, 6:1, 6:7, 5:7, 6:4 Posameznice: Evert b. Mandliko-va 5:7, 6:1, 6:1 Ženske dvojice: King - Navrati- £®«oli . Lazio ®®rt - Catanzaro i;atania - Palermo , Sgia - Monza JJVentus - Genoa JT" - Torino istoiese - Atalanta toniini - Fiorentina ' ampdoria - Bologna 3>al - Cagliari ®rese - Pescara 1S KVOTE J* - 6.137.000 lir ** - 308.000 lir X 1 2 1 1 2 2 X 2 2 2 1 1 lova b. Stove - Shriver 7:6, 7:5 Mešane dvojice: Turnbull - Ries-sen b. Stove - McMillan 7:6, 6:2 Mladinci: Falberg b. Wilborts 6:7, 6:3, 6:3 Mladinke: Mascarin b. Kell 6:3, 6:3. LESTVICA ZA VELIKO NAGRADO 1. McEnroe (ZDA) točk 1762 2. Borg (Šved.) 1627 3. Connors (ZDA) 1626 4. Solomon (ZDA) 1374 5. Lendl (ČSSR) 1329 6. Maver (ZDA) 1156 7. Vilas (Arg.) 932 8. Gottfried (ZDA) 882 9. Clerc (Arg.)1 860 10. Teltscher-in-Dibbs (oba ZDAT' 850 PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO BESANCON - V nedeljo se je v Besanconu zaključilo svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah, ki italijanski reprezentanci ni prineslo veliko zadoščenj. Končni obračun je ena srebrna kolajna z Mantovanijem in dve bronasti v tandemu z Rossijem in Bo-nomorejem ter Vicinijem v vožnji za motorji. Tem odličjem treba dodati drugo mesto GB Baronchelii-ja v cestni vožnji v Sallanchesu. Razočaranje za «azzurre» je prišlo zlasti v zasledovalni vožnji med profesionalci, kjer so računali na kolajno. Bolje jim je šlo med posamezniki na točke, kjer je Manto-vani za las zgrešil prvo mesto, ter v vožnji za motorji, medtem ko v hitrostni vožnji Turrini ni mogel preko četrtega mesta. V tej disciplini pa veliko obeta mladi Cappon-celli, ki je šele pred kratkim prestopil med profesionalce. V «keiri-nu», ki so ga letos prvič uvedli na svetovnem prvenstvu, so Italijani prav tako zasedli četrto mesto s Turrinijem. Med amaterji so »azzurri* osvojili bronasto odličje prav v tandemu, kjer so si ga še najmanj nadejali. V polfinalnih vožnjah v tej disciplini, v katerih se je dvojica Rossi - Bonamore pomerila s Francozoma Cloarec - Depine, pa je prišlo do hudega incidenta: v tretji vožnji, ki je odločala o uvrstitvi v finale, sta se «azzurra» vrgla na tla. Žirija je sklenila, da se vožnja ponovi, češ da je šlo za »tehnično okvaro*, zatem pa sta Francoza preluknjala zračnico. Kolesarji so morali spet na start, na tribunah pa je završalo. Finamore je na psovke reagiral in skušal napasti nekega gledalca, kar so mu le s težavo preprečili. Razočaral pa je Bincoletto (posamezno na točke), ki je lani v Amsterdamu zasedel drugo mesto, v vožnji za motorji pa je bil najboljši Stiz (šesti). Veliko pod pričakovanji pa so bili rezultati v ženskem taboru, kjer so «azzurri» ostali doce’a praznih rok. Snidenje je ponovno v Pragi, kjer bo naslednje leto svetovno prvenstvo. Znanih je že nekaj podrobnosti o progi za cestno vožnjo: dolga bo 13,5 km in prav gotovo ne bo te žavna kot proga v Sallanchesu, saj bo višinska razlika 60 m. IZIDI ZADNJIH TREH PREIZKUŠENJ Vožnja za motorji (profesionalci) L Peffegen (ZRN) 2. Kos (Niz.) 3. Vicino (It.) 4. R«itv^d;;(Njz.) Hitrostna vožnja (profesionalci) 1. Nakano (Jap.) 2. Ozaki (Jap.) 3. Morelon (Fr.) 4. Turrini (It.) Tandem (amaterji) 1. Kucirek - Martinec (ČSSR) 2. Cloarec - Depine (Fr.) 3. Rossi - Finamore (It.) 4. Schmidike Giebken (ZRN) AVTOMOBILIZEM White prvi v Silverstonu SILVERSTONE — Na avtomobilski dirki formule 3 v Silverstonu je zmagal Južnoafričan White na avtomobilu march toyota. Lancii svetovni naslov VALLELUNGA — Na šesturni dirki v Vallelungi je Lancia osvojila svetovni naslov avtomobilskih znamk. KOŠARKA Haywood odličen BENETKE — V prijateljskem košarkarskem srečanju je Carrera iz Benetk premagala rimsko moštvo Acque Fabia z 92:81. Tokrat je odlično zaigral Američan Haywood, ki je v bornih 15 minutah igre, ko je bil na igrišču, dosegel 17 točk in polovil veliko število odbitih žog. Della Fiori je dosegel 25 točk, medtem ko je Da-lipagič zbral 13 pik. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE PANTELIČ... NAJBOLJŠI STRELEC Po štirih prvenstvenih kolih prve jugoslovanske nogometne lige sta možni že dve ugotovitvi: prvič, Crvena zvezda je na vrhu lestvice brez izgubljene točke in je zato glavni favorit, da ohrani naslov prvaka; drugič: novinec v ligi, moštvo Zagreba je še brez osvojene točke s katastrofalno razliko v golih (4:16) in je že sedaj največ ji kandidat, da zapusti skupino najboljših. Derbi 4. kola je bil v Beogradu, kjer je «Zvez-da» zasluženo, toda z veliko težavo premagala presenetljivo Rijeko. Junak srečanja je bil bivši dt-namovec Janjanin, ki je dosegel en zadetek, nakar je tudi z odlično podajo poskrbel semnajsterico vključil tudi tri no gometaše, ki igrajo na tujem (Bu Ijan, Šljivo in Jovanovič). Marši kdo se s tem tudi ne strinja, sicer pa pustimo Miljaniča, da sam za drugi gol. Zagreb pa je visoko izgubil v Nišu, kjer so bili gledalci priča takšnim razpletom, ki smo jih le redkokdaj zasledili v zadnjih le tih na prvoligaških srečanjih. Mariborski sodnik Šoštarič je namreč dosodil kar štiri enajstmetrovke. In to ni vse. Kar tri najstrožje kazni je uspešno izvedel vratar Radničnega Pantelič. Pa tudi to ni vse. Sam Pantelič je ubranil tudi enajstmetrovko, ki