vsak dan ras» sobot, nedelj In praznikov. 1 ¡„ued daily except Saturdays. Sundays and Holidays. / t » PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniâki in upravniâki prostori: MIT South Lawndala A v«. Office of PublicaUonf MST South Lawndala Avo. Tola phone, Rockwell 4904 , _ «»<-».vyi.il Nove ameriške čete se izkrcale na Irskem Bojne ladje spremljale vojaške transporte na poti čez Atlantik. London poroča o pripravah za invazijo kontinenta. Rusi zdrobili nemške oklopne enote na fronti pri Harkovu Kitajci porazili japonske kolone v bitkah severni Burmi Glavni slan ameriško ekspedi-ojike armade, severna Iraka. tf. maja.—Velika ameriška eks-pedicijska armada, opremljena s tanki in topovi, se je izkrcala v neki luki severne Irske, se glasi dines objavljeno naznanilo. Armada šteje več tisoč vojakov, ki 10 dospeli tia Irsko preko Atlantika brez vsake nezgode. Voja-ike transporte so na poti spremljale ameriške in angleške bojne ladje. Niti eden transport ni bil napaden po sovražnih podmornicah in letalih. Momarični častniki pravijo, da je bilo potovanje čez morje najmanj razburljivo. Vojaške čete so bile takoj po izkrcanju poslane v kraje, kjer a bodo vežbale za invazijo evropskega kontinenta. Komentator na londonski radiopostaji je dejal, da čas, ko bo ameriška eks-pedicijska armada invadirala kontinent, ni več daleč. Moskva, 19. maja.—Rusi so «drobili nemške oklopne enote m fronti pri Harkovu, poroča rrhovno poveljstvo. Na tej fronti je zbrana ruska armada okrog milijon mož, ki prddira naprej »vseh sektorjih in drobi odpor ažnika. Nemški padalci, ki so spustili na tla v ozadju ruske lojne črte, so bili pobiti. Moskva, 18. maja.—Preden so «le sovjetske armade v veliko denzivo proti Harkovu, industrijskemu središču v Ukrajini, je u tisoče vojakov položilo prise-fc da se bodo odločno in juna-ko borili proti sovražniku. Ceremonije so se vršile na vzhodni o južni strani obleganega mesta. V vseh sektorjih, kjer so bile ¿rane sovjetske čete, oklopne ® motorne enote, so bila prečila povelja maršala Timošen-: a vrhovnega poveljnika ruske •orožene sile na ukrajinski fronlI: B'l je to prizor, kateri Hjbrze nima primere v moderni »»"Jaristični zgodovini. ' ' "Čete naj prodirajo naprej in Mr,j|H' najbolj zlobnega sovraž-jM-nemško fašistično arma-*>. je bilo povelje maršala Ti-«nka. "Uničiti morajo voja-silo sovražnika in vso nje-jP»o bojno opremo ter postaviti PJetsko zastavo v vseh mestih • VaM>h, ki jih osvobode." H^c® zvezda, glasilo armade, da so sovjetske četSrob-Markov in se približale ^bn^radu, ki leži «0 milj juž-F^padno „d ukrajinskega in-JtnjskeRs središča. Na drugi r*ni Je koncentrirario rusko ¿^lstvo k' je že v akciji. Tež-P wpovi bruhajo izstrelke na nemškega vojaštva. J^'11" 18. maja.—Tukajšnja Je naznanila veliko ¿T'' «K« na polotoku «tf? * N "itkah na tem polotoku so kr n M.000 ruskih voja- m uplenili ogromne količine j^K* materiala. L^^k, fazbite rugke armade h fl"' ;'jajo na ozkem pasu ^ Pn mestu Kerču. Vr-Hvljstvo je prej poročeni ruski naskoki na faHaikovu odbiti in da burmski cesti proti Lunglingu vržena nazaj z velikimi izguba mi. Ozemlje na vzhodni strani reke Salween je pod kontrolo kitajskih čet. New Delhi. Indila. 18. maja [ — Ameriški letalci so ponovno napadli z bombami japonsko vojaško letališče pri Myitkynu pod poveljstvom polkovnika Franka W. Delonga. Bombe so razbile več japonskih bojnih letal na tleh in porušile mnogo vojaških naprav. To je bil že tretji letalski napad na japonsko oporišče v zadnjih dveh dneh. Uradni komunike pravi, da so se vsi ameriški letalci % srečno vrnili v svoja oporišča v Indiji po izvršenih napadih. Tokio. 18. maja.—Vrhovno po veljstvo pravi, da japonske če te v severni Burmi prodirajo proti meji Indije in zasledujejo ostanke razbite britske armade 20,000 mož. Ta je dobila stra hovit udarec v bitki z Japonci, ki se je vršila zadnji četrtek pri Kalewu, 40 milj stran od indijske meje. London, 18. maja.—Angleški letalci so v zadnjih 24 urah izvršili pet napadov na nacijske baze na obrežju v severni Franciji in vrgli na tisoče bomb. Vse ' (jflftiežje od Dunkirka do Boulogne je bilo tarča bombardiranja iz zraka. Več sto angleških in nemških letal se je istočasno spopadlo v zraku nad Rokavskim prelivom. Letalski minister poroča, da so Angleži naleteli na večji odpor pri sovražniku v tem spopadu kot običajno. Nemci so metali razstrelilne bombe na neko mesto na južnovzhodnem angleškem obrežju, ki pa niso povzročile velike škode. Miami. Fla.. 18. maja.—Italijanska podmornica je torpedi-rala in poškodovala ameriški trgovski parnik na Karibejskem morju in potem napadla in potopila angleški parnik, ki se je nahajal v bližini. Dva mornarja z angleškega parnika sta se včeraj izkrcala v Key Westu, Fla. Izjavila sta, da so najbrže vsi drugi člani posadke utonili, ko se je parnik potopil. Člani posadke torpediranega ameriškega parnika so se rešili. Osiščne podmornice so potopile v ameriških obrežnih vodah od japonskega napada na Pearl Harbor, Havaj, že 174 zavezniških parnikov. •»■fr. •vm, I* d* ftte. «oN fcjV1 Prizadjall težke izgube t -K kitk. ki a . » p. JUtti, Kitajska. 18. maja. ' porazili Japonce v 0 ** vršile na za pad-p«'ke Salween v Burmi, "'«dno poročilo. V na-' Jonske pozicije ao '«»li ameriški letalci z bomb. mljeno poročilo se je Jr hils japonska vo-ki je prodirala po Sporazum med delavci in delodajalci Plače zvišane za osem centov na uro Chicago. 18. maja.—Na konferenci med reprezentanti unije ladjegradniških delavcev, kom-panij in federalne vlade, ki se je pričela pred tremi tedni v hotelu Shermanu, je včeraj prišlo do sporazuma, ki med drugim določa zvišanje plač za osem centov na uro delavcem, ki so uposleni v ladjedelnicah privatnih kompanij. Dogovor je splošnega značaja in bo kril vse delavce. V veljavo stopi 2. junija in takrat bo plača zvišana na $1.20. Sedanja plača je $1.12 na uro. Kompanije bodo plačevale zvišanje z vojnimi bondi v smislu sugestije predsednika Roo-sevelta in federalnega odbora za produkcijo bojne opreme. Sugestija je bila predložena v zvezi s kampanjo za preprečitev inflacije. Okrog 500,000 delavcev je u-poslenih v privatnih ladjedelnicah. V smislu novega dogovora se bodo njihovi letni dohodki zvišali za sto milijonov dolarjev. Pričakuje ae, da bo ob koncu tega leta uposlenih najmanj 750,00 delavoev v lad-edelnicah. Delavce so pri pogajanjih re-prezentirali John P. Frey, predsednik departmenta kovinarskih unij ADF, John Green, predsednik unije ladjegradniških delavcev CIO in Harry Morton, pcavsi svetovalec slednje unije. i JrotiosMne demon-stracije v Mehiki Menico City, 18. maja. — Pro-tiosiščne demonstracija po vsej deželi se bodo vršile, ko se vrne domov 21 članov posadke mehiškega parnika, ki ga je zadnji teden potopila nemška podmornica, se glaai naznanilo. Demonstracije je oklicala Mehiška de-avska zveza, ki urglra vlado, naj napove vojno osišču. Delavci so včeraj napadli tovarno za milo v Monterreyju, katero laatujejo Nemci, s kamenjem. CENE PRIŠLE POD KONTROLO FEDERALNE VLADE ■ ff! W Nove regulacije stopile v veljavo SEZNAMI CEN OBJAVUENI Chicago. 18. maja.