Poštnina plačana v gotovini Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'fi leta 00 din, za */i leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka 117. Časopis za trgovino• industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun Prt pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-52. izhaia p*”edeUek‘ sredo In petek Liubliana. petek 15. oktobra 1937 Cena po“n,eml HevilU din T50 Za domaio trgovino aii za tuii kapital 1 V kratkem se bo odločilo, ali bodo veleblagovnice še nadalje prepovedane ali pa se bodo mogle na široko razpasti po vsej Jugoslaviji in osvojiti vso našo detajlno trgovino. Odločilo pa se ne bo le to vprašanje, temveč tudi vprašanje: ali imajo v naši državi več besede in več veljave jugoslovanski trgovci ali pa tuji kapital. Tako jasno je namreč v boju za in proti veleblagovnicam postavljena fronta. Na eni strani vse jugoslovansko trgovstvo brez izjeme, na drugi strani pa veleblagovnica »Ta-Ta« s svojimi zagovorniki. Na eni strani slovenski, hrvatski in srbski trgovci, ki so ob vsaki priliki dokazali svojo privrženost državi, ki so tudi vedno podpirali vsako narodno stvar, na drugi strani pa gospodje delničarji »Ta-Te«, gospodje Emil Fischer, Franz Steier in Rudolf Taussig iz Češkoslovaške ter njih jugoslovanski pomagači. In samo za eno ali drugo teli front se morajo odločiti tisti, ki bodo odločali, če ostanejo veleblagovnice še nadalje prepovedane ali pa prosto dovoljene. Jugoslovansko trgovstvo je trdno prepričano, da se more izreči odločitev le v njegovo korist. Saj vendar ne more noben odgovorni činitelj v Jugoslaviji jasno izreči, da se v nacionalni Jugoslaviji bolj upoštevajo interesi tujega kapitala, ka-rvm pa interesi domače nacionalne trgovine. Če bi se to zgodilo, bi bila kompromitirana naša državna misel in pogažena bi bila osnovna misel, ki jo stvorila našo državo. Kaj nam vendar koristi naša nacionalna država, če pa imajo v njej manj besede naši nacionalni ljudje ko pa tujci. Samo tako bi vsa jugoslovanska javnost razumela zmago veleblagovnic in nič drugače. Vtis na jugoslovansko javnost pa bi bil tem težji, ker ne bi bilo mogoče zmage veleblagovnic olepšati s prav nobenimi razlogi. Če bi šlo za tuji kapital, s katerim bi ustanovili veliko tvornico motorjev, letal, avtomobilov ali kanonov, potem bi bilo še nekako razumeti, Če bi se dala iz narodno-obrambnih razlogov tujemu kapitalu prednost. Tudi to In bilo pojmljivo, če bi tuji kapital investiral v našo državo težke milijone za dvig našega narodnega gospodarstva in bi za-.radi tega končnega in za nas pozitivnega učinka dobil tuji kapital kater.e prednosti in ugodnosti. Toda pri veleblagovnicah ne gre za noben takšen cilj, tu gre le za atako na našo domačo trgovino, tu bi se tuji velekapital hotel samo polakomniti zaslužka, ki ga ima dosedaj naša nacionalna trgovina. Tu gre samo za poseganje tujega kapitala na gospodarsko polje, na katerem ne potrebujemo prav nobene pomoči tujega kapitala, ker je vse potrebno opravljal že do mači kapital. In celo bolje oprav ljal ko tuji kapital! Kajti vse dru gačno blago nudi pod svojo osebno odgovornostjo samostojni trgovec, kakor pa se nudi v veleblagovnicah, kjer se prodajajo le množin ski predmeti! Z veleblagovnicami nam ni prav nič pomagano in če bi jih imeli tudi na stotine. Že celo pa nam ni pomagano- z veleblagovnicami,' ki delajo s tujim denarjem, da gre večina vsega njih ogromnega zaslužka v tujino. Denar, ki ga zaslužijo domači trgovci, pa ostaja doma v deželi in ta denar oplaja vse naše narodno gospodarstvo. Nikdar ne bi imeli v Sloveniji tako lepo organiziranega denarnega trga, če bi namesto domačih trgovin imeli veleblagovnice. Še bolj pa mora to razliko poznati Beograd, saj so njegove najlepše ustanove nastale le z velikimi volili nacionalnih trgovcev. V tem boju za ali proti veleblagovnicam pa mora zmagati jugo- slovansko trgovstvo še iz drugih sila tehtnih razlogov. In to je predvsem zaradi načina, kako so se pri nas uveljavile veleblagovnice in kako se je vodil boj za veleblagovnice. Stranka, ki se je v tem boju posluževala falzificira-nih številk, ta stranka ne sme zmagati! Kajti njena zmaga bi pomenila vzpodbujanje k javni nemorali. V kratkem se mora odločiti, ali imajo več besede v Jugoslaviji domači nacionalni ljudje ali tuji kapital. Nedogledne bi bile posledice, če bi se zgodila ta neverjetna stvar, da bi zmagal tuji velekapital. V tem primeru se naj pač nihče ne čudi, če bi se vsa nacionalna misel v Jugoslaviji omajala. V državnem, v nacionalnem, gospodarskem in socialnem interesu je, da se boj proti veleblagovnicam neha z gladko in popolno zmago jugoslovanskega trgovstva. Tu ni dopustna niti mogoča nobena kompromisarska odločitev, poraz tujega kapitala mora biti popoln. Kdor ima pogum, da javno prevzame odgovornost za odločitev v korist tujega kapitala, ta naj odloči proti jugoslovanskemu trgovstvu. Naj pa ima potem tudi pogum, da prevzame vse posledice te usodne odločitve. Veleblagovnice se morajo prepovedati! Splošna zahteva vsega jugoslovanskega trgovstva potek konferenc naših trgovskih združeni — Krasen Pozivu osrednje organizacije slovenskega trgovstva so se odzvala skoraj vsa združenja in sklicala pred sestankom Centralnega predstavništva, ki bo v nedeljo v Beogradu, širše konference svojega članstva. Z zadoščenjem moremo ugotoviti, da so bile vse te konference zelo dobro obiskane in da so potekle v naijlepši enodušnosti in slogi trgovstva. Večine teh konferenc SO' je - udeležil tudi predsednik Zveze trg. združenj Stane Vidmar, ki je bil povsod burno pozdravljen od zborovalcev. Rdeča nit vseh teh konferenc je bila, da mora slovensko trgovstvo bolj energično nastopiti v obrambo svojih pravic. Nič več se noče slovensko trgovstvo zadovoljiti s tem, da pošilja odločujočim čini-teljem resolucije in predloge in da ti obleže nerešeni. Trgovstvo tega neupoštevanja svojih zahtev ne moro še naprej prenašati in zato je odločeno, da bo seglo po učinkovitejših sredstvih. O "teh bo sklepala nedeljska seja Centralnega predstavništva v Beogradu. Kar koli bo ta seja sklenila, bo to slovensko trgovstvo zvesto in natančno izpolnilo. Slovensko trgovstvo hoče dokazati svojo discipliniranost in da je vojska, ki se zna bojevati! Pri tej priliki moramo ponovno prositi naše podeželske naročnike, da nam oproste, če ne bomo mogli o vseh konferencah poročati podrobno. Zaradi pomanjkanja prostora smo prisiljeni, da objavimo iz poslanih poročil le glavne stvari. Obširno pa poročamo danes o govoru predsednika Zveze Staneta Vidmarja, ker je v njegovem govoru izčrpno podan program de- la za bodočnost. Vsak trgovec naij zvesto izpolnjuje ta program in dela za njegovo uresničenje, pa bodo kmalu trgovci prišli do svojih pravic. Zborovanje ljubljanskega trgovstva V torek zvečer je bila v Trgovskem domu konferenca ljubljanskega trgovstva, ki jo je otvoril in vodil predsednik združenja Viktor Meden. Po njegovem pozdravu je podal obširno in z odobravanjem sprejelo poročilo tajnik združenja Lojze Šmuc. Za njim je povzel besedo predsednik Zveze trg. združenj Stane Vidmar, ki je izvajal: Govor preds Staneta Vidmarja Pred poldrugim mesecem je zborovalo Centralno predstavništvo v Beogradu. Med drugim je na seji poročal predsednik Savič tudi o rezultatih naših sej in zborovanj ter spomenic in predstavit. To poročilo je bilo tako žalostno, a obenem tudi poučno, ker smo morali priti do zaključka, da po sedanji poti ne pridemo naprej. Treba je več borbenosti in bolj moramo poudariti, da hočemo doseči boljše rezultate. Koncem seje je bilo sklenjeno, da se prirede po vseh večjih krajih države sestanki trgovstva, da na teh sestankih informiramo trgovstvo, kako je z njegovimi zahtevami, na drugi strani naj nam pa tudi trgovci razleže svoje težnje in zahteve. Posledica tega sklepa je tudi današnji sestanek in s tem je tudi podan njegov namen. Nevarnost veleblagovnic Dne 27. oktobra preneha veljati sedanja uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic. Trgovstvo je že ponovno zahtevalo, da se ta prepoved podaljša, toda do danes brez vsakega uspeha. Stvar z veleblagovnicami pa ni tako nedolž na kakor izgleda. Moramo kar s strahom gledati v bodočnost, če se bodo mogle veleblagovnice prosto širiti po državi. Treba pomisliti, da znaša dnevni inkaso veleblagovnice »Ta-Ta« v Beogradu od 150.000 do 300.000 din. Pri tem velikem prometu pa znaša njena glavnica samo 1 milijon din. Ve leblagovnica pač dela s posojili, in čisti dobičetk gre v obliki obre sti za dana posojila v tujino. Pri tem velikanskem prometu pa je plačala veleblagovnica za prvih 11 mesecev samo 1500 din na davkariji akontacije. Mi smo zelo liberalni in tolerantni, do te mere pa vendarle ne, da bi trpeli takšno neenakost pri obdačenju, da bi morali mi dati svoje zadnje dinarje, drugi pa bi bili skoraj davka prosti. Zato zahtevamo, da sc veleblagovnice prav tako obdačijo kakor vsa druga trgovinska podjetja. V boju, ki ga vodi trgovstvo proti veleblagovnicam, pa so te dobile nakrat svoje velike zagovornike. Eden glavnih teh zagovornikov ije univerzitetni profesor dr. Velimir Bajkič, urednik nam že preveč znanega »Narodnega blagostanja«. Dr. Bajkič je bil eno leto profesor na beograjski univerzi ter je predaval o narodnem gospodarstvu. Tudi sicer je dr. Bajkič zelo zanimiv gospod. Poglejmo malo njegovo zgodovino. L. 1930. je napisal v svojem »Narodnem blagostanju« na strani 344 o Bat’i naslednje: »Smatramo, da se ne more dovoliti tujcu, da čez noč napravi za berače tisoče domačih sinov. Ne moremo dopustiti, da se češkoslovaški kmet zavaruje pred našim žitom, njihov kapital pa da ubija naše reveže.