jo je izvedel Zagrebčan Kovačič. Če k temu dodamo še, da je Pantelič trenutno najboljši strelec (sicer skupno z nekaterimi ostalimi nogometaši) prvenstva, potem bo gotovo ostala nedeljska tekma v Nišu v analih *jugo-nogometa». Svojo izredno uspešno pot nadaljuje tudi ljubljanska Olimpija, ki je v nedeljo slavila zasluženo zmago v Novem Sadu proti Vojvodini. Vili Ameršek je dosegel v štirih tekmah že svoj tretji zadetek. pa tudi vse ljubljansko moštvo igra disciplinirano, odločno samozavestno. Trener Višnjevac je gotovo odlično pripravil svoje varovance. O tem ni dvoma. In zelo dobro pripravljeni so tudi nogometaši Slobode, ki so v soboto zasluženo premagali Partizana in so pri samem vrhu razpredelnice. Sedaj pa z velikim zanimanjem pričakujemo srečanje, ki ga bo Jugoslavija odigrala jutri proti Luksemburgu. To po bo nova preizkušnja tplavih* na dolgi in ver jetno zelo težki poti do svetovnega prvenstva v Španiji. Zvezni trener Miljanič je v o- odloča o svojih izbirah, bro ve, kaj dela. . On do IZIDI 4 KOLA Vojvodina - Olimpija 0:1 C. zvezda Rijeka 2:1 Radnički - Zagreb 4:0 Sloboda - Partizan 2:1 Borac - Beograd 2:3 Vardar - Sarajevo 3:1 Željezničar - Hajduk 1:1 Dinamo - Budučnost 2:0 Velež - Napredak 3:1 LESTVICA Crvena zvezda 8. Radnički 7. Olimpija, Sloboda 6. Rijeka, Dinamo, Vardar, Napredak 5, Ve-lež. Hajduk 4, Sarajevo. Buduč-nost, Beograd 3. Partizan, Željez-ničar. Vojvodina, Borac 2, Za greb 0. j PRIHODNJE KOLO (14. 9.) Olimpija - C. zvezda, Budučnost - Vojvodina, Napredak - Dinamo. Hajduk - Velež, Sarajevo - Željez-ničar, Beograd - Vardar, Partizan - Borac, 7agreb - Sloboda, Rijeka - Radnički. HiiiiiiiiiiiiiiiiuiinifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiHtiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiHiiniiiiiiniiiiiiiniiiMimiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNim NOGOMET MEMORIAL ŽARKO RACE Danes prva polfinalna tekma med Primorjem in Primorcem Srečanje bo ob 20.30 na Proseku - Veliko zanimanje za letošnji turnir S tekmo Aurisina - Primorje se je v soboto zvečer na Proseku končal izločilni del turnirja Racetove-ga memoriala, ki ga že tretje leto organizira ŠD Primorje. Preostanejo torej še 4 tekme. Danes bosta v prvi polfinalni tekmi stopila na igrišče Primorje in Primorec, jutri pa Vesna in Zarja. Zmagovalca se bosta v soboto potegovala za o-svojitev Racetovega memoriala, poraženca pa v petek za tretje mesto. Turnir se torej bliža koncu; zato bi lahko podali nekaj misli o tej važni prireditvi. ŠD Primorje je poskrbelo za dobro organizacijo, kar Bd je' seveda videlo pri številu občinstva. Zgovoren je podatek, da se je--dosedanjih dvanajst odigranih tekem o-gledalo kar 3.200 navijačev (500 jih je bilo na samem derbiju Primorje - Vesna). Kot smo že omenili, so polfinalisti iiiiiiiiiiiriiitiMHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiimtiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHHiiiiiiiMiiiiMmiiiimiiimiiiiimtiiiiiiiiimiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ATLETIKA NA TROBOJU V NOVI GORICI Prepričljiva zmaga ČSSR Zmagala je v ženski in moški konkurenci - «Plave» za pet točk pred Švico - Med moškimi Jugoslavija in Švica z enakim številom točk - Vrsta novih rekordov 1. — L Childerico 2. Rayban 2 2. — 1. Valadlge 2 2. Seminara 1 3. — 1. Comano X 2. Findabella 2 4. — I. Čamp David 2 2. Muro Torto 5. — 1. Lady Patrizla X 2. Dordoni 6. - 1. Little Sir Echo 1 2. Natan 1 KVOTE 12 — 52.192.000 Ur 11 - 767.000 lir 10 - 62.000 lir Kot je bilo pričakovati, sta reprezentanci ČSSR (moška in ženska) zmagali na atletskem troboju v Novi Gorici, na katerem sta nastopili še reprezentanci Švice in Jugoslavije. Ogorčen pa je bil boj za drugo mesto, za katero je odločila zadnja disciplina, to je štafeta 4x400 m. Pri ženskah so bile Jugoslovanke hitrejše in so pri tem dosegle celo nov jugoslovanski rekord. Matakovičeva, Avdibašičeva, ter Seliškarjeva so progo pretekle v 3’37”32. Manj sreče pa so imeli moški, ki so v razburljivem teku zaostali za švicarskimi tekači in si tako zapravili 2. mesto. Sicer so Jugoslovani in Švicarji dosegli ob koncu enako število točk, v prednosti pa so bili Švicarji zaradi večjega števila zmag (6:5) Naj omenimo, da so na novogoriškem troboju dosegli 5 novih državnih rekordov. Poleg Čehoslo-vaka llrabala (225 v skoku v višino) in Jugoslovanke Tufegdžiče-ve (krogla, 16,29 m), sta nova rekorda postavila še švicarska skakalka v višino Maierjeva (186 cm) ter češkoslovaška tekačica na 400 m z ovirami VVildova (57”83). Dobro so sp izkazali tudi slovenski atleti. Naj omenimo nov slovenski rekord Seliškarjeve v teku na 200 m, ter dobre rezultate, ki so jih dosegli novogoriški atleti. REZULTATI MOŠKI Kladivo 1. Chamrad (ČSSR) 68,68 m, 2. Skovmal (ČSSR) 67,47 m, 3. Štiglic (YU). 64,34 m, 4. Obrist (ŠVi) 62,02 m 5. Mičič (Jug.) 57,77 m 6. Hostettler (Švi.) 56,01 m. 400 m ovire 1 Meiner (Švi.) 50’’37, 2. Kopitar (Jug.) 50”44, 3. Kšrskv (ČS SR) 50’74, 4. Haas (švi.) 50"97, 5. Žižka (ČSSR) 52,49, 6. Kajtna (Jug.) 53”93. 200 m 1. Gisler (Švi.) 20"87, 2. Muster (Švi.) 21”19, 3. Lommicky (ČSSR) 21”54. 4. Tomko (ČSSR) 21”78, 5.Nikolič (Jug.) 21”79, 6. Humar (Jug.) 2l”89. 