—Cene blagu, ki se prodaja na drobno, kar uključuje vse, kar rabi povprečna družina, so prišle pod vladno kontrolo danes, ko je okrog 1, 900,000 trgovin po vsej deželi odprlo vrata. Vsi trgovci bodo morali omejiti cene na stopnjo, ki je prevladovala v marcu tega leta. Kontrolo, ki je bila naznanjena 28. aprila, bo izvajala admi nistracija, 'katere načelnik je Leon Henderson. Ta se nanaša na vse, kar posamezna oseba ra bi, .nosi ali je. $amo nekatere potrebščine so izvzete, med temi jajca, kuretina, moka in mlekarski izdelki. Poleg jestvin kontrola krije tobak, leke, pohištvo, kurivo in druge predmete, ki spadajo v vrsto, kateto je Henderso-nov urad ukljuČil v kategorijo življenskih stroškov. - Sleherni trgovec bo moral označiti cene blagu tako, da jih bo vsakdo videl. Ker so nekateri trgovci protestirali, da ne morejo izvršiti dela takoj in objaviti seznama cen, je Henderson podaljšal čas do prvega junija s pridržkom, da regulacije stopijo takoj v veljavo. Mnogi trgovski kler-ki so «norali delati v nedeljo, da izvrše svoj posel. Henderson je Rjavil, da tt>do cene blagu, vseh vrst padle za tri odstotke kot posledica novih regulacij. On je dalje rekel, da so cene poskočile trinajst do petnajst odstotkov od izbruha vojne septembru 1. 1939. Vsi trgovci na debelo in drobno bodo morali iskati dovoljenja za vršltev svojega posls. Ako bodo predloženi dokszi, da trgovec računa več za blago kot določajo regulacije, bo kaznovan z odvze-tjem dovoljenja, poleg tega pa ga lahko zadene makaimalna kazen, ki je eno leto zapora, pla-čitev $5000 globe ali oboje. Odjemalci bodo lahko javili obla- Domače vesti Milwauške novice Milwaukee.—Te dni je rojak Jos. Pintar, ki aluži pri vojakih v Texaau. priletel z letalom h končnemu zaslišanju za držav Ijanski list. Letalo in pilota mu je dalo vojaško poveljstvo z na menom, da ne zamudi zaališa nja, kl je velikega pomena za njegovo vojaško službo.—K vojakom so odšli Anton Vodnik, Frank Bergant mlajši, Anton Germ in Rudolf Bašel.-^Joa. Do-lenšek je bil pred dnevi pobit pri avtomobilski neareči.—V bolni Ški postelji se nahajajo Mary Golob, Rozalija Zajec, Rose Koče-var, John Fritzel in Anton Petrin.—Poroke: Ralph Berginc in Kristina Udovč, Jos. A. Ipavec in Agnea Reuter ter Joa. Lončar in Sylvia Wodke. Is Minnesota Duluth, Minn,—John Kobi, predsednik društva 205 SNPJ, kl je pred kratkim z ženo vred obi skal Kanado, se spet nahaja v bolniški postelji in pomagati ai mora z berglami. Članstvo mu želi hitrega okrevanja, Naši članl-vojakl Hackett, Pa.—Od tukajšnjega društva 90 SNPJ ao že odšli k vojakom člani: Daniel Grubič, Leopold Črnologar in Freddie Flor» jančič. Srečen povratek! Filipineki predsednik obiiče Mehiko P Washington, D. C., 18. maja. — Filipinski predsednik Manuel Quezon je sprejel povabilo mehiškega predaednika Camacha, naj obišče Mehiko. To ae ja zgodilo po izmenjavi telegramov med njima, v katerih ata nagla-sila svojo vero v zmago zavezniških držav, svobode in pravičnosti. * - 1 V^?» Delno potemnevanje New Yorka New York, 18. maja. — Delno potemnevanje tega masts je odredil župan La Guardia na priporočilo generala Thomass A. Terryjs, poveljnika newyorškags vojsškegs dlstrikta. Odradbs prepoveduje med drugim raz-svetljevsnje prostorov, Jtjer ss vrše športne Igre ponoči» stem vsakegs trgoves, ki rsčuns več zs blago kot določajo regulacije. Nacijska grozodejstva podjarmljenih deželah v Zaščita življenske-ga standarda PrqVram unije sdru-ženih avtnih delavcev Chicago. 18. maja.—U n i j a združenih avtnih delavcev, včla njena v Kongresu industrijskih organizacij, je oavojila program glada zaščite Življanakaga stan darda delavcev po tej vojni po izjavi, katero je podal Walter Reuthar, direktor divizije avtne unija, katere člani ao upoaleni v tovarnah korporaclje General Motora. Reuthar in voditelji drugih unij CIO so govorili na shodu v Kolizeju, ki j« bil sklican v zvezi z volitvami glede repreaen-tacije pri kolektivnih pogajanjih med delavci v tovarnah Chicago Steel Foundry Co. in tovarni letalskih motorjev Buick C0, v Melrose Parku. Volitve js odredil federalni delavski odbor, Poleg Reuthar j a ao govorili na ahodu R. J. Thomaa is De-troita, pradaednik avtne unije; Richard Frankansteen, član e-ksekutivnega odbora te unija; George Nordatrom is Milwau-keeja, pokrajinski direktor CIO; John McGUl, predsednik avtne unije v Klin tu, Mich.; Robert Wright, organizetoričnl driektor CIO, in Fullerton Fulton, direktor unij CIO v Illinoisu. Francoski faiist za napoved vojne Anglijt Bern. Švica, 18. jan.-Jacques Doriot, vodilni francoski fašist, je v svojem govoru v St. Denisu z a h t e v a 1, naj Francija takoj napove vojno Angliji On je vodja gibanja, ki naj bi pognalo Francijo v popolno militaristično kooperacijo * o-aiščem. Tukajšnji diplomatični krogi so izrazili mnenje, da bo Doriot nasledil Lavala. če se slednji ne bo izrekel za popolno ko-optracijo z os iščem Bombe ubile 938 Angleiev v aprilu London. 18 maja. - Notranji minister Herbert Mornson je nsznsnil. ds ao bombe, katere so Nemci vrgli v aprilu na anale-ška mesu. ubile 938 ljudi Število uključuje 359 moških, 446 žensk in 122 otrok Število žrtev bombnih napadov v tem mesecu je največje od maja pre tek lega leta ko 5394 civilistov. so bombe ubile ' > i • Naval na urad nacijskega bunda Federalni agentje zasegli rekord« Chicago. 18. msja. — Rekordi, pspirji, letaki in tiskovine, ki so bili zassženi v nsvslu ns "Haus Vaterland", bivši glavni stan čl-kaške podružnice Nemško-ame-rlškega bunda, nacijske organizacije, bodo danes pregledani v uradu J. Alberta Wolla, federalnega diatriktnega pravdnika. Zaseženi dokumenti vsebujejo dokaze o prevratnih aktivnostih voditeljev bundovcev in šplonažl. Naval so uprizorili agentje federalnega sakladniškega departmenta zadnjo soboto pod 1 vodstvom J. J. liigginaa, kooraina-torja agentur tega departmenta v Chicsgu. Zaaežene dokumente so naložili na dva tovorna avta in jih odpeljali v piostore fe* deralnega sodišča v glavnem delu mesta. Federalne oblasti ao odredile naval, da dobe vse podatke glede finančnih transakcij nacijske organizacije in bivših voditeljih. Izdajatelji In uredniki nacljskih publikacij bodo morali nastopiti pred federalno veleporoto, ki preiskuje prevratne aktivnosti, ta teden. Med temi je dr. OHo Willumeit, bivši predsednik či-kaške podružnice nacijskega bunda ^.Koraki glede odvr.etja državljanstvs bundovt-em so bili že podvzeti, Churchill napovedal zavetniiko zmago Leeds, Anglija, 18. msjs.—Pre-mier Winslon Churchill je v svojem govoru prad 25.000 delsvci in kmeti dejsl, da je zmsgs u-vernikov ns vidiku, zaervo p« je namignil, de bo oslšče moralo plačali vso škodo, storjeno Angliji In njenim zaveznikom Premier je pohvalil ameriške vojne napore in potrpežljive kitajske milijone, ki so postal! žrtve agresije in se še vedno odločno bore proti Japoncem. Masne eksekucije civilnih prebivalcev ITALIJANI SOVRA-2IJO NEMCE Llabona. Portugalaka. 18. mi- jk,—S prihodom ameriških diplomatov in reporterjev v to mesto iz Nemčije in Italija, kjer ao bili Internirani pet iiieaecev, so prišla razkritja o položaju v obeh državah, ki je nastal kot poalo-dica vojne napovedi Ameriki, in nacijakem terorju v zasedenih deželah. Hitlerjevi strelski oddelki so postrelill okrog 400,000 civilistov in talcev v okupiranih deželah. Vrednoat plena v blagu in gotovini znaša $38,000,000,000. Evropski uradni ii? privatni krogi trdijo, da ta vaota se lahko primerja z ono, katero je Hitlerjeva Nemčija potrošila za oboroževanje v zadnjih sedmih letih, Siatem aretacija talcev, ki morajo s svojim življanjam garantirati varnost nemškim vojakom, je nacijska metoda ustrahovanja prebivalcev. Na podlagi tega sistema preti milijonom smrt za protinemške čina v podjarmljenih deželah, čeprav nimajo talci nobene zveze s temi čini. Masne eksekucije nedolžnih ljudi dokasujejo, da Hitlerjev "novi red" ne funkcionira. Ropa-nje in plenitve ao zavzele ogromen ob^ag, toda zaaušnjeni narodi ae kljub temu upirajo in nočejo pomagati v naporih, katerih cilj je ustanovitev ekonomske In politična enota v korist Nemčiji. Znano je, da so naciji ustrelili 87,500 ljudi na Poljakom, 5000 v Jugoslaviji, 3000 na Češkem, 1500 v Franciji in Belgiji, 300 v Ho-landlji, 150 na Norvaškem in 150 v Grčiji. 