« Tako je pisal dr. Bajkič l. 1930., nekoliko let pozneje pa jo postjil upravni svetnik Baths. Sedaj ni Bat’a več nevaren. (Veselost.) »Ta-Ta« zaenkrat še ne ustanavlja podružnic. To je zelo naravno, ker dokler je še nevarnost, da se podaljša sedanja uredba, bo pač »Ta-Ta« mirna. Kakor hitro pa te nevarnosti ne bi bilo več, bi takoj zrasle povsod podružnice »Ta-Te«. Zato zahtevamo, da se ne le podaljša sedanja uredba, temveč da se naravnost s posebnim zakonom prepovedo veleblagovnice. (Odobravanje.) Hočemo, da so že en krat jasno pokaže, ali iina v tej naši državi prednost tuji kapital ali pa naše domače trgovstvo. Jasnost naj se že enkrat v tem vprašanju pokaže! (Odobravanje.) Privilegiji nabavljalnega zadružništva Nismo proti zadružništvu, temveč le proti njegovim izrastkom, Nasprotujemo temu, da se forsira zadružništvo in da se ustanavljajo zadruge tudi tam, kjer ni zanje nobene potrebe. Najjasnejši dokaz, kako se pri nas že izigrava za-družua misel, je Nabavljalna zadruga industrijccv, ki se je ustanovila v Beogradu. Milijonarji so si ustanovili zadrugo, da bi bili deležni vseli onih privilegijev, ki jih imajo zadruge. Niso se zadovoljili samo s tem, da bi si skupno nabavljali surovine in pogonski material. Temveč postavili so si naravnost ogromen delovni program. Ta li>o bodo prevzemali zastopstva velikih tujih tovaren za orodje in stroje, zastopstva tujih zavarovalnic, dajali bodo kredite in posojila skratka opravljali bodo vse posle, ki so danes mogoči. Pa naj poskusi eden izmed vas dobiti obrtni list za takšne posle Koliko taks bo moral plačati, koliko potov bo moral narediti. Ti veliki gospodje pa dosežejo vse to igraje. Ustanoviti jim je treba samo zadrugo. Velikanske podpore so se dale že zadružništvu. Spominjam samo na Srbsko zemljoradniško zadrugo. Milijone je morala država plačati za kritje njenih deficitov, ki pa niso nastali zaradi nešreče. Dočim pa se na eni strani tako silno pospešuje zadružništvo, pa so na drugi strani popolnoma pozablja na naše kreditne zadruge. Silno mnogo dobrega so storile te zadruge, a vseeno se nanje pozablja in ne pomaga se jim, ko so v najtežji stiski. Proti centralizmu Po novem zadružnem zakonu se more ustanoviti še centralna zadružna banka v Beogradu. Ze se tudi njena ustanovitev pripravlja. To pomeni, da se bo sedaj centraliziral še zadružni denar. Po centralizaciji denarja v državnih denarnih zavodih še ta centralizacija denarja. Tako se pač najlaže drži vse na uzdah, kajti tisti, ki ima denar, ta vse odloča. Odločno se moramo zavarovati proti temu, da bi se centraliziral še naš zadružni denar. Centralizirajo pa se tudi državna podjetja in centralizirajo se tudi vsa javna dela. Vedno nove hiše in palače se grade na jugu. Če pa hočemo mi uresničiti tudi najbolj skromno in nad vse potrebno stvar, moramo spraviti pokonci vso deželo in še ne dosežemo tega, kar bi morali. Te dni smo citati v listih, kaj vse se je zgradilo v vrba-ski banovini, ko je bil ban dr. Ku-jundžič, ki je sedaj postal minister. Pri nas pa se ne gradi nič. Te dni je bil tudi zdravniški kongres. Na kongresu so zdravniki ugotovili, da je polovica bolniških postelj v državi zasedena, pri nas pa morajo spati dva in tudi trije ljudje na eni postelji. In ne bo bolje, dokler tudi velika podjetja ne bodo tako obdače-na ko mi. Če bi tudi velikim podjetjem odmerjali davke davčni odbori, bi bili davki takoj pravično Kankurzi - poravnave Ne uvede se konkurzno postopanje o premoženju tvrdke Prah I. v Črni pri Prevaljah, ker ni kritja za stroške postopanja. Končano je poravnalno postopanje trgovca Tomaža Breznika v; Ptuju. Potrja sc poravnava izven kon-kurza, ki jo je sklenil Ivan Lampret, trgovec v Ljubljani s svojimi upnikL faradelijeni Nato je predsednik Vidmar govoril o delu davčnih odborov in opozarjal vse, da pazijo, Kako napravijo svojo davčno napoved. Nato je prešel na vprašanje socialnega Zavarovanja trgovstva. (Kakor kažejo dosedanje izkušnje, ni drugega sredstva, kakor da kar sami organiziramo socialno zavarovanje trgovstva in da ne čakamo .____ Ceio bolje je, da izvedemo fto zavarovanje prej, l Tega pa nikakor nočemo, jočemo, da bo socialno zavarovanje trgovstva decentralizirano, da bomo sami upravljali svoje zavarovanje in da bo tu zbrani denar l«plajnl naše slovensko gospodarstvo, ne pa se centraliziral pri SU-HORii. Krošnjarska nadloga Krošnjarske nadloge ni in ni konec! Na zadnji konferenci trgovstva v Ptuju so bili podani že kar drastični primeri, kako se ta nadloga širi. Namesto da bi se organiziral boj proti krošnjarstvu, so se sedaj organizirali krošnjarji sami. '1'ako hodijo v ptujskem okraju k (strankam vedno po trije krošnjarji. Ko pridejo k stranki, potem kar izsilijo odkup blaga in če ne gre (drugače, so poslužujejo tudi groženj. Ko je prijel predsednik zdru Stenja nekega krošnjarja in zahteval od njega legitimacijo, je ta potegnil revolver in dejal: To je rao- r legitimacija! K nekemu trgovcu Ptuju je prišel neki župnik s kosom blaga in ga vprašal, koliko ije vredno to blago. Povedal je, da je kupil blago pri krošnjarju in ga plačal po 160 din meter. Trgovec je segel na polico in pokazal žup niku blago ter ga vprašal, če je to blago isto ko njegovo. Ko je ta to potrdil, mu je pokazal trgovec listek, da prodaja to blago po 65 dinarjev, da ga pa daje tudi za 60 dinarjev. Tako se sleparijo ljudje od ^rošnjarjev, a oblasti tega ne vi dijo. Moramo pa tu povedati tudi žalostno resnico, da dajejo nekateri trgovci krošnjarjem blago na kre jdit. ; Krošnjarska nadloga posebno jasno kaže, kako težaven je položaj zlasti podeželskega trgovca Kaže pa tudi, kako se nam prav nič ne pomaga. Zato je tudi treba, da čisto drugače postopamo ko do-sedaj. c Energično se moramo postaviti jr bran proti vsem, ki kratijo naše pravice. Več discipline v trgovskih vrstah! Kakor vidite smo sredi boja za svoje pravice. Kadar pa se vpdi i>oj, takrat ne sme bili nobene mlačnosti. A biti mora tudi disciplina. Te pa je med nami premalo l’o je zgovorno pokazala zadnja anketa o odpiranju in zapiranju trgovin. Sklicali srno posebno sejo Sveže, da bi nastopili na anketi enotno. Na seji smo se do podrob E osti dogovorili in nato sklenili aj bomo zahtevali. Nisem pa še mgel na anketi povedati mnenja veze, že je nastopil zastopnik ružemja, ki ni včlanjeno v zvezi posebnimi zahtevami. A nekate-i zastopniki, ki so v zvezi, so se akrut premislili in nastopili posebnimi predlogi. Tako se ne pela! Zastopniki pomočniškega zbora, zveze priv. nameščencev pelavske zbornice, vsi s« nastopili enotno, le mi smo dali žalosten primer naše nediscipliniranosti pasno je, da potem tudi ne more-pio nič doseči. Naša dolžnost je. da napravimo z svojih organizacij v resnici pra « organizacije, ki bodo vse naše ile združile za eno delo in za en ilj. Če gre general sam proti na-protniku, ne beži nihče pred jim, ker ni vojske za njim. Tudi paši voditelji ne morejo nič doseči, Ce ne morejo trdno zidali na našo jromoč. \Svojih neuspehov smo v mno- gem sami krivi, ker delamo bolj za druge, ko za sebe. Še vedno vpliva na nas boj med »klerikalci« in »liberalci«. Dogovarjamo se za skupno akcijo, bo pa pride politika med nas, gre vsak na svojo stran. To so pokazale tudi zadnje volitve v Zbornico. Zaman sp bili vsi