Tednik Glssilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podrarje št. 47 PTUJ, dne 6. deceml>ra 1963 Cena 20 dfn Letnik KVI. •Tednflt f?hal» Dort t«p skrajg«- nitn imt-niim oodvržen večjemu kalu. To je povzročilo tudi nesoraz- merja v letošnjem odkupu krompirja. Ocenjujemo, da so proizvajalci doslej vnovčili le ca. 30 do 35 "/n pridelka, čeprav običajno trgovina zajame ob iz- kopu skoraj do 70 Vn pridelka. Tudi že odkupljenih količin kupci ne prevzemajo. Neugoden rezultat kažejo še druge njivske kulture. Po družbenem planu zaosta- jajo predvidevanja tudi pri pro- izvodnji krme v zasebnem sek- torju. V družbenem sektorju je bila predvidena proizvodnja 55 q sena po hektaru površine, do- sežena pa 60 q, medtem ko je v zasebnem sektorju bilo predvi- deno 40 q po ha, doseženo pa le 29,6 q/ha. Ugodnejši so dosežki v sad- jarstvu in v vinogradništvu v obeh sektor.nh lastništva. .J^^_£ealiaacija akcijskega programa ni dosegla predvide- vanj družbenega plana. Ugodne.iši so rezultati pitan.ia živali v organizirani proizvod- n.ii. Gradbeništvo v gradbeništvu in projektira- nju sta podjetji dosegli v pri- merjavi z istim obdobjem pre- teklega leta 116 "o porast. Dose- ženi promet v gradbeni dejav- nosti ustreza izvršitvi le 65,9 ^'n letnega prometa. Ce upoštevamo zastoj v gradbeništvu v prvem četrtletju letošnjega leta zaradi izredno neugodnih vremenskih pogojev, kaže primerjava z de- vetimi meseci lanskega leta le porast. Čeprav lahko del zviša- nja celotnega dohodka pripiše- mo zvišanju cen gradbenih sto- ritev, je doseženi porast pretež- no odraz konjunkture na pod- ročju gradenj. V neki meri za- vira to dejavnost tudi pomanj- kanje gradbenega materiala, še v vecji meri pa pomanjkljiva in "^ena mehanizacija gradbe- vn podjetij. Zato se je povečani obseg del izvršil v veliki meri s povečanjem števila delovne sile. Ta je namreč narasla kar za 14,8 čeprav je po družbe- nem planu za letoš-nje leto pred- viden porast delovne sile v gradbeništvu le za 0,7 Vo. Inter- vencija v smeri industrijskega načina gradnje ob večji uipora- bi gradbenih elementov bi vse- kakor lahko omilila porast de- lovne sile, vendar je v tej sme- ri bilo v tej panogi opravljene- ga kaj malo. Zaostajanje ugo- tavljamo v gradbeništvu tudi na področju izdanih faktur. Od fakturirane realizacije v letoš- njih devetih mesecih v znesku 504.594.000 din je bilo plačanih le 394,543.000 din ali komaj 78 odstotkov ter je tako skoraj dva in polmesečni celotni dohodek gradbeništva ostal pri investi- torjih. Promet Celotni dohodek v tej panogi se je zvišal nasproti istemu raz- dobju preteklega leta za 94.3 "/o, kar je znatno nad planskimi predvidevanji, saj znaša konec devetega meseca že l]7,8''.n let- nega plana. Število zaposlenih se je v tem obdobju povečalo za 26,5 "/o, kar je glede na dosežen dohodek utemeljeno. Na občuten porast realizacije in prek te na elemente dohodka je prvenstveno vplivalo poveča- nje delovnih sredstev. Razen te- ga je Dodjetje na nekaterih de- lovišči^ uvedlo delo v izmenah in pa < zainteresiranost zaposle- nih za čim večji delovni učinek, (Nadaljevanje na strani) _ Odbritje spomenika Tonetu Znidariču v Ptum Vrline revolucionarja Toneta 2nidariča naj bodo tudi vrline učencev njegove šole ~ Kipar Gabriel Kolbič je izdelal lep spo menik - Govor Ivana Po- trča je bil izredno prisrčen - Angelca Gašperšič je sestavila za prireditev zborno recitacijo - Slo- vesnost je pustila globok vtis Za 2«-letnico H. zasedanja AVNO.I pripravljena slovesnost v osnovni šoli Toneta 2nidariča v Ptuju (Mladika), ki je bila 28. no- vembra 1963. ,ie imela za vse učence in za odrasle, ki so se je udeležili, spominski in vzgojni namen. Organizatorjem slovesnosti, upravi šole, učiteljstvu in učen- cem ter organizaciji ZBNOV v Ptuju je zamisel v celoti uspela. Slovesnost je napravila na vse navzoče globoko vtis. Ob pogledu na spomenik revolucionarju To- netu :^nidariču, postavljen v avli te .