Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JULY 24, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 173 fee JUŽNA AMERIKA PRIČELA ZATIRATI NACIJSKO GOLAZEN litter, strupeni pajek v Berlinu, razpreda od tam svoje nacijske mreže po vsem svetu. Udoben je ogabnemu polipu, ki izteza svoje sluzaste tipalke po svojih ŽRTVAH acisti SO na široko razpredli .^ Propagando v Južni Ame- ijo'n V Severni Ameriki za-arad'S° tla Preveč ugodna ledJ odločnega nastopa pred- ika n Roosevelta- Toda nem- 'amar°irPaSanda ni več tak0 ne" irvič zd - je bila prej' ker je' n, dru J? do dna pregledana, )lomatov'v 6r Se naci^skih di" 1 2a ' kl so glavni iniciator- 'ieamiV6 gladi nič več z roka" io hren mVeS jih zda;> enostav" 2 dežele J7V/"dniC° in iztiraj° me]i, ' tak primer smo v ^publiki. Boliviji. 11 trukov dokumentov Poleg p.r,v .. !arnPani; "le je naciJ'ska Iepublii/, naJbolj razpredena v iji h Argentini in Colom-'0r°čilo ^enos Airesa prihaja ija arSentinska Poli" tan ar lla Pogon na glavni :eilHia nske naciJske stran" zacij J^o nacijskih organi- tru°der je odpeljala r>et-tov „ , v raznih dokumen-■>^re«ordov Glavni stan nacijskih zarotnikov v Buenos Airesu je bil v poslopju Nemške banke, kjer je nastanjeno tudi nemško poslaništvo. Nemški diplomatje — voditelji zarot Iz raznih listin in rekordov je dokazano, da nemški poslaniki in konzuli v teh deželah pripravljali zaroto za strmoglavljenje vlade in za nacifiziranje dežel. Med nami ni mesta za Hitlerjeve plačance Nacijski lopovi vrtajo po vsem svetu, da izpodkopljejo demokraciji tla in da pripravijo dežele, da jim padejo druga za drugo kot zrel sadež v naročje. — Kljub temu, da so njihove nezaslišane lumparije jasne kot beli dan, pa se dobe celo med nami ljudje, ki, utirajo Hitlerju pot v svet in ki mu prodajajo svoj lasten narod! Mi bomo tudi y bodoče pobijali njihovo defeti-stično delo med našimi ljudmi, med katerimi ni mesta za takšne izdajice! ^jJlšKO ČASOPISJE POROČA 0 ^ORJU V "NEODVISNI" HRVATSKI ^ --- . Clicem ne stojj niti 15 odstotkov hrvatskega pre-*yalstva. — Pavelič se vzdržuje s terorjem. — Dr. o,Cek drži roke proč. — Popolno ponemčevanje dežlinije' ~~ "Hrvatskl kralj" si ne drzne v "sv°j°" *>8ebn0 ji "Press" je objavil *vaiCa P°ročilo svojega poro-[t ;ah, ^ vlz hrvatske, o razme- r 'e 2e'o J1?^0 tai*i- Poročilo, ki r , N6kjeva<^o, se giasi: c ^en 2adv Evropi, 23. julija. — v *Jlh eksperimentov o- ?a PrimeK1® novih držav> kot « kisatir hrvatske, se je pri- ; ranji '. Novi državi grozi no- ? in Pojavljajo se ; 3e^anj0 'm Ognejo pomesti s . P°leto si ne upa v de-0Sebe želo P°ložaj ' u Poznajo hrvatski >edirfViJ°. da je nadalje-bazi eksistence na se-it ...Mogoče. Hrvatski ' dalfnski v°jv°da Spole-f« na u ej Še »i drznil sto-d°%, kjerSV°Jega novega teri-teror-j r f0 le z nasilno via-1 I!p0doWstanje, ki je HameutU; uteSnejo anektirati . Itaiij dežel° ( Sami Prispevajo' k N kr ' y katerih se je znašla f ° vlada fVina- V slučaju, če k Pavei|, ^ načeluje dr. An-> Vržena' se sodi, da d el°. ko!1 še bolj okupirali ,, >opoln že, ali pa jo bo-| anektirali. \ j ^e2uitat°Ji na Cevnem redu ? Ilir. tega> je- da ne stori 5 S^ewf' da bi pomagala > d boje v deželi, ki ■f k0 * ?em redu vse od te-, 8?%b? £Ia Proglašena "ne- i SorVUtske- t0 * 10, k 3 Vnc se Privalile preko hdit%v!aVije armade "osvo-S6V W,Središče četniškil j zlasti gorati pre Večina poročil hoče obesiti po- j >oje in eksekucije na rovaš "ko- c nunistov" in "Židov", toda v j lemščini izhajajoči listi v Hrvat- v tki dajejo nekatere migljaje. c Sumarične eksekucije ljudi E Nedavno se je naznanilo, da j sta bila ubita dva člana dr. Pa- j /eličevih Vstašev, za katerima 1 je bilo proglašeno narodno žalo- ] vanje. Od časa do časa prihaja- j jo poročila o sumaričnih ekse- j kucijah komunistov; nedavno : jih je bilo 13 ustreljenih v Beo- < gradu, itd. V Zagrebu je bilo tekom enega tedna kaznovanih j 590 oseb zaradi nepokornosti I glede zatemnitev, neki mladi mož pa je bil obsojen na smrt, ker je zaklical: "Živela Rusija!" Dr. Pavelič in njegovi Ustaši imajo za seboj manj kot i5 odstotkov prebivalstva. Hrvaško kmečko prebivalstvo je popolnoma pasivno in noče imeti nobenega deleža pri "novem redu." Dr. Maček molči Dr. Vladimir Maček, hrvaški kmečki voditelj, ki se je v oči-gled nacijskih groženj pridružil zadnji jugoslovanski narodni vladi, je na svojem posestvu, kjer je popolnoma umolknil. O-sebe, ki jim je znan položaj, pravijo, da se vlada ne bo mogla vzdržati brez njegove podpore, (Dalje na 2. str.) za božjo voljo! BUDIMPEŠTA, 22. julija. — . Hrvatske oblasti so danes pre-i povedale kletvino. ker "kletvina • omadežuje in zakrknuje dušo", i Gangster Pavelič postaja spo-- kornik in si. potresa pepel na glavo, kali? Pillkie napoveduje j J vstop Zed. držav j v vojno .merika se bo zapletla v vojno ne glede na to, kakšno stališče zavzame, pra- V vi Willkie. LOS ANGELES, 23. julija. — /endell Willkie je govoril no-)j po radiu ter izjavil, da se ado Zedinjene države najbrže ipletle v vojno, ne glede, kak- 10 stališče zavzamejo. Zdaj gre ^ imo za to, je rekel Willkie: .li bomo živeli v bodočnosti kot ' s/obodni ljudje, ali kot sužnji. Willkie je dalje rekel, da jnerika ne išče vojne s tem, er zaseda zunaj ležeče baze, imveč hoče s pomočjo teh baz dvrniti nevarnost, ki nam pre-i, in s teh baz braniti našo svo-odo. Dalje je Willkie izjavil, da je udi sam nasproten koncentra-iji velike moči, toda zdaj so iz-edni časi, in predsednik bi mo-al kot predsednik in kot najviš-i poveljnik ameriških oborože-| ih sil, imeti oblast, razpolagati č; njimi po svoji uvidevnosti in p ireudarnosti. "Večino velikih in ažnih odlokov v zgodovini Ame- z ike ni naredil kongres, temveč -K 0 jih naredili predsedniki Ze- n linjenih držav," je rekel Will- g ;ie. n s Novi grobovi n ___r JOHN KOMIN I" Včeraj zjutraj kmalu po osmi. iri je, sedeč na postelji, mirno ^ ;aspal za vedno poznani pionir t naselbini John KomLn. Pokoj- r 11 je bil nad 50 let v Ameriki ter ^ ie s svojo soprogo obhajal zlati jubilej poroke. Tu zapušča žalu- j jočo soprogo Elizabeto in dva sinova, Johna, poznanega lekar- ^ larja in Josipa. Kot pripovedu- ^ je soproga, ki je že 76 let stara, je bil pokojni star 82 let ter ni akrog 20 let več delal v tovarni. Doma je bil iz Čateža in oba se v Ameriki nahajata od 1. 1889. Soproga je doma iz Bogdeje vasi, fara Žužemberk in se je pre- . je pisala Jakšič. Družina stanuje na 1162 E. 72 St. Pokojni je : bil član samostojnega društva Presvetega srca Jezusovega. Pogreb se bo vršil v soboto iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, ob 8. uri v cerkev sv. Vida, nato pa na Calvary pokopališče. Bodi pokojniku, ki je oral ledino v naselbini, ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje! DAN RAPLENOVIC Včeraj popoldne je bil odpeljan v Emergency Clinic bolnišnico Daniel Raplenovič, stanujoč na 15306 Lucknow Ave., kjer pa je že čez dve uri preminil. Pokojni je bil 64 let star in je bil doma iz sela Kravljak na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 41. leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ame-lijo in tri hčere, Mary, poročeno Miller, Anno, poročeno Mihelič in Helen, poročeno Sywatzski, v stari domovini pa brata Toma. Bil je član društva Sv. Nikola št. 21 HBZ. Cas pograba, ki se vrši pod vodstvom August F. Sve-' tek pogrebnega zavoda, se bo jutri poročalo. Naše sožalje! Prostor odprt Mr! in Mrs. Hribar sporočata - rojakom in znancem, da imata 1 svoj prostor pod imenom Beei . Barrell Inn, na 16000 Waterloc - Rd., odprt, ter se priporočaj« a za obisk. Postrežba je vedno pri 'jazna in pijača prvovrstna. SLOVENSKI A DAN V PENN-SYLVANIJI a J nedeljo bo v Pittsburghu impozantna prireditev ci-vičnih, kulturnih in bratskih društev z a p a d n e Pennsylvanije. Ta priredi-tev bo "Slovenski dan." c0 Slovenske civične, kulturne in ^ ratske organizacije zapadne ^ 'ennsylvanije bodo priredile v edeljo, 26. julija, v West View la arku v Pittsburghu, svoj sve- ^ jfp C m ■Dr. g. J. 