800 m 1. Životič (Jug ) 1’49”1. 2. Gysin (Švi.) r49"2. 3. Jan (Jug.) 1’49”7, 4. Bičian (ČSSR) 1'49"7, 5. Dlouhy (ČSSR) 1'50”2, 6. Schonenberger (Švi.) 1'50”3. Troskok 1. Hegediš (Jug.) 16,35 m, 2. Spasojevič (Jug.) 16,21 m, 3. Ma- rinec (ČSSR) 15, 35 m, 4. Kristek (ČSSR) 15,16 m, 5. Pichler (Švi.) 15,15 m, 6. Stochar (Švi.) 14,60 m. Palic* 1. Lesšk (ČSSR) 5,00 m, 2. Bizjak (Jug.) 4,90 m, 3. šarčevič (Jug.) 4,90 m 4. Habel (ČSSR) 4,80 m, 5. Kronenberg (Švi.) 4,70 m, 6. Briner (Švi.) 4,40 m. Disk 1. Bugdr (ČSSR) 63,52 m, 2. Gejza (ŠSSR) 57,16 m, 3. Egger (Švi.) 53,48 m, 4. Okleščan (Jug.) 51,70 m, 5. Wyss (Švi.) 50,52 m 6. Tarabarič (Jug.) 49,00 m. 5000 m 1. Uvizl (ČSSR) 13’44”9, 2. Len-češ (ČSSR) 13’47"9, 3. Lisec (Jug.) 13'55"6, 4. Lanfranchi (Švica) 13’59”2, 5. Zdravkovič (Jug.) 14-08”5, 6. Bastpr (Švi.) 1414 ”7. Štafeta 4x400 1. Švica 3'06”85, 2, Jugoslavija 3’08”00, 3. Češkoslovaška 3’08"15. ŽENSKE 400 m ovire 1. VVildova (ČSSR) 57"83, 2. Kauf-mann (Švi.) 59”49, 3. Puhalo (Jug.) 59"73, 4. Slamova (ČSSR) 1’00”32, 5. Šavle (Jug.) 1’01”80, 6. Baumann (Švi.) 1’02”05 200 m 1. VVerthmuller (Švi.) 23"93, 2. Ištvanovič (Jug.) 24"03, 3. Sokolova (ČSSR) 24"29, 4. Seliškar (Jug.) 24’'32, 5. Keller (Švi.) 24”34, 6. Šo-borovš (ČSSR) 24”69. Disk L Prouzova 61,00 m, 2. Bartonova (ČSSR) 58,18 m, 3. Anderes (Švi.) 47,14 m, 4, Stojkovič (Jug.) 45,22 m. 5, Gozo (Jug.) 44,18 m, 6. Itan (Švi.) 43,54 m. 800 m 1. .'.vdibašič (Jug.) 2'07',2. 2. Ku-balkova (ČSSR) 2’08"7, 3. Fasi (Švi.) 2’09”3, 4. Lindenmann (Švi.) 2’09”3, 5. Rakovi (ČSSR) 2'09”8, 6. Rističevič (Jug.) 2’10”4. 3000 m 1. Burki (Švi.) 915 ”9. 2. Pergar (Jug.) 9'20"2, 3. Červenkova (ČSSR) 9’23’T, 4. Vykydalova (ČSSR) 9' 36"7, 5. Frey (Švi.) 9’54"2, 6. Mišič (Jug.) 10’12"7. Višina 1. Meier (švi) 186 cm, 2. Bene detič (Jug.) 181 cm. 3. Geržovž (ČSSR) 181 cm, 4. Skodnicka (ČS SR) 178 cm, 5. Prezelj (Jug.) 178 cm, 6. Pura (Švi.) 165 cm, Štafeta 4x400 m L Jugoslavija 3’37”32, 2. Švica 3’ 37"99, 3. Češkoslovaška 3 43"05. Vrstni red ekip troboja ŽENSKE L ČSSR 2. Jugoslavija 3. Švica . MOŠKI L ČSSR 2. Švica (šest 1. mest in štiri 3. Jugoslavija (pet 1. mest in šest 2. mest) Skupno L ČSSR 289 točk 2. Jugoslavija 217 točk 3. Švica Rezultat dvobojev ŽENSKE ČSSR - Jugoslavija ČSSR - Švica Jugoslavija - Švica MOŠKI ČSSR - Jugoslavija ČSSR - Švica Jugoslavija - Švica Rudi Pavšič 123 točk 93 točk 88 točk 166 točk 124 točk mesti) 124 točk 212 točk 79:68 89:69 82:75 121:91 120:92 107:105 SPORED Danes prva polfinalna tekma Primorec - Primorje (20.30) Jutri druga polfinalna tekma Vesna - Zarja (20.30) 11. 9.: počitek 12. 9.: finale za 3. mesto 13. 9.: finale za L mesto iz A skupine Primorec in Zarja (izločena sta bila Breg in Gaja) ter iz B skupine Vesna in Primorje (izločena sta bila Kras in Aurisina). Turnir je pokazal dobre napade in seveda nekoliko slabše kip dala največ golov, osem, sledita Kras in Primorje s šestimi zadetki. Najuspešnejša strelca sta doslej s 4 goli Candotti (Vesna) in F. Kralj (Primorec); s tremi zadetki jima sledi Ljubo Milič (Kras), ki pa ju ne more več dohiteti, saj je bila njegova ekipa že izložena. Povedali, bi še, da je padel tudi en avtogol. Na turnirju je bilo sojenje poprečno, saj so bili sodniki isti, ki jih že leta srečujemo na prvenstvenih tekmah. Včasih so nekateri igralci nekoliko pretiravali, čeprav ni bilo hujših izgredov. Kljub temu so morali sodniki z opomini in izključitvami večkrat pomiriti nogometaše. Zabeležili smo 13 opominov in pet izključitev: Lovriha, Ciguj, Klun (vsi Breg), Dana (Zarja) in G. Husu (Primorje), ki po pravilniku turnirja ne smejo več igrati na letošnjem memorialu. Na.Lolj korptni ekipi sta bili Gaja in Primorec, ki nista prejeli nobenega opomina TURNIR V SESLJANU Tudi dva Sežanca v vodstvu To soboto se je na sedežu leto-viščarske ustanove v Sesljanu začel mednarodni šahovski turnir, katerega se skupno udeležuje 26 ša-histov, porazdeljenih v tri skupine. V soboto in nedeljo so šahisti odigrali že polovico kol (tri). Turnir pa bodo sklenili v soboto in nedeljo. Najmočnejšega turnirja «OPEN» se udeležuje 10 šahistov, od katerih dva mojstrska kandidata, tri prve državne kategorije, štiri druge ter ena prva. Po prvih treh kolih vodijo z dvema točkama in pol Mitja Ukmar iz Sežane, Tullio Moc-chi ter Janez Hosjan iz Sežane. Sledijo še Garano, Romano, Caprio, Pernici, Lostuzzi, Ruzzier in Fer-rante. V turnirju E kategorije (za tretje državne kategorije in prve društvene) pa vodi Massaro pred Za-vanom, Žiberno, Sorbaro, Garoz-zom. Pletom, Ferruo in Berneticem. V turnirju za nižje društvene ka-začetnike pa vodi Poz-Antoničem iz Turnirja se ni šahišti in naše dešeia, pa tudi nekateri iz Slovenije. Udeležba pa je vseeno pod pričakovanjem. D. J. ATLETIKA DVOBOJ ITALIJA FINSKA Lahka zmaga «azzurrov» PALERMO — V atletskem dvoboju je moška reprezentanca bre* težav premagala Finsko z 237 proti 195. Na tem dvoboju v glavnem niso dosegli tehnično dobrih rezultatov, če izvzamemo čas Pietra Mennee na ICO m (10"23). NOGOMET 2. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI 4. KOLA Spartak - Svoboda 1:1 Leotar - Osijek 0:0 Jedinstvo - AIK 0:0 Iskra - Vrbas 3:0 Čelik - Bosna 1:0 Proleter - Rudar 0:0 Dinamo - Jedinstvo 1:0 Maribor - GOŠK - Jug 5:2 LESTVICA Dinamo 7; Maribor, Iskra 6; Če- lik 5; Leotar, Svoboda, AIK, Osijek, Proleter, Rudar, Vrbas 4; Jedin-stvo, GOŠK-Jug 3; Spartak 2; Bo»- na 1. ,:.v...'rfuv . • •, . 'j'.,-.- PRIHODNJE KOLO (14, 9.) GOŠK Jug - Spartak, Jedinstvo -Maribor, Rudar - Dinamo, Bosna -Proleter, Vrbas - Čelik, AIK - I-skra, Osijek - Jedinstvo, Svoboda -Leotar. (NIIIIIHIItllllllUllllimilllllllllllllllllllllllllllllMIIIinMIIIIlUllllllltllMIIIIIlMIIIHIIIIfllllNIIIIIIIMIUlIMlima TRETJI ITAUJANSK0-JUG0SL0VANSKI KOŠARKARSKI ŠTUDIJ MIUSKA PRIREDITEV ZELO DOBRO USPEIA V miljski reprezentanci tudi vrsta naših igralcev V nedeljo zjutraj se je na sedežu miljskega občinskega sveta nadaljeval tretji študijski italijansko-jugoslovanski košarkarski seminar, ki se je pričel že v soboto. Najprej je predaval reški profesionalni mladinski trener Mihajlo Rapajič na temo »Priprava in razvoj mladinske košarke v Hrvatskb. Rapajič je na zelo poučen način razložil metode, ki jih uporablja pri treningih in izbiri najboljših mladih košarkarjev. ( Nato je bil na vrsti zvezni in štruktor italijansko košarkarske zveze, Videmčan Giorgio Gorlato, ki je govoril o dvojnem sojenju. Med tem predavanjem je bilo prisotnih tudi več tržaških sodnikov, ki so želeli svoje znanje izpopolniti. Debata, ki je sledila, je bila pestra; skoraj vsakdo je namreč postavil kakšno vprašanje ali izrazil osebno mnenje. mmmmmmmmsmmm Posnetek s teka na 1.500 m, v katerem je zmagal Jugoslovan Dragan Zdravkovič Popoldne pa so bili v miljski občinski telovadnici finali obeh turnirjev v košarki, na katerih so lahko nastopali košarkarji in košarkarice letnika 1963 in mlajši V moški konkurenci je zmagala reprezentanca Trsta, v ženski pa selekcija Milj. V moški reprezentanci Milj je igralo kar 7 slovenskih košarkarjev: Lokar, Švara. Vassallo, Danev, Emili, Vremec ij» Rauber. Vsi so bili zelo požrtvovalni in so dobro igrali, najbolj pa s« je izkazal Robert Danev. ŽENSKI TURNIR Finale za 3. mesto Reka - Pulj 77:48 Finale za L mesto Milje - Trst 60:59 Končna lestvica 1, Milje. 2. Trst. 3. Reka, 4. Pulj MOŠKI TURNIR Finale za 3. mesto Milje - Pulj 60:43 Finale za L mesto Trst - Reka 89:78 Končna lestvica 1. Trst, 2. Rijeka, 3. Milje, 4. Pulj Za konec lahko rečemo, da so tako seminar kot pa turnirja uspeli. Upajmo, da bo takih mednarodnih srečanj v prihodnosti še mnogo, saj so ti kot nalašč za spoznavanje, navezovanje prijateljskih stikov in izpopolnjevanje v 1 o.šarkarskem znanju. AVTOMOBILIZEM Warwick zmagal v Monzi MONZA — Anglež Derek War-wik je zmagal v nedeljo v Monzi na avtomobilski dirki veljavni za formulo 2. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da b« jutri, 10. septembra, ob 18. url v Križu (»Ricrea-torio*) seja komisije za namilili tenis. ZSŠDI obvešča, da bo danes. 9. septembra, ob 21. uri na sedežu ŠD Primorec v Trebčah seja komisije aa nogomet. c Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP S59 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|ei Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Noroenino Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revl|o «DAN». V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjet|a mesečno 80,00, letno 800.00 din. Poštni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 9. septembra 1980 Oglasi Za SFRJ Zlro račun 50101-603 45361 «AD!T> • DZS • 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300, sožol|0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. ...» I član italijanske ti l2daieV_JZTT rveie {asopisnih11 Odgovorni urednik Gorazd vesel tn tiskaj ^Trst Iai0jnikov fieg V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Strani ANTISIONIZEM NI ANTISEMITIZEM 15. maja 1948 je bil petek. Tistega dne, opolnoči, je zapadel angleški mandat nad Palestino. Judje, ki so nameravali ustanoviti izraelsko državo bi najraje proglasili svojo neodvisnost točno ob 24., a po judovski tradiciji se sobota začne, ko v petek zatone sonce in taka ceremonija bi bila nevzdržna za pravoverno pojmovanje sobotnega počitka. Zato so izraelski voditelji začeli ceremonijo približno ob petih popoldne, da so jo lahko končali pred zatonom. V trenutku, ko je Ben Gurion bral proglas in se mu je približal sodelavec z listkom v roki, se je kolo zgodovine občutno obrnilo. Listek je bil telegram predsednika ZDA, ki je že priznaval novo državo. Naslednjega dne je sledil napad šestih arabskih držav, ki so štele skoro stokrat več prebivalcev, kot je bilo Judov v Palestini, a njih premoč je bila le navidezna. Po enem letu bojev, so bila podpisana premirja s sosednjimi državami in ko so časopisi na veliko tiskali naslove z besedo *M1R» so bili v resnici postavljeni temelji za desetletja nasilja, vojn in nemira. Uresničitev judovske države je imela dve posledici: razbitje palestinskega naroda, ki se je razpršil po begunskih taboriščih v sosednjih državah in razbitje arabskega sveta, v katerega se je izraelska država zabila kot klin z nedvomno vlogo postojanke Zahoda. V širšem smislu je nastanek Izraela pomenil tudi, da j? morala Anglija na tem območju priznati vodilno vlogo ZDA. Judje imajo pravico do svoje