80,000 Poljakov je bilo ustreljenih po padcu Varšave, fitevilo ne uključuje žrtev nacij-ake strahovlade v ruskih pokrajinah, katere so zasedla nemške čete. Okrog 100,000 ljudi, med katerimi so šidje tvorili večino, so Nemci pobili v Litvi, KstoniJI in Latvijl, baltiških državicah. Francija je po poročilu* ki ga Je nedavno objavila državna banka, plačala 139,000,000,000 frankov za vzdrževanje nemško okupacijske armade v preteklem letu. To pomeni, da Je morala vsaka oseba plačati $79. Na stotine francoskih tovarn izdeluje orožje za Hitlerjevo bojno maši-no, Diplomati in časnikarji ao po* vedeli, da je Mussollnl, ki mors poslušati ukaze iz Berlina, pognal lačno, razočarano in apatični Italijo v vojno proti Ameriki. Italijani IhiIJ sovražijo Nemce kot Američane tn žele slednjim zmago. Hod gre z* germanstvo, kajti na milijone Nem-<*v j«- kl »o /a demokracijo in žele poraz Hitlerju; prav tako ne gre v današnji vojni za slovanatvo, ko pa Je na stotisoče Slovanov, ki so v slu.'tu Hitlerja in si tele njegove zmage V današnji vojni Kre R «tram KonsevelUjVth Američanov ln Angležev ln vseh onih. ki m- ittlnjajo / njimi, za «lenmkrstično organizacijo sveta, s strani ruskih h. v j «-lov gre do dane« /a oh rano sovjetske diktature s «ran, lili .,,« m njegovih trahantov po gre za znano diktaturo svria ir l'< 11 ti 'j ,, , Vsakega nekaj šek, omožena Križaj, in Rozi Dolenc, omožena Kancilja, ki smo sku^j potovalo. Naj se povrnem nazaj in poka ko smo živeli v vojnem velikem pomanjkanju so, kako so izmuče-poiiijali s front po va seh na oddih in da se okrepčajo, jo. Vedite, da obljuba dolg dela.iAli dobfli so slabega okrepčila _ I vem, KaKo naselbinfec Woel Mlddleeen, Pe —Čas je Kdor ne ve, kako priti do nas, ker niao imeli kaJ Jesti. Več že, da se zopet malo oglasim, da naj se najprej ustavi v Sloven- krat 80 41i ponoči na njive in si ne bo kdo mislil, da sem šel vlskem domu v Sharonu, kjer « »»kopsli krompirja, potem pa ' bo lahko poplaknil prah po grlu Prii,i k nam» da g« skuhajo. In z dobro kapljico in tudi izvedel, «o ga v posodah, s kate- kako priti k nam. Torej na svi-1 rim* » napejaJi konje. Željno so denje. krtovo deželo. Sicer sem hudo zaposlen: delati moram v fabri-ki, doma pa orati in aejati. Res dela čez glavo, ne vem pa, kakšno plačilo bo za domače delo, kar bomo videli šele v jeseni. Vse to me zadržuje od pisanja dopisov in zato bodo bolj redki. Naj še omenim, da je naša (arma narasla od 28 akrov na 81 akrov. In dokler bomo v fabrilu delali, naj le trava raste na farmi. Je res tako kot je pisala v Prosveti tista misus iz VVisconsina, da v tovarni osem ur z metlo več zaslužiš kot pa vsa družina doma pri delu od jutra do večera. No, mrs. Theresa Dušak iz Og-lesbyja, 111., se je pa kar hitro preselila v večnost. Imela je načrt, da obišče to in ono naselbino, posebno pa Cleveland, kamor jo je tako mikalo, da vidi tudi Barbiča. Tudi meni je enkrat pisala, da me pride obiskat, in to bi bila gotovo storila obenem, ko bi obiskala Cleveland, toda ji čakali okrog ognja, da se krom Ker sem že omenil Slovenski I Pir skbha. Potem so vodo odce-dom, naj tudi povem, da ga ro- dili in Po®odo s krompirjem na jaki iz raznih naselbin večkrat na <*enj postavili ter ga po-obiščejo. Tam so tudi pravilno tresli s soljo. Enkrat sem j|h poetreženi in imajo priliko, da se vprašala, zakaj Uko delajo, pa zabavajo tudi s kegljanjem. To- "" ie vojak odgovoril, da oni rej vsi, ki potujete skozi Sha- hrano tako "zabelijo", ker dru-ron, oglasite se v Slovenskem «a*e ne premorejo. Vem tudi, domu, kjer dobite tudi vse po- ko je vojak vzel par škatelj kon-trebne informacije in natakar vas zerv in j*h »pravil, potem so ga bo v knjižil. več dni obešali z zvezanimi ro- ko ne bo več njenih veselih dopisov v Prosveti, katere smo vsi radi čltali. Kaj hočemo: danes ti, jutri jaz in tako nas ne bo ... No, še Barbič in Jankovič se naj proeelita v krtovo deželo, kdo nam bo pa potem z dopisi v Prosveti kolone polnil? Ako ni poročevalcev in rednih dopisovalcev, Je list mrtev. No, katera rojakinja bo nadomestila z dopisi Dušakovo Thereso? - ' Dne 9. aprila je menda prvič obiskal našo naselbino Sharon, Farrell in Whitland potovalni zastopnik Anton Zomik. Joe Garm, predsednik društva 262 SNPJ, mu je bil kažipot. In Uko sta obiskala več tukajšnjih rojakov. Toda za Prosveto ni bilo uspeha, kčr so imeli skoro vsi naročniki že poravnano naročnino. Prodal e pa nekaj knjig, da je zaslužil za vožnjo. No, je pa videl nasel->ino, kar tudi nekaj velja. Pozabil ni niti mene ln je nas obiskal na farmi, toda le za malo časa, ter jaz sem moral na delo, on pa Še na agitacijo. Le še pridi, Tone. Meseca aprila so bili na vojaškem dopustu naši fantje, in sicer Albert Žagar, ki služi v Floridi, Joe Cvelbar iz Scott Fiel-da, III., Acfolph Germackiik Iz Jaltimora, Md., in kaprol Victor Slovak iz taborišča Wheeler, Ga. Fantje niso izgledali slabo in bili p tudi bolje oblečeni kot prej doma in so se posUvili. Dne 25. aprila je imelo svojo plesno zabavo društvo Keyston-ers 755 SNPJ. Obisk je bil primerno dober in gotovo tudi nekaj prebitka. Dne 2. maja Je pa naš mladinski krožek 21 SNPJ slavil svojo štirlletnico z izvanrednim plesom. Dvorana je bila polna mladine iz vseh krajev in vsi so bili okinčani t raznobarvnim papir-em. Videlo se Je zadovoljstvo med vsemi. Tudi iz Clevelanda ao bill Sophia Francelj, mr. In mrs. Želodec in Frank Francelj kot njih šofer. Drugi dan, v nedeljo. so pa še nas na farmi obiskali. Hvala in še pridite. Letoa bom pričakoval vse one. ki so ml obljubili, da me obišče- Naj še omenim, da jo zadnji M""»* na hrbtu. Nazadnje je le mesec neki nepridiprav zlezel povedal, da jih je «pravil v neki skozi okno v točilnico Slovenske- vodnjak. Tako je trpelo vojaštvo ga doma in odnesel nekaj žganja in civilni narod, in denarja iz registra, vse skupaj Kakor sedaj čitamo in slišimo v vrednosti nad $100. Sreča v narod zopet trpi velike grozote nesreči, da ni več vzel, ker bi bil Z veseljem čiUm one dopise, ki lahko. Seveda, U tat ne živi da- naznanjajo, da zbirajo pomoč za leč od Doma, ker mu je bilo zna- bedne v stari domovini in za no, kako udreti. Sicer je bil že Rdeči križ. Tako je tudi naše parkrat prej poskusil, pa se mu društvo 560 SNPJ imelo veselico ni posrečilo. Za naprej pa— 24. aprila in napravili smo čiste-"hands off," da tieka ne ujame- ga $130, kar smo dali za Rdeči j križ. Iz društvene blagajne smo mo! Dne 10. maja so nas na farmi I kupili obrambni bond za $100 in obiskali Banovi iz Latroba. Pred darovali $10 za bedne v starem nekaj leti sem že videl to druži- kraju. Ker ae pa zavedamo, da no, toda ko so se sedaj izkrcali iz to je malo, se bomo zopet odlo-svojega novega avU, jih nisem čili in napravili zopet veselico spoznal. Pa mi reče John: "No, da Uko zberemo kakšno vsoto kaj nas ne poznaš? Ban se je Upam in želim, da Uko napravi pripeljal z družino." Jaz: "No, jo tudi ona društva, ki do danes Ban, Ban, Ban ... Doma v stari niso še nič storila, domovini so imenovali banovino, ČUnstvu jednoU in čitateljem ban jim je bil pa ukazovalec." MProsvete priporočam, da vsi pod-On: "No, jaz sem manjši Ban in piramo naš list, ker v njem je nikomur nič ne ukazujem, mar- veliko koristnih dopisov. Meni več drugi meni." No, spoznali se posebno dopadejo Molkovi smo se in stopili v hišo, kjer