sklepi Zveze trg. združenj, ker na vse zadnje nismo mi trgovci odločali o volitvah, temveč zastopniki političnih strank. To se ne sme več ponavljati! Moramo biti v prvi vrsti trgovci. Kdor hoče od nas kaj imeti, naj najprej dokaže, kaj je storil za nas! Ne kroglic ne denarja ni za tistega, ki ni nam pomagal. Samo na ta način bomo dosegli uspehe. (Živahno pritrjevanje.) Še na eno ne smemo pozabiti, na naš tisk. Tisk je najmodernejše in najuspešnejše orožje. Nekateri pa mislijo, da je dosti, če imajo svoj »Trgovski list« in da ga ni treba miti brati, še manj pa zanj delati. Ne gre tako! »Trgovski list« je čisto naš list. V njegovem konzorciju so sami trgovci. List vedno z vso odločnostjo brani naše interese, zato pa moramo tudi mi gledati, da list dvignemo in da pokažemo več požrtvovalnosti. Naj vendar vsak trgovec pogle- da v svoje knjige, koliko denarja zmeče za vse mogoče druge stvari! Le kadar gre za našo lastno stvar, je vedno škoda denarja. A če bi bilo več požrtvovalnosti med nami, kako silne uspehe bi mogli doseči. Če bi dal vsak trgovec za našo 6tanovsko organizacijo po 1000 dinarjev, bi zbrali 9 milijonov din! Kaj vse bi mogli doseči potem. Divje bi se poganjali listi v korist trgovstva! Če ne bomo zavedni, če ne bomo delali za svoje organizacije in za svoj tisk, potem je bolje, da kar likvidiramo. Pustimo vse malenkosti, pustimo vse osebne prepire in imejmo pred očmi samo svoj skupni cilj in zanj delajmo! Kdor pa krši to slogo, proti temu moramo nastopiti vsi in z vso odločnostjo. Poglejmo samo, kako je pri delavcih. Naj se tovarnar še tako zavzema za kakšnega delavca, ga mora vendar odsloviti iz svojega podjetja, če se je delavec pregrešil proti svoji stanovski organizaciji, ker delavci takih tovarišev ne trpe. Na delo za napredek naših stanovskih organizacij in našega tiska! — Viharno odobravanje je sledilo besedam predsednika Vidmarja, kateremu se je za njegov govor še posebej zahvalil predsednik združenja Meden. V debati, ki je sledila, je omenil g. Železnikar, da je nekemu trgov- cu vLjubljani že bila ponudena iz Zagreba velika vsota, če proda svojo hišo. Ni izključeno, da se namerava v tej hiši ustanoviti veleblagovnica. G. Čadež je predlagal, naj trgovstvo zaradi političnih manifestacij ne zapira svojih lokalov, kakor se je od njega že zahtevalo. Soglasno odobravanje je sledilo temu predlogu. Končno je govoril še podpredsednik Zveze g. Škrbec, ki je zlasti opozarjal na škodljive posledice vedno večjega vpliva tujega kapitala. Nimamo načelno nič proti tujemu kapitalu, toda njegovi sužnji nočemo biti. (Klici: Tako je!) Opozoril je nadalje na silno gospodarsko škodo, ki jo trpi naš narod zaradi krize denarnih zavodov, opozoril na še vedno trajajočo kupčijo s hranilnimi knjižicami ter končno opozoril vse na nujnost samopomoči. Prva dolžnost vseh trgovcev mora biti, da vsi vedno disciplinirano izvajajo sklepe svojih organizacij. Če bo v soboto in nedeljo sklepalo Centralno predstavništvo, potem mora sklepati v zavesti, da je za njim vse trgovstvo Jugoslavije. (Živahno odobravanje.) Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil predsednik Meden krasno uspelo konferenco. Odločen mariborskega trgovstva Poročilo podpredsednika združenia F. Majerja V smislu predloga Zveze trg. združenj je sklicalo mariborsko združenje širši članski sestanek dne 1. oktobra. Sestanek je bil dobro obiskan. Otvoril ga je predsednik združenja Miloš Oset, ki je na kratko pojasnil namen sestanka, nato pa podelil besedo podpredsedniku Franju Majerju, ki je ob živahnem pritrjevanju članstva poročal o stanju trgovine ter o zahtevah mariborskega trgovstva. Iz njegovega referata posnemamo: Dan na dan čilamo v časopisih, da je začela kriza popuščati in da se je začelo gospodarstvo dvigati. Navajajo se v dokaz teh trditev tudi razne številke, kljub njim pa moramo reči, da je to zboljšanje šlo mimo trgovine Slovenije. Pri nas še ni nobenega zboljšanja. Vzrok pa je v tem, ker se ne upoštevajo zahteve gospodarskih ljudi, za kar nudi najbolj zgovoren dokaz poglavje o boju proti veleblagovnicam. Veleblagovnice so kreacije tujega kapitala, katerih ustroj in tendenca je dobro znana, da o vsem tem ni treba podrobno govoriti. Znan je odpor jugoslovanskega trgovstva proti tem tujim inozemskim podjetjem, zlasti pa je znan že dramatični boj proti ustanovitvi filiale v Zagrebu. Dejstvo pa je, da prestane veljavnost prepovedi ustanavljanja in delovanja teh velepodjetij dne 27. oktobra 1937. Ako se ta uredba ne podaljša — definitivna ukinitev bi bila edino na mestu — se bodo te veleblagovnice kljub vsem protestom in akcijam trgovstva svobodno širile in ustanavljale po vseh večjih in srednjih mestih naše države. Protestiramo proti nudaljujemu delovanju teh inozemskih velepodjetij, ki izpodrivajo in onemogočujejo individualno trgovino ter pomenijo njeno dokončno in popolno propast. Druga zelo boleča rana našfega trgovslva so nabavljalne zadruge in blagovni konsumi. O dosedanjem katastrofalnem vplivu na našo trgovino teh že popolnoma trgovskih podjetij, ki pa žalibog ne spadajo niti pod trgovinski niti pod obrtni zakon, se je že mnogo govorilo, zlasti pa o privilegijih, s katerimi so bita dosedaj obdarjena. Zato tega ne ponavljam. — Ko se je pripravljal v parlamentu novi zakon o zadrugah, je trgovstvo upalo, da se bodo vsaj pri tej priliki upoštevale njegove zahteve, a zgodilo se je ravno nasprotno — novi zadružni zakon je prinesel še nadaljnje privilegije nabavi jaln im zadrugam državnih uslužbencev. Nov fond Po novem zadružnem zakonu bodo konsumne zadruge ne le obdržale vse dosedanje privilegije, temveč po § 107. in naslednjih bodo dobivale še milijonske podpore od ustanov, ki jih v veliki meri podpira baš trgovstvo. Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica bosta morali plačevati redno vsako leto 2%, Državna razredna loterija pa 10% letnega čistega dobička fondu za podpiranje zadružništva. Privilegirana agrarna banka bo pa morala vrhu tega prispevati temu fondu še dividende na delnice, ki se nahajajo v rokah države ali razredne loterije. To pa še ni vse! Novi zakon omogoča nabavljalnim zadrugam, da smejo prodajati tudi nečlanom »embalažo«, nadalje pokvarjeno in poškodovano blago, kakor tudi odpadke ali postranske proizvode, dobljene pri zadružni proizvodnji ali predelavi, ki ne služijo potrošnji zndrugarjev in kar je še najlepše: »o takšnih izvršenih prodajah pokvarjenega blaga mora zadruga takoj obvestiti — ne morda oblastva — temveč svojo revizijsko zvezo«, t. j. institucijo, katero tvorijo zopet zadrugarji. O obdačenju zadrug v bodoče ne govori zadružni zakon nič določenega, pač pa vsebuje določbo, da pridejo ti predpisi v davčni zakon sam. Ta določba je . , še prav posebno nevarna že zato, ker se davčni predpisi skoraj vsako leto menjajo. In ko je bil ta zakon v skupščini na razpravi, je imel edino narodni poslanec Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice v Ljubljani, pogum, da je opozoril na njegove katastrofalne posledice za našo trgovino, medtem pa ko so drugi poslanci, ki bi tudi bili morali zastopati interese trgovstva, celo zanj glasovali. Govoriti danes o krošnjarjenju je že skoro nekako odvratno, ker je bilo že toliko pritožb proti krošnjarstvu povedanih. Le na neki nov pojav na tem polju je treba opozoriti. To so tako imenovani »procentaši«, katerim večje stranke dobavljajo blago, ki ga razpečavajo potem za tuj račun. Sem spadajo tudi razne agenture, ki v veliki meri zlorabljajo svoja obrtna dovoljenja ter obiskujejo imetniki teh agentur privatne stranke in na uprav zvit način fingirajo poziv od njih. Zelo akutno in za trgovstvo Cesto usodepolno je vprašanje industrijskih kartelov. Imamo namreč precej takih kartelov, ki s pretiranimi zahtevki diktirajo trgovstvu cene za svoje izdelke in tudi tu se odlikujejo v prvi vrsti zopet oni, ki jih financira inozemski kapital. Nihče ne bo temu ugovarjal, da mora tudi industrija imeti pri svojih izdelkih dobiček, a ta mora biti zmeren, kot je to običaj pri ostalih pridobitnih podjetjih, kar predvideva tudi zakon; ne sme pa iti v nepregledne višine na račun trgovstva in konsumentov. — Zato zahtevamo za kartele mijrigoroz-nojšo državno nadzorstvo. Vedno glasnejše so zahteve, da se že enkrat doseže likvidnost naših denarnih zavodov, ki so bili nekdaj temelj našega blagostanja in ki tjili danes favoriziranje velikih drž. denarnih institucij in kopičenje premoženja v istih vedno iiuje