'Ara si iani Slovenski dan, kakršnega le jrirerajo že tretje leto. lj Uredništvo "Enakopravnosti" v : veseljem pozdravlja to lepo dejo "Slovenskega dne," ker d lam je v teh težkih in resnih li jasih tem bolj potrebna zavest lc našega porekla in naše narodno- n sti, ko je na kocki usoda naših v najdražjih v stari domovini. — p Pennsylvanski Slovenci bodo v v nedeljo manifestirali svoje spo- s štovanje in ljubezen do nove do- k movine Amerike, ki' jim pa ne brani tudi spoštovanja do lastnega rodu in jezika. Predsednik odbora za Sloven-ski dan je dr. F. J. Arch, znan pennsylvanski Slovenec in vr- ^ hovni zdravnik bratske organi- (( zacije Ameriške bratske zveze, Eksekutivni odbor sestoja iz ® sledečih rojakov: Dr. F. J. Arch, predsednik; Paul Klun, podpredsednik; Ma- z tija Mavrovic, 2. podpreds.; L. Dornik 3. podpreds.; Anton Red- E nak, tajnik; Sylvia Fabec, pom. ] tajnica; Anton Cipcic, zapisni- 1 kar, in John A. Dečman, blagajnik. Nadzorni odbor: Frank Ji Sumiš, Rudolph Korpas, Frank Ko- £ kal, Frances Lokar, Jos Košir, 1 Jr. in Bernard Gasper. Odbor za program: Anton Ro zance, Jr. preds., Robert Jergel. Odbor za oglaševanje: Frank : J. Sumiš, preds. Program za šport: Stan Pro-gar in William F. Widina. Program za okrepčila: Mrs. Rose Murslak, Josephine Oblak, Mary Bahor, Miss Molly Sumic, Caroline Stanich, Mrs. Mary Hrvatin, Mrs. Mary Coghe, Fr. Golob, Josephine Jurgel in Frances Oblak. Odbor za publicistiko: Lud-! vick Zupančič, Frank R. Bolte in : Joseph H. Grills. ' Program bo skrajno pester in } zanimiv. Nastopili bodo razni go-< vorniki, med njimi pittsburški ] župan Hon. C. D. Skully, okrajni sodnik John P. Egan, zdravnik dr. F. J. Arch, znani narod-^ njak in rodoljub, Rev. Matija F. _ Kebe in drugi. Dalje bodo nastopili razni slovenski In drugi pevski zbori, orkestri in tamburaši pod vodstvom profesorja Goužeta. Izkratka: To bo ena največ-a jih, najlepših in najpomembnej-a ših kulturnih prireditev penn-;r sylvanskih Slovencev, h kateri je občinstvo od blizu in daleč vljudno vabljeno. Prireditvi se i" bo tudi Cleveland častno odzval Obilo uspeha! merika in Anglija ^ pripravljeni proti Japonski iglija je silno utrdila svojo mornariško postojanko v Singapore.— Tudi Ame- ^' rika bo izpregovorila svojo besedo. LONDON, 23. julija. — Ker japonska vlada stavila fran-ski vladi v Vichyju' nove za-eve po nadaljnih mornariških j^j zah v francoski Indo-Kini, je ida Velike Britanije naznani-, da je njena mornariška po-jjanka v Singapore za vse (pri-avljena in da ne bo Anglije esenetila nobena poteza Ja- ^ inske. Ameriška in angleška vlada a dosegli popolni sporazum ro ede akcije v Pacifiku v oči- dr ed vedno naraščajoče japon-:e nevarnosti. Kakor izgleda, • Japonska za enkrat ne na-j . erava še usmeriti proti Sibiri- jC1 , ker ne ve, kako bo izšla emčija iz vojne z Rusijo. V ol< učaju, da bi imela Rusija pod- pc či, tedaj je Japonska priprav- p^ ena, zabosti v Sibiriji Rusijo ^ hrbet. Pri japonski ekspanziji v In- ;a >Kiniv in napram Holandski iz idiji, pa bo izpregovorila od- gl ično besedo tudi vlada Zedi- rc jenih držav, ki bo najprej iz-edla na Japonsko ekonomski ritisk, če pa ta ne bi zadosto- kc al, pa se bo našlo druga sred- dg ;va, da se ji ohladi prevročo bc rL kj --- šil "V" V ŠPANIJI GIBRALTAR, 23. julija. — retekla dva dni je bilo v sesed- kc jih španskih krajih, zlasti v d£ ,a Linei, povsod opaziti črko fr V," naslikano na mnogih po- zi Lopjih. Na zidovju arene za bi- ni oborbe je bilo toliko teh črk, če a so oblasti ukazale ostrgati n idovje. 0! Policija je zagrozila, da bo s( trogo postopala proti vsem, ki d« ih zaloti pri izvajanju te kam- v: lanje. n -- j< Piknik groceristov Prihodnjo nedeljo, 27 julija, ;e kot običajno vsako leto, vrši velikanski piknik slovenskih gro-leristov in mesarjev v Collin-js voodu. Piknik bo na Pintarje- jfc /ih farmah in kdor se želi udele- r siti, pa nima svojega avta', naj ^ ookliče Euclid Cab Co., KEn- 1 more 5100, ki bo peljal 5 oseb na prostor piknika za 50c. Na isti način se boste lahko tudi pe- 1 Ijali nazaj domov. Nagradne list- £ ke za darila, katerih bo oddanih c nad 1,000, dobite pri vaših tr- t govcih, za katere vprašajte. Do- < bite jih brezplačno. "Zavedni sosedje" i Jutri večer, ob 7:30 uri se vrši seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ v Slovenskem , društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je prošeno, da se je polnoštevilno udeleži. — Tajnik. Zopet doma Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. J. Vrabec, 16108 Grovewood Ave. Prijateljice jo sedaj lahko doma obiščejo, mi ji pa želimo, da čimpreje popolnoma okreva! Iz bolnišnice Mrs. Mary Brule se je iz Glen-vlle bolnišnice vrnila na svoj dom na 16301 Huntmere Ave. ter se zahvaljuje za obiske, cvetlice in darila, ki jih je bila deležna. RUSI BIJEJO IN KOLJEJO NEMCE, KI PRIZNAVAJO SVOJE VELIKE PORAZE Nacijske zveri se davijo nad rusko kostjo, ki jim je obtičala v grlu ter je ne morejo spraviti ne naprej ne nazaj. ruski vojskovodje so dobri učenci ter bijejo naciste ž njihovo lastno taktiko in strategijo. — zdaj so nacisti tisti, ki tiče "v žepih." Sovjetske armade in njihovi poveljniki so doprinesli čudeže, ker niso samo na celi fronti ustavili strašne nacijske vojne mašine, temveč so jim izpulili tudi iniciativo iz rok. — Smoljensk, o katerem so Nemci že pred tednom dni poročali, da je v njihovi oblasti, je še vedno v posesti Rusov. Na'vsej fronti so krvavi in strašni boji, v katerih je bilo na obeh straneh ogromno število izgub, toda Nem-jci kakor tudi vojaški komentatorji v Vichyju priznavajo, da ne morejo Nemci nikamor naprej. Na centralni fronti, okoli Smoljenska, so doživeli Nemci svoj prvi odločilni poraz, zdaj pa doživljajo drugi poraz v Besarabiji, kjer Rusi neusmiljeno bijejo združene nemške in rumunske armade. Danes ni najmanjšega dvoma več, da Rusija ne razpolaga samo s prvovrstnim vojaštvom, temveč tudi z izbornimi vojaškimi poveljniki, med katerimi so trije glavni voditelji, zapovedniki treh front: Timošenko, Vo-■ rošilov in Budenji, sijajni strategi in vojaški taktiki. i\ apau na itioskvo LONDON, 24. julija. — Mos- poi Dvski radio je nocoj naznanil, poi i je nemška zračna sila s 150 Dmbniki zopet napadla Moskvo, I jer je povzročila nekaj manj- rac h požarov. 