domovine, kot vsak narod; a nimajo pravice zanikati drugim narodom isto pravico. Palestinci zahtevajo, da lahko živijo na svoji zemlji, prepričani so, da bi v enakopravnosti lahko živeli v Palestini oboji, Palestinci in Judje, a Judje hočejo Palestino samo zase. Zato zanikajo Palestincem vsako pravico začenši s pravico do obstoja. Kaj je res nemogoče, da bi lahko živeli Judje in Palestinci skupaj v miru? Izraelski voditelji so o tem prepričani in na vsak dvom o tem reagirajo histerično. Zadnji primer take reakcije je prišel po izjavi evropskih voditeljev ■ v Benetkah o pravici Palestincev do samoodločbe, ki je v isti sapi še poudarjala pravico Izraela do obstoja in varnosti. Ta meglena, mlačna in nejasna izjava, ki ni zadovoljila nikogar in je v bistvu le priznavala obstoj Palestincev in njih problema, je spravila v bes izraelske voditelje. PLO je zajije le ^organizacija morilcev», mrabska SS». beneška izjava pa «druga miinchenska kapitulacija naše generacije». Primerjava med nemškim antisemitizmom in palestinskim antisionizmom je napačna, krivična in nepoštena. Antisemitizem vemo kaj je: teorija, da so Judje manj vredni, oziroma nevarni in škodljivi. Kot taki so bili grešni kozel za vse reakcionarne režime, od carske Rusije do Hitlerjeve Nemčije. Antisionizem, pa je zanikanje sionizma: to je zanikanje pravice, da bi Judje imeli lastno in izključno judovsko državo v Palestini. Na žalost je sionizem nastal v času, ko je bila kolonialistična ideologija na višku. Ko je Teodor Herzel, ustanovitelj sionizma napisal njegov osnovni dokument: Judovsko državo (1896) ni upošteval pravic tamkajšnjega prebivalstva. Anglija pa je leta 1917 obljubila Judom marodni dom* v Palestini že z jasnimi nameni politike *deli in vladaj», ker je čutila moč prebujajočega se arabskega sveta. Tragedija judovske države je prav v tem, da je za svojo uresničitev rabila enaka načela in sredstva kot tisti, ki so v drugi svetovni vojni izvedli največji zločin stoletja: svoj življenjski prostor širi z opravičilom varnosti in zgodovinske danosti (z razlago svetega pisma). Z vojaško premočjo vsiljuje svoj mir in z zaslepljenostjo svoje višje tehnološke ravni se vedno bolj širi. Občutek krivde svetovnega javnega mnenja, ki je v bistvu omogočil nastanek Izraela, pa se je medtem ohladil, dokaz za to je glasovanje OZN konec julija. Protiizraelska resolucija, ki zahteva vrnitev zasedenih ozemelj je dobila 112 pritrdilnih glasov, 24 vzdržanih in le 7 zanikalnih. Nastaja nov občutek krivde, tokrat za usodo palestinskega naroda. (Poseben dopis) BENETKE — Glavni dogodek zadnjega dne filmskega festivala v Benetkah je bila podelitev «zlatih levova. Po desetletni odsotnosti so se torej «spet pojavili levh, ki so brez posebnega vika in krika ovrednotili nekatere filme in s tem obredom utrdili ugled, ki si ga je manifestacija s težavo pridobila. Eno samo presenečenje: pričakovanim trem devom» se je pridružil še četrti, saj so v sektorju «Cinema 80» nagradili ex aequo filma «Gloria» režiserja Johna Cassavetesa in «A-tlantic city». režiserja Malleja. Preostala dva «leva» so v sektorjih cOfficina veneziana» in Mpera pri-ma» podelili filmoma «Megalexan-dros», režiserja T. Anghelopulosa in pa fAjondek ez a nap», režiserja P, Gocharja. Sklep žirije, o katerem se da, kot za vse sklepe na svetu, prav gotovo diskutirati, ni ustvaril velikih krivic: dejansko so namreč vsi nagrajeni filmi na zelo visokem nivoju. Pa preidimo k filmom, ki smo jih gledali v zadnjih dneh 'tega festivala. Najpomembnejše delo, pa ne samo zaradi prejete nagrade, je brez dvomov «Megalexandros» (A-leksander Veliki), grškega režiserja Thodorosa Anghelopulosa. Gre za precej zapleten film filozofsko.-po-litičnega značaja, ki obravnava tematiko oblasti in revolucije preko junaka in ljudskega voditelja, ki si SAUDSKA ARABIJA GROZI Z ZMANJŠANJEM PROIZVODNJE NAFTE Kmalu zasedanje držav izvoznic petroleja Po mnenju saudskega ministra Jamanija je svetovno tržišče prenasieeno z nafto NAGRAJENA DELA NA VISOKI KVALITETNI STOPNJI S PODELITVIJO BLATIH LEVOV* SE JE KONČAL BENEŠKI FESTIVAL Nagrajeni filmi so «GIoria» režiserja Cassavetesa, «Atlantic city» režiserju Louisa Malleja, «Megalexandros» Grka Anghelopulosa in «Ajondek ez a nap režiserja Gocharja TEHERAN — Ministri za finance, petrolej in zunanje zadeve držav izvoznic petroleja (OPEČ) se bodo zbrali 15. in 16. septembra na Dunaju. Na tem zasedanju bodo določili skupno dolgoročno strategijo, predvsem pa avtomatični mehanizem povišanja cen nafte in naftnih derivatov. Angleški dnevnik «Financial Times* je pred dnevi objavil članek, kjer trdi, da bo Saudska Arabija v zadnjem trimesečju letošnjega leta zmanjšala proizvodnjo -tornega zlata*. To naj bi sporočil minister za petrolej Saudske Arabije Jamani angleškemu zunanjemu ministru Car-ringtonu. Sklep Jamanija je po mnenju londonskega dnevnika dokončen, ne glede na odločitve zasedanja ministrov za petrolej, finance in zunanje zadeve držav izvoznic petroleja. Govori se da bo Saudska Arabija v prihodnjem proizvajala 8.5 milijona sodčkov petroleja dnevno namesto dosedanjih 9,5 milijona. Pred kratkim je Ahmed Zaki Jamani izjavil, da bi ^zmanjšana pro dukcija