je članki, ker v njih so stvari Uko mrs. Ban izvlekla iz košare ne- lepo opisane in razložene, da jih kaj.steklenic ječmenovca in se- lahko razumemo tudi mi, ki smo veda smo ga pili na zdravje. imeli le par let ljudske šole. Že-Pogovarjali smo se o tem in lim, da bi nam še mnogo let pi-onem. John mi je pripovedoval, sal. Pozdrav vsem onim, ki pod-da je bil lansko leto v nesreči z pirajo Prosveto, Pauli Glogov-družino. Nekdo se je namreč za- šek pa želim, da se zopet kmalu letel v njih avto. Banove so od- oglasi s kakim dopisom, kajti že peljali v bolnišnico, avto pa v "škrap". Sedaj imajo nov avto, oni pa še trpe neke posledice od kolizije. Upam, da bo vse to kmalu prešlo, posebno če se še enkrat k nam pripeljejo, ker ima dolgo ni nič pisala. Mary Iskra, 560. O dopisnikih Proovolo CIovetanflL—Zadnjič sem ome-, , , , .nil nekatere dobre dopisnike mo res frišen zrak in dobro vo-1 Prosvete, ki so umrli zadnja le- do, ali pa mleko. Banovim hvala za obisk. Anton Valenlinčlč, 262. Spomini Is vojno ln drugo Amarlškl podadmlra! Alexander Sharp aa krovu bojno ladjo. U. Med temi so Frank Novak, Tone Zidanšek, zadnja pa Theresa Dušak. (Blag jim spomin in lahka naj jim bo ameriška zem-.. .lja!) Omenil sem tudi še par ži- ■ Aberdeen, Weak.!—Minulo je 21 večih Proevetinih in ProleUrče-let let, odkar sem prišla v to de- vih dopisnikov, na primer Jože-želo a hrepenečim srcem za bolj- ta Snoja in MiUna Medveška. ši kos kruha, kakor tudi tisoči Glede teh dveh moram še do«U-drugih. To Je bilo po prvi sve- viti, da nista samo zelo dobra do-tovni vojni, v kateri smo presU- planika, marveč izvršiU tudi veli toliko trpljenja in žaloaU. Za- liko koristnega kulturnega in to smo tudi z veliko željo pri- druitvenega deU čakovali dan odhoda. Vso pot imamo pa še veliko drugih, smo bili v strahu, da nas ne bi tudi dobrih dopisnikov. Nekate-vrnili nazaj. ri od teh veliko pišejo in tudi V naši grupi nas je bilo 16, ki drugače so aktivni kar največ smo potovali skupaj Iz TrsU mogoče na našem društvenem in amo z vlakom potovali v Havre kulturnem polju. Drugi so zopet, in ne tam ukroali na ladjo. V ki manj pišejo in tudi so mían Havru so enega iz naše skupine aktivni. Ampak vsi ne moremo vrnili oaza ostali smo pe vsi bki enako aktivni z dopisova-srečno prišli v New York, po- njem in drugače. Mogoče je tu-tem pa se r.zšl. vsak k svojim. U da U ali drugi nima prilike Moj brat Lojze in jaz av. ssmsU časa za aktivnost, so pa tudi ostala. Nama je vzelo oeem dni uki, ki se jim ne ljubi, vožnje, da sva prišla k bratu Omeniti želim še nekatere dru-Franku v Hamptulus. Ws* Jas U ki dopisujejo m se drugače se šc dobro spominjam Rozi Miv- trudijo in žrtvujejo za «plošnost. Mords ne bom vsakega omenil sli se ga spomnil, toda ga ne bom namenoma izpuetil (za to nimam vzroka). V prvi vrsti moram omeniti nešega dopisnika, kulturnega delavca in potovalnega zastopnika Prosvete, Proletarca in Cankarjevega glasnika—1Toneta Zornika iz Herminieja. Pa On veliko potuje po Penni. prodaja "možgansko robo" in prena knjig«. Družinski koledar. M*|ski glas itd. Same Družinskega koledarja, letnika 1042. je prodal ln prenesel po ponnsyl-venskih hribih in «talinah* 385 izvodov. Pri tem je imel res veliko truda in to niso mačkine •ohte. kar ve samo Usti, ki to poskus*. TJbrej je v tem prekosil tudi spodaj podpleanega, kl je prodal 329 koledarjev. Torej Trme. lepo M priznanje' VeWko se trudiš in zraven jih tudi veliko potre*, dasi nist U zakrivil. marveč so krivi večinoma drugi. Ampsk ti si le deležen batin, ko prideš v dotiko z ljudmi, kot tudi "večni popotnik." No, pa le potrpiva, saj potrpljenje je božja mast, akoprav ni posebno lušno ali sladko, kdor se z njo maže. Drugi dopisnik, ki veliko piše m veliko dela, je stara korenina Anton Jurca iz DetroiU. On se veliko trudi, piše in dela; čeprav je sem pa Um malo razočaran, pa vseeno vztraja. Tudi on ni-m4 samo prijateljev, marveč tudi veliko kritikov (preveč). Nadaljnji dbpisnik, ki veliko piše, je George Gornik iz države Washington—koliko je drugače aktiven, na primer pri društvu, mi ni znano. Če ae ne motim, sva se z Georgem videla pred več leti v Leadvillu, Colo.—vsaj se mi zdi. Veliko je pisal prejšnje čase sUra kulturna grča Frank Česen iz Clevelanda in Detroita. Sedaj je zaposlen z gostilno in nima časa, da bi pogosto pisal, na društvenem in kulturnem polju pa Prank še deluje s polno paro. 1 Naš Ivan Jon tez je prejšnje čase veliko in dobro pisal v Prosveti in Proletarcu. Pa so menda ljudje, ki se kmrflu naveličajo in "naprdnejo" in podobno. Tudi naš Tone Garden, pomožni urednik Prosvete, veliko piše in deluje na društvenem, delavskem in kulturnem polju. Tone ima pri tem veliko kritikov, pa vseeno ga imamo radi, ker je od krit in piše Uko kot misli in čuti v srcu^ (Vsem 6e ne more ustreči.) In naš sUri znanec John Lan gerholc tam v Johnstownu, Pa., se tudi sem pa Um oglasi. Je pri den in zelo aktiven v različnih delavskih in drugih akcijah. (Je sličen našemu Tonetu Zorniku, samo da Tone veliko več brusi pete in jezik.) Tudi moja dva kolega, CveUn v Penni in Barborich v Milwaukee ju sU dobra dopisovalca, samo premalo se oglašata—toliko .več pa brusiU pète in jezik. Želja nas je, da se večkrat oglasita. Ko človek veliko hodi med ljudmi, ima tudi veliko materiala, da )iše, novice in drugo, posebno pa še o naši jednotini in Prosvetini agitaciji. Imam še veliko drugih dopiso valcev v mislih, a bi jih bilo preveč za danes. Torej nadaljujem tem i* drugikrat. Pozdrav vsem skupaj! Anion Jankovlck, 147, zastopnik. Il akolr Ako Jih v enem kraju nekaT jamejo in póstrele, jih pa dr;ja naraste na stotine in tLoca prav je tako Ampak gestapo, bodo še prokleto plačali J ' ja grozodejstva, čepraV J Hitler začel zanašati na -T J ga. Bomo videli. Saj je J kajzer večkrat rekel < Bog . . ." pa jih je Nemem zadnji vojni vseeno dobili grbi. Večkrat premišljujem. kak0 se napravilo, da bi bilo bolj* nabiranje prispevkov za rev, v stari domovini. Samo pri $300 pa res ne sme ostati v td veliki naselbini kot je naša z kolico vred. Z nekoliko dol volje in požrtvovanjem bi 1( ko zbrali skupej vsaj tisočak ne več, in pri tem bi še ne bfl treba vsakemu dati. celega c larja. Sedaj se še precej dok dela v jamah in zunaj in bi b lažje nagovarjati ljudi za stvar. Ko bo začelo slabo de ti, pa zopet ne bo hotel nih slišati o tem. Ko bi jaz mogel hoditi kot rad, bi šel takoj, od hiše do h s prijateljem, da bi se prej on njena vsota vsaj potrojila. Mi sikdo bi takoj dal, samo da ga kdo nagovoril ali vpra Res je, da so sedaj precejši dajatve za različne stvari; tre je plačati društvene asesmei dati za unijo, za Dom, za cerki največ pa še za obrambne b< de, katere moraš kupiti, ako < laš pri kompaniji. Pa vsee nikar ne zapustimo našiti reí žev, ki si niso sami krivi svi nesreče. Kar se tiče bondov, je to < ber način za hranjenje denar in to posebno še za mlade, bo vojne konec, pa bo imel i narja nič koliko in si bo mis Kaj hočem sam z denarjem si bo poiskal kakšnp žensko ni logo in bo vsaj živel kot se veku spodobi. Mrs. Dušakovo bomo pa či telji Prosvete zelo pogrešali, kor tudi pogrešamo Zidar Obema blag spomin! J. Pli - . t Novico ls Wyomlnga Ročk Sprlng, Wyo. — Naj po ročam znancem po drugih naselbinah, da se je smrtno ponesre iiil naš mladi rojak Joseph Kr-iišnik. Ko se Je vračal iz Cali-fornije proti domu z letalom, je pri Salt Laku aeroplan zavozil v hrib in je bilo 14 potnikov in trije mehaniki ubitih. Pokojni je bil sin dobro znane družine Frank in Frances Kržišnik. Bil je oženjen in za-sušča ženo in dva otroka, več