'fin Rusi gospodarji položaja j tor MOSKVA, 24. julija. — Rus- ga o vrhovno poveljstvo poroča, "F, a je ruska zračna sila ob vsej ] ronti napadla nemške mehani- ški irane in motorizirane kolone, zn; a besarabski fronti pa so ruske bo ete uničile en nemški motorizi-1 jo, an polk. Rusi poročajo, da sojzir stale pozicije na treh glavnih j nii ektorjih, to je pred Leningra-j re; om, Moskvo in Kijevom, kjer se jo rše najsrditejše bitke, neizpre-|mi nenjene. Tudi Nemci ne poroča-o o nikakem napredovanju. Jničenje nemškega mehanizira- lec nega polka "ž Pri uničenju nemškega me- so laniziranega polka je padlo Ru- Jkc som v roke 23 oklopnih avtomo- Sr 3ilov, 25 topov, osem metalcev^ki nin, 40 avtov in 300 motornih'p£ koles. m Potop enajstih nacijskih parni- (I kov n; MOSKVA, 24. julija. — Rus- n< ki radio naznanja, da je bilo ja snoči na Baltiku pogreznjenih ni deset transportnih parnikov, na- ^ trpanih z vojaštvom, in en si tanker. Omenjene nemške la-b dje so pogreznili ruski rušilci, r< bombniki in topovi obrežnih ba- ri terij. Nemško poročilo BERLIN, 23. julija. — Nemško vrhovno poveljstvo nazna- G nja, da se vrši borba na življe- d nje in smrt za mesto in okolico n Smoljenska. (Nemci so že pred d tednom dni poročali, da so za- f vzeli Smoljensk). č Nemška ofenziva se izčrpava r in seseda t Poročila iz Moskve v London t naznanjajo, da se nemška ofen- r živa po desetdnevnih krvavih bojih okoli Smoljenska izničuje in izčrpava ter da se bo sama od ] sebe sesedla. Glavni vzrok za to . so silne nemške težave pri vzdr- , zevanju komunikacijskih zvez. V Ukrajini nadaljujejo nemške, slovaške in madžarske čete s svojimi boji in z "zasledovanjem" sovražnika, pravi nemško iročilo (ki nima kaj drugega jročati). "Operacije po načrtih" Na finski fronti se "vrše ope-icije po načrtih" in nemške ter nske čete so v ponedeljek in irek prebile vzhodno od Lado-i jezera ruske črte. Fanatična trdovratnost Rusov" BERLIN, 24. julija. — Nemci vojaški krogi so snoči pri-lali, da so ruske čete, ki se ore "s fanatično trdovratnost-)," zaustavile nemški mehani-iran pogon proti Moskvi in Le-ingradu. Nemške čete ne mo-ejo prodirati, temveč se mora-d celo braniti pred neprestani-li ruskimi protinapadi. Nemci tiče v "žepih" Rusi drže v svoji oblasti da-2Č v zaledju nemških čet velike žepe," v katerih tiče Nemci, ki o prisiljeni delati velike ovin-;e ob glavni cesti, ki vodi v Smoljensk. Poleg teh ruskih čet, d neprestano ogrožajo nemške >ancer divizije, pa ovira nemško lapredovanje tudi slabo vreme. [Da bo mera nacijske smole pol-la, pa hiti iz Moskve na bojišče lova mehanizirana ruska divizija. In kadar prično Nemci, ki jih li doslej ustavil ne dež ne sneg, ne balkanske in grške gore in skalne soteske, govoriti o "slabem vremenu," mora biti zanje res skrajno slabo vreme. — U-redništvo). Pobiranje asesmenta Članice društva "Waterloo Grove" št. 110 WC se opozarja, da se bo nocoj pobiralo ases-ment v Slovenskem delavskem domu, ter se vse prosi, da to u-poštevajo. Obenem se prosi one članice, ki še niso Vrnile vstopnic ali listkov od zadnje priredbe, da isto storijo nocoj, da se bo moglo račune zaključiti. — Tajnica. Rojak operiran Nagloma je bil včeraj odpeljan v Glenville bolnišnico, kjer se je podvrgel operaciji na slepiču poznani, Peter Šter, iz 19302 Arrowhead Ave. Mr. šter je aktiven delavec na društvenem in kulturnem polju. Obiski niso dovoljeni prve tri dni. Želimo mu skorajšnje okrevanje! STRAN Z S N A K O B K A .V K Q S 55 21. julija, « UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto..........................................................................1.........$4.50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. I UREDNIKOVA POŠTA delu, da ne boste trpeli ne žeje, ne lakote. Vadnalovi godbeniki pa obetajo, da bodo tako "okrogle" i-grali, da se bodo celo mize in stoli vrteli. Oddani bodo tudi trije dobitki in sicer par blazin s kvač-kanim vzorcem, namizni prtič, "rešilje" izdelka in trojni, lepo kvečkan "buffet set". Torej, že danes se odločite, da v nedeljo prav gotovo obiščete piknik omenjenega društva, kjer se boste v "prijetni družbi zabavali do pozne ure zvečer. Članice društva in njih soproge pa prosim, namreč one, kateri imate svoje avtomobile, da povabite tudi svoje prijatelje naj prisedejo, ker če večja bo družba, bolj prijetna bo zabava. L- Vozel naš narod, a na kateri italijanski? "Slab je izgovor, gospod Sforza, ako pravite, da je italijanski narod potlačen in ne more govoriti, kakor misli. Kako pa je bilo mogoče, da je pri-merima mali jugoslovanski narod mogel zapoditi svojo vlado, ki ni odgovarjala njegovemu čustvu in prepričanju, ter sprejeti borbo z neštetokrat močnejšim sovražnikom vedoč, da ga bodo z vseh strani napadli tudi njegovi tako zvani dovčerajšnji prijatelji, a da veliki italijanski narod ni v stanju, da se otrese Mussolinijeve tiranije in "bla-godetnega" nacističnega prijateljstva. Pa ni samo' fašistična Italija, ki je zanikala pravo našim utemeljenim nacijonalnim pravicam in zahtevam, ampak v te elementarne pravice vsakega i-naroda je zanikala tudi predfa- s šistična Italija, kjer je grof 1 Sforza igral prav značilno vlo- s go. Gotovo, grof Sforza je ne- r izprosen in iskren sovražnik fa- 1 šizma, a Jugoslavija mu je hva- 1 ležna za marsikatero prijatelj- 1 sko gesto. Toda če gledamo naše t aspiracije tako z nacijonalne J kakor tudi z geografične strani, bo moral tudi on sam priznati, da so besede našega predsednika vlade utemeljeni in pravični izrazi tudi celega našega naroda. r "Kaj je Italija dala Trstu in 1 Reki, da ne govorimo o Zadru, j za časa trajanja svojega reži-; ma? Ali jih ni ravno s tem, daj jih je priključila materi Italiji, 1 ; z vso veliko ljubeznijo, popol- ] noma uničila?! Vsak, ki je pri- ] j šel v ta mesta, je mogel na svo- i 1 je oči ugotoviti, da so nekdaj cvetoča pristanišča postala ta- ■ lcorekoč grobnica, kjer je rastla i trava po ulicah, kjer sta trgovi- , na in plovba izginila iz teh nek- , ! danjih živih trgovskih središč, , in ako ste v intimnem razgovoru vprašali tudi nekdaj goreče- . : ga Italijana za njegovo mišlje-i nje, vam je odgovoril, da sta ' bila Trst in Reka pod Italijo 1 popolnoma uničena in žrtvovana na račun Benetk in GenoveJ | In to pa radi tega, ker ta mesta] ! potrebujejo tako imenovani i "hinterland," zaledje, ki je naravna življenj,ska žila za nje. A vse zaledje je naseljeno z našim življem in samo Jugoslavija kot prirodno zaledje je bila v možnosti, da oživi in vzdržuje pra-j vi In o funkcijoniranje teh tr-I govskih središč. "Ali bo mogoče grof Sforza j zanikal, da živi na tem delu preko 600,000 duš našega naroda, ki pod italijansko upravo nil i imel ne samo nobenih pravic, | ampak katera ga je skušala ta j uprava, z vsemi sredstvi uničiti I in iztrebiti, Ali ni ravno pred-1 fašistična Italija odredila me-!j je, ki so bile prava negacija na-: 'i rodnostnega principa, in ni bi-j 'i la ravno ona, ki nam ni hotela, I nikdar priznati manjšinskih ■ pravic, med tem ko se je Jugo-!! slavija obvezala in dala neznat-1 nim italijanskim manjšinam vse "j privilegije narodne skupine, ki •J je štela le nekoliko tisočev duš. J "S tem seveda še ni rečeno, j da bi ne bilo možno sodelova-.1 nje z našim italijanskim sose-! dom v bodočnosti. Ravno na-J sprotno. Ako sta dva navezana . drug na drugega, to sta ravno ) ndša dva naroda, ki se drug dru-i gcga izpopolnil jeta. Prostora je . za tega in onega dovolj in ko i pride do iskrenega in pravič-- i nega sodelovanja in medseboj-l nega razumevanja, bosta jugo-ij slovanski in italijanski narod,— i ko se bode ta rešil fašističnega | jarma,—mogla zgraditi na tem ,! delu Evrope v demokratičnem •1 in svobodnem novem redu eko-| nomsko in politično organiza-' cijsko strukturo, ki bo ne samo : služila našim narodom, ampak tudi razvitku in napredku Sred-» nje in Vzhodne