šole in odkrit ob tej priliki, se bodo vsi udeleženci slovesnosti dolgo spominjali na dan. ko je bila tukaj proslava 20-letnice II. zasedanja AVNO.I. Ob odkritju spomenika so sli- šali od govornikov Rudija Ileca, Ivana Kokalja iz Raven, ki je bil s Tonetom 7.nidaričem v španski revoluciji, in Ivana Potrča mnogo prisrčnih priznanj delu in življe- nju revolucionarja Toneta Znida* r-iča in njemu enakih sinov slo-». venskih družin, ki si jih bo naša mladina vedno rada jemala za zgled v svojem življenju. Učiteljica Angelca Gašperšičeva je 7. občutkom za take slovesnosti pripravila zborno recitacijo. Iz 30 mladih ust je lepo izzvenel opis bojev, trpljenja in zmag našega ljudstva v letih pred in med H- svetovno vojno. Vse je še izpopol- njevalo petje ISO-članskega pio- nirskeg« zbora in ostalo, kar so pripravili za to priliko pionirji. Organizatorji slovesnosti so že- leli, da hi ostal ta dan otrokom in odraslim v najlepšem spominu. Vse za slovesnost zbrano in pri- pravljeno so prepletli z najglob- ljimi čustvi, ki so lahko vzbudila v mladih srcih vso s-poštljivost in živ spomin na revolucionarja To- neta ?;nidariča in hvalpžnost liu- dem. ki so dali spodbudo za ime- novanie šole po njem in ki so po- maffali to uresničiti. Po pozornosti pionirjev do mame pokojnega Toneta ?;nidar!ča. Marije 7.nida- rir. ki so jo pripeljali na sloves- nost, bili ves čas ob njeni strani, in obdarili s rvotirni in jo po slo- vesnosti pnfeniliHli domov, so <=^e vsi navzoči lahko prepričali o iz- redni pozornosti najmlajših do matere borca za naše boljše dni, ki je poleg globoke žalosti, da je prezgodaj izgubila sina Toneta, ponosna, da bo ostal mladini kot svetel zgled. S cvetjem so pionirji nagradili tudi Vido Rojičevo, kustosa od- delka NQB muzeja v Ptuju, ki si je mnogo prizadevala, da je pri- šlo do odkritja spomenika ob tej slovesnosti. Lepo izdelan spomenik je eno izmed mojstrovin kiparja Gabrie- la Kolbiča iz Maribora in pred- stavlja za šolo novo pridobitev po zaslugi organizacije ZBNOV Ptuj. Upraviteljica šole Kristina Se- pec se je zelo pohvalno izrazila o celotni slovesnosti in o sodelujo- čih ter je mnenja, da je tudi ta dobro pripravljena slovesnost dra- goceno vzgojno delo. Mladini bo ostala 20-letnica AVNOJ v neiz- brisnem spominu. Ta šola se, bo tudi nadalje trudila s kvalitetni- mi nastopi pionirjev dostojno pro- slavljati vse spominske dni, ker spada tudi to delo med vzgojno delo vsake prizadevne sole. V. J. Govor književnika Ivana Potrča ob odkritju spomenika Tovariši<;e in tovariši, nekaj ža- lostnega, vendar lepega in vzvi- šenega je v pesnikovih besedah; Bodočnost je vera. kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pad* v smrt. Te besede, napisane na grobnici narodnih herojev, veljajo tudi za našega Toneta Znidariča, kakor veljajo za vse tiste tisoče naših velikih ljudi, ki so v velikem xn legendarnem boju našega ljudstva morali sredi svojih mladih let umirati, da bi mogli mi jutri ži- veti v svoji socialistični domovini. Skoraj dvajset let bo, ko je To- ne 2nidarič končal svoje življe- nje, ko ga je končal skupaj s svoji min našim komandantom Stanetom — in trideset let bo minilo, ko so Toneta odgnali vklenjenega po ulicah tega mesta v ljubljanske zapore. Gre komaj za enajst let revo- lucionarnega življenja mladega človeka, življenja, ki "ga je Tone fNedayeyanje na 2 stran.) Književnik Ivan Potre goHori od odkntju i»iM»memk<* Za 600 milijonov dolarjev nemških vojaških naročil v ZDA ■Washmgton, 5. decembra (AP) — Zahodnonemški obrambni mi- nister Hassel je sinoči končal po- svetovanje z ameriškim sekretar- jem za obrabmo Robertom McNa- maro. Posvetovanje je trajalo dva dni in se je končalo — pravi po- ročilo — v vzdušju obojestran- skega razumevanja. Razgovori obeh ministrov so se nanašali na oceno vojaškega položaja v svetu. Sporočilo nadalje pravi, da bo vrednost zahodnonemških vo- jeiških naročil v ZDA znašala le- tos okrog BOn railijnnov dolarjev. KONFERENCA VZHOD-ZAHOD V MOSKVI Moskva, 5. decembra — Danes se je začela v Moskvi za okroglo mizo konferenca med Vzhodom in Zahodom. Sodelujejo številni zna- ni intelektualci in družbeni delav- ci in raznih držav. Pričakujejo, da bodo za okroglo mizo razprav- ljali med drugim tudi Jules Moch, Noel Backer, Ilja Erenburg in drugI. Na konferenci sodelujeta tudi glavni urednik jugoslovan- skega lista »Socializem^- Nikola Sekulic in Miroslav Vitorovič. Sedanji sedmi sestanek »okrog- le mize« so sklicali na pobudo švedskih in belgijskih senatorjev. Na njem naj bi skušali poiskati most med Vzhodom m Zahodom. Konferenca bo trajala štin dni. Komentatorji o »mrti pred^ifd- nika Kennedvja še vedno pre- tresajo svet. Značilno je. da je bila pravzaprav Evropa tista (in si-cer vzhodna m zahodna), ki je opozorila dokaj odkrito na politično plat zločina, ki bi jo radi v ZDA vsaj prve dni po- v>sem obšli. Dejstvo je namreč, da gre