bratov in sester. Pokopan je bil v Cheyenu 5. maja, kjer je imel tudi družino. Blag mu spomin! Desetega maja ob treh zjutraj se je zgodila v bližini velika nesreča. . Neki avtomobiliat je vozil po stari poti iz Ročk Spring-sa proti Green Riverju. Ne ve se, ali je bil zaspan ali pa toliko rožicah, da ni videl, da vozi ravno v sredino tovornega vlača, ki je prihajal proti mestu. Pa je butnil v vagon s Uko silo, da se je pokvarile zavora in se je vagon iztiril. Od nasprotne strani pa pridrvi osebni vlak in s tako silo trešči v "karo", da se je lokomotiva prevrnila in ves vlak je ležal križem. Sreča v nesreči je bila, da nI bil nihče mrtev. Vlakovodja ima zlomljeno roko in nekaj so jih odpeljali v bolnišnico radi pretrese in drugih malih poškodb V nedeljo dopoldne Je odšlo zopet «0 fantov k vojakom iz tukajšnje okolice. Da bi se le srečno vrnili! Kakor čiUm. ao Nemci mese-cs januarja zopet pokazali svojo "izobrazbo" m "kulturo", ko so na Gorenjskem do Ul požgali vas Drsžgoče, ženske, starčke in otroke pa pustili, da so zmrznili. kar jih niso poatrelili. Za-lep«» "junaštvo" . . . Vas Dražgoče Je bila stara božja pot, posvečena sv. Luciji. Kako lahko delujete zs | no skd j o W. Allqulpps. Ps. - Ko brala članke Ivana Molka in J pele Janka Roglja, sem se t« jaz namenila, da storim nek pomožno akcijo za stari pod vodstvom JPO-SS. rej sem povedala na seji ns društva SNPJ, da hočem pre ti 100 listkov po 50c in v U men bom dala par oblačil ro ga dela. In res sem prodala listke, stvar pa bo oddani prihodnji seji srečni osebi, je vse pod nadzorstvom druit^ tako da ne bo kakšnega dve o poštenju. Po mojem mnenju je ta | nabiranja denarja zelo dober boljši kot naravnost prositi prispevke. Boljši je tudi, kerj more nihče dati manj kol dobri ljudje pa lahko kupijo več listkov, kakor so jih terl tudi od mene kupili -po pet. Prodala sem vse, rt par, le tukajšnjim Slovenc Moram reči, da za tako naselbino kot je naša. je to lepa vsota, in tudi ni prva in j pam, da tudi ne zadnja. Smo^ prej poslali vsega skupaj $MJ Upam, da bo še kakšna r kinja tukaj naredila kakšno no delo, ali pa kupila kaj mernega za par dolarjev in | dajala listke. Vsak mesec bi prodajala druga, in ako bi I nabralo $25, bi bilo dobro. Tu jaz sem se bala, da ne bo usf la. Ko sem pa videla, da lj* e radi dajo, sem šla P" (Dalje na S »tram ) Pred dvajsetimi i Pa pravijo ti nemški razbojniki, da bodo četnike ugonobili Nikdar* Ako bi ne bili toliko zatelebanl v svoje hudobije, bi lahko vedeli, da četnike sami u- v Rusiji (Iz Prosvete, 19 maja Domačo vesti. Nsselbina nemeugh. Ps.. se ponaša. « tamkaj vsi slovenji rudarji zadnjege v stsvki Delavske vesti. Na «V* začelo primanjkovati prem ln vlada bolj in bolj poravnavo rudarsk. «tavZe. Inosomatro. Antantz.je ključlla konferenco v i •<•<*« skelnila. da se vH« drora _ ferenca v Haagu tod* brer sije! Sovjetake R-ii« vlada Je sprejela uredbo varstvo prtvatnegs pr«^ Vesti iz podjarmljene stare domovine I rsATEK GOSPODARSKI PRE lïMGLED ljubljanske province po iltnju v okiobna 1941 (Direktno iz Slovenije) j Ljubljanska provinca je še i-dno nekaka gospodarska enota zase nv samo s svojimi zako-ampak tudi s svojim gospo-um področjem, svojimi ca-lopami, ki se sicer lahko z od-ni komisarijata opuščajo, emuijajo itd. Prilagocfltev na lijanske razmere je sicer po-in skoro avtomatično v te-.. Italijansko gospodarstvo je "enkrat ne ogroža, ker je izdal irijat prepoved ustanav-nja italijanskih podružnic, k, zavarovalnic in trgovin. t Finančno se vzdržuje pro-jinca sama s svojim budžetom I {državni bivši banovinski), v ka p se stekajo vsi viri javnih ikov iz kateregakoli naslo-razen monopolov in Železniki gredo v italijanski prora-j Vsota vseh izdatkov znaša [a 9 mesecev po državnem in ba skem preračunu 130 milijo-lir, k temu prispeva Italija oli 25 mil. lir iz italijanskega ržavnega budžeta, zato pa dobi jke monopolov, ki znašajo m 20 mil. lir. Proračun želez-¡jeuključen v italijanski dr-ni proračun. Železnica je bi i v začetku strahovito pasivna. iv tako smatrajo, da je pasiv-pošta. Na splošno, izvzemši jideznice, se vzdržuje provinca Iz italijanskega proraču-iioobljubljena tudi velikanska na dela nad okoli 300 mil. lir, Iti bi se imela izvršiti v treh le- v Od tega ni izvršeno ničesar. 3. Zamenjava dinarjev v lire. oj po okupaciji je bil določen 30 lir za 100 Din; pozneje Hijen v korist dinarja: 38 rza 100 Din. Že sama izmenja-i je povzročila delno podraži-», ker je bil nivo cen v Italiji Tji kot bi odgovarjal reakciji nenjave. Med tem draginja nepre-raste, deloma radi napre-inflacije, deloma radi no večjega pomanjkanja bla Danes velja nekako pravilo, je stalo preje dinar, velja ij liro. Zelo so prizadeti urad nameščenci in tudi delavci, vcem so ta čas povišali mez-u 20%, nameščencem za 20-uradnikom tudi za malen-n Cene so sicer za večino «motov blokirane in maksimi-blago za vse važnejše živ-P*e potrebščine racionirano. »blokiranje in maksimiranje ►veda ne zmore nič. Pod ro-*> cene 4-5 krat višje. * Rationirane količine znaša-od 1. novembra v gramih:1 dar dosedaj ni ^bilo posebnega nezadovoljstva, ker kontrola ni bila stroga; prodajali so pod roko in dobili mnogo denarja. Za prašiče so bili dobili do sedaj kljub določenim maksimalnim cenam tudi 4-5 kratne cene. Od srede oktobra je tudi re kvizicija za svinje ob sicer po višanih cenah, vendar mnogo nižjih kot so bile one, po katerih prodajajo do sedaj. Ker so pri javili malo žita, ker delajo ma slo kljub prepovedi itd., izgleda da se bo kontrola zelo, zelo poostrila in so grožnje s konfiskacijo. Izredna je konjunktura za les. Sekanje se močno forsira in bo morebiti celo prisiljeno za iz vestne količine. 8. Brezposelnost delavstva ni velika. Sicer obljubljenih veli-tih javnih del ni. Hujše je z inteligenco. Industrija trpi radi pomanjkanja surovin. Sicer pa je večji del industrije ostalo v ozemlju zasedenem od Nemčije Denarni zavodi, zavarovalnice: Vloge dejanske niso blokirane, dvigi vendar le nekoliko omejeni. Poštna hranilnica pa je vse vloge blokirala. Italijanski zavodi niso pripuščeni! Popolnoma neurejeno vprašanje angažmov izven province. Prav tako vprašanje bivših jugoslovanskih dolgov, radi česar je položaj vseh denarnih zavodov zelo neurejen. Radi navedenega je težak položaj Pokojninskega zavoda, Okrožnega urada in sploh vseh javnih in pol javnih ustanov, ki so ostale z velikim aparatom, z I jat vami. Nemčija konfiscira raznim podjetjem s sedežem v LjuU-Ijani velika premoženja na oni strani. 10. Uradništvo je ostalo vse na dosedanjih meJtih, celo je nekaj novih ustanovitev, vendar odločajo povsod italijaouki komisarji. Železnica in banska uprava je zasedena kompletno z italijanskim uradništvom, poleg njih tudi domači seveda so brez tfutjzrz^f' rekUd nimi •rtilerijo, zraven tudi italijanski komisar, dvoma - vsaj del - so prenesli ^ 11. Begunci: na teritoriju pro- Laioge municije in petroleja vi* na svetu." Veste, da je! Malta majhen otok, ki jpokriva 91 kvadratnih milj, ko ima londonsko ozemlje 116 kvadratnih milj? Tako ai lahko mislite, kakšno je življenje tam. • "Mnogi lajiki zakaj Malta ni la pripravljena za udarce, ki jih ifM,^ ^ • • je Malta dala sovražniku. ŽeVjiaSOVl IZ med vojno je dobila svoje prvef lovce Hurricane in pozneje Spit-' fireje. Postoterlli so protizrač-| ne topove. Vedno bolj in bolj naselbin (Nada I javen j« s I. strani.) »I vprašujejo, je udarjala nazaj. Kakšni so na- slovenskih hišah. Ljudje radi Irflnila s sveta, J» P*Joti na Malti! Poglejte, tu- dajo v roko, lefae morejo se pri- kako da ae ni pogreztiila v mor- kaj J* nekaj besed iz dnevnika praviti, da bi posluh uar do lar- je. Ves otok je ena velika trd- britskega letalca na Malti: Jev po pošti njava. Malta Jo izredno močno "26th Febr.: "A. A. barrage Pok.a m M u ' na nnromlUnu . ..! — „__U/ttu UT- 1.»