Evrope. "To sem hotel v kratkem po- udariti, da boste tudi vi, moji dragi bratje in sestre, vedeli, da se v tej veliki borbi za svobodo in prerojenje celega civiliziranega sveta bije tudi boj za vas in za vašo svobodo in obstanek, in da je jugoslovanska vlada tudi za vas govorila, ko si je postavila kot enega od svojih glavnih ciljev vstajenje in zedinje-nje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. "Danes se bije boj slovanstva proti nadutemu in pohlepnemu nacizmu, ker se v isti bojni liniji bojujejo z nami tudi naši bratje čehoslovaki, Poljaki in Rusi, in ko zopet stopa na plan realna in iskrena ideja slovanskega bratstva. Borimo se za naš obstanek in za našo svobodo, toda obenem tudi za ohranitev današnje civilizacije in pridobitve svobodnega človeškega duha. Slovani 1 so človeštvu dali že mnogo velikih umov in njihovo današnje 1 stališče, ki so ga zavzeli na stra- 1 ni pravice in pravičnosti, je zopet dokaz njihovega razvoja ter pripravljenosti za sodelovanje pri izgraditvi novega demokratičnega in svobodnega reda v Evropi." ("Jugoslovanski kurir.") Junak za bojiščem Angleški dirigent Debroy So-mers je doživel prošle dni tragiko, kakršno prikazujejo stare grške tragedije. V trenutku, ko :je imel stopiti na oder pred ; godbenike, da začne dirigirati koncert, so mu izročili brzojavko angleške admiralitete s poročilom, da je padel na bojišču njegov edini sin . . . Dirigenta se je polastilo razumljivo razburjenje, vendar ni trenil z očesom. Stopil je na o-der, dal znak za overturo in začel voditi orkester kakor da se ni nič zgodilo. Nato se je zvrstil program točka za, točko. Ves čas je So-mers dirigiral s takšno zbranostjo, da ni nihče v orkestru, še manj pa med občinstvom o-i pazil, kako je prizadet od vesti, J ki so mu jo sporočili pred začetkom koncerta. Šele ko je bil spored izčrpan, je dirigent stopil pred svoje godbenike in je povedal, kaj se je zgodilo. Somersov sin je bil tako navdušen za vojsko, da se je v svojem 15. letu ukradel iz zavoda, kamor ga je bil dal oče v šolo in se je pridružil posadki neke vojne ladje. Začel je mornariško kariero. Oče se je na vse načine trudil, da bi sina vrnil civilnemu življenju, edinec pa se ni dal prido-11 biti za očetovo željo. Ko je iz-;1 bruhnila sedanja vojna, se je So-mers mlajši takoj javil na boji-' šče. Zdaj ga je pokosila smrt v ' cvetu mladostnih let sredi mor-■|. ja. - i ALI BO AMERIKA 1 VSTOPILA V VOJNO London. —v List News Choni-ele priobčuje rezultat poizkus-i nega glasovanja, ki ga je razpi-. sal med Svojimi čitatelji. Kezul-, tat izkazuje, da je 72 odstotkov - angleškega ljudstva mnenja, da - bodo Zedinjene države vstopile - y vojno, 40 odstotkov vpraša-i nih pa meni, di bo Velika Bvita-) nija poražena, ako ne vstopi A- - j morika v vojno. Proda se *| dobroidoeo grocerijo in mesnico. Nahaja se v slovenski na-~ selbini. Cena zmerna. Proda se s poslopjem vred ali pa samo 1 j trgovino. — Pokličite Michigan 1 j 2644 ali KEnmore 6332 J. 1 i ■ .1 II ............. Sobo 3| s hrano ali brez, 'še odda v i najem moškemu ali ženski z c-. nim otrokom. Tu se tudi odda garažo. — Vpraša se na 668 E. i- 160th rt, Piknik in godovanje c i Cleveland, Ohio. — Meseca maja je že minilo pet let, kar je ^ bilo ustanovljeno žensko društvo "Svoboda" št. 748 S. N. P. { Jednote. Da se peto obletnico primerno j proslavi, so članice določile ne- , deljo, 27. julija za svoj piknik^ , na S. N. P. J. farmskih prosto- j rih. Tem potom vljudno vabimo članstvo sosednjih društev S. N. i P. J. in sploh vse, katere vese-jli par ur neprisiljene domače za-| bave v prekrasni naravi, da nas obiščete. Posebno pa Ančke in Jakobi, boljšega godovanja, kot se vam nudi na omenjenem pikniku, šs prav gotovo niste doživeli. Pripravljalni odbor je pridno na "1 —~ i PAVELICEVA HRVAŠKA PROTI č HRVATOM \l Dopisništvo Central, tisk. urada pri kr. poslaništvu v ; t Washingtonu dostavlja izselniškemu tisku članek, ki ga 0 je na prošnjo angleškega ministra za informacije napisal g. Franjo Cvijetiša, poslanik Jugoslavije v mestu Rio de t Janeiru. r ★ ★ I • • t "Poleg mnogih začudenj in iznenadenj, ki jih je , vojna prinesla svetu, je nam Hrvatom prinesla tudi od- j j kritje, o katerem nihče od nas niti sanjal ni, in sicer to, j da so nemški in italijanski imperialist* naši prijatelji, a ] svobodomiselna, demokratična naroda Velike Britanije in Severne Amerike pa naša sovražnika! Hitler in Mussolini, ki sta uničila svobodo vseh malih evropskih narodov, tadva, ki sta zasužnjila tudi našo Jugoslavijo, sta na mah postala osvoboditelja in zaščitnika Hrvatov. "Človek ne ve, čemu bi se bolj čudil: ali pangerman- ! ski in fašistični objestnosti ali pa neumnosti tistih, ki si j pod zaščito nemških in italijanskih bajonetov upajo kaj ' takega pripovedovati Hrvatom. Hrvatje pač niso tako kratka pameti, da bi mogli pozabiti celo najbližjo preteklost. "To, kaj mislijo Muss61ini in njegovi fašisti o Hrvatih, so oni že neštetokrat povedali. G. Gajda je na primer posvetil več knjig Hrvatom. Na mržnji do Hrvatov si je ! on zisrioval časnikarsko karijero. Za pretekle svetovne j vojno je Mussolini sam pisal najsramotilnejše članke proti Hrvatom, ki jih je psoval z avstrijskimi hlapci. 'Mi i nimr.mo,' — je pisal Mussolini v svojem 'Popolo d'ltalia' j — 'nič proti Srbom, ki so naši stari zavezniki in prijatelji. ! Mi >e borimo le proti Hrvatom, ki so avstrijski sluge in i sov: ažniki Italije.' Pokojni dr. Ante Trumbie in Franjo Suj: ilo, ki sta z Jugoslovanskim odborom v Londonu voc ila borbo proti znanemu 'Londonskemu paktu,' s ka- j ter jn se je poleg drugega obetal Italiji tudi del hrvaške j D? macije, sta bila tarča najstrupenejšim Mussolinijevim napadom. "Da je tedanja Srbija dovolila, da so Srbi pristali k Londonskemu dogovoru,' bi ne bil nihče večji prijatelj Srbov kakor Mussolini. Ali srbska vlada in srbski narod sta rajša žrtvovala Mussolinijevo prijateljstvo, kakor pa pristala k temu, da bi se njuni hrvaški bratje ; zasužnjili in odstopila Dalmacija z otoki vred Italiji. Tisto, česar ni naredil Srb Pašič, k čemur ni maral niti j en srbijanski politik pristati, je storil in pristal hrvaški i poglavar Pavelič. S tem si je kajpak pridobil zaupanje in prijateljstvo fašistične Italije in dučeja. Znano in do- , kazano avstrijaštvo PaVeliča in Kvaternika ni motilo Ilussolinija, da bi ju ne privil k srcu, čim sta pristala k cdtujenju hrvaških krajev. "Jugoslavija, ki je branila narodni značaj Dalmacije i i hrvaškega Primorja, je bila fašistični Italiji vedno 1 akor trn v peti. Nič niso pomagali pakti prijateljstva in sodelovanja, sklenjeni med Italijo in Jugoslavijo. Musso-ini je imel pred očmi vedno le en sam cilj: osvojitev lrvaške Dalmacije. Toda tega ni mogel doseči, dokler Je obstajala močna, zedinjena Jugoslavija. Ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, je Mussolini komaj čakal, da porine Jugoslaviji nož v hrbet in se tako nalahko polasti ne : amo tistega dela Dalmacije, ki je bil z 'Londonskim paktom' obljubljen Italiji, nego tudi Splita, Kotora in j^ušaka, na katere si 1. 