za umor predsedtiika ZDA. ki se je zavzemal za na- predne ideje v mednarodiiih od- nosih, kolikor so mu to dopu- ščale prilike v kongresu, in za enaJcopraA^os-t belcev in črncev znotraj ameriških federalnih meja. Zvezni preiskovalni urad (F'1B) je v sredo komtal sto je de'lo. Sedaj ' bo pripravil poročilo za predsednika .Johnsona. Značil- no je, da je po > pod robni pre- iskavi«, ki jo je opravilo pri- bližno 50 njegovih agentom, pri- šel do zaključka, da je OswaW I.ee, po naravi precej shizofre- ničen in > izgubljen mladenič«, edini atentator. Tudi ni doka- zov, da bi se poznala z njego- viim morilcem, lastnikom noč- nih lokalov Jackom Rubyjem. • MNENJE FIB: »LEE JE ATENTATOR...« ]'o tem sodeč je FBI potrdila navedbe dallaške policije, ki je že >zbrala \'so dokazno gradi- to« o krivdi Lee j a. Napoveda- ni prooes proti Rubyju, ki bi moral bili 9. t. m., so sedaj pre- ložili na prve dni februarja, četudi pravijo, da imajo doka- ze zbrane. Kdo bi tudi dvomil v Rubvjevo krivdo, ko pa je svoje morilsko delo opravil pred televizijskimi kamerami in pred očmi stražnikov, ki so se celo potrudili, da bi lahko nemoteno poslal nemočnemu Leeju kroglo v želodec. Zanimivo je. da nekateri opo- zarjajo, da bi uteg-nil postati tudi Rubv žrtev zločina (v mi- slih imajo zastrupitev). Tisti, v imenu katerih je delal Oswald. bi se radi znebili tudi Rubyja, če bi kazalo, da ga ne bodo mogli >odkupitic (Ruby v ječi zelo mnogo govori o »prijate- IJih, ki ga ne bodo pustili na cedilu«, po vsem sodeč bogati gaugstrski sindikat, s katerim je morilec očitno sodeloval). Divji zakon zahoda bi torej kar naprej delil svojo pravico v Dallasu. Človeku se nehote vsiljuije vtis. kakor da je tudi FBI za- ključila svoje delo. Kes je, da je pomirjev dliiii vpl,vaia na javnost (očitno je pokazala, da je bil Lee kvečjemu pratiko- munistično usmerjen človek in torej ne »komunistični agent ali »simpatizer«, kot se je raz- vpila ameriška in za njo tudi ostala desnica). Kakih medna- rodnih komplikacij zaradi tega ne bo, kot si je na tiho želel — tako vse kaze — tisti, ki je umor organiziral. • »ČUSTVENI« PRETEPAČ RUBV Po tem, kar je s,poročila jav- nositi dallaška policija, pa tudi po tem. kaj sodi FBI (podrob- nosti sicer še niso znane!), iz- ključujejo >skupino< pri umo- ru.' Toda od česa je potem po- kojni, del j časa brezposelni Lee ži^el in še to ne ravno siromašno? In še to: zakaj bi Ruby, ki ga policijske kartote- ke pozoiajo kot pretepača in ga imajo tudi na sumu za sodelo- vanje s vpodze(niljem<, možak, ki je prišel v Dallas brez beli- ča, pa S(i je nenadoma tako "opo- mogel, da je postal (posebno pri policiji) zelo ugledna ose- • ba, >i'Z pietete do Kennedyjeve družine« ustrelil atentatorja, če ne iz prepričanja, da je svo- jo nalogo, četudi v drugem smi- slu, op^ravil in da se mu bo s pomočjo krajevnih organov in »prijateljeve posrečilo »izmuz- niti«. Toda tu je še posebna komi- sija s predsednikom ameriške- g*a vrhovnega sodišča na čelu, ki bo po osebnem ukazu pred- sednika Johnsona raziskala ves primer. Od' te pričakuje svet zares objektivno poročilo. Ome- nimo naj še. da mora biti ožja družina predsednika Kennedy- ja pod policijsko zaščito, ker je vdova ,TacquelinR prejela po telefonu več groženj. Menda do- kaz več. da pri vsej zadevi - ni bilo skupine<, kaj? stran 2 »TEDMK« — petek, 6. decembra 1963 Stran 2 Dve milijardi in 777 milijo- nov din za melioracijo pesnišice doline Združeni investitorji: Vodna skupnost za porečje Drave, Maribor, Voflna skupnost za melioracijo pesniške doline, »Apro- kombinat Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj, KZ »Kombinat — Jeruzalem« Ormož, KZ Ptujsko polje, Gorišnica; KZ Per- nica in KZ Lenart bodo po sklepu, ki so sprejeli na sestan- ku 19. novembra t. i. najeli skupno dve milijardi in 777 mili- jonov dinarjev za celotno melioracijo pesniške doline. Dela bi naj bila končana v naslednjih petih letih. Skij(|inio vzeto posojilo bodo vračali združeni investitorji na- sleo- skrbeti. Največji delež pri 'skupnem kreditu odpada na občino Ptuj (4-2 %), in sicer t rnilijardo-166 milijonov 340 tisoč din, na ob- rano Lenart odpade (27 %) zne- sek 749 miliionov 790 tisoč din, na občino Marihor-Center (24K') i66 milijonov 480 tisoč din in na občino Ormož (7%) 194 mi-i liionov 390, tisoč din.. . JUTRI GOSTOVANJE IZ VARA2DINA V okviru proslave 20. obletni- ce zRodovinskega druge«:a zase- danja .