tišči k tlom. Trgovec ne more do denarja pri zaščitenih denarnih zavodih, ne more do svojih terjatev pri zaščitenih kmetih; navezan je na kredit in na visoke obresti. Še par besed o našem davčnem sistemu. Ne da bi se spuščali v podrobnosti tega tako skelečega in že tolikokrat obravnavanega vprašanja, moramo konstatirati samo suho dejstvo, da je trgovec-poedincc sorazmerno mnogo više obdačen kot pa razne kapitalistične družbe, zlasti inozemske. Mirno lahko trdimo, če bi fiskus razne delniške družbe i. sl., v katerih je investiranega nad polovico inozemskega kapitala, tretiral z isto mero ka- kor domače trgovstvo, bi se povišali naši dohodki v državi za mn«* go stotin milijonov in ne bi bilo treba skoro vsako leto iskati novih virov dohodkov in uvajati nove davke. Tako pa je naša država za razne dobičkaželjue kapitaliste, zlasti one iz inozemstva, pravcati eldorado! Že mnogo se je govorilo in pisalo, da je naš obrtni zakon v mnogih točkah silno pomanjkljiv, zlasti § 19. Od trgovca zahteva ta paragraf brezpogojno trgovske usposobljenost za samostojno vodstvo trgovine, ne zahteva pa to od obrtnika, ki lahko že po treh letih kot samostojni obrtnik prijavi katero koli trgovino. Ta odločba je ne samo nelogična in za trgovstvo krivična, temveč ima tudi za posledico, da se redni trgovini po nepotrebnem ustvarja konkurenca nekvalificiranih oseb. Čisto naravno je, da trgovstvo v teh težkih časih vedno glasneje zahteva izvedbo socialnega zavarovanja za trgovstvo, katero je zakonodajalec sicer že predvidel v § 384. zak. o obrtih, a uredbe o organizaciji tega zavarovanja, ki je bila obljubljena sicer že leta 1934., še do danes nimamo. Dejstvo je pač, da uživajo ugodnosti socialnega zavarovanja že.vse plasti delovnega ljudstva, trgovec pa, ki mora za svoje nameščence plačevati za socialno zavarovanje, je sam brez njega. Skrajni čas bi že bil, da se izvede obligatorno zavarovanje trgovstva za onemoglost, bolezen, starost in smrt, ki pa naj bo strogo decentralizirano in kjer naj prevladuje načelo, da ostane denar tam, kjer je bil nabran. Še dolgo ni izčrpano število težav, ki tlačijo našo trgovino. Zato tudi ne moremo še verovati v boljše čase. Navedli smo samo le par primerov, pri katerih je pomoč odločujočih faktorjev nujno potrebna. Zlasti pa zahtevamo: 1. Da se enkrat za vselej preprečijo veleblagovnice ter se za vedno onemogoči njih uničujoče delo. Naj se izda v ta namen uredba v smislu predloga nedavne konference predstavnikov trgovskih in industrijskih zbornic v Beogradu. 2. Da se nobena vrsta gospodarstva ne privilegira na račun drugih. Zato protestiramo proti privilegijem, ki jih dovoljuje novi zadružni zakon nabavljalnim zadrugam ter zahtevamo, da se podrede te trgovskemu in obrtnemu zakonu. 3. Da se onemogoči nelegalna trgovina v obliki krošnjarstva in šušmarstva ter da pristojne oblasti z vso strogostjo izviyajo veljavne predpise. 4. Za kartele, zlasti za one, ki jih financira inozemski kapital, zahtevamo strogo državno nadzorstvo. 5. Zahtevamo decentralizacijo našega denarstva, ker le na -ta način je mogoč dvig likvidnosti naših denarnih zavodov. 6. Da se davčno zakonodajstvo reformira v smeri, da bodo tudi velike gospodarske družbe, zlasti one z inozemskim kapitalom ob-dačene sorazmerno kakor drugo trgovstvo. 7. Da se za podelitev trgovskih obrtnih pravic zahteva bt /izjemno predpisana trgovska in šolska naobrazba. 8. Da se v smislu § 384. zakona o obrtih izvede obvezno zavarovanje trgovstva za primer bolezni, onemoglosti, starosti in smrti. Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5'— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasmka nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12 in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. Članski $e$tanek v Kran je bil v sredo, dne 6. oktobra v Narodnem domu. Sestanek je vodil predsednik združenja Franc Berjak, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, zlasti predsednika Zveze trg. združenj Staneta Vid- marja, zborničnega svetnika Franca Gorjanca in druge. Sestanek je bil zelo dobro obiskan ter se ga je udeležilo okoli 100 elanov. Nato je podal predsednik Berjak daljše poročilo o vlogi tujega kapitala v našem narodnem gospodarstvu poročila posne- Iz njegovega maino: Že nekaj let propada vse naše narodno gospodarstvo in se uničuje naše narodno premoženje. Propadajo sinovi našega naroda, propadajo trgovci, obrtniki ter podjetniki, na njih mesto pa prihajajo tuji elementi. Vedno bolj izriva tuji kapital naše ljudi. Posebno žalostno pa je, da nekateri naši ljudje pomagajo tujemu kapitalu, da se širi med nami! Teh žalostnih razmer smo v mnogem tudi sami krivi, ker premalo odločno nastopamo za svoje pravico. Ni res, da bi bila kriva teh razmer le gospodarska kriza, ki je po vsem svetu ustavila gospodarski razvoj. Pri nas je bila ta kriza bolj ali manj povzročena tudi nalašč, in sicer po onih parazitskih elementih, ki iztrgajo iz našega osiromašenega naroda zadnje krajcarje. Tujci in njih agenti so našli pri nas na široko odprta vrata. Delajo velikanske dobičke, poleg tega pa moralno kvarijo naš narod. Namesto pa, da bi se trdno nastopilo proti škodljivi vlogi tujega kapitala, se ta Se favorizira in se mu dajejo razni privilegiji in tudi davčne olajšave. Poleg tega si ti zastopniki tujega kapitala s karteli zagotavljajo milijonske dobički, ki gredo v celoti na račun našega naroda. Vsi ti zajedalci glodajo na že itak malo odpornem organizmu našega narodnega gospodarstva ter ne plačajo Bogu kar je božjega in ne kralju, kar je kraljevega. Tako je danes v našem narodnem gospodarstvu! V drugih državah so hitro spo-' znali, v čem je jedro krize in so po nasvetu gospodarskih ljudi in strokovnjakov izdali potrebne ukrepe, da se kriza zajezi. Mi pa žal ne spadamo v vrsto teh srečnih dežel. Krčil se je naš narodni dohodek, propadale so naše ustanove, zamrznil je denar v naših hranilnicah, a nič pravega se ni storilo za odpravo tega zla. Nasprotno so se nalagala trgovcu in obrtniku, ki sta bila od krize itak najbolj prizadeta, vedno nova bremena. Tudi naš kmetovalec je bil zaradi padca cen težko prizadet, toda imel je vsaj streho nad glavo in zagotovljen svoj kos kruha. Kmetu pa se je poleg tega pomagalo, ne pa mnogo bolj prizadetemu trgovcu in obrtniku. Nekaj stotin bankirjev je dobilo zaščito, niso pa je bili deležni trgovci in obrtniki. Proti kartelom Istočasno s propadanjem naših domačih podjetij pa so se začela ustanavljati velika tuja kapitalistična podjetja. Ta velepodjetja so si potem ustvarila svoje kartele in z njimi v času najve^jc krize dvigala cene, da morajo zaradi teh pretirano visokih cen trgovci dostikrat delati le še za te tuje kartele. Pod vplivom javnosti so bili sicer pri nas karteli prepovedani. Toda prepoved se ni izvajala in izšla je nova uredba, ki ije kartele legalizirala. Reklo se je, da se bo s temi paragrafi uvedla stroga kontrola nad karteli, mi trgovci Pa smo takoj spoznali, da gre baš za nasprotno, da se karteli vsaj začasno zaščitijo. Sedaj morejo karteli še bolj svobodno poviševati cene. Najbolj nepojmljivo pa ie, da država, ki ije kot velik kon-fument izdelkov karteliranih podrtij direktno in v silni meri za- interesirana na tem, da se napravi kartelom konec, da država sama te kartele ščiti. Naše stališče je in je vedno bilo, da se mora v gospodarskem udejstvovanju dati prednost predvsem našim domačim ljudem. Ne smejo tujci odjedati našim ljudem kruha! Tuji kapital pa se ni zadovoljil le z dobičkom, ki ga je imel od kartelov, temveč je šel še korak dalje. Tako smo dobili industrijske prodajalne in na koncu še veleblagovnice. Vse te prodajal-nice in veleblagovnice imajo velikanski promet, davkov pa plačujejo silno malo, ker se njih davčna ositova ne odmerja od davčnih odborov kakor za vse druge trgovine. Veleblagovnice se morajo prepovedati! V varstvo domačih trgovcev in obrtnikov, v varstvo davčnih dohodkov države moramo zahtevati, da se veleblagovnice prepovedo. Kajti če ne bo uredba o prepovedi veleblagovnic dne 27. oktobra podaljšana, potem bo vsa država s podružnicami teh veleblagovnic naravnost preplavljena. Posledica tega bo, da bodo naši domači trgovci in obrtniki še hitreje propadali. Pravo puščavo bo povzročil tuji velekapital v našem narodnem gospodarstvu. Nikakor ni res, da se vprašanje veleblagovnic tiče le velikih mest. Za danes, ko še velja uredba o prepovedi veleblagovnic, delajo te v resnici le v velikih