1915. Italija vsled Rusije in Srbije niti misliti ni upala. Paveličevo in Kvaternikovo izdajstvo je omogočilo ta uspeh italijanske grabežljivosti Hrvatom* v škodo. "In čeprav nas jo Hitler prepričaval o starem prijateljstvu ter nam svečano zagotavljal državno nedeljivost in neodvisnost, je kljub temu poslal svoje horde tudi nad našo Jugoslavijo, ki je dolgo vrsto let hranila in zalagala nemški rajh. Jugoslavija je podlegla nemški mehaniziranimi. Njeno ozemlje je bilo zasedeno in ljudstvo zasužnjeno, a jugoslovanski kralj in vlada sta morala zapustiti deželo ter si poiskati zavetje v zavezniški Veliki Britaniji. Z Jugoslavijo se je ponovilo tisto, kar se je 1. 191£v zgodilo s Srbijo. Jugoslovansko ozemlje je razdeljeno in anektirano, a narod pa raztrgan in podvržen oblasti petih različnih gospodarjev, od katerih je eden hujši od drugega, v nasprotju z mednarodnim pra- • ♦ » • • t v v v v v v v ♦ • » * * tj ŠKRAT 72*^31 g^fcjty" »S tftjV? » 1J li K profesorju Heimu je P! n iledo, nervozno dekle. li "Gospod profesor," je de d 'ne vem kaj mi je. Ne »0l v mirno delati, nimam volje ti tanja, ne morem spati, ®lS g ni vedno nekje na poti • • • c naj storim proti temu?" t Zdravnik je takoj sr d pravi vir bolezni, ko je sub° u govoril: 1 « "Poročite se z njim!" 8 Ameriško časopisje P" * o terorju v "neodvi«1' ® Hrvatski 2 (Nadaljevanje s 1. strait on pa ni še z nobenim z11® s pokazal, da namerava P°1 t vlado. . c Minili so že trije mes^'1 2 je bila Jugoslavija raz^ \ toda položaj ne samo v ™ t ski, temveč tudi povsod & r je še silno negotov. Nacificiranje Slovenj t V onem delu Slovenija < rega so prevzeli nacisti) S®, t fiziranje naglo vrši. Polili s pisi in napisi nad trgoyWI izgubili svojo slovensko i® to in so postali nemški. - i Oni del Slovenije^ ki pod Italijo, pa ni bil tak0 asimiliran. Tu so še vedo" jezični napisi, in italija^ vilna administracija ni tok0 ga. I I Dr. Pavelič namerava i ske Žide nastaniti na kak ' dranskem otoku, kjer sojeni k prisilnemu delu* I se godi z Židi v Nemčiji- .j Ali je prepad nepreifl®^ Jugoslovanski narodnJ*^ i vedno upajo, da bo Jug0^ I v slučaju zavezniške ! vzpostavljena ter da bo® 1 klcpljeni k nji celo oni da1 ! ski kraji, ki so bili prej P° lijo. Drugi zopet, ki poznaj0^ acijo, pa čutijo, da se di'z bo moglo več vzpostavit^ pad med Srbi in Hrvati, r jo, postaja še vse širši ^ lji izza usodnega dne 1^'J Hrvatje so bili. silno razglede dobrin "neodvisno3 ^ da kljub temu je njihov8 tacija usmerjena še ved^ ti Berlinu, zato se "ji'n j da je prišla njihova deže'a lijansko sfero. Srbi na drugi strani F« hranili vse svoje slovar^ | ki so bile še znatno nacijsko kampanjo pr0 ji-_ J IrnjKFE^1 iN ttilS. sTAff,; m rrfi^0 viJKr ; ^IsaS v 11 AMERICA ON GVA&J Above is a reproduction^ Treasury Department* f'J Savings Poster, showing J duplication of the origi'f1 e<«!l Man" statue by famed Daniel Chester French, ^li Bonds and Stamps, on saLjt'li bank or post office, arc a I of America's defense Prep Govor dr. Vladimira Ribara po kratkoval-nem radiju iz New Yorka dne 12, julija 1941 "Moji dragi primorski rojaki ! — Danes se obračam do Vas kot sin našega solnčnega Primorja, ter Vam pošiljam pozdrave vseh Jugoslovanov iz velike demokratične Amerike, ki nišo niti za en trenutek prenehali upati, dil pride dan vaša ir> naše svobode in združitve z drugimi brati Slovenci, Srbi in Hrvati v močno in svobodno Jugoslavijo. "Mi vsi, ki smo morali svoj čas zapustiti Julijsko Krajino in se preselili v svobodno Jugoslavijo, mi vsi smo si postavili kot nalogo, da bode naše življenjsko delo posvečeno našim zasužnjenim rojakom ter jim pomagamo, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče. Našli smo vsepovsod v Jugoslaviji razumevanje in veliko ljubezen, ki so jo naši svobodni rojaki gojili za vas in za našo zasužnjeno ^Cra-jino. Posamezne vlade so poskušale olajšati breme, ki vas je težilo, pregovarjajoč z neusmiljenim tlačiteljim in vekovnim sovražnikom našega naroda, s fašistično Italijo Musšolinija. Toda vse obljube in zatrjevanja so ostala le prazne besede in neizpolnjena prevzeta obveznost. Mussolini se ni nikdar pokazal kot dobro hoteči prijatelj, a njegova fašistična druhal je samo zatirala in ubijala, kar je bilo slovenskega, ter naseljevala tujerodce na naših tleh; kjer je stoletja in stoletja prebival in se trudil naš rod. Abesinsko in sedanjo vojno je ta Hitlerjev Gauleiter izkoristil, da je j pošiljal naš narod iz Primorju i v najhujše sektorje bojišča, samo da naše ljudi iztrebi in uni-! či. Tudi jih je naseljeval v tak-; šr.ih krajih, kjer sta jih bolezen in nezdvavonodnebje decimira-la. In sedaj ta isti rimski pajac ! obljubuje tako Evani Ljubljanski provinci da se bude čuval i njen posebni nacijonalni zna j čaj in naša kultura. Ali ni tc ; največja ironija, da ta gospod : ki se mora ravnati po komand ; iz Berlina, ki je središče boj* 1 za uničenje vsega, kar je slo vanskega. da ravno ta gospoc sedaj obljubuje neko vrsto kul turne avtonomije okrnjenegt slovenskega otočiča. Ravno m Primorci najbolje vemo, koliki so vredne italijanske obljube, k smo na svoji lastni koži najbolj občutili, koliko "dobrot" nam je v narodnem pogledu dala ta to-, liko slavi jena Mussolinijeva ci-| vilizacija in kultura. Celo naše Primorje je ostalo brez ene same slovenske šole, vse naše na-1 cijonalne in kulturne institucije so bile uničene, a naše zadruge in druge ekonomske organi-! zacije so bile po fašističnih metodah "nacionalizirane." A to vse pod pretvezo višjega držav-' nega interesa in tako zvane višje j kulture. In po vseh teh izkustvih naj Slovenci še verujejo Gaulajterju Mussolini ju, da bo čuval nacijonalno posebnost nove province. In vam jeli znano kakšna je ta provinca? Ta pro-( vinca je le mali košček naše Slovenije, kajti po ukazu iz Berli-i na fašistični vodja se je moral L umakniti iz že zasedenih krajev, da bi prepustil večji del našega naroda neizprosnemu in sadističnemu sovražniku današnje ci-. vilizacije, hunskemu poglavarju i Hitlerju. \ "Triindvajset let že trpi naš narod v Julijski Krajini, vedno 1 upajoč, da pride dan, ko se od-pro vrata njegove ječe in da bo-I de tudi on deležen onega, kar vsakemu narodu po božjem in naravnem pravu pripada, to je njegova svoboda. In kakor je leta 1914 srbska vlada s Nišu " celemu svetu objavila, da se srb-' j ska vojska bori za svobodo vseh i Srbov, Hrvatov in Slovencev, ta-J'ko je tudi danes jugoslovanska " vlada potom svojega predsednika generala Dušana Simoviča 1 izjavila, da so cilji naše borbe ne samo vstajenje dosedajne Jugoslavije, ampak tudi osvoboditev in zedinjenje vseh Srbov, 1 Hrvatov in Slovencev iz Istre', Trsta in Gorice, naših bratov iz L Gorotana, Zadra itd., da bode j obnovljena Jugoslavija pravi in edini dom celega našega iiaroda. 