-VV.VOJ bosta jutri gosto- vali v Ptuju v Narodnem domu ob 19. uri folklorna in zal>avna sekcija delavsko kulturno umet- niškega društva »Svoboda« iz prijateljske občine Varaždin. Navedeni sekciji sta pripravili bogat program narodnih plesov in pesmi jugoslovanskih naro- dov in zabavne glasbe in pesmi. Gostovanje je bilo prvotno predvideno za 23. novembra t. 1. pa je bilo zaradi žalovanja ob tragični smrti predsednika ZDA Johna Kennedyja preloženo na sohoto. 7. decembra t. 1. Ptujčani in okoličani bodo imeli jutri priložnost doživeti lep, nepozaben večer plesov na- .ših narodov v živopisnih narod- nih nošah. Na programu so tudi zabavne pesmi in glasba. Gostje iz prijateljske občine Varaždin. ki gostujejo v Ptuju na povabilo »Odbora bratstva in prijatelj- stva«, bodo ob tej priložnosti iz- ročili čestitke in pozdrave ob- čanom ptujske občine v imenu vseh občanov občine Varaždin ob 20. obletnici II, zasedanja AVNO.I. V ta namen je tudi or- ganizirano to gostovanje. Sestanek endokri- nologov Jugoslavije Beograd, 5. decembra — V Beo- gradu se je včeraj začel prvi se- stanek endokrmologov Jugoslavi- je. Več kot 200 udeležencev tega tridnevnega delovnega shoda — ki mu poleg endokrinologov pri- sostvujejo tudi internisti, kirurgi, ginekologi in pediatri — bo izme- njalo izkušnje pri zdravljenju sladkorne bolezni, bolezni ščitne in nadledvične žleze, hipofize in drugih žlez z notranjim izloča- njem. Hkrati bodo strokovnjaki razpravljal tudi o ukrepih za krepitev zdravstvene zaščite na področju endokrinologije, mlade, toda zelo aktualne medicinske ve- je. Na včerajšnjem sestanku, ki je bil posvečen razpravi o social- noekonomskih in medicinskih problemih sladkorne bolezni, so poudarjali, da je to »bolezen« so- dobnega človeka in »da pri nas in po svetu postaja vse bolj mno- žičaa«^,.......... ...v,....-..i.,! Prvi osnutki statutov delovnih organizacij v razpravi! Pred kratkim so bili dani v raz- pravo kolektivom v občini Ormož prvi osnutki statutov. To je še toliko bolj pomembno, ker se je o samih pripravah osnutkov vse do sedaj mnogo govorilo. Tako so kolektivi delovnih organizacij pri sestavljanju - osnutkov statu- tov sodelovali, sedaj med razpra- vo pa jih bodo po potrebi dopol- nili, spremenili ali celo skrajšali. Prav zato, ker je statut važen akt za sleherno delovno.organiza- cijo, mu je treba sedaj v razpravi posvetiti toliko večjo skrb. Statut bo tisti, kr bo urejal notr&nje od- nose -v podjetju. Zavodu ali usta- novi, odnose med posameznimi ekonomskimi enotami, servisi, med vodilnimi uslužbenci m de- lavci, in mora vsebovati pristojno- sti samoupravnih organov, raznih svetov in direktorja. Skratka, statuti delovnih organizacij mo- rajo vsebovati in usmerjati ce- lotno gospodarstvo, organizacijo in življenje kolektiva delovnih or- ganizacij. Vsi doslej obravnavani osnutki statutov so sestavljeni glede na perspektivni razvoj pod- jetja in njegove potrebe. Tako je pred kratkim kolektiv trgovskega pod.jetja »Zarja« iz Ormoža raz- pravljal o osnutku statuta svojega podjetja in je v razpravi sodelo- vala tudi občinska komisija za pripravo statutov, ki je pojasnila še nekatere nejasnosti. Ob tej pri- ložnosti so ugotovili, statut izhaja iz potreb zahtev celotnega kolek- tiva, ki bo lahko služil interesonj celotnega kolektiva in razvoju podjetja. Potrebno pa bo iz osnut- ka statuta prenesti v pravilnik o notranji organizaciji podjetja in v pravilnik o nagrajevanju po učinku dela številne zadeve, ki so pomembne in za podjetje važne. Tudi v nekaterih ostalih podjet- jih v občini, kot v Pekarni in gradbenem podjetju »Ograd« so osnutki že v razpravi. Med raz- pravami so glede na 42-urni de- lavnik menili, da bi moral osnu- tek predvideti postopen prehod na skrajšani delovni čas. Delovne organizacije v občini, ki še ni- majo svojih osnutkov v razpravi pred kolektivi, jih bodo dale v razpravo do 15. decembra. Namen razprav je, da kolektivi ugotovijo pomanjkljivosti in nejasnosti osnutkov ter jih dopolnijo ali raz- širijo z boljšimi predlogi in mne- njem delovnih ljudi, proizvajalcev in upravljalcev. Samo na razpra- vah bo moč osnutke statuta vse- stransko prilogoditi potrebam in razvoju podjetja. Razprave o osnutkih statutov bodo v občini trajale do konca januarja prihodnjega leta. Ugodno gibanje gospodarstva v prvili devetili messciti Nadaljevanje s 1. strani) ker so na individualne dohodke vezani osebni dohodki. Trgovina