nafte omogočila uravnove-šenje cen vseh proizvajalk pred zasedanjem državnih poglavarjev proizvajalk petroleja v Bagdadu ob praznovanju 20. letnice te organizacije. Jamani naj bi dodal, da bo njegova država zmanjšala proizvodnjo le če se bodo države OPEČ obvezale prilagajanju cen vsake tri mesece. Na odločitev Saudske Arabije pa nedvomne, in morda tudi odločujoče, vpliva dejstvo, da je svetovni trg prenasičen z nafto, ponudba torej presega povpraševanje, kar povzroča padec cene. V intervjuju za agencijo ANSA je venezuelski minister za energijo in rudnike Humberto Calderon Berti potrdil njegov obisk v Italiji, kjer bo imel konferenco o energetskih problemih. V isti sapi je tudi dodal, da so odnosi .med obema državama glede petroleja zelo dobri. Znano je namreč, da Italija zagovarja stališče. da je treba nuditi državam konkretno pomoč pri razvoju. Venezuelski zunanji minister Zambra-no Velazco je najavil obisk italijanskega kolege Emilia Colomba za konec meseca. Višek izredno pestrega diplomatskega sodelovanja med Venezuelo in Italijo pa bo obisk južnoameriškega predsednika Herrere Cam-pinese, ki bo dospel v Italijo po končanih praznovanjih v Bagdadu. Priprave na proslavo dneva jugoslovanske vojne mornarice PIRAN — V Piranu je vse pripravljeno za proslavo dneva jugoslovanske vojne mornarice, oo-morstva in rečnega ladjarstva. Letos bo prvič ta proslava v /.veznem merilu na slovenski obali. Prireditve se bodo začele že jutri, ko bodo v Portorožu odnrli razstavo «25 let samoupravljanja Splošne plovbe Piran*, v piranskem muzeju Sergej Mašera pa razstavo Tito in morje. V torek bodo zjutraj priplule v Piran in Portorož enote jugoslovanske vojne mornarice.. ob 18. ure pa bodo odprli v Portorožu kabinet za meritve in računalniški terminal. Zvečer bodo promenatni koncerti in prikazovanje filmov o jugoslovanski vojni mornarici. V sredo, 10. septembra zjutraj, bo posvetovanje zveze društev za prouče- vanje in pospeševanje pomorstva Jugoslavije, osrednja prireditev pa bo ob 16. uri istega dne pred spomenikom Partizanskim pomorščakom v Portorožu. Govoril bo Član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, nato pa bo na vrsti bogat kulturno-umetniški spored. Od danes do M. septembra se bo na obali zvrstilo še nad dvajset različnih prireditev od odkrivanja spominskih plošč raznih srečanj pomorščakov, na do tekmovanj v vodnih športih. L. O. Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije se je srečala s špelrsko upravo ČEDAD — V skladu s sklepi, sprejetimi na zadnjem kongresu, so predstavniki Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije začeli niz srečanj z raznimi občinskimi upravami v vzhodni Furlaniji. y četrtek. 4. septembra, jih je sprejel občinski odbor Špetra in posebna občinska komisija za obnovo po potresu. Predsednik zveze Ferruccio Clavora je občinskim u-praviteljem obrazložil cilje in delovne načrte Zveze izseljencev ter poudaril njeno razpoložljivost za sodelovanje z občinsko upravo pri uresničevanju posegov, ki bi reševali problem izseljencev. Odbornik Blasetig je s strani občinske uprave zajamčil njeno trdno voljo za reševanje tega vprašanja V tem okviru so prisotni obravnavali spe- cifične probleme izseljencev, ki bi se radi vrnili v domače kraje in ob tem nggb cjelovap, mesto ter ustrezno stanovanje. Na koncu srečanja, iz katerega je jasno izhajal veliki pomen, ki ga špetrska občina ima za gospodarski, družbeni, kulturni in politični razvoj celotnega beneškega območja, je župan Marinig še po-uradil težave, Id nastajajo pri reševanju tako kompleksnih problemov. obenem pa je podčrtal potrebo in nujnost, da se v čim enotnejšem duhu zadovoljijo pričakovanja izseljencev, ki so sestavni del beneške skupnosti. je nadel ime Aleksander Veliki — zgodovinska osebnost, ki je postala za Grke mit in projekcija ljudske želje po mesijanskem in osvobodu-jočem voditelju. Med štirimi urami projekcije filma sledimo nastanku, uveljavitvi in krizi ljudske oblasti v mali komuni, ki je nastala sredi samotnih hribov. Aleksandrov konec — ljudstvo ga ubije in požre, ko postane trinog — pomeni tudi konec komune, ki jo tuje oborožene sile uničijo, ker nima več svo jega voditelja. Toda nekomu uspe zbežati: to je mladi Aleiandros. ki je bil ljubljenec socialističnega učitelja. Oddalji se od vasi in od gora ter prispe do Aten, kjer vstopi v mesto», kot povedo zadnje besede filma. Dogajanje, ki se odvija v začetku tega stoletja, je prežeto z ideološkimi in političnimi prvinami, z vrsto zaskrbljujočih vprašajev, ki vzbujajo nenehna razmišljanja o sedanjosti. Vse skupaj pa je podano v obliki, ki spominja na grško tragedijo in obenem ima tudi značilnosti melodrame, ki jo bogatijo izredno lepi in ečištfa posnetki. Med drugimi filmi, ki smo jih videli, bi omenili tudi aKontrakh (Pogodba), poljskega režiserja Krzyszto]a Za-nussija. Z močjo vsiljenega nasilja in analitičnega opazovanja, ki sta mu značilna, podaja Zahussi v filmu neusmiljen in realistični presek določenih aspektov poljske družbe. Kot da bi šlo za študij pod mikro skopom obdela Zanussi srednjevi-soki razred in ga povsem razgali s tem, da odkrije njegove lažne plati in moralno revščino, ki mu je