0 "Našli so se na žalost zopet [, predvojni in stari državniki na 1 delu, ki hočejo nam tudi sedaj a zanikati pravico do našega naci-f- jonalnega obstanka. Oni nam rl očitajo, da smo mi tisti, ki ho-- čemo nekaj, kar nam ne pripa-ii'da, in da si lastimo pravice dc ii tujega. Jaz bi hotel postaviti o item gospodom samo eno vpra-;i šanje: na kateri strani' se bori vom, etničnim načelom in voljo naroda. Srbi, Hrvatje in Slovenci so postali brezpravno tlačanstvo Nemčije, Italije in njunih satelitov. . v "Da bi bilo uničevanje vsega, kar je slovansko, popolno, je Hitler sedaj obrnil svoje motorizirane divizije, letala, vso svojo vojaško silo proti Rusiji z namenom, da podvrže ruski narod in deželo oblasti in izkoriščanju nemškega 'herrenvolka,' kateremu ima ruski narod hlap-čevati natanko tako, kakor mu hlapčujejo sedaj Čehi, Poljaki in Jugoslovani. julija, 1941. IRX10EBXXS0II spon ... Mi prodiramo skozi robstva noč — in mi prodremo. Ob jutranjem svitu planemo na dan, ob ukročenem valovju se ustavimo, na razvalinah strtega zla se oddahnemo ... Mi prodiramo skozi pekel, skozi blju-vajoč ognjenik — in z nami gre Pravica ..." KO NE C mi v globeli. Marko se visoko vzpne in spregovori kakor ob slovesu: "Prešel je dan, noč se je približala. Ali glejte zarjo na višavi, ki nam naznanja novo jutro . . Na našo dolino lega pokoj, ali naše delo še ni končano! — Mi klešemo v skale, rijemo skozi vihar, trgamo se skozi gore' Med živalmi imamo resne vremenske pre-, roke Kmetje smatrajo že od pam- v veka neštevilne živali za dobre z; retnenske preroke. p Še danes imajo marsikje ne- k "ečno rego v stekleni posodi, da 1 Prerokovala vreme. v Prejšnjih časih pa so v tej l°gi ie bolj Noveli pajki. Ti so d ekoč imeli celo zgodovinsko u- n 'So, ko so s svojo sposobnost- k 1 vplivali na potek vojnih do- v odkov. p General Quatremere se je leta o 87 "beležil upora holandskih n Poljubov proti vkorakajočim h ruskim četam m go ga obsodi- v (na 25 let ječe. V temni celici delalo družbo samo neko- r Pajkov in po njihovem ve- p Ju si je jetnik napovedoval p aeme- s tem znanjem se je po- "m Elavil, ko je leta 1794 s neral francoske revolucije Pi- č npo'yii b'u S Svojo vojsko vdrl na V andsko. Pichegru je menil, stmora zaradi nenadne od juge 1 ; aviti nadaljnje prodiranje, ! Vegove kolone ne bi mo- Ted tajaj°Či 86 let ai a" mu je Quatremere po fCnt '6'januarja.179^ . u> ia se mu njegovi paj- . '^Povedali nov mraz najpo- J HchV Štirinajstih dneh-PorcčilfU Se' je >zanesel na t0 ^ebiio m PriPravil vse P°- j 'tleh ' v dvanajstih 4 ;i nastal velik mraz. Franco- c tsv°j pohod lahko nadalje- 5 ,U(li J* 80 zasedli med drugim \ nere 2 kjer Je bil Quatre" 1 Cel aprt in S0 tega osvobodili' ( t«*0** so PriPisovali Pre- : :t j Jadarjenost. Tako so siv- i :res v baje slutili veliki P0' 1 so s' razdejal Kalabrijo in c 6 Hi z begom. Neka Ko ie v, anekd°ta pripoveduje: ; koč na °tel kralJ Henrik II. ne- | nega °V' vprašal svojega dvor:: vremeZVeZ(lo§le(ia. kakšno bo fa j],. . vremn Je napovedoval vedro Po Za.Ves dan. ga knfef1 Je kralJ srečal neke-zanimal a 2 oslom- Ko se Je po- i odg^J* vreme mu je kmet1 "V v I ^a]iv."Cetl^ ure hcmo imeli lep je vprar ''°d kod veš to?" ga! S u£a"!adar- "M°j °Sel P°" Kmetov ^ odgovoril kmet. ved se ja' oziroi^a oslova napo-in zgodo- dvojica nih ljUd°eh%Stfn°Vanje Prl mir"■ Podstre- " ah 4 sobe> klet n°vanie3e" Kd°r ima tako sta-slov v ^ 0ddati- naj pusti na-—^^^Enakopravnosti. za 2 Ziiano hišo ka stanoUŽini' p0 5 sob za vsa" ftem st Vatlje;.vse v prvovrst- Utli°n AvJU' NahaJa se blizu lo eeG' ter se bo Proda" 2aPušči»1 n°' da se more urediti cW298f2« E. Blvd., MI- Mšo^mo kupiti 55th st • ali 3 družine, med E. Avm E- 105 St., do Wade naprodai°' Ako "nate tako hišo 68 St J- Se zglasite na lOSff E. t' nja za hišo, ali da v i°kala (2§?Ske Prostore. Dva ; s°b; Ka,Sr0s) m stanovanje V Uradu Naslov se dob ^jjLJ^akopravnosti." •J zmerni ceni r proda v,'- ; sob j za eno družino ? kot tokfast" soba. Hi ^enja 0va. Se proda ali p; A°1Zve hlžo za 2 družini O- blit nTa Renwodl E. 185 at. ina pripoveduje, da je kralj ne-isljivega dvornega astronoma otem napodil ter je postavil ra2 meta na njegovo mesto. na KAŠLJAJTE DOMA J° Vnekem mestecu ameriške ržave Alabame je prišlo do ma lajhnega gledališkega škanda- po( i. Predvajali so nad vse ginlji- če: 0 igro, ki jo je pa motilo ne- Po, restano kašljanje prehlajenega bčinstva. Kašljanje je postalo I a višku v drugem dejanju tako ■ udo, da besed junakinje ni bilo H eč mogoče razločiti. Ta se je ujezila, stopila je do ■ oba in zavpila: "Ozdravite naj- ■ rvo svoj kašelj doma, potem i ■ rihajajte v gledališče". I Po tem dogodku je ravnatelj- H tvo gledališča za naslednje ve- H ere prepovedalo vstop ljudem, I 1 jih mučita kašelj in nahod. ■ V šeststo letih 371 leti vojne! Neki berlinski list objavljaj« animivo statistiko o vojnah, ki H ih je Francija doživela v 600 j etih. Iz te statistike je razvidno, da IH e imela ta dežela v 14. stoletju ■ :3 vojnih let, med temi 5 let v ■ Iržavljanski vojni zunaj dežele, I !3 let v deželi sami. Bitk je bilo I r tem stoletju 14 večjih, med I ljimi bitke pri Courtraiu, Cre- ■ :yju in Poitiersu. V 15. stoletju I e,imela Francija 71 let vojne, | ned temi je bilo 18 let držav- ■ janskih vojn, 15 let zunaj Fran- I ;ije, 43 let v deželi sami. Med bitkami je bilo 11 večjih, I ned njimi bitka pri Azincourtu, I ^astillonu, Montherieju in Gri- I legatu. V 16. stoletju je bilo 85 let H rojne, 33 let državljanskih vojn, H 14 vojnih let izven Francije, 8 v I francoskih mejah, 27 je bilo ■ večjih bitk, med njimi pri Paviji I in St. Quentinu. V 17. stoletju so imeli 69 voj- ■ nih let, 17 stoletju so imeli 69 I vojnih let, 17 let državljanskih I vojn, 52 vojnih let izven fran- I coskih mej, 39 večjih bitk. V 18. I stoletju: 58 vojnih let, 7 držav- I ljanskih vojn, 51 vojnih let iz- I ven Francije, 93 večjih bitk. V I 19. stoletju je bilo 45 vojnih let, I 12 let državljanskih vojn, 33 let I izven Francije, 52 večjih bitk. I OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" I Priletna ženska I dobi službo za opravljati hiš- I na dela. — Plača po dogovoru. I — Zglasiti se je po 5. uri popol- I ;dne. — Naslov se dobi v uradu I j "Enakopravnosti.'' I SAMOSTOJNO DRUŠTVO I LOŽKA DOLINA Uradniki za leto 1941 so sle- I deči: predsednik Frank Baraga, I 17702 Lockyear Ave.; podpred- I 'sednik John Krasovec; tajniki j Frank Bavec, 1097 East 66 St. I I Henderson 9183; blagajnik in I zapisnikar John Leskovec, 13716 j Darley Ave.; nadzorniki John ' Mlakar, John Lokar in John Sterle. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, št. 4 stafo poslopje. Društvo ! sprejme nove člane od 16 leta. j do 45 leta s prosto pristopnino' ! ter zdravniško preiskavo, j Društvo plača $200-00 smrt-] ; nine in $7.00 na teden bolniške: -', podpore za $1 mesečnine. Za i'sprejem ali pregled novih čla-. nov so vsi slovenski zdravniki. I 1 Za nadaljne informacije sc. obrnite na društvene odbornike.! V šestih stoletjih je Francija doživela torej 371 vojnih let. V ROBSTVU (Dalje s 3. strani) razžarijo v ognju in jim jih vžgo na čelo „ . . Nato jih pa odslovijo. Tu stojita vsa skesana še O-mahen in Koren. Marko jima poda roko in jima prijazno reče: "Vama je vse odpuščeno! Pojdita in ostanita naša!" Marko se obrne k materi: "Kako je, mati? Vi ne smete u-mreti!" "O, sin moj!" zahrope mati. "Z mano ni še pri kraju! Če pa oslabim, boš moral skrbeti sam za grunt in naše trnje, prevzeti vse trpljenje, vso skrb pa tudi žalost ..." "Naj Vas ne tare še ta žalost, mati!" ji odvrne Marko in jo boža po velem licu. "Kvišku se vzpnite, mati! — Ste ji zavezali rano?" "Vse v redu, Marko!" mu od- vrne župnik .. . "Ali mnogo krvi je ubožica izgubila!" "Moja mati je jeklena!" reče Marko in se ponosno dvigne. "Ti sin ne omagaš, zato tudi jaz ne maram še v zemljo!" vzklikne Jeklenovka in se dvigne za sinom. Solnce je zatonilo. V daljni dalji žari nebo od žara, ki je o-greval dan. Na zemljo lega mir, hladen veter zapihlja in ohlaja •Lobanjik. Ogenj ugaša, grmada je upepeljena. Iz doline se za-čuje Solze tok, ki živahno zašu- LAHKO JE BITI PREVARAN! $540,000 se letno potroši za znano goljufijo o "španskem jetniku" 12,000 Američanov mesečno prejemu bridko pismo od "Španskega bankirja, ki Je bil vržen v jetnišnleo radi bankrota." Pismo se dalje Klasi, da ako bi se moKlo plačati $ud00, bi bil jetnik izpuščen in pokazal bi poln kovčec tajnega zaklada. I.etno na stotine Američanov pošlje svoto $3«00 — zopetni dokaz kako laliko je kiti prevarjen. Z onimi, ki najbolj poznajo svoj Bourbon JE OLD JORDAN KENTUCKY CISTO BURBONSKO ŽGANJE Ga ni boljšega "bourbon" žganja K v katerikoli steklenici Vzemite namig od onih, ki najbolje poznajo j Boifrbon—in pijte Old Jordan. Takoj, ko bo- j ste prvič pokusili ta Kentucky Straight Bourbon, p boste spoznali, zakaj ga ima toliko ljudi najraje, g V sestavi—v okusu—zrelosti—v vsem je ^^ " "41 Old Jordan prvi. Kaplja za kapljo— /Stu-i lea start požirek za požirkom—ni ga boljšega /90 oist močn "bourbon" žganja! Pijte Old Jordan /^V code 3?