Štiri večja trgovska podjetja so v devetih mesecih letošnje- ga leta dosegla porast celotnega dohodka (promet na osnovi pla- čane realizacije) za 37,1 "/o na- pram i.stemu razdobju pretekle- ga leta, pri čemer pa je promet po posameznih delovnih organi- zacijah dokaj različen. Dosežena izpolnitev predstavlja prek 86 "/o letne obveze, kar je zadovoljivo glede na dinamiko prometa v trgovini, kjer je v zadnjem tri- mesečju normalno vedno dose- žen znatno višji promet. Višji celotni dohodek v letošnjih de- vetih mesecih pa je tudi posle- dica boljšega poravnavanja ob- veznosti s strani odjemalcev, saj je od celotne/ fakturirane realizacije plačano do konca septembra 92 "o, medtem ko so v lanskem primerjanem razdob- ju - znašala plačila okrog 84 "/o. Ko analiziramo porast prometa, pa moramo še upoštevati, da so na dvig vplivale višje prodajne cene, ki izkazujejo porast na- pram povprečnim cenam v pre- teklem letu za okoli 5 "/o. Pri upoštevanju porasta blagovnega indeksa cen ter padca povpreč- je možna ugotovitev, da se je produktivnost, merjena na pro- met, v obravnavanem razdobju precej povečala. Gostinstvo in turizem Podatki o prometu gostinstva v letošnjih devetih mesecih ka- žejo, da je bil iztržek za gostin- ske usluge v celoti za 38,5 '/o večji kakor v istem razdobju lanskega leta. Z doseženo reali- zacijo je gostinstvo ustvarilo v 9 mesecih 93,5 "/o planiranih ob- veznosti. Struktura ustvarjenega pro- meta se je letos spremenila v primerjavi z lanskim letom v tem smislu, da je bil iztržek v devetih mesecih 1963 pri alko- holnih pijačah za 3,66 "/o višji v korist hrane, ki je padla za 3,88 odstotka. Močno se povečujejo prenočitve. Pri ostalih vrstah uslug pa je udeležba v prometu malo spremenjena. V dejavnosti turizma zajema največji delež v naši občini go- stinsko podjetje »Haloški biser«, ki je v devetih mesecih ustva- rilo 331,526.000 din celotnega do- hodka, to je 66 "/o celokupnega prometa v gostinstvu. Število zaposlenih se je v go- stinstvu povečalo za 12,1 Vo in je v skladu z doseženim prome- tom. Posebej je treba naglasiti, da letošnji družbeni plan predvi- deva dokončno proučitev za ure- ditev obrata družbene prehrane. To se še doslej ni uredilo in bi morali temu vprašanju posveti- ti več pokornosti. Obrt Družbeni plan za leto 1963 predvideva povečanje obsega obrtnih proizvodov in storitev v družbenem sektorju obrti za 12,1 odstotka. Število zaposlenih pa bi se naj povečalo za 4 "/o. Na podlagi podatkov in devetmeseč- nih obračunov pa ugotavljamo, da so v obrtne delovne organi- zacije dosegle 1.972,335.000 di- narjev plačane realizacije, kar je za 42,6 */n več kakor v pri- merjavi z istim razdobjem lan- skega leta oziroma v odnosu na letni plan 82,3'/o. Število zapo- slenih se je' v tem 'obdobju pos- večalo od 1301 na 1395 ali za 7,2 odstotka. Seveda pa je situacija po posameznih strokah zelo raz- lična. Vsekakor še je obseg obrtne proizvodnje in storitev v letoš- njih devetih mesecih zadovolji- vo razvijal in so nekatera i>od- jetja znatno nad pričakovanji. Omeniti še moramo, da se je obrtno podjetje Cirkovce med letom pripojilo k Zavodu »Olge Megličeve« v Ptuju. Osebni dohodki Področje notranje delitve či- stega dohodka in sistema nagra- jevanja zavzema v gospodar- skem sistemu vse bolj pomemb- nejše mesto. To tem bolj, ker je danes ta gospodarski element in njegov mehanizem skorajda v celoti izključna zadeva delovnih kolektivov in njihovih organov. S splošnega družbenega stališča kot celote gledano dokazuje to dejstvo, da smo se nekako otre- sli začaranega kroga razgovorov o povečanju ali zmanjšanju ta- rifnih postavk in da smo prešli k obravnavanju in reševanju ti- stih faktorjev, ki morajo zago- toviti posamezniku in kolektivu, da bo ta dobil od družbe soraz- merno toliko, kolikor je s svo- jim delom in uspehom doprine- sel skupnosti. Da bi lahko ugotovili, kolikš- ni uapehi so bili doseženi na tem področju in da bi lahko ocenili, kako se posamezni materialni odnosi v razdelitvi odražajo na proizvodnji, kako se zrcalijo v zavesti ljudi in končno, kako reagirajo proizvajalci na seda- nje rešitve v notranji razdelitvi sredstev, je nujno, da v tem f>o- gledu storimo korak naprej. Nekaj industrijskih strok ka- že, da stopnja produktivnosti presega stopnjo rednih povpreč- nih osebnih dohodkov. Iz tega lahko zaključimo, da mehani- zem notranje delitve dohodka deluje pozitivno oziroma da sa- moupravni