-, .1____ J 1 ** U ll*lKt> SSm 118" SÄ i Ätr-r Tt ^ÏTL'T*?** «H*, in sûtan Ogrist'k U Mu».: ca, Pa. Do dolarju pa so pri- so spevali: lier toi Yerant, rrank Rdeči križ skrbiltrdnjs^ W'ÏKD ^ £ I prišli do^jm TütiiIf^^ui^îu^îrio^ križ dobi tudi ^ils0 p^bne italijanske ladje ta-1kontrolo, če se naj vzdignemo.1 ' ^ J"kUth ln Jühn W Rekli so, da. Bombe so začele prijavljenih zanje. Rdeči krii dobi tudi od komisarijata večje zneske. V te-1 ko ^pogJmnJ^napadle 'vhod ku je velika akcija tudi za pod poro beguncem na Hrvaškem in Srbiji. Težave so rom in pošiljanjem blaga. Vaega skupaj sem poslala $06. Valet to - pristanišče, se ni niU I Mati zelo blizu. Telefoniwun I T S,ov®nk,\ enu vrnil« atj»rei*»»m.. v,mtr«i«ri„ «„i I Ameriki, da bi ae potrudile In začele nabirati prispevke redno vsak mesec. To ni taka žrtev dela, 90e ena vrnila. Tako nam ostanejo starejšemu kontrolorju, če naj s transfe- j samo direktni zračni napadi kot | počakamo, dokler bo konec pa-edina možna operacija." - • »-—•■« .»vm« wfxunvija, jdanja bomb. Smejal se Je, ali« k , . 12. Delavska zbornica je spre- To je govoril mož ki ie odam- ukazal, da se moramo vsi vzdig- TT t1u v,aKd0- dela, en jena v Pokrajinsko delavsko LiÄ£mškeis zrE - J« »«Odilo in spri ""¡Ti*** P? zvezo. V njo spadajo vse obsto- nega ministrstva, general Qua-jece delavske strokovne organi- de, na berlinskem radiju zacije. Predsednik je dr. Bran- prila 1942. "Cele tri mesece smo, - , , , _______.«areeo «ar vsaaao teta, ko Alujevic. Druge zbornice še napadali Malto in nikdar niso 8e J®' kot bi " ^prl pokal J normalno poslujejo. Pripravlja bili naši napadi tako številni in nid naml- okttli bomb Jo1 ne* uam,ut# sicer " hbM zratS-l,1U1, a® J« «godilo in »pre-l^ , • ....... ne nm" Q^JmlU smo štiri rasdlrače v »vtoiM*-r**m*r* 7u" nlšče." - "Ponoči je bil težak ?r°ji "î"! b*nl ^ ni tr#b* n \ Ji napad na naše letališč, sil « Ypraii!i' ». «■ »Pravi napad na naše letališče. SHŠalo zadrego, ker vsakdo težko odre- se na ših ubogih bratov "vistosmerjenje", ven-Itako divji, kakor v zadnjih šti" I tališča, nekatere I Zri^ti»^* ^LZTll i?L?7.^fSiuZ*_enkrÄt in niso|finajstib dneh. Dobesedno, bom-j®®^„ 20 metrov .od mojega|^ hTtler?evci z njim! P^ vidni še niti obrisi. 13. Popis prebivalstva izvršil 31. julija. 14. Velesejem od 4.-11. be so deževale na otok. Nikdar se je j nismo prekinili verige napadov. Ko smo se vračali na bazo na nov. | Siciliji, smo srečavali nove skva opolnoma italijanskega znača- drone na poti za napad. In ko 20 metrov okna.' "Spremili smo štiri razdiraČel v pristanišče." Zato Je vso to.. Sovražniki bi nam radi zaprli Sredozemsko morje. Radi bil so se oni vrnili, smo bili že spet jm®11 Pro«to Pot, da bi zalagali, «sar^clili aa vaN kar *m Min ■ zraku nabasani z novimi ^mmelovo vojsko v Libiji, lu-M*^kJf t™" Velik pomp. 15. Preselitev Kočevarjev. OI mi v tem se stalno govori. Baje je en- bombami krat prišel nalog z določenim da- ški pilot na berlinskem radiju I mlad so prihajala poročila, da .— ^ . . _ , ............v-c priprttve ^ kontinentu ka-| j žejo na td, da bo nemška vojaka navalila proti Suezu. Zato so| kažimo Jim, da jih nismo poza bili in dajmo jim nekaj drobtin naše polne mize. Ce to stori mo, jim bomo tudi lahko po gledali v oči in jim rekli: MVae tumom, pa spet preloženo. Sedaj 14. aprila letos, se spet govori, da gotovo odide- Malta'se ni le, da se ni po jo. Kam, ni znano. Kdo pride I greznila v morje. Vzporedno zasluži. Končno se želim zahvaliti vsem, kateri ste ml šil na roke pri prodaji, in vsem, ki sto še ci Pismo iz Londona na njih mesta, tudi ne. Komisar poročili o napadih čitamo v ča- ^ ¿n ^ posebej diiovsll. Se enkrat i baje zagotavlja, da samo Sloven-| «opisih še druga naznanila. Mal-| *U)>}; Malta ie hvaJu J 19 Theresa Oersel Pripomba urednlštvai Cek za $6(1 hvaležno prejeli in izročili br. V. Calnkarju, ki ga odda na pravo mesto. Požrtvovalno delo sestre Theresa Gerzel naj bo zgled vsem našim rojakinjam (begunci) na tukajšnjem teri- ta udari nazaj!! Sovražnik izgu- dur^ ^i6 prihajo- toriju. Vendar vodijo vse samo bil 17 zrakoplovov nad Malto v n^eno P1"^®^*^ ^ dova- Mm9"............1 - "žajo civilistom in vojaštvu, kar rabijo. Vsega dobiš tam in ve-: liko manj nakasnic rabiš v gospodinjstvu kot tukaj pri nas. Pravijo pa, da je municija bolj dobro v zalogi, kakor pa shery. na 1/5 skrčenim delokrogom in Italijani in se informacij ne mo-|Neugnani branilci Malte! Mal neurejenimi obveznostmi in ter- re dobiti. ta spet udari po LuftwaffuJ Malta premaga največji napad: dvodnevna bitka za premoč v ¡zraku! R. A. F. slomi pet mNi-nih napadov! 26 nemških letal na une bo 200 170 .100 1000 1000 ■ 'dnevno) j,|| "loki «ii 1 mokf •«ein., i _ . im««t, tur '•••wí > •"wKtki)___ •M» Unri ) 180 • 150 loo gr » «Proti i 400 900 ca trn ročna t* tke delavca delavca 300 400 2ÛS 340 400 M0 1000 1300 10M 1300 400 400 500 600 150 160 tedensko (w ^ "vin,, jMaj 20» u na: Leti^a ie biIa ^»bra, v, „dar pridelek Ljub-province ne bo zdaleka JJ ^n lic po krušnem žitu C 0 P"'°vice). Provinca bo ^ , n« preskrbo iz Italije. r«J*> dobili manjše količine tr, r,'dno pa testenine in riž ' '«n, kakor je racionirano), CV tudl sladkor. Najhuj-»be. Domača pro-% J< krila potrebe komaj £'" "v. Italija pa jih K '. ;. ""«K tega sploh je ■|jji||Mu verirna rekvizicija "d stanja): isti na-r"7 oktobra za prašiče, f •rru' klati 1 prašiča, v njdbini, 2 do 10 ' lrufio blago posUja f;«n rerikejše. Obleks "a karte. Trenutno ".na vaaka prodaja te-sPl'»šnem pa Je v '»devno še vedno '"■•J kot v Italiji, •i kmeta. Cene prl-** mora oddati, so '»««ko dohieeno. Pšeni-' 100 kg. (pod u14 '^na), pustilo se 7» "sebo, seme. Ven- (Izvirno poročilo Prosveti.) 23. aprila 1942. O Kreti smo toliko slišati in risali. Menda zato, ker smo jo zgubili. O Malti pa so vesti cratke. In yedno iste, monotone. Ali Malte nismo izgubili. 7. febr.: Odločen napad na Malto; 10. febr.; Težji napadi na Malto; 13. febr.: Mnogo napadalcev nad Malto; 14. febr.: Malta ima 1579-ti napad in — tri po vrhu; 18. febr.: Enajsturni napad na Malto; 20. febr.: Malta: vse mirno* 21. febr.: Malta 7 napadov — nazaj k normalnemu; 24. febr.: Celodnevni napad na Malto; 25. febr.: Napad traja ves dan; 26. febr.: Več napadov na Malto; 5. marca: 1700 napadov na Malto; 10. marca: Malto napadajo podnevi in ponoči; 10. marca: Malta ostane neustrašena; 11. marca: Mlata udari težko nazaj; 9 napadalcev sestreljenih ali poškodovanih; 12. marca: 10 dnevni napad vzdržan. Bombniki morajo nesti bombe nazaj; 15. marca: Malta: 8 napadov; 16. marca: Težak napad na Malto; 20. marca: Odločni napadi na Malto. Malta je imela že več kot dva tisoč zračnih napadov odkar se je začela vojna. 10. junija 1940. je stopila Italija v vojno. Drugega jutra ob pol sedmih je imela Malta prvi napad. Po 140 letih je prvič prišlo streljanje ln razdejanje na majhni sredozemski otok, kjer ima britska mornarica svojo bazo. Najprej je bilo poglavje italijanskih zrakoplovov nad otokom. Pravijo, da ljudje na 10-dnevni napad na Malto: 1171 ■~~ -- «io mWvk„v Malti molijo, da bi jim Bog dal napadalcev pokončanih ali po- na tvo^ tleh< Ali vendar Je "J1 p™p«v»o?. doU .hMkod^anih'TaDriS^ 1« ^ Äii uio^JaM« ^ ¡"«Jo -rce za trpeče v sta-10-d ne v nlml rla cTna Mal to^in I Rusija ima svojo divjo vojno ' ok,w britska mor- IJu. Zadnje čase se veliko piše peklu. -Luftwaffe" se jim je novite sobotne rezultate nogo- nark'a močnejša v Sredozem- o pomožni akciji za stari kraj. prvič predstavila, ko je sledila metnih tekem — radi težkega * morju, se bo Malta ustav- Naše drOštvo 241 SNPJ je nu britskemu letalonoscu Illustri- bombardiranja nismo mogli do- 'iala a «^m» dobro zazidanimi svoji zadnji seji odobrilo $fi za ousu v pristanišče 16. Januarja bro slišati."