« Kentucky Straight Bourbon in pili I .92 poln kv boste najboljšega! \Lall.m Old Jordan Distillery, Inc., Deatsville, Ky. \ ;x.i9 p0|n pa ■+1 * PiTJ »JL\: liirii Kentucky čisto "burbonsko" žganje. _ I "'NETv piSr^ PROOf I | v I ^gatefc J wteMm lJ-C »JRBON WHISK'\, -A odstI-ZtŽEjŽŽŽZZZ' 1 \"y<»* Mejnim,«*' ■ Naznanilo in zahvala Žalostnega srca naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, I da je po dolgi in mučni bolezni umrl naš ljubljeni soprog in oče Henry Kožuh Zatisnil je svoje oči dne 20. junija. Pogreb se je vršil iz Jos. Želeto-vih prostorov dne 23. junija na Highland pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen v vasi Ladja, fara Sora pri Medvodah I na Gorenjskem. .V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega pokojnika in sicer: Mr. Anton Svetina, Mr. in Mrs. Joseph Babnik Sr., Mr. in Mrs. Wm. Perusek, Mr. in Mrs. John Marolt, Mr. in Mrs. Louis Perusek, Mr. in Mrs. Frank Lach, Mr. in Mrs. Beno Zdesar, Mr. in Mrs. Joseph Polanz, Sr., Mr. in Mrs. Anton Erste, Mr. in Mrs. Anton Komaravski, Mr. in Mrs. Steve Marolt, Mr. in Mrs. Frank Kaplan, Mr. in Mrs. Frank Koščak, društvu Slovan št. 3 SDZ in društvu Naprej št. 5 SNPJ. Dalje srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. Anton Novak, Mr. Lawrence Kubic, Mr. Joseph Rosel, Mr. Anton Mrak, Mr. Joseph Babnik Sr., Mrs. Josephine Močnik, Mr. Steve Lunder, Mr. George Albert, Mr. Joseph Stražišar, Mr. Louis Perusek in Mr. Joseph Žele. Hvala vsem sosedom in prijateljem za lep venec in za darove v gotovini. Srčna hvala vsem! Dalje vsem najlepša hvala, ki so se prišli posloviti od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Hvala sobratom —pogrebcem, ki so nosili krsto. Najlepšo zahvalo naj sprejme Joseph Žele in Sinovi pogrebni zavod za skrbno in vzorno vodstvo ter najboljšo vsestransko poslugo. Ti, dragi, nepozabni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih! Žalujoči ostali: Lucija, soproga Lucille, poročena Babnik in Angela, poročena Perušek, hčeri Joseph Babnik in Leo Perusek, zeta Richard Allen in Beverly Frances, vnuka Cleveland, O., dne 24. julija, 1941 "Tako lahko za nesti domov99 ki bi ga morali imeti domov. okus in okrepčitev, ki sledi. Vaš trgovec ima v zalogi pripraven karton šestih steklenic. Vedno imejte enega ledeno-mrzlega v vaši ledenici doma, kot okrepčilo za vašo družino. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 BIRK'S CAFE Pogasite si žejo z dobrim pivom, vinom ali dobrim likerjem. Pri nas vedno dobite svežo Standard, Budweiser in Stroh's pivo. Odprto vsak dan razen nedelje do 2.30 zjutraj. JOSEPH in PAULINE BIRK 6220 St. Clair Ave. Uštvo Ribnica št 12 SDZ priredi ^©©INHLDMIF PIKNIK# V SOBOTO, 26. JULIJA na S. N. P. J. FARMI, na Chardon in Heath Rd., začetek ob 4. uri popoldne Truck odpelje ob 2. uri popoldne in ob 6. uri zvečer, izpred S. N. Doma, na St. Clair Ave. Cena vožnji 25c tja in nazaj. Dobra godba, izvrstna postrežba. Vas vljudno vabi ODBOR Lahki načini za kupiti: * Majhen depozit drži suknjo v "Will Call"—shranitev je brezplačna. Imate lahka odplačila in suknjo boste imeli platno, ko boste pripravljeni, da jo vzamete domov. * Toslužite se našega načrta za odplačevanje na obroke. * Poslužite se "Charge Account" — Nakupe se bo ^alo na račune s 1. novembrom. * Rabite kreditne kupone — imate 5 mesecev časa za odplačevanje. The May Co. Basement Te suknje so p o d I o ž ene z Satin De Sylva BTRAI9 S. ENAKOPRAVNOST IVAN MATČIČ: V ROBSTVU Roman tuge in boli t» K Marku se vrste zakletniki in ga objemajo drug za drugim. "Hvala vam, bratje!" se jim zahvaljuje Marko. "Slutil sem, da niste mrtvi. In ko je zarohnelo s črnega neba, ko je švignil v grmado blisk — tedaj sem spoznal da je Pravica z nami . . . Ali treh pogrešam — kje so ostali?" "Mrtvi leže!" mu odvrne Skalarjev trpko. "Dobričev Peter, Miha Močanov in Zdravičev Vid. Na Mrtvem lazu smo jih pokopali j . . " "O, vsi trije zvesti moji vzdihne Marko in žalosten povesi glavo. Gorjačev se zavihti na konja, mahne z mečem na vse vetrove in spregovori z zmagovitim glasom: "Dopolnjeno je! Grob so nam kopali in ga že izkopali — a mi nočemo vanj! Ne živi v grob! Naš boj je bil trd, obupen, ali naš odpor žilav, jeklen. Bili smo že pokopani v Črni dolini, ali dramil nas je jok vašega o-bupa — in vstali smo in dalje umirali na Mrtvem lazu. Vaš krik smo čuli in škrtanje Markovih okov — in nismo hoteli u-mreti ... Pa je prišla bojevnikom pomoč — in v vojnikih smo spoznali svoje brate. In zaklicali smo jim besedo našo — in ti so se prijeli za srce in stisnili kopito in zobe ... In zaklicali smo jim vnovič: "Bratje!" —■ in nas onemogle so okrepčali, mahnili po svojih vodnikih in po spehanih bojevnikih ... In objeli smo se, mrtve pokopali, z njimi tri svoje brate, in hiteli smo do zmage ..." "Zahval jeni, bratje!" kliče ginjeno ljudstvo. "Moč je prešla k nam," nadaljuje Gorjačev. "Mi zdaj sodimo krvnike — kako naj jih sodimo?" "Marko naj jih sodi!" vpije ljudstvo. "Ti jih sodi, Marko!" mu reče Tomaž. "Ti si trpel, ti jih poznaš. Obsodi jih po zasluženju!" Nastane molk. Vse oči se u-pro v Marka, vsi nestrpno pričakujejo sodbe. Marko pa po-mišlja in se obotavlja. "V smrt z njimi!" zahteva množica. "Naj jih pogoltne grmada!" vpijejo zakletniki. "Udari, sin!" hrope mati. "Udari, Marko!" ponavlja Marta. Marko si popravi povhovko na glavi, otre si kri z zapestja, dvigne glavo in reče s povzdig-njenim glasom: "Naj jim bo odpuščeno ..." Vse ostrmi od osupnjenja, nepričakovana sodba jim je zaprla sapo, bojevnikom pa dvignila glavo. Po kratkem molku vzklikne Gorjačev nevoljno: "To ni mogoče!" "To ne more biti!" ponavlja množica. "Kaj ti je, Marko?" ga vprašuje mati. "Grmada dogoreva!" ga opominja Marta. "Naj jim bo odpuščeno!" ponovi Marko. "Toda ne vsem!" "Tako je!" pritrdi množica. "Incendiario mora na grmado!" izreče Marko s trdim glasom. "Tako je!" zagrmi množica. "Adulatore mora na grmado!" zahteva Marta s hropečim glasom. '"'Tudi ta mora v smrt!" pritr-do Marko. "Sprejeto!" kliče množica. Marko nadaljuje: "Krivopri-sežnik mora v ogenj, zanj ni milosti!" "Mora v smrt, mora!" grmi vzhičena množica. "Za njim pride Vohun!" nadaljuje Marko. "Brez milosti!" potrdi množica. "Za tem pa Prodanec, Peto-liznik in Judež!" razsodi Marko. "V smrt z njimi!" zahteva množica. "Vsem drugim pa naj bo odpuščeno," doda Marko. "Vtisne naj se'jim na čelo znak zločest-va in naj odidejo v svojo deželo!" "Naj se poberejo in vse zlo naj gre z njimi!" kliče ljudstvo. Zdaj se obrne Marko k bojevnikom in jim, raztolmači sodbo: "Ako niste razumeli naše razsodbe, jo ponavljam v vašem jeziku. Incendiario in Adulatore sta obsojena v smrt na grmadi. K tej obsodbi ne morete [oporekati, kajti obtožnico ste si napisali že v Zlogradu, prečital jo je sodnik in vi ste jo vsi po-j trdili. Vsem drugim, prizanese-jmo. Vrnete se k svojim materam in si boste lahko pisali novo ! obtožnico. Vidva pa, Bonomo in Brigante, pojdita v imenu Pra-j vice in oznanujta po svoji deželi I neumrjoče nauke človekoljubja." Bonomo in Brigante stopita iz vrst, podasta Marku roko, se prijazno poslovita in odideta v navzdolje. "Grmada dogoreva!" opominja Gorjačev. "Tomaž, takoj ji priložimo piče", ga potolaži Marko. "Kar pričnimo! Incendiario, ti -si obsojen prvi v ogenj!" Incendiario pogleda izpod čela in surovo zarohni : "To je zločin! Usmrtiti se ne dam od sužnjev!" "Molči, seme vse nesreče: zakriči nad njim Gorjačev. .Bojevnik se prestraši in postane krotkejši: "Ali taka smrt! Smrt na grmadi — to je gro-i?» znoj "Čemu se upiraš," mu reče Marko mirno. "Tako smrt je vendar najlepša, kakor si rekel, in v običaju že staroslavne vaše nacije . . ." Incendiario se ugrizne v jezik in nadaljuje pohlevno: "Ali pomislite, živega človeka v ogenj — to ne gre"!" "Brez milosti!" vpije množica. "Ne obotavljaj se! Pojdi v o-genj zlepa!" mu ukazuje Gorjačev. Bojevnika obide groza. Prične se zvijati in jokati, trga si odelo in lase, nato pa plane kvišku, bega po morišču. išče izhoda, zažene se v vrste a ne more da- > Ije. Tedaj pa se okrene, izusti psovko in se požene v ogenj . . . A le za hip in zopet plane kvišku in strašno zaječi: "Ojeee,, ojeee! Peče, peče, pomagajte!"; Ožgane lase si puli, pekoče odelo si para, tudi, vrže se na tla o-tepava okrog sebe, prosi milo-1 sti. | "Se enkrat v ogenj!" ukaže Gorjačev,. Marko pa pomišlja, nato pa mahne z roko in reče: "Naj ti bo prizanešeno, Občutil si pekočino ognja, zato pojdi z lepim zguedom kaži svetu neusahljive vire usmiljenja . . . Vstani in poberi se!" Bojevnik vstane, si obriše sajasti obraz in se molče okrene. Zakletniki, mu pokažejo pot in ga brcnejo v navzdolje. Na vrsti je Adulatore. Ne pomagajo mu prošnje ne ihtenje, ne valjanje po tleh. "Na ribge!" rohni Gorjačev. "Veš, kam pelje pot, drugega iz-' hoda ni!" Ko uvidi bojevnik, da ni rešitve, jekne zdvojeno: "Dajte mi ,vsaj bodalo, ogenj peče!" i "Le hitro!" ukazuje Gorjačev. "Na vrsti' so še drugi, a isolnce že zahaja! — Zagrabita ga, Martin in Janez!" "Ojee — ojee!" Hrabričev in Sklarjev ga pograbita in vržeta v grmado. Zu-belj hlastne, bojevnik tudi, pretresljivo zakriči — a le za hip. Obraz se mu božjastno spači, počrni, noge se mu krčijo in počasi iztegujejo — zubelj ga hlasta v pepel ... Tedaj pa dvigne Marta glavo in zahrope: "Marko, zdaj lahko umrjem. Ti se vrneš v življenje, pojdi in uživaj ga bolj srečen, nego si ga! Najina sreča je bila le tuga, najina ljubezen le bol, najina pot vsa trnjeva. O Marko, na Lobanjiku se razhajava, ti v novo trnje, jaz pa v grob." Marko se skloni k njej, ji boža svilene lase in šepeta z bolestnim glasom: "Marta! Življenje moje, bol moja in tuga moje sreče! Marta, vstani in pojdi na novo pot! Marta, med cvetoče trnje . Marta se bridko nasmeje in šepne s poslednjim naporom. "Zbogom, Marko! Srečen bodi! Naj te spremlja .ljubezen, ki mi Marko! . . . "Bolestno ga po- gleda zadnjikrat, povesi glavo in izdihne .. .j "Marta!" krikne Marko in se zgrudi na kolena. Marta se ne drami več. Dvigne ji glavo, jo poljubi na čelo, zatisne ji oči in jo položi na zemljo . . . Množica se zgrne okrog nje, vse povesi glave in šepeče vzdihe trpke žalosti . . . Gorjačev si potisne povhovko na čelo in spregovori: "Ogenj dogoreva, na vrsto prideš ti, Krivoprisežnik. Pripravi se!" Krivoprisežnik se zgrozi in jekne: "Milost, bratje!" "Molči in izgini v ogenj!" mu ukazuje Gorjačev. "Ne v smrt, ne v smrt!" otepava okrog sebe. "Umreti si ne želim!" • "Očetomorec! Krvoskrumnež! udari iz množice srdito. Krivoprisežnik zdrsne na kolena in z njim se zgrudijo ostali štirje obsojenci. "Milost, bratje!" kličejo. "Kakšni bratje?" "Vaši bratje smo!" "Pljunki naši, krvosramneži!' jim udari trdo v odgovor. "Prizanesite, bratje!" ponav Ijajo proseče. "Brez milosti!" zagrmi mno žica. "Reši nas ti, Marko!" Marko vstane in otrese : glavo: "Sramujem se vas, kako: ste se vi mene sramovali !" "Hoteli smo le tebi dobro!" j pa jeclja" Krivoprisežnik. "Ne, bilo j bi tega, ako bi ti nas poslušal!" j ca. "In svojo mater zabodel!" "Odpusti, Marko, odpusti svo- k jim bratom!" prosijo jokaje. z Marko dene roko na srce in d jim reče: "Lačni smo bili, pa se d nas nište usmilili, tepeni smo s bili, pa ste nas zasmehovali, bol- s ne zaničevali, bedni smo bili, pa ste se nas sramovali ..." k "Kako smo mogli skrbeti za vas ali ravnati drugače kakor c sta nam velevala dolžnot in služba?" £ "Denar in zloba!" jih zavrne t Marko. "Ooo!" i "Grmada ugaša!" opomni Gorjačev. ; Marko se ozre na bojevnike in 1 ukaže: "Puške v grmado,me ra- i bimo jih več! Orožje se mi studi, 1 naj ga pogoltne ogenj!" Ko so zmetali orožje v ogenj, < ukaže Tomaž: "Pljunke na vrh! s A nihče izmed nas naj- se ne ] dotakne njih gobavih teles, zlo- < dejniki sami jih zmečejo v o-genj!" Marko dostavi: "Mladež, na- , bo zate večno tlela v grobu . . . prej! Glejte, malčki, kako umirajo naši izdajniki!" Obsojenci zatulijo, planejo pokonci, iščejo izhoda, iz sebe jbljujejo ostudne psovke, kolnejo 'svojo dušo, besne obsedeni, po- ZELO LAHKO JE PRIHRANITI DENAJR, KO SE DNEVNO VOZITE S POULIČNO — ALI NE? THE MAY CO'S BASEMENT Zgleda kot kozuhorina ... se nosi kot kozuhorina! Novo 1941-42 Uralaine blago perzijskega stila tj »JE Enjoy Hotel Break«" 1000 comfortable rool"^ moderate rates. " Finest Bathing Bead" JULY25 thru JUL^ ORRIN TUCKEJ AND HIS ORCHESTK featuring BONNIE BAM Nightly nt 8:30......&& Sat. and Sun. Nights ' Matinee Sunday . . . . z-c ^ AUG. 1 thru 7—GLtiN and the "CASA LOM^ Ohio Route 2, D. S. 6. Rail or'JA, Sandusky. Steamers lrom Detroit ana Toledo. Playground of the Qre^jj. Po nizki ceni Po najnovejših HIRSHMAUR vzorcih Vi boste morali priti v trgovino in si ogledati te suknje, da boste mogli v resnici upoštevati njih lepe stile, izvrstno delo, in krasno blago perzijskega stila, ki je zelo podobno pristni kožuhovi-ni! Mere 12 do 20 in 38 do 44 za žehske in dekleta. SE NE BO ŠLO ZA VRAT! samo Vi ne boste ničesar tvegali ako boste poskusili I ŽGANJE ZA VSE NAMENE Baš pravo žganje ža Old Fashioneds, Whiskey Sours, Manhattans, high-i balls ali za .niti samega. Pripomoček pravega gosti-. telia. ada jih blaznost . . . "Brez milosti!" tirja h® :a. Gorjačev namigne W com, ti tlesknejo z rokami1 :asmehom pahnejo druge?8 Irugim v ogenj . . . Obsoj® iivje zatulijo, zahropejo, ^ « se na grmadi — ali plamen Cj 3uje . . . > t "Kaj je to? Ogenj tigasa- K kliče nekdo. "Kaj to pomeni?" P°Bt'* drugi. Ogenj ugasuje. Zubelj j'® spačil le obraze in se obr®1 tla . . . f *U "O groza,! Ogefij jih ne' ra!" se zgrozi množica. j "Da," pritrdi Marko. jih ne mara in tudi zube'1 mara njih trupla . . • Vsta'. nesrečniki, bežite in skrijef temnino!" Obsojenci se dvignejo, » dje si zakrijejo obličje pre<; spačenimi obrazi . . • pogleda nesrečnikov, ki se' če okrenejo in se spuste vzdol . . . Zakletniki snamejo z^aj jevnikom njih znake s Prs!' (Dalje na 3. strtvM $1.00; a iii' i Poln * 1 CODE r ^ , $1.95 p«";^ ' |\ Codo N0- |0 e 1 P town.«*" , »