organi v delovnih organizacijah industrijskih strok vodijo politiko sistema delitve in nagrajevanja v skladu s splošnimi družbenimi načeli. Nasprotno pa ugotavljamo ne- gativna odstopanja pri strokah industrije gradbenega materia- la, kjer je razmerje povprečnih osebnih dohodkov napram fizič- nemu obsegu proizvodnje 103,1:100 v korist osebnih do- hodkov. Precej visoka so ta od- stopanja v stroki lesne predelo- valne industrije (139,0:100) in tekstilni industriji (108,3:100). Vzroke teh neskladnosti bo lah- ko prikazala šele podrobne.iša analiza. Devetmesečna analiza gibanja gospodarstva na splošno pa ka- že pri večini delovnih organiza- cij na izredno usklajenost no- tranje delitve, če primerjamo gibanje rednih osebnih dohod- kov z ostalimi gospodarskinrii elementi. Toda tudi ti pokaza- telji v kompleksnosti niso po- vsem realni, kajti na ugoden po- rast narodnega dohodka in či- stega dohodka imajo močan vpliv tudi cene. Ne glede na to pa, kakbr kaže analiza, so kvatKi titativaa giban.ta. . navedeni^ elementov dokaj usklajena in lahko ugodno ocenjujemo tudi nivo gospodarjenja in upravlja- nja samoupravnih organov. Je pa še en pokazatelj, ki ga pri obravnavanju in analiziranju ne smemo prezreti in ki izsiljuje določencv negativno oceno. To je gibanje povprečnih osebnih do- hodkov po razponih. Ce opazujemo gibanje višine povprečnih osebnih dohodkov kot celoto, vidimo, da se ti i>o- vprečki nenehno gibljejo k viš- jim razponom. Ce pa opazujemo posamezne okvire razponov, lahko ugotovimo, da v delovnih organizacijah še vedno obstaja- jo določena delovna mesta, ki zavzemajo najnižje razpone, ka- kor ?rO do 10.000 in 10.000 do 15.000. Prej ko slej bi bilo ko- ristno in nujno, da pristopijo pristojni činitelji v delovnih or- ganizacijah k analiziranju vzro- kov, ki še tiščijo osebne dohod- ke v najnižjih mejah. Odkritje spomenika Tonetu žnidariču Nadaljevanje s 1. strani) ?midarič začel v »svojih mladih, še srednješolskih letih in ga mo- ral zatem končati, še ko je mi- nilo enajst let. Vendar — ta Tonetova pot, ki jo morem s ponosom imenovati revolucionarna pot mladega pred- vojnega proletarca, je tako lepa, tako svetla, tako edinstvena, ka- kor jih je malo bilo. Kaj je bilo tisto, da se je Tone znašel v vrstah ptujske revolucio- narne mladine? Rad bi na kratko odgovoril: bila je to trmasta ve- ra mladega in ponižanega prole- tarskega otroka, ki se ni hotel pomiriti z nekimi postavami in krivičnimi razmerami okoli sebe in v katerih je moral životariti, in ki se takoj jutri ni mogel po- miriti s krivičnimi in postanimi razmeram, v katerih je živelo na- še ljudstvo. Naj se spomnim njegovih pesmi ali sonetov, ki jih je začel kot gimnazijec objavljati v ptujskem dijaškem glasilu, v Rasti, naj se spomnim nekaj njegove proze, ki jo je tiskal v Ljubljanskem Zvo- nu — to je tisto malo, premalo, kar je ostalo po njem, a kar mo- rate tudi sami dobiti in prebrati — vselej se že zbudi v meni po- doba mlade pisateljske osebnosti, osebnosti, ki je nosila na sebi po- teze gorkijevskega potepuštva, po- teze nekega nepomirljivega odno- sa s svojo okolico — a vse to za- to, da bi bila njegova beseda bolj sproščena, bolj neposredna, bolj ljudska in predvsem — neskočno sončna in vedra. Zdi se mi, da je bilo Tonetovo potepuštvo tisto, kar ga je delalo najbolj sončnega, se pravi, naj- manj obremenjenega človeka med nami — zato dovolite, da povem, kakšna škoda je, ko ga danes ni več, ali ko ga po naši revoluciji ni bilo več med nami, da bi upo- dobil to, kar je v svojih ortoških in mladih letih, kar je v svoji revolucionarni poti od ptujskih ilegalnih sestankov pa do ljub- ljanskih zaporov in v bojih s španskim in kasneje s svojim ljudstvom doživljal. Trdno sem prepričan, da bi nam Tone napi- sal ti.ste strani te borbe — in to tako popisal, kakor jih drugi ne znamo popisati, kajti tistih nekaj črtic in pesmi priča, da je bil Tone poleg borca, ker je tako zah- teval njegov čas, predvsem občut- ljiva književna osebnost, ki mu je pa tragična eksplozija na osvo- bojenem ozemlju pretrgala toliko obetajoče življenje. Ce more kdo biti danes vzor — vzor po svoji svetli duši in vzor po ."