! Velikonočno bom- topovi v mirnih skalah falistič- nesrečno Kitajsko ln $10 sa A 1941. Divjali so nad ladjo, pa bardiranje Malte! 9. aprila: Div- nlm admiralom, ki hočejo za- meriški rdeči križ, le sa Jugo . >. I .. . .. FZ - - - moli tli Kritykn tmlnlui« " I ________I nad pristaniščem, je bil letalonosec Pravijo, dalji zračni napadi na Malto! kakor zača- aprila: Deadly A. A. Pire in ran: po nekaj dneh je odplul iz Malta! Nemci rabijo 500 letal v pristanišča pod lastno paro, le bitki za Malto! Več napadov malo poškodovan, bombe se ga več letal sestreljenih! <— 10 vzeti to britako trdnjavo. Dolenjka skoraj niso dotaknile. Nemci soj se spravili nad letališča. Potem Pasivni odpor Malte je čudovit. Britsko in malteško ljud spet nad pristanišče. Bilo Je ka- 8tVo se obnaša junaško kot se kor v peklu, kamor so prišli. Ta-|ni še nobeno drugo, kar nobeno ka ja bila lanska pomlad Malti. na I drugo ni moralo skozi take lenske čase in tako dolgo. slovanski pomožni sklad Je prošnja ostala nerešena do nadalj njega, ker se Člani niso mogli zodiniti, K< i se zadnje čase veliko pi še o tem, hočem tudi Jaz pove dati svoje misli. Nekateri apeli ali posivi so Že pretirani osiro Ko je bil nsbornik potrjen zs|ma zapovedovalni, ker nI po- voljnega uspeha. Ce računa mo, da je pri organizacijah, ki Naborniki dobe kratek dopust pek J vojaško alužbo, sme dobiti krs pre. tek dopust, da uredi svoje oseb Ko se je začela ruska vojna, I skrbljenl so z dobrimi zaveti- in P«adeve, kakor Je S JPO-SH, včlanjenih je "Luftwaffe" odšla s Sicilije, šči. Več stoletij'je od tega, ko M"*1"J do,oiil voinl department. , Je do sedanji re Italijani so prevzeli polje, ki so so menihi na Malti izdolbli v 'ga jim prepustili Nemci. Pri- kamen dolge rove, kjer so skri Nova odredba, ki J%blla razposlana vsem lokalnim nabor- I /uitat te akcije rea slab. Kaj Je vzrok, da ao ljudje tako trdo- hajali so dan ln noč, ali ni bilo vali svoje sužnje in blago. Da- nlm komisijam (draft boords) a K*"1 ,n "rfutečl za svojce v sta tako kakor, ko so prihajali Nem- nes so to zavetišča In veliko so «drsni glavnega sUna naborne rl«ofWtnn ci. Ljudje na Malti Julijanskih I jih še dozidali. Pravijo, da j« oblasti, je del novega postopanjs letal ne vzamejo resno. Imeli čuden pogled po tej podzemski ** liberalne pogoje ob novačc so tako oddih do koncu poletja. Malti. Otroci spijo ln žive tam nJu- Na Siciliji so se spet utaborili skoraj neprestano, kakor so pri rmenonosi nemški bombniki, nas v Brightonu nekaj čaaa mod Ljudstvo na Malti je to kmalo hudimi izvedelo in občutilo. Do letoš-1 vetišču Kakor je veljalo do sedaj, so možje, ki so bili potrjeni pri Velik odstotek naših ljudi Jo potrošilo dobršen del svojega težko zasluženega denarja sa pomoč svojcem v Jugoslaviji. Ampsk glavni zadržek Je po mo- napadi. V vsakem zaje oJ tarče k, kamor pri- zdravstvenem pregledu v vsski Jwm mnenju v tem, ker ni prs vojaški sprejemni polšji, bili ^ ^TT!' * * navdu411 njega januarja so imeli že 1300 de zjutraj maševat duhovnik, takoj uvrščeni v vojsko. Pri tem lljudl» f41 % PrtPravljenl žr-w ' ' - 1 ..... - - 'tvovatl. Ce bi se to zgodilo, pa bi ' bilo tudi nabiralcem la^je napadov. Od takrat Je tempo kamor pridejo H maši pobožni pa so dostikrst nastale neugod postajal bolj in bolj vroč. Zdaj Je imela že čez dva tisoč napa ljudje pa nune in menihi. nosti toliko za one, ki so bili dov. Ne imenujejo Jo zastonj I Malte Je čudovit njen ofenziv* Ali bolj kot pasivni odpor «prejeti, kolikor za one, ki niso "najbolj bombardirano ________.u utas! mesto I ni duh. V začetku vojne ni bi- ■feg»- ' : bili sprejeti. Dopust se od sedsj naprej sme začeti ne kasneje kot v roku petih dni po potrditvi (m duction). In sme se dovoliti za dobo desetih dni, razen v slučaju, da mrvi vojak živi preds-leč itd vojaške sprejemne cen-trsle, v katerem slučaju se snu* dovoliti, da gre na dopust nsj-več za pelnajst dni. Novs spomenlcs naborne oblasti za nove vojake ae glaal "Lokalni odbori naj Javno razglasijo to novo postopanje in na J poskrbijo, da bo nabornik podučen, naj ničesar ne ukmt« o svojih lastninah ali finančnih in osebnih zadevah, dokler-vo- hoditi od hiše do hiše. Drugo Je tudi, da Je po zadnji vojni precej ljudi obiskalo staro domovino, t'ide so so vrnili od tam razočarani, potem |*a se obema rokama oprijeli svoje nove domovine Amerike, To je fskt, ki gs Je treba razumeti, kakor tudi Ki, zakaj se ljudje izgovarjajo, da bodo pomagali svojcem direktno Da bi obiskovali priredbi* in poalušeli visoke jugoalovanalu* osebe, to še ne zadoetuje, pač pu je ireba dobrega programa, da ae bo nabiralec lahko oprl na njega ~ nekaj, kar bo vleklo, šel* potem bo odziv povolj«*n. Ne pa kazati ljudem delo in /aalužek. Haj tudi diaglnje pridno narašča, Od našega društva je že odšlo jaška pf ifgl«Mlria komialje (Army i k* sledlce na zunanja boji* M»." Splošna kontrola cen pomeni Jamstvo za ameriško ljudstvo, da stroški življenjs ostsnejo stalni. Pomeni, da kupovslna m o C mezd ln plač se ne poslsbšs. - Pomeni, da bodo ptoducenti blsgs zagotovljeni, da stroški ostsnejo stslni. Pomeni, d« smerišks vlsda more osnovati svoj vojni program brez zmede ln težav, ki so v spremstvu stalno rsstočlh cen n stroškov zs potrebne stroje in r>rodiikte, potrebne zs porsz so-vrsžnlks. Pomeni, da prihranki In sa-služki naših držsvljsnov, poso-eni njihovi vlsdl za financiranje vojnega napora, se povrnejo valuti, ki ima kupovalno moč dolarja /a dolar z onim, ki Je bil prihranjen sedaj. Pomeni, da redkega blaga ne dobe samo oni, ki imajo največ enarja, marveč vsi ljudje, bogati in siromašni, ki bodo imeli e-nako priliko dobivati svoj delež ob primerni ceni. Grilci in bolgarski rodoljubi na posvetovanjih s Mihajlovičem N«wyoiiki PM poroča dne ft. maja v svojem vojnem pregledu: "Prejšnji teden je prišlo poro-čilo ,da Je imel jugmlovertskl vojni minister genersl Draža Ml* ^lajlovič, ki vtidi arbiike rodoljube v boju proti zaiMHinim oblastim, vafns (»»svetovanja s grškimi in rumunskimi rodoljubi in da se ns Balkanu pripravlja p<»-mladanska ofenziva Takoj zatem ao CIrki izvršili več ostrih napadov is svojih utrdb v rodo-pskih planinah, Poročevalna drušba UP pravi, da Je glavna evrha teh nape-dov olajšanje ruakego položaja ne vzh*idnem bojišču Poročilo nadaljuje, da so Nemci poslali v Hrbijo nove vojaške eile in da ao mad>arske, bolgarake In vata-ške čete pid puveljništvum generala lladerja. ' > TOREK, 19 h FRANK MAKT1NEK UERE'S^VUAT I MEAN, RED. EACH DEFENSE BOND WE BUY MEAMS. MORE SHIPS AND borournavyf _ SAVE Kako se objemajo veje, kako ae pripogibajo vrhovi, kakor klasje ne revnem polju. Veter leže na šumo, objema jo, pri vi je jo na se, iz-pu¿¿a in zopet in zopet pritisne v njene lase, se ovije krog njenih udov. Oj, jug topli, valoviti, lahkoživi, oj! Zopet pride zime, mraz, led in sneg! Suma se mu brani, brani, izvija, iz begava. Ali vso jo omoti, obvlada. Težko diha šuma v njegovih rokah, trudna trepeta, blaženo se niha. In led na njenem srcu se topi, počasi odlaga odeje raz kipečih udov. Prezgodaj! Mrzlo zabrije tekmec aever, z lehkoto jo izvije svojemu bratu iz objema . . . Ko je prišla pomlad, ni bilo več šume ... * Redko stoje mlada tenka drevesa, nekaj krivih, nelepih debel, — a drugo je razdejano. Kje so veličastni, visoki oboki, ki so se lani v neopisni lepoti dvigali na ravnih stebrih? Pokončan je tempelj in razdejan. Pomladi ni bilo več iume. In tisti, ki so jo razdejali, so veselo odhajali domov. Kaj je njima šuma?! Res, govore: Lepa šuma, fina šuma! — Ali takoj pristavljajo: Ko-koliko da zaslužka, koliko kubikov, koliko dog? Kako se seka? — Samo zaslužek jim daje, kruh, — ali lepote duši, srcu? Po naših vaseh se je razneslo: — Hrvatarji gredo! — II. Cel transport se je pripeljal. Na železnici jih je bilo poln vagon. Tesno so sedeli in stali v ozkem prostoru, peli, vriskali, kadili. Same vir-žinke! Saj cvenketa v žepih in v listnicah lepa družba petakov in ^eeetakov. Juh! juh! In še enkrat in še enkrat! Na postajah pijo žganje, rum, likerje. Kdor ima denarja, je gospod! Nihče ni več čisto trezen. Eh, dolga je pot do Pešte, pa dalje po Ogrski do Zagreba, pa preko Zidanega most« dol proti domu. Na zadnji železniški postaji jih čakajo lojterski vozovi, daleč je še domov. In v restavraciji godba. Juh! Juh! Igrajte godci! Vina na mizo, piva, ruma. Saj imamo. 2age, sekire leže na vrečah v kotu, na mizah polni kozarci, po tleh luže od vina in pijače. Lop po misi! Kaj za malo črepin?! Doplak v roko pa tresk, tresk! Saj smo prijatelji, ju-uh! In stol kvišku! Kaj, mi imamo korajžo! Ko-rajžo pa šnajd! Krik, vriakl, tulenje! Podivjali so, pobesneli •o. Saj gredo domov. Zime je konec in žepi so polni! Po dva in dva se primeta, pa plešejo, tolčejo s škornji ob tla, da trske frče. Črni so, bronasti, divje oči imajo, kosmate obraze, zakajeni so, umazani, pijani, politi z vinom in žganjem/ Ju-u-uh! Juh! Ne vozove! Voznika so opijanili, v sredi na prvem vozu imajo godce. Od doline do doline odmeva njihov krik. Pomlad je, toplo, lepo. Sveže je v gozdu in na poljah. Prvo zelenje na drevju, prvi cveti na lokah. Hripavl so že, zamolkli in trezni jih U čisti zrak, ta nedolžni mir povsod. Goni konje, švigni z bičem! Da pridemo v vas, da pridemo do krčme! In zopet plet in pitje, pijanost! Črne kave in vretega vina, pa klobas in cvrtja! Kruh se valja ne politih mizah, moker, zamazan; na krožnikih, med pepelom smodk in med ožganimi šibicami leže ostanki jedil; po vinu v kozarcih plavajo mastni cinki. Pa dalje do druge vasi, pa do tretje, četrte . . . (Dalje prihodnjič.) HRVATARJI (Nadaljevanje.) Gornik temno sedi pri ognju, baše pipo in kadi, da je težko razločevati njegov obraz od dima. Ali ne reče nič. Kima, odkašljujc se, ali molči. Nu, vsi vidijo, da ga grize, da je ves pisan in zelen. Naj se poti norec «Uri., Ha, ha! Kdo bo zažvižgal za njegovo babnlco! Če je tako trmast in zaplankan, de se da vleči za nos, no pa mirna Bosna! Pa so ga drezali nedeljo za nedeljo. On je pogosto pisal pisma domov in dobival odgovore. Ha, ha! ženi tudi ni dobro. Saj si je vsak v kolibi lahko mislil, kaj piše Gornik domov; da naj se pazi, da jo natolče do smrti, ubije in zaduši, kadar pride, da vse razoeka, njo in otroke in hišo. Vse pokonča, pobije in požge. Naj vse hudič vzame! Vlačuga ti peklenska, pro-kleta! Oh, kadar te dobim v roke! Na licu se mu je bralo, kaj piše z okorno roko na papir. In drugi so hihitali na tihoma in se drezali s komolci. To je nekaj! Hu, hu! Takega pa še ne! Hu, hu! Vse jih je bolelo od smeha. Ali enkrat je zaropotalo. Gornik je šel h gospodarju in zahteval svojo knjižico. Da gre k podjetniku, da mu izplača, kar mu gre. Ce nori! Kaj bi norel! Ali domov mora; žena, ta baba prokleta, sam Bog ve, kaj mu dela doma. Mora iti. Da vidi. Zdaj m ga nihče ne nadeja in če kaj vidi, če kaj zasledi, potem bo vas gledala! O, o! Gospodar ga je prijel za rame in ga stresal. — Človek, saj nisi ob pamet! Kaj ne vidiš, da te imajo za norca! Kaj češ ženi, revi? Tako ženo, delavno in skrbno, a ti tak! Joj tebe! — Odvlekel ga je ven v gozd. Gornik je molče stopal poleg njega do trdo zamrzlem snegu pod visokimi drevesi. Težko delo je imel gospodar z njim, ali naposled ga je umiril toliko, da je Gornik obljubil, da ne pojde sedaj sredi zime domov. — Saj ne boš napravil take sramote meni in sebi. In ob vso zimo bi bil. Koliko bi pa dobil. In pot bi moral plečeti sam. Pa doma, — vsa fara bi se Izgledovala. — Ko je prišel gospodar sam še pred Gornikom v koliko je zapretU: — Naj mi Še kdo migne > prokletim jezikom o Gorniku, pa bo nekaj doživel. Da vas ni sram! Kaj ste živina! Lahko ubije ženo doma zaradi vaših strupenih goltancev!1 Naj mi samo kdo še kaj zine. Črepinjo mu razbijem pri moji duši! — In sa čudno: Gornik je imel mir, ali pisma «o še vedno hodila sem in. tja, še vedno je vsako nedeljo • temnimi očmi in nagubanim čelom med tihimi kletvami pisal pisma . . . Dolga je zima v šumi. Sivi oblaki se raz-veaijo po nebu, nizko, da jih trgajo vrhovi drevea. Tiho se aiplje sneg nizdol, kaka veja poči, kaka ptica vzleti, a drugače mir in samota. V noči zatuli kaka zver, ali sneg uduši hitro vsaki glas. Vae dolge dni siplje, aiplje, komaj vidijo ljudje drug drugega pri delu. Beli so, snežni, spojeni s to šumo, s tem snegom. Nič ne motijo svečane tišine, kakor del tega lesovja, te samote so. Nebo se odpre modro in visoko nad šumo, toda mrzlo in trdo sveti dol, — Če bi se ga kdo dotaknil, bi zazvenelo, kakor glaževina. Strašen mraz se razgrne preko šume, drevje poka, kakor kristalni prah je sneg oster in suh. In zima pritiska, privija, močno žge ledeni zrak v grlu. Kakor nevesta, tako divno krasna je ta šuma, trpka, neomadeževana. , Oh! Veter zapleše v vejah, šuma oživi in poje noč in dan v dolgih, neštetih glasovih. DON WINSLOW OF THE NAVY SAYS-SHIPMATES, LET'S GO ALL OUT FOR OUR EXPANDING NAVY- BUY DEFENSE BONDS! Letošnji Majski Glas je posvečen našemu delovnemu narodu, ki je v starem kraju doživel najhujšo tragedijo, kar jih je se padlo nanj v njegovi dolgi zgodovini. Dalje je ta Majski Glas posvečen prazniku mednarodne solidarnosti in sodelovanja, ki je v sedanjem ogromnem pokolju enako pogažen, a vstane znova, kakor bo vstal nai narod. Majski Glas se naroča pri 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Posamezen izvod stane 25c. V»oto lahko pošljete v znamkah. TISKARNA S.N.P., SPREJEMA VSA - v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila m veesllcs la shode. rlsUnice. časnika, ks koledarja, letake Itd. v aloveaakem. hrvatskem, slovaška» češkem, angleškem jeelku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ« TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI tinl)sko dalo prt« SNPJ PRINTERY 2SS7 M 8. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLIH TEL. ROCKWELL 4004 Pa sklop« 11. rodna konvencij« «a lahko naroči aa lisi P"»"1^ priitef« «dan. dva, trt. Utrl ali pet člaaor la ene droilna k sai nsro* «let Ust Pro«v«ia slana aa e«e enako. sa člana «II n«*lsns M10 « •no latno naročnino. Kar pe člaai še plačale pti a»a«e«i>tu *>20 * tadnlk. a« Jim to prišteje k naročnini. Tor«J sodsj al rs* da Je lut predrag aa člana SNPJ. Ust Preareta Je ▼«*• M gotove |a v vsaki druftinl n«kde ki M rad «tal lisi d,rv PalaskJIet—Vsalaj kakor hitro kateri teh članov prenehs biti H SNPJ, aU če s« pre«eli proč od družine ln bo sahtev«! sam svoj i* tednik, bode moral tlaU član ls dotična druiine, Id k tsko »kup« naročena na dnevnik Prosveto, to tako! naznaniti upravnittvu itfij In obenem doplačati dotlčno vaoto listu Pro«v«U Ako t«-*« " stori, tedaj mora upravnlitvo «nižati datum sa to vsoto nar««-nis» z» F^rope Je........^.—...w. 00.00 M kupon, prileti!« potreba« noto »u la al naročila Prosooto Uat. ki I«