mestih. Toda v tistem hipu, ko bodo veleblagovnice dovoljene, bomo imeli podružnice njih v vsakem večjem kraju tudi na deželi. Primer industrijskih prodajaln to prav živo dokazuje. Zato moramo vsi brez izjeme z vso odločnostjo delati na to, da se veleblagovnice preprečijo! Neštetokrat smo že dvignili svoj glas ter zahtevali, da se upoštevajo našo upravičene zahteve. Vendar pa moramo konstatirati, da se naše zahteve niso upošteva- lo. Tako se ni upoštevala niti naša zahteva po ustanovitvi gospodarskega sveta, čeprav zahteva gospodarski svet ustava in čeprav je bil že sprejet zakon o gospodarskem svetu. To neupoštevanje uaših zahtev ubija dobro voljo med trgovstvom in mi svarimo odločujoče, da dobro preudarijo vse posledice, ki morajo neizogibno nastati, če bi moral tudi trgovski stan obupati nad svojo rešitvijo. Svoje poročilo je zaključil predsednik Berjak z besedami: »Svoje zahteve smo povedali kot svobodni državljani, ki hočejo, da njih domovina gospodarsko napreduje, da se kulturno in socialno razvija. Trdno smo prepričani, da bi se z upoštevanjem naših predlogov in zahtev to tudi doseglo. Naših predlogov pa niti ni težko izpolniti, temveč je treba le malo dobre volje. Bilo bi obup- no, če bi ta manjkala pri odgovornih činiteljih. Vedno smo pripravljeni žrtvovati za domovino vse in tudi življenje, toda hočemo, da je naša domovina država svobodnih ljudi, ne pa domovina gospodarskih sužnjev!« Z glasnim odobravanjem so sprejeli zborovalci te besede. Nato se je oglasil k besedi g. Jazbec, ki je govoril o naših kreditnih in denarnih razmerah ter ostro nastopil proti rastočemu centralizmu v našem denarništvu. Propadanje naših hranilnic se ne sme več trpeti! Nadalje je podrobno govoril o novem zadružnem zakonu ter njegovih nevarnih določilih za trgovino. Nato je v svojem lepem referatu navajal vse druge znane zahteve trgovstva, tako glede krošnjarske nadloge, pomanjkljivosti obrtnega zakona, nejasnosti davčne zakonodaje ter nato zlasti poudaril, da vse slovensko trgovstvo zahteva uvedbo socialnega zavarovanja tudi za trgovstvo, in sicer na strogo decentralistični podlagi. Končno je zahteval, da se zboljša telefonsko omrežje, da se zboljšajo zveze Kranja in da se napravi konec vsaki monopolizaciji šolskih potrebščin. Tudi njegovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Nato je govoril predsednik Zve- ze trg. združenj Stane Vidmar. Njegov govor je bil sprejet z največjim odobravanjem in aplavzom. Zlasti pa njegov apel na discipliniranost trgovstva. Kranjsko trgovstvo, ki ije dajalo vedno primer stanovske discipline, je te besede posebno iz srca pozdravilo. Ko se je še predsednik Berjak zahvalil predsedniku Vidmarju za njegov govor, je navezal na njegove besede g. Jazbec ter zlasti poudaril potrebo čim najbolj intenzivnega dela za »Trgovski list«. Naloga trgovcev mora biti, da postane »Trgovski list« dnevnik, ker šele potem bodo imeti trgovci re3 močno orožje v svojih rokah. Predsednik Berjak ije nato s primernim kratkim nagovorom zaključil članski sestanek. Konferenca trgov v barva, pleaira In 7p v 21 urah k*mKn*,nai* LG » £4 Ul UH oWeke k,obnbr Itd. Skrobl in uvetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, monga In lika domače perilo tovarna JOS.REICH Poljanski nasip 4-8. Selenbnrgova ni. 8 Teleioa it. 22-78. Člansko zborovanje trgovcev združenj za mesto Ptuj, lHuj-oko-lieo in Ormož je bilo dne 11. oktobra v Narodnem domu. Podpredsednik Ivan Snoj je otvoril zborovanje, [»ozdravil na-vzoonega oblastnega zastopnika komisarja Rožmana, zveznega predsednika Staneta Vidmarja, zborničnega svetnika Milka Senčarja, predsednika okoliškega združenja Ivana Trauna in zastopnika združenja v Ormožu ter vse ostale udeležence zborovanja. Današnje zborovanje ima važen namen, da trgovstvo ponovno dvigne glas po izpolnitvi številnih svojih predlogov na odločilna mesta. Kljub vsem naporom so ostale doslej naše zahteve neupoštevane. Interesi naše trgovine in narodnega gospodarstva nujno zahtevajo, da se predlogom trgovstva ugodi. Danes se bodo ti predlogi in zahteve pred skupščino treh trgovskih združenj na iniciativo Zveze ponovno obravnavali ter iznesli pred Centralno predstavništvo v Beogradu. Poda besedo gospodu zveznemu predsedniku. Zvezni predsednik gospod Stane Vidmar se v prvi vrsti zahvaljuje za pozdrav, obenem pa izraža pozdrav Zveze vsem zborovalcem. Nato je podal predsednik Slane Vidmar obširno poročilo o sedanjem stanju boja slovenskega trgovstva ter opominjal k bolj intenzivnemu delu za stanovske organizacije in stanovski tisk. Ker so glavne misli njegovega govora že navedene v njegovem govoru na ljubljanski konferenci, tu ne ponavljamo njegovega govora. Za stvarno stanovsko izčrpno poročilo predsednika Vidmarja so ga zborovalci nagradili z navdušenim aplavzom. K besedi se je oglasil nato zbor. Milko Senčar, ki je omenil: Moj namen je, predočiti vse za deve, ki so lokalnega značaja, tičejo se pa tudi te vseh srezov naše banovine. Odločujoči faktorji so pozabili na najvažnejše, in to 8o naše hranilnice in posojilnice. Vsi poznamo našega kmeta, kako hodi knjižicami od vrat do vrat, pa ne dobi svojega težko prihranjenega denarja. Treba bi bilo postaviti na noge predvsem naše denarništvo. Naše trgovine so na lem vprašanju ze lo zainteresirane. Našim vlagateljem je treba denarja in s tem smo polovico naših zahtev dosegli. Prosi oblastnega zastopnika in zveznega predsednika, da temu vprašanju posvetita še posebno pozornost. Takega postopanja našim kmetom ne moremo več trpeti! Cestno vprašanje je itak vsem znano. Naše ceste so tako v obup nem stanju. Posebno slaba pa je državna cesta I. razreda Maribor— Ptuj, da se človeku gabi po njej voziti. Tako slabo stanje naših cest golovo ni v prid tujskemu prometu. V naši državi je mnogo soli, kljub temu pa smo v zadnjem ča^ su tudi po številnih urgencah osta-1 zveznega predsednika, da je tre- li brez nje. Ko pa smo jo končno vendar le dobili, smo dobili morsko sol, ki je naš človek ne mara. Prosi oba gospoda zastopnika, da na odločilnih mestih to sporočita. Sladkor za slajcnjo vinskega mošta so v Dalmaciji že pred 14 dnevi razdelili, med tem ko so naši vinogradniki do danes še ostali brez sladkorja. Prosi oba gg. zastopnika za posredovanje. Edino upanje našega kmeta v letošnjem letu je bilo sadje, ker so bili drugi [»oljski pridelki zbog slabih vremenskih prilik slabi. To upanje pa je splavalo po vodi. Cena sadju je zaradi pomanjkanja izvoza tako nizka, da so izkupički za sadje tako minimalni, da kmet sploh ne ve, kaj bi si najprej nabavil. Tudi sadni trgovci imajo veliko škodo, ker Narodna banka izplačuje za RM namesto 17TS0 din samo 12 50 din. Naša zahteva in prošnja je, da se že sedaj začne pomožna akcija za revne Haložane, da se jim priskrbi vsaj koruza. Končno se pridružuje apelu ba še več solidarnosti med trgovci. Nato je predsednik prečital resolucijo, ki je bila z malim dodatkom soglasno sprejeta. Gospod Murkovič je v debati omenil, da je šušinarstro za trgovstvo velika rak-rana, ker podeželski trgovci ne morejo pošiljati vagonskih pošiljk, kar pa šušmanji delajo. Omeni tudi vsiljivost krošnjarjev. Gospod Meško tudi navaja vsiljivost in predrznost krošnjarjev. Gospod Hinko Sonneiisehein pojasnjuje izvoz sadja in ovire pri izplačilu od strani Nar. banke. Glede krošnjarstva svetuje g. Senčar okoliškemu združenju, da izvoli tričlansko deputacijo, ki se naj oglasi pri sreskem načelniku, da mu razloži vse hibe krošnjarstva. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se nihče ni oglasil več k besedi, je zaključil predsednik zborovanje z zahvalo za tako krasen obisk. 9* sv. Domovina proti trgovstvu in za privilegije nabavlialnih Zadnja »Domovina« je smatrala za potrebno, da je nastopila proti »Trgovskemu listu« in njegovemu boju proti privilegijem nabavljal-nega zadružništva. »Domovina« se najbrže niti ne zaveda, da s tem ni nastopila proti »Trgovskemu listu«, temveč proti vsemu slovenskemu trgovstvu. Kajti boj proti privilegijem nabavljalnih in kon-sumnih zadrug vodi vse slovensko trgovstvo popolnoma solidarno in tu ni ne med »klerikalnimi« in ne med »liberalnimi« trgovci prav nobene razlike. In je tudi biti ne more, ker gre tu za eno elementarnih zahtev trgovstva. Ta zahteva trgovstva pomeni, da trgovstvo ne trpi nobene davčne neenakosti in da zahteva za vse državljane iste dolžnosti. Obžalujemo, da vsega tega »Domovina« ne ve, ker si drugače res ne moremo razlagati njenega nastopa. Sicer pa nam je tudi vseeno, kakšni so bili motivi »Domovine«. Konstatiramo le to, da je »Domovina« nastopila proti eni najvažnejših zahtev trgovstva in da se je deklarirala kot nasprotnica slovenskega trgovstva. Konstatiramo nadalje, da se je »Domovina« deklarirala kot zago* vornica zadružnih privilegijev. In da bi to svoje stališče še bolj poudarila, je »Domovina« zaključila svoj protitrgovski uvodnik še s pozivom, naj kmečko in delovno ljudstvo odgovori na »Trgovsiki list« z ustanavljanjem konsumnilii zadrug! To piše »Domovina«! Naj ne misli »Domovina«, da slovensko trgovstvo ne bo znalo reagirati na ta njen napadi Nasprotno si bo slovensko trgovstvo ta napad prav dobro zapomnilo in bolj, kakor*je »Domovini« sami ljubo. Pa tudi »Trgovski list« bo poskrbel, da ta napad ne bo tako kmalu pozabljen in da bo ostal v svežem spominu trgovstva. 38. zvezek »Trgovsko-gospodarskega leksikona« Najnovejši zvezek »Trgovsko-go-spodarskega leksikona za vsakogar« vsebuje gesla od »smreka« do »strojilni tanin«. Od obširneje obdelanih gesel ^menjamo naslednja: socialna politika, socialno skrbstvo, socialno zavarovanje, sodišča in njih organizacija, soliter, solna kislina, sosedsko pravo, sovjetska unija, spalni vozovi, spod-bojnost pravnih dejanj, spori iz borznih poslov, Srbija, steklena industrija v Jugoslaviji, steklo, stenografija. storitev, strelovod, strelni bombaž stročnice in stroijarstvo. »Trgovsko-gospodarski leksikone se polagoma zaključuje in vedno bolj jasno je, da bodo z njim dobili naši gospodarski ljudje v resnici praktičen in dober priročnik, kakršnega so pogrešali že dolgo. Kdor si še ni nabavil »Trgovsko-gospodarskega leksikona« za svojo risa m o, naj to stori čim prej. Ze s^daj, ko še ni do ršen, ga bo mogel uporabljati s pridom. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 9. oktobra objavlja: Zakon o gospodarskih zadrugah — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Uredba o izrednem cestnem prispevku !V »Službenih novinah« je izšla Mredba o izrednem cestnem pri-japevku. Kakor kaže besedilo uredite, bi se morala uredba pravilneje iinenovati uredba o rednem cest-inem prispevku, ker se smatra po ■uredbi kot izredno izkoriščanje jcest vsaka vožnja z motornimi vo- Eili, kmečki vozovi pa so oprošče-i le, če ne prepeljejo na leto več jko 52 ton. Z novo uredbo bo v [znatni meri reducirano to, kar se jje storilo za motorizacijo prometa k znižanjem trošarine na bencin ter odpravo luksuznega davka na avtomobile. Tako n. pr. bo treba E dača ti za tovorne avtomobile na eto pri nosnosti pol tone 500 din, jpri nosnosti ene tone 1000 din itd., 'pri nosnosti 5 ton 4000 in 6 ton 5000 din. Prispevki so torej prav iznatni. Občutno so obremenjeni z siovo uredbo tudi potniški avtobusi. Nova uredba velja od 1. aprila 1937 dalje, torej za nazaj, kar pač ini mogoče odobravati. Glavna določila uredbe bomo Objavili v eni prihodnjih številk. Poziv mariborske Tujsko-prometne zveze Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru prosi vse tu j skop ro-snetne, gospodarske, kulturne, verske, javne in druge ustanove s področja bivše mariborske oblasti, da ji po možnosti čim prej dajo podrobnejše podatke o pomembnejših prireditvah, ki bodo v letu 3.938. O vsaki prireditvi naj bi se podal kratek opis in po možnosti javil točen datum. Ti podatki so Zvezi potrebni za koledar vseh pomembnejših prireditev v Jugoslaviji v letu 1988., ki ga vsakoletno izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo in s pomočjo katerega se obvešča domača in inozemska javnost o važnejših dogodkih v naši državi. Romuni onemogočili balkansko krožno morsko zvezo Zadnji sestanek Snilnega pomorskega odbora Balkanske zveze v Bukarešti ni dal onega rezultata, kakor se ije pričakovalo. Na sestanku bi se moralo razpravljati o jugoslovanskem predlogu, da uvede Jugoslovanska plovidba strdilo pomorsko n ezo okoli Balkana. Romun: pa so nastopili proti temu predlogu in zahtevali, da se odstavi z dnevnega reda. Ta nastop Romunije je napravil zelo n učen vtis, posebno še, ko so se zvedeli razlogi za ta romunski nastop. Romuni so namreč naročili Sva velika parnika ne Danskem in tri v Italiji, s katerimi so hoteli somi vzdrževati redno pomorsko zvezo okoli Balkana. Poleg tega pa so sklenili še z italijansko družbo »Adriatica« na Rek dogovor, da bo ta skibeia za redno pomorsko zv ezo med jadranskimi pristanišči in Romunijo. Ko je Češkoslovaška zvedela za ta dogovor, je takoj odpovedala dogovor z Romunsko pomorsko plovbo. Pričakuje se, da bo sledila češkoslovaškemu zgledu tudi Jugoslavija. Po razpisu trg. ministrstva proti krošnia Samo zbornica ie poklicana, da sodi o upravičenosti podališania starih Že v ponedeljski številki smo poročali o velikem uspehu, ki ga je dosegla naša Zbornica v boju proti krošnjarstvu z manufaktur-nim blagom. Na predstavko zbornice in po toplem priporočilu banske uprave je izdal trgovinski minister razpis, v katerem prepoveduje izdajanje novih dovoljenj za krošnjarjenjc z manuiakturnim blagom. Stara dovoljenja pa se smejo podaljšati le, če se v vsakem konkretnem primeru ugotovi, ali je upravičen razlog za podaljšanje takšnega dovoljenja. Razpis trgovinskega ministra pomeni brez dvoma za vso trgovino velik uspeh, za katerega morajo biti slovenski trgovci zbornici prav iz srca hvaležni. Prav tako pa so slovenski trgovci hvaležni tudi banski upravi, ki je prošnjo zbornice krepko podprla. Izkušnja pa je slovenske trgovce izučila, da se ne morejo zadovoljiti le s tem, če je bil izdan razpis proti krošnjarstvu, ker se je žal izkazalo, da se nekateri uradi sploh ne menijo za predpise proti krošnjarstvu. Saj somo- | rali trgovci dostikrat konstatirati celo to, da so mogli krošnjarji brez vsakega dovoljenja prodajati svoje krošnjarsko blago tudi po uradih, in sicer z uspehom. Zato morajo trgovci gledati na to, da se izdani razpis trgovinskega ministra tudi strogo izvaja. To je potrebno tem bolj, ker bi mogla določba, da je treba v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, če je upravičen razlog za podaljšanje krošnjarskega dovoljenja, privesti do laksnega izvajanja razpisa. Iz tega tehtnega razloga pozdravlja trgovstvo z vso odločnostjo vlogo naše zbornice na bansko upravo, da sc more namreč upravičenost podaljšanja starega dovoljenja ugotoviti le po zaslišanju zbornice. Ves razpis trgovinskega ministrstva bi bil brez cene, če se to načelo ne bi usvojilo. Samo kontrola zbornice nam more biti jamstvo, da se ne bodo podaljševala stara pooblastila brez upravičenih razlogov. Za trdno verujemo zato tudi, da bo banska uprava v polnem obsegu ustregla želji zbornice in vsega slovenskega trgovstva. Vloga zb na bansko upravo »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 13. oktobra objavlja: Ukaz o sprejemu ostavke in o imenovanju nekaterih ministrov — Uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini in uredbe o izvajanju javnih del — Izpremembe in dopolnitve v uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih nameščencev Odločbo o zvišanju prejemkov uradniških pripravnikov — Odločbo o zvišanju nagrade dnevničar-jem — Pravilnik o bombažnem skladu — Odločbo o znižanju minimalnih postavk iz št. 675 uvozne carinske tarife —- Razne razglase uradov in sodišč ter razne objavo. se glasi: Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo podpisani zbornici okrožnico II. br. 37.132/u od dne 2. oktobra 1937, s katero naroča, da se smejo izdajati dovolila za izvrševanje trgovine brez stalnega poslovnega lokala samo v ozira vrednih primerih in da morajo pristojne oblasti zaradi tega v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali obstojijo okolnosti, ki bi po intencijah zakona opravičile izdajo dovolila, nadalje: da se nova dovolila za krognjar-stvo z manuiakturnim blagom ne bodo več izdajala, dočim smejo pristojne oblasti že izdana dovolila podaljšati, vendar morajo v vsakem konkretnem primeru ugo- toviti, ali obstoji upravičen razlog za tako podaljšanje. Domnevamo, da je gornjo okrožnico prejela tudi kr. banska uprava v svrho izdaje potrebnih na-redb pristojnim upravnim oblast-vom. Podpisana zbornica si šteje v dolžnost zahvaliti se kr. banski upravi najtopleje za pomoč, ki jo je izkazala zbornici pri izvedbi gornje akcije. Dasi je šla želja zbornice za tem, da se krošnjar-stvo z manufakturnim blagom sploh prepove, je vendar pričakovati, da se bo z izvedbo gornjega razpisa g. ministra prišlo v okom vsaj najtežjim prekrškom obrtnih predpisov, ki dajejo trgovcem skoraj dnevno povode za utemeljene pritožbe. Ker je kr. banska uprava pri gornji akciji pokazala veliko uvidevnost za to, da se razmere v trgovini z manufakturo uredijo, prosi podpisana zbornica, da blagovoli kr. banska uprava pri na-redbi, ki jo bo izdala v smislu gornjega razpisa, naročiti sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom, naj posvečajo ambulantni trgovini z manufakturnim blagom največjo pozornost in naj za prijavljeno in ugotovljene prekrške uporabljajo najstrožje kazenske sankcije. Po razpisu ministrstva se smejo že izdana dovolila podaljšati, pri čemer se mora v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali obstoji upravičen razlog za tako podaljšanje, t. j. ali je dotični primer v resnici ozira vreden. Za tako ugotovitev je brez dvoma potrebno zaslišanje podpisane zbornice. Zato prosimo kr. bansko upravo najvljudneje, naj naroči podrejenim oblastveni, da se mora glede okolnosti, ali je podaljšanje dovoljenja po intencijah zakona upravičeno, predhodno zaslišati mnenje zbornice. Zbornica je prepričana, da bo kr. banska uprava prednje upoštevala, ker bo le na ta način mogoče, da pride razpis g. ministra pri praktičnem izvajanju do polne veljave. * Vse slovensko trgovstvo trdno veruje, da bo banska uprava storila celo delo in po priporočilu vloge Zbornice na trgovinsko ministrstvo glede popolne prepovedi krošnjarstvu z manufakturnim blagom, sedaj tudi tolmačila in izvajala novi razpis trgovinskega ministrstva tako, da bo obvarovana slovenska legalna trgovina pred škodo. Nikakor ne gre, da bi razni tuji elementi, ki v vedno večjem številu preplavljajo z vsem mogočim blagom Slovenijo* uničevali našo domačo trgovino. Zlasti še, ko je to krošnjarstvo redno združeno tudi s sleparjenjem prebivalstva. Upamo zato, da bo banska uprava v celoti ustregla želji zbornice. i> Kako se „pomaga kmetovalcu Prizad nai ne vodi našega izvoza V Jugoslaviji se silno dostikrat sliši, kako je treba pomagati našemu kmetovalcu. Dostikrat se tudi izdajo naredbe in predpisi, ki naj dvignejo kmetovalčev zaslužek. Toda kljub vsem tem predpisom in uredbam kmetovalec le ne pride na zeleno vejico in njegov položaj ostaja žalosten, kakor je bil. Kje so vzroki, da ostaja vse pri starem, o tem prav nazorno govori neki dopisnik »Mariborčanke« v članku »Sadjarji in izvozni režim«. Člankar pravi: Ko je bil svoje dni uveden žitni monopol in z njim Prizad, je bilo mnogo optimistov, ki so mislili, da bo ta ukrep uvod k široko zasnovani akciji za dvig kmetijstva. V resnici pa učinki te novosti niso potrdili tega optimizma. To dokazuje, da je takoj po uveljavljenju nove ifredbe cena za ■neobhodno potrebne krušne proizvode v razmerju s cenami na svetovnih trgih poskočila za 50%. Pridno in optimistično ljudstvo Slovenije je smatralo to večjo obremenitev kot obremenitev v korist onih pokrajin, ki so že takrat trpele zaradi agrarne krize. Razen za svoj hmelj in vino je mogel takrat slovenski kmetovalec še ved- no dobiti nekaj denarja za svoje sadje, seno, les in jabolka. Ni trajalo dolgo, pa je prišel še nov davek. To je bila prepoved izvoza sena. Vzrok: suša v poletju In splošno slaba letina sena. Planine so sicer dale dosti sena in zato si slovenski kmetovalec ni mogel prav razložiti, zakaj ta prepoved. (Samo v krajih ob koroški meji so imeli takrat kmetje okoli 2 milijona din izgube, ker niso smeli prodati svojega sena. (Op. ured.) Istočasno je bila izdana naredba, da morajo vojaške oblasti kupovati seno direktno pri proizvajalcu, da se na ta način pomaga kmetu. Zopet so pozdravljali nekateri optimisti ta ukrep kot svetel žarek. Kmalu pa se je pokazalo konjsko kopito v primeroma zelo nizko določeni ceni sena, namreč 36 din za stot. Kmetje so sicer dobavljali seno, toda le v majhni meri. Samo prisilne kupčije so bile sklenjene. Tedaj je prišlo nenadoma presenečenje. Cena je bila od vojaškega erarja povišana na 70 din za stot. Vzrok tega poviš'ka je bila predstavka neke nakupne komisije pri vojnem ministru, da se prekupčevalcem istočasno pla- čuje seno po 70 din in da se mora zato tudi kmetovalcem plačevati seno po isti ceni. Predstavka komisije je zalegla in za kratek čas je zasijal svetel žarek v eksistenčni boj slovenskega kmeta. Eden najbolj občutenih davkov, ki se je razvil iz žitnega monopola, je bil na novo uvedeni sadni izvozni režim. S to novostjo je bil ustavljen direktni promet med proizvajalcem in kupcem iz tujine, in to iz fiskalnih razlogov. Proizvajalec je smel prodajati sadje samo domačim trgovcem. Posledica tega je, da se je v kratkem času pojavilo veliko število prekupčevalcev. Mnogi teh so bili samo sezonski trgovci, ki so skušali s svojimi agenti v sezoni toliko zaslužiti, da so imeli dosti za celo leto. Mnogi so tudi bolje živeli ko proizvajalci sadja. Tudi to novost je prenesel slovenski kmet z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Nič čudnega, da se je kmalu našla brihtna glava, da je treba dvigniti v tujini sloves jugoslovanskega sadja. V ta namen so pritegnili tudi posebne strokovnjake z nalogo, da preiščejo kakovost sadja, če zasluži, da se imenuje »jugoslovansko izvozno sadje«. Posledica te nove dajatve je bila, da ni mogel tuji odjemalec več kupiti to, kar je želel. Ta ovira pa ni mogla preprečiti, da so letos znani jugoslovanski nakupovalci dobavili v Nemčijo namesto poletnih jabolk jabolka, ki so šele pozno v jeseni postala zrela. Postopanje, ki je zadalo jugoslovanskemu sadju smrtni udarec. In sedaj pride še najtežji vseh davkov, ki ga morajo plačevati nc-privilegirani privilegirancem. Ne-privilegirani so proizvajalci, privilegiranci pa neznanci, ki se skrivajo pod imenom »Prizad«. Neki pošten državljan je namreč spoznal, da bi bil čas, če bi se tudi pri nas uvedlo načrtno gospodarstvo. Zato je prevzela sedaj vodstvo sadnega izvoza Priv. izvozna družba. Ta je sama določala kdaj in kakšno sadje se mora izvažati. katera pokrajina ni bila dobro zapisana pri Privilegirani, potem kratkomalo ni dobila nobenega izvoznega dovoljenja ali pa šele po končani sezoni. Na ta način so padle cene pod ceno lastnih stroškov, seveda pod pritiskom dajatev za privilegirani aparat ter na račun plačilne moči zeinljarine. Človeško čuteči davčni ekseku-torji, ki so mogli med svojim i adnim poslovanjem videti vso bedo in stisko proizvajalcev, bi mogli najbolje povedati o učinkih našega načrtnega gospodarstva. Sistem je brez dvoma slab in zato nevzdržen. Nastaja samo vprašanje, kako napraviti ta sistem za neškodljiv. Najenostavnejše sredstvo bi pač bilo, če bi se vzelo Prizadu vodstvo izvoza. Zahteva, ki je tem bolj upravičena, ker ni ta institucija dokazala svoje koristnosti, kakor se je od nje pričakovalo. Bolj ko vsaka druga panoga kmetijstva je proizvodnja sadja odvisna od srečnih naključij. To dokazuje tudi to, da se morejo dostikrat na zelo majhni ploskvi ugotoviti zelo velike razlike tako glede kakovosti ko glede količine. Uspehi sadne letine so zato zelo muhasti. Iz tega vzroka morejo le pri svobodni konkurenci priti na svoj račun tako proizvajalci ko kupci. Samo to pa ne zadostuje, da bi prišel naš sadni izvoz zopet do slovesa. Naši sadjarji ne smejo opustiti prizadevanja, da najdejo na notranjem domačem trgu večji odjem. Domača potrošnja sadja se mora še prav znatno dvigniti. Da se ta cilj doseže, je predvsem potrebna jasno usmerjena propaganda, to tem bolj, ker se s tem pospešuje neodvisnost od tujega trga. Uspeh bi bistveno vplival na tvorbo cen v korist proizvajalca. Pri velikem višku sadja, s katerim moramo vsako leto računati, je treba misliti tudi na vkuhavanje sadja. Realizacija te misli pa je žal še nemogoča, dokler ni mogoče dobiti v ta namen potrebni sladkor ceneje. Tudi vsaka gospodinja bi mogla potrditi, kako je potrebno, da se dobi tudi za vkuhavanje sadja cenejši sladkor. Dragi sladkor, o tem ni nobenega dvoma, je močna ovira za izkoriščanje našega sadnega bogastva, še bolj pa za zvišanje našega življenjskega standarda. Saj je znano, da si večina naših prodajalcev mleka ne privošči niti jutranje bele kave, ker ji je sladkor predrag. Zaščita kmeta ni pri nas toliko stvar razdolžitve kmetovalca, kakor pa stvar organizacije z namenom, da se dvigajo cene za kmetijske proizvode, da bi mogel tudi najmanjši kmet na deželi živeti tako kakor kvalificirani delavec v tovarni.« Vsak trgovec naj priporoča svojim odjemalcem v nakup izborno aromatično žitno kavo »Slast«. »Slast« se pošilja vedno sveža z dobro aromo in okusom. Naročite tudi za poskušnjo novo izvrstno kavo »Slast Ekstra« v prozornih zavojčkih razne velikosti. Pošiljamo franco. Commerce d. d. Ljubljana. Politične vesli Za bruseljsko konferenco devetih sil so se dosedaj izrekle vse zainteresirane države razen Italije in Japonske. Pri nedeljskih kantonalnih volitvah v Franciji so pridobili radikali, katerih glasovi so narasli od 554.000 na 789.000. Za levičarske stranke je glasovalo skupno 2,5 milijona volilcev, za desničarske pa 1,2 milijona. Seveda pa te številke niso čisto zanesljive, ker je zaradi lokalnega značaja, volitev težko natančno ugotoviti politično pripadnost volilcev. Francija je pristala na sklicanje londonskega odbora za nevmeša-vanje, kakor je zahtevala Italija. Ker se dosedaj londonski odbor ni prav nič izkazal, pomeni pristanek na sklicanje tega odbora tem večji uspeh Italije. Francija pa zahteva, da mora londonski odbor najkasneje v 14 dneh sprejeti definitivne sklepe. Toda če jih ne bo? Seveda tudi ni sedaj govora, da bi Francija odprla mejo proti Španiji. Angleška vlada je sprejela pogoje, pod katerimi je Francija pristala na to, da razpravlja o španskih zadevah londonski odbor za nevmešavanje. Glavni pcgoj je, da mora londonski odbor v določenem roku, najkasneje do 1. novembra, sprejeti definitiven sklep, če se to ne bi zgodilo, bosta Francija in Anglija same ukrenile vse potrebno, da se reši špansko vprašanje. Tako bi se odprla francosko-špan-ska meja, francoske in angleške ladje pa bi začele kontrolirati Balearske otoke ter bi jih njih čete ev. tudi zasedle. V Rimu so zaradi teh pogojev zelo nezadovoljni. Pravijo, da se s temi pogoji prejudicira sklepom londonskega odbora. Iz Španije poročajo o novih hudih bojih. Republikanci so ofenzivni na aragonski fronti, nacionalisti pa na asturski. Nacionalistična letala so zopet popolnoma uničila eno baskovsko mesto, in sicer mesto Cangas de Onis. Otok Minorco nameravajo zasesti Angleži in Francozi, da prebite Italijane, ki so že zasedli otok Ma-jorco. Tako vsaj poročajo angleški listi. Egiptska vlada je naročila pospešeno graditev cest in železnic, ici vodijo na libijsko mejo. Nadalje je odredila, da se zgrade nova letališča. Končno je dovolila kredit enega milijona funtov za postavitev 9 novih pehotnih bataljonov. Boji za Šangaj se nadaljujejo z vso vehemenco, vendar pa Japonci kljub vsem svojim velikim vojnim sredstvom in kljub novim četam niso mogli doseči nobenega uspeha. Tuji vojaški strokovnjaki pravijo, da je 'presenetljivo, kako slabo strelja japonska artilerija. Odpor kitajskih čet je še vedno odličen. Kitajska letala so napadla pristanišče Taku ter uspešno bombardirala japonska skladišča in japonske tranportne ladje. Mnogo japonskih vojakov je z ladij poskakalo v morje ter utonilo. Japonske protiletalske baterije niso imele nobenega uspeha. Tudi japonsko matično ladjo pred otokom Hai-nan o napadli kitajski letalci ter jo močno poškodovali. Zaradi teh poškodb je izostal napovedani japonski zračni napad na Kanton. Japonci so dosegli na severni fronti znatnejše uspehe ter zavzeli glavno mesto Mongolije Sujuan. Na šangajski fronti pa so bili vsi napadi japonskih čet zaman. Tuji vojaški strokovnjaki sodijo, da so Japonci pred šangajem dosedaj izgubili že 25.000 mož, to je eno četrtino armade, ki se bori pred Šangajem. Dokazano je, da so Japonci uporabljali že strupene pline. Pogled na kitajske vojake, ki so bili žrtve teh plinov, je bil naravnost grozovit. Kamor je prišel plin, tam je bilo vse razjedeno. Pri nekaterih sploh ni bilo več videti obraza. Umirali so z groznimi mukami. Japonci cinično pravijo, da niso uporabljali strupenih plinov, temveč neko strelivo, ki razvija le neki plin, ki more tudi usmrtiti ljudi. V Podkarpatski Rusiji je hotela praška vlada s plebiscitom dognati, če hočejo starši, da se poučujejo njih otroci v šolah v ruskem jeziku ali v ukrajinščini. Politične stranke pa so se v plebiscit vmešale s takšno strastnostjo, da je morala vlada glasovanje ustaviti. Sedaj bo najbrže izdana prepoved agitacije. V Etiopiji še vedno ni miru. kakor je razvidno iz zadnjega italijanskega oficialnesra poročila. Na več krajih so Etionci nanadli manjše italijanske oddelke. Etiop-cl so bili. kakor nravi poročilo, povsod odbiti, večina njihovih oddelkov na uničena. Vendar pa so imeli Italijani v septembru nad ion mrtvih. Maršal Br.dorHo je bil v spremstvu veleposlanika Grandi ja sprejet od angleškega kralja v avdienci. Denarstvo Nov črni dan na praški borzi Ko je imel Roosevelt svoj senzacionalni govor, da Amerika ne more sebi ohraniti miru s tern, da se izolira od drugih narodov, niso bili njujorški borzijanci s tem govorom zadovoljni. Ti krogi bi radi delali z Japonsko, ker mislijo, da se more pod urejeno japonsko upravo več zaslužiti kakor pa neredom, ki vlada pod kitajsko. Nju-jorška borza je zato na Rooseveltov govor reagirala neprijazno in tečaji so začeli padati. Borzijanci so širili mnenje, da je zaradi Rooseveltovega govora Amerika v nevarnosti, da se zaplete v vojno. Posledica tega je bila, da so začeli tečaji padati. Poleg tega pa je velik del amer. gospodarskih ljudi prepričan, da mora najkasneje v 1. 1941. nastati nova splošna svetovna gospodarska kriza. Več anket se je izjavilo v tein smislu. Končno pa je na padec tečajev vplivala tudi Rooseveltova odredba proti tujemu kapitalu, ki je pobegnil iz Evrope. Ta kapital se je obdačil. Zato so začeli tuji kapitalisti prodajati tuje papirje in tudi po nižjem tečaju, izkupiček pa so nalagali v ameriške banke. Tudi ta nenadna in precej znatna ponudba papirjev je vplivala na padec tečajev. To pesimistično vzdušje Wall-streeta je prišla tudi v Evropo in se zlasti močno pokazalo v Pragi, ki je doživela svoj drugi »črni Mariborsko gospodarstvo že dolga leta zahteva novo carinarnico, ki bi omogočala hitrejše in lažje opravljanje carinskih poslov. Sedanji carinski prostori so pretesni in neprimerni, napravljeni so iz prejšnjih vojaških skladišč, ki so že zdavnaj zastarela. Dolga leta je zahteva mariborskih gospodarskih krogov naletala v Beogradu na gluha ušesa. Za mariborsko carinarnico ni bilo prav nobenih sredstev in se je moral upravnik carinarnice s pravo zvijačo boriti, da je dobil skromne tisočake za popravilo strehe, ker mu je deževnica že vdirala v skladišča ter kvarila blago. Šele ko je izjavil, da odklanja vsako odgovornost za pokvarjeno premočeno blago, je dobil denar za popravilo strehe! Sedaj pa izgleda, da se je vprašanje mariborske carinarnice vendarle premaknilo z mrtve točke. Mestna občina je izposlovala, da je lahko zamenjala svoje vojašnice, za katere ji je država že leta sem ostajala dolžna najemnino, za staro vojaško skladišče in nekatere druge objekte. Obenem je dosegla, da ji je finančno ministrstvo dovolilo iz sredstev kaldrminske-ga fonda gradnjo nove carinarnice, oziroma ji jo dovolilo najetje primernega posojila pri hipotekarni banki na račun tega fonda. Občina je potem pripravila načrte za novo carinarnico iu ureditev dovoznih cest. Ti načrti so res velikopotezni ter se bo uporabilo za njilmvo Les in lesni izdelki: 1056 — Leeds: orehovi furnirji, 1057 — Haag: zastopniška tvrdka se zanima za lesne izdelke in lesene igrače, 1058 — Beyrouth: borov in drug stavbeni les, 10C0 — Bagdad: upognjen les, borovina, jelovina in bukovina, drug stavbeni les, 1061 — Krakov: furnirji, torek«. Posledica tega paničnega razpoloženja je bila, da ni nihče kupoval borznih papirjev, vse jih je pa prodajalo. Ponudba je še narasla, ko tudi banke niso intervenirale. Papirji so padli za 5%, a bi tudi za več, Če ne bi bilo prepovedano v enem dnevu zabeležiti večjega padca papirjev. Tako je večina papirjev ostala brez tečaja, ker samo za 5% znižanih papirjev ni nihče kupil. Praška kriza je čisto politična. Tako bančniki ko tudi borzijanci so ugotovili, da ni nobenega gospodarskega razloga za padec papirjev, zlasti pa ne v takšni meri. To se je tudi že naslednji dan izkazalo, ko se je razpoloženje zopet pomirilo in je zavladala na borzi zopet čvrsta tendenca. Kako pa te politične krize škodujejo, kažejo tečaji papirjev. Tako so papirji škode notirali 12. IV. 2236. 20. IV. 1770. 18. VIII. 1945 ir 12. X. 1463 Kč. Podobno so se gibali tudi vsi drugi papirji. * Finančni minister je izdal odlok, s katerim se rok 10 let po čl. 117. zakona, o ureditvi Drž. hip. banke podaljša do 1. aprila 1938.