značilna. Mimo ekspresivnih vrednot — predvsem čisti in enostavni stil — ima film pomen kot dokumentarec, ki nam približa, vsaj posredno, sedanjo poljsko stvarnost. Enostaven in bistven je tudi film , ameriškega režiserja Jonathana De-urnneja, v katerem skuša avtor podati sliko mlade dvojice, ki ga nemir novih načinov sodobnega življenja in novih mitov ameriške družbe spravi v krizo, za film cUomini e no», delo Italijana Valentina Orsinija, v katerem se zrcali istoimenski roman Elia Vitto-riuija ter za film cCharlotte*, ki ga je zrežiral Nemec Franz Vleisz. Slednji film je navdihnila življenjska pot Charlotte Salomon, slikarke židovskega porekla, ki je pri 26 letih umrla v taborišču Auschivitz. Z malce akademskim slogom je avtor verjetno hotel podati raimišlja nja o smrti, predvsem v njenem odnosu z življenjem in z ljubeznijo, kot prizorišče zgodbe pa je o-budil sliko zadnjih let prvega tride-setletja, kot sta jih Berlin in južna Francija doživljala. In tako se je končal dolg filmski maraton. Čakata ms še splošen obračun in ocena filmskega festivala, o tem pa bomo pisali v prihodnjih dneh. DARKO BRATINA Z orožjem v roki V Zvezni republiki Nemčiji so v polnem teku priprave na skorajšnje politične volitve, ki bodo morale odločati o tem ali bo oblast In s tem kanclersko mesto ostalo v rokah Schmidtovih socialdemokratov ali pa če bo prešlo v roke demokristjanom in bi v tem primeru kancler postal «bavarski bik* Franz Josef Strauss. Nekdo pa si J® med tem omislil način, kako izkoristiti rivalstvo med obema ter j® izdal ploščo, na kateri so posneti nekateri govori, ki sta jih v parlamentu imela oba nasprotnika. Kaže, da gre še kar dobro v denar. (AP) PET LET PO 40NČANI* LIBANONSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI Libanonska kriza odraža konflikte Bližnjega vzhoda in arabskega sveta Desnica ustvarja «svoj Libanon» - Nihče noče stopiti v vlado, ki nima nobene oblasti BEJRUT — Oba najuglednejša libanonska politika, predsednik republike Elias Sarkis in bivši premier Selim el Hos slikata v enako temnih barvah libanonsko bodočnost. Neki libanonski časnikar je po njuni tiskovni konferenci napisal. da- so si torne misli* Sarkisa in Hosa tako podobne, «kot da bi si jih brala v mislih*. Tako pa ne mislita samo Sarkis in Hos. «črne misli* so skupne večini Libanoncev. saj ni imela država niti tedna pravega miru že pet let, odkar se je uradno «končala» državljanska vojna. Selim el Hos je pred tremi meseci odstopil, a je takoj od predsednika republike zahteval, naj čim- itežiser Gauber Rocha je včeraj ostro protestiral proti sklepu beneške žirije (Telefoto AP) prej reši vladno krizo. «ker čas samo škodi Libanonu*. Sarkis je poveril mandat za sestavo nove vlade Takiedinu Solhu, a ta ni uspel v svoji nalogi. ‘Danes s& brani, da je «:poskušal rešiti libanonsko krizo*, a od h jega so zahtevah, da reši «:vse arabske krize v Libanonu*. Solh je s tem le definiral, kar je vsem v Libanonu že leta znano, država je žerjavica, v katerem tlijo vsi bližnjevzhodni in širši a-rabski konflikti. Ob vsem tem bivši premier Hos trdi. da «ne morejo rešiti bližnje-vzhodne krize*. -sMorda nam ne bo niti uspelo, zatrjuje Hos, da ločimo našo krizo od bližnjevzhodne, kar dokazujejo vsi dosedanji propadli poskusi. Moramo pa stopiti na pot gradnje skupne hiše kot vemo in znamo, da zagotovimo Libanonu enotnost, bodočnost in arabstvo.* Hos je poznan kot pristaš teorije o «koekzistenci med libanonsko in bližnjevzhodno krizo*. Tako skupno življenje dveh kriz na ma.em libanonskem ozemlju bo trajalo, dokler ne bodo rešili širšo bližnjevzhodno krizo. To odločno zavrača libanonska maronitska desnica, ki nasprotuje sožitju obeh kriz, ker je po njenem prav to krivo libanonske tragedije. Maroniti trdijo, da ne smejo Libanonci vezati svoje bodočnosti s palestinskim ljudstvom ali s splošnim reševanjem bližnjevzhodne krize, ker bodo potrebna leta za tako reševanje, «mi pa nismo voljni čakati* zatrjujejo desničarji.. S tega vidika falanga ustvarja «svoj Libanon*. Potem ko je odpravila s svojimi desnimi, liberalnimi nasprotniki se počuti dovolj močno, da lahko vedri na libanonskem političnem odru. Kot vedno je desnica napadalna predvsem do Pa- lestincev. Predsednik Sarkis je Pre<| dnevi izjavil, da se število P0*®, stincev v Libanonu veča iz let0 leto in jih je sedaj že 700 tisoč- Predsednik republike zatrjuje, d* ne bi bila vlada sposobna, da *** oroži najrazličnejše skupine. 0 * najmanj Palestince, dokler ne do imeli lastne države, pa čepfA bi imela sposobno in močno la0-? armado. Medtem ko se število \ lestincev veča in Izrael vse ces napada južni Libanon, desnic0 govori o «svojem* in «palestinske01 Libanonu. Položaj je torej brezupen, va nima niti formalne vlade in K kaže se bo «:brezvladje» nadalje lo. saj v vlado, ki nima nob* oblasti, noče nihče vstopiti. KOPER - V prostorih poJtf0^ skega muzeja v Kopru so odP' razstavo «Portreti družine TarsiJ ' Gre za 13 portretov pomembneje osebnosti te družine, ki se je 01 j, no uveljavila med vladavino be0 ke republike. Portrete je močno 0 čel zob časa in so potrebovali 11 . 5 let za restavracijska dela. G10V . zasluga, da se je ohranila ta »n*? nina, gre akademskemu slik0‘J prof. Viktorju Sloju. NEW DELHI - Z objavo sklep; nega dokumenta se je včeraj v 1 dijskem glavnem mestu končalo z sedanje šefov vlad azijskih dr/ članic britanske skupnosti nar°(0 V njem članice Commonvvealth0 udarjajo svoje nasprotovanje 0Pj, rabi sile pri urejevanju medn01' ^ nih problemov in z zaskrbljen0-'* ugotavljajo, skalitev položaia ji zaradi vietnamske invazije K0, v pučije in sovjetskega poseg0 Afganistanu. DUŠAN ŽEUEZNOV IV. DIVJALI SO m VOJNO v._____________________PO PRIMORSKI Nemški policijski stotnik Giinther Neubert Preiskovalec: S kakšnimi metodami je Nemčija skušala povečati svoj življenjski prostor? Neubert: Danes vem, da je Nemčija skušala samo z vojno ta cilj doseči. Preiskovalec- Kakih metod se je Nemčija posluževala za uničenje osvobodilnih gibanj v zasedenih deželah? Neubert: Ne morem navesti posameznih metod, katerih se je Nemčija posluževala za uničenje osvobodil nega gibanja v zasedenih deželah. Vem pa za posamezne primere v Sloveniji, ko so bile uničene posamezne vasi in prebivalstvo izseljeno. Preiskovalec: Kdo je bil izvršilni organ za takšne ukrepe? Neubert: V pokrajinah, ki so spadale k rajhu, je bila policija izvršni organ, s tem mislim Štajersko in Gorenjsko. Kdo pa je bil izvršilni organ v ostalih pokrajinah Slovenije, mi ni znano. Preiskovalec: Kaj ste storili proti požiganju vasi in proti izseljevanju civilnega prebivalstva? Neubert: V nobenem primeru nisem dal nikoli povelja za požig vasi ali izselitev civilnega prebivalstva. To mi je znano samo v enem primeru, Mošnje pri Radovljici, kar pa se je zgodilo še pred preselitvijo 11. čete tja. Stalno sem odkrito nastopal proti sličnim metodam in izdajal vedno ukrepe na območju mojega zapovedni-škega kroga, da onemogočim kakršnekoli izpade. Zato so mi iz vodilnega štaba v Ljubljani stalno dajali pouk in končno sem bil zaslišan. Istočasno sem spet naselil kmete v Mošnje, kljub psihozi Hitlerjevega povelja ob atentatu •na Hitlerja ob koncu julija 1944, ki se je malo poprej pripetil. Od kmetov v Mošnjah se še spominjam imen Zupan in Knafelj, ki lahko pričajo in pritrdijo temu dejstvu. Preiskovalec: Kaj vam je znanega o požigu vasi Mošnje pri Radovljici? Neubert: Znano mi je, da so kmetje umorili nekega kmeta iz vasi in da so temu z nemške strani sledile te mere. PRED OBLIČJEM PRAVICE Obtoženi stotnik varnostne policije Giinther Neubert je stopil pred sodnike vojaškega sodišča IV. armade četrtega dne javne obravnave, v ponedeljek, 14. julija 1947. Predsednik: Tovariš starejši vodnik, privedite obtoženega Neuber*a Giintherja. (Straža privede obtoženca). Obtoženi Neubert, pristopite k sodišču. Ste prejeli nemški prevod obtožnice? Neubert: Da. Predsednik: Ste ga prebrali? Neubert: Da. Predsednik: Ste obtožnico razumeli? Neubert: Da, sem razumel. Predsednik: Ali se čutite krivega? Neubert: Ne, ne čutim se krivega. Fredsednik: Obtoženi Neubert, povejte nam, odkod ste prišli za komandanta bataljona v Kranj? Na kakšni službeni dolžnosti ste bili prej? Neubert: Bil sem poveljnik kompanije in sem prišel v Kranj iz Francije. Predsednik: Na čigavo zahtevo? Neubert: Najbrže na povelje državnega vodje SS. Bil sem podrejen višjemu voditelju SS v Ljubljani. Predsednik: Povejte nam, kakšne funkcije ste imeli v Kranju in katerih operacij ste se s svojim bataljonom udeležili? Neubert: Prišel sem v Kranj s transportom in sem bil potem z mojimi enotami na različnih točkah. Predsednik: Katere so bile te točke? Neubert: To je bil Kamnik s štabom bataljona in IV. kompanijo. Prva kompanija je bila v Krašnji - Glogovci in Ožboltu, druga v Litiji, tretja v Špitaliču in četrta, kot sem že rekel, v Kamniku. Predsednik: Dobro. Katerih akcij ste se vi s temi podrejenimi enotami udeležili? Neubert: Natančno sem povedal že v teku zaslišanja. Predsednik: In to ponovite, ker želimo slišati. Neubert: Prva naloga je bila ta, da transport Nach-schuba v Kočevje izvršimo. Predsednik: Dalje. Neubert: Potem sejn imel nalogo izvidništva na pro- storu Vač, izvidnice na Menini planini proti Spitali od tam da gremo v Ljubno z motornimi vozili. Predsednik: V kakšnem času je to približno bilo, KC ste šli v Ljubno. Neubert: Ne morem se točno spomniti datuma. Predsednik: Dobro. Kolikor se spomnite. Neubert: To je bilo maja ali junija. Predsednik: Leta? Neubert: Leta 1944. Predsednik: Nadaljnje akcije? , Neubert: Potem proti Gornjemu gradu, potem na S® lo na Črno, potem zopet mimo Kamnika v Moravče 1 nazaj v Kamnik. Predsednik: Dobro, kdaj ste približno prišli spet o® zaj v Kamnik? Neubert: To je bilo tri ali štiri dni kasneje. Predsednik: Dobro. Kakšne akcije ste storili še s vašo enoto? , Neubert: Pripominjam, da ni bila cela enota, amP* samo deli enote. Ostalo je bilo razdeljeno na posameZIJ oporišča. Predsednik: Počakajte malo. Potem nam pa P°ve* akcije teh vaših posameznih čet, vsaj v kratkem. Neubert: Tega ne morem navesti, ker je Ljubljana 1 rektno izdajala povelja za ta posamezna oporišča. Predsednik: Naštejte ne oporišča, ampak nekatere * cije, ki so jih izvršile vam neposredno podrejene en° Neubert: To sem že med zaslišanjem navedel. * bila akcija proti Vačam. Predsednik: To smo že čuli.