^voji sicer kratki revolucio- narni poti našim mladim ljudem, potem more to biti tako prerano padla Tonetova osebnost. In ko danes odkrivamo njegov spomenik, da bi se ga za vedno znova spominjali, predvsem pa mladi rod. ki prihaja za nami, se mi zdi prav, da povem kako po- trebno bi bilo. da bi izšlo to, kar je Tone napisal — vse za to, da bi nam bil Tonetov lik globlje pred očmi — predvsem pa, da bi nam bila pred očmi njegova trma- sta in svetla vera v človeka — ta trmasta in svetla vera nam je pri njem toliko dragocenejša, ker je nastajala v težkih |n mračnih dne- vih, ko je moral mladi človek skozi zapore in borbe in ko je. mnral znati tudi umreti Zato, dragi Tone. dragi Tonek, slava, tisočletna slava tvojemu revolucionarnemu spominu! Prul nilhou nastop pred kolektivom Zadnje praznovan,je republike je seglo še globlje v kolek- tive kot prejšnja praznovanja. Poleg ziuianjega videza z raz- obešanjem zastav ter okrasitvijo prostorov je bilo še več vse- binske priprave. Tako so ocenili letošnje praznovanje dneva republike tudi v Strojnih delavnicah Ptuj 28. novembra 1965. Najboljši vtis sta zapustili pri vseh udeležencih predvsem dve stvari, in sicer to, da je pripravil kulturni del proslave mladinski aktiv ob pomoči sin- dikalne podružnice in da je lepo število članov stopilo pred zbrane: kot recitatorji, moški pevski zbor in ženski pevski zbor z dirigentom Ivanom Fe- konjeni na čelu so preisenetili. Njihov nastop in govora di- rektorja podjetja Draga Mara in sekretarja Danila Mastena so tvorili celoto, ki je vzbudila v vseh prijeten občutek, da so res praznovali velik dan. Drugo presenečenje jc bila obdaritev 4 članov kolektiva, ki so v podjetju že nad 10 let, in sicer Jurija Bergleza. Silve .Tunger, Alojza Lipovška in Franca Lovreca. Tokrat nekaj izjav, ki potr- jujejo, da so vsi skupaj veseli pozornosti kolektiva. .Jurij Berglez. niohanik-elek- tričar, doma iz Gerečje vasi: 5>Rast našega jrodjetja ne sme biti poza,bljena zgodovina trii- da in naporov kolektiva. Vsi, od najmlajših d|o najstarejših, moški in ženske so si prizade- vali, da bi zadovoljili s svojo proizvodnjo in z uslugami do- mače in druge stranke. Današ- nji naš poslovni krog potrjuje, da smo si z vestnim delom ustvarili renome. ' Življenje v kolektivu potrjiije, da si med- sebojno pomagamo,"drug z dru- gim potrpimc iti vši skupaj ra- zumemo, zakaj smo tu. \Iinili so časi, ko smo dobivali v po- pravilo vozila, za katere ni bilo nadomestnih delov. Ustvariti smo jih morali sami ali pa so jih sami lastniki avtomobilov iskali mesece okrog po' svetu. Danes je tb vse drugače. S ser- visno službo za razne, tipe vo- zil je rešeno tudi vprašanje nadomestnih delov. iVekatere stvari sami izdelujemo, tako da so naše stranke z našim delom povečini res zadovoljne. Pre- pričan sem, da. se lio naš mla- di kolektiv naprej razvijal, da bo z njim rastlo tudi podjetje in da to ne bo več važno samo za občinsko območje, ampak tudi za ostale predele naše do- movine.c Silva Junger, obralovna knji- govodkinja, Ptuj: >Današnja stopnja našega podjetja je plStrokovna sposobnost naših ljudi in garantirana, v podjet- ju prekontrolirana kvaliteta izdelkov t vseh naših oddelkih — za izdelke iz gumija, v vzmetarni in strugami (potreb- nih avtoindustriji) — pomeni, da se je naš kolektiv zavedal, kaj hoče in kaj mu narekuje trg. Izdelava listnatih in spi- ralnih vzmeti zahteva kvalitet- no jeklo. Tega dobivamo po pogodbah iz ^tor, Jesenic itd. Za ostalo proizvodnjo uporab- ljamo domače surovine. Uva- žamo le kaučuk. Vsi izdelki gredo skozi strogo kontrolo, zato prihranimo strankam vse nevšečnosti in to krepi ugled našega podjetja. 2 inženirja, 8 tehnikov in ostali naši stro- kovni delavci ter sodelavci se lotevajo vsakega dela z edinim namenom, da bi bilo vse v re- du opravljeno in po čim zmer- nejših cenah.« Franc Lovrec, avtoličar, Ptuj: »Za naš kolektiv bi moral po- udariti, da je složen v vseh ozi- rih. To se čuti pri delu in pri medsebojnih odnosih. Kolektiv upošteva pobude vodstva pod- jetja in organov upravljanja in ti upoštevajo sugestije, pred- loge in priporočila članov ko- lektiva ter organizacij in dru- štev. Tako delo. takšen odnos v podjetju je spodbuden in vzgojen in ni čudno, da rodi uspehe. Ce pomislim, kako malo nas jo bilo pred 10 leti in. kako drugače je pri nas da- nes, moram priznati, da smo res doživeli razmah. Ta zgovor- no potrjuje, da sta v skupnosti moč in napredek, če navdaja vse ista zavest in dober, ustvarjalen namen. Naše pod- jetje še ima perspektive. Ča- kajo ga še tudi skrbi in te- žave. Moralo bo še graditi, na- bavljati opremo in rekon- struirati. Vsi skupaj bomo pri- jeli in mlajšemu rodu potem prepustili močno podjetje z dragocenimi izkušnjami.« Iz teh nekaj misli imenova- nih je lahko posneti, da je vsakdo izmed starejših, pa tudi mlajših članov kolektiva po- nosen na dosedanje uspehe in da vidi v podjetju vso svojo in skupno perspektivo. -vj. ' deleženci na proslavi v Strojnih delavnicah stran 1 >T E D N T K« — pc^^k- ^- decembra 196? Sfrari 5 KIDRIČEVO Knjižne nagrade za delo za utrditev delavskega samou|>ravl}an|a Predsednik delav«,ke|fa sveta T(iA »Bori). Kidrič«. Kidričevo, jp ra/delil po s]avno««fni seji rlelav>kepa svefa tovarne 28. novembra f»r knjižnih nagrad članom kolektiva, ki s« v mi- nulih letih sodelovali v orga- nih delavskega upra>ljanja to- varne in so s (em prispevali k utrjevanju upravljanja tovarne po proizvajalcih. Slavnostni seji in razdeljeva- nju nagrad so prisostvovali predstavniki iz Ptuja in člani DS ter povabljeni člani kolek- tiva. Nagrajenci, med njimi tudi di- rektor tovarne inz. Franje Griinfeid. so prejeli knjige z vsebino o revolucionarnem bo- ju KPJ in našega delovnega ljudstva za nacionalno in soci- alno osvoboditev ter za svetov- ni mir. Dobro pripravljenih pro- slav se vsi radi udele- žujejo Proslava za 29. november, ki je bila 28. novembra 19f»> ob n. uri v dvorani restavracije v Kidričevem in se je je ude- ležila večina kolektiva ir. to- varne skupno 7, gosti in pred- stavniki iz Ptuja, 7 Lojzko Stropnikovo. Janezom Kosta- njevcem in Brankom Gorjupom, z direktorjem tovarne inž. Fra- njom Grunfeldom, s predsedni- kom OS Simonom Pešcem in drugimi Funkcionarji iz tovar- ne, je bila na visoki ravni. ? njo so bili vsi zadovoljni in so se o njej zelo pohvalno izrazili. Po nagovoru ljudskega po- slanca Janeza Sukiča o zgodo- vinskem pomenu II. zasedanja AVNOJ pred 20 leti, je bil spo- red, ki ga je pripravil Center za glasbeno vzgojo v Mariboru na povabilo tovarniškega sindi- kata. Z recitacijami, s petjem in z godbo je bila izražena globo- ka vsebina revolucionarnega bo- ja naših narodov za nacional- no in socialno osvoboditev in ustvarjalnega poleta po osvo- boditvi. Za tako velik kolektiv, kot je v Kidričevem, ki se po kon- čanem delu razkropi na vse strani in ostane v naselju v Kidričevem le del vseh ljudi iz tovarne, so take prireditve mo- goče le ob večjih praznikih, ko preneha delo uro, dve prf!^ običajnim koncem v korist pro- slave. Z dobrim sporedom je namen dosežen. Take prosla- ve, kof je bila 28. nov. i9f»'y, napravijo na vsakega udeležen- ca dober vtis in ni škoda sred- stev, ki so bila žrtvovana za tako dobro pripravljeno pro- slavo. To jc obenem priznanje Cen- tru za glasbeno vzgojo v Mari- boru, ki mu je uspelo z mladi- mi in odraslimi ljudmi pripra- viti in dobro podati lep spored, ki je lahko za zgled vsem kul- turno-prosvetnim društvom. Po njem jim je laže opraviti enako nalogo na svojem območju in doseči namen, kot ga je dosegla ta in druge enako pripravljene proslave ob minulih praznikih. Francoski monterji so se poslovili v ponedeljek, 2. dec. 1%3, je bil v grajski restavraciji v Ptu- ju poslovilni večer monterjev francoskih firm, ki so med re- konstrukcijo tovarne glinice v Kidričevem opravljali več me- .«ecev montažna dela. V času njihovega dela t Ki- dričevem se je razvilo med na- šimi in francoskimi strokovni- mi strokovnimi delavci prisrčno prijateljstvo, ki se ga bodo vsi .vkupaj radi spominjali. — V nedeljo. 24. novembra 1963. so bili na obisku v Kidričivem kot gostje sindikalne organiza- cije TGA Kidričevo člani sin- dikata kemične tovarne iz Ruš. Ob tej priložnosti je bilo tek- movanje kegljačev. Zmagalo je moštvo iz Ruš z rezultatom '14:280. Najboljši med gosti je bil Štefan Pečnik. med doTua- čini pa Ivan Mesaric. Doma- če moštvo je vodil Danilo Mi- helič. goste pa Ivan Pečnik. Zmagali so tudi šahisti-gostje, in sicer z rezultatom 2^'/::H'A. Med gosti je bil najboljši Franc Sibila, med domačini pa Ferdo Zupančič. Za navedenima mo- S v. plcnuma občinskega sindibalneiga sveta Ptuj Na petesrr plen umu Obeinskega sindikalnega sveta Ptuj. ki je bil v Ptuju 26. novembra t L so raz- pravljali o nekaterih kadrovskih spremembah, o organizaci]sko-po- litičnih vprašanjih m o doseženih uspehih v akciji za povečanje šte- vila naročnikov na Delavsko enotnost. Kadrovske spremembe Na zasedanju plenuma so na lastno željo razrešili dolžnosti funkcije sin«dikalneg'a delavca Občinskega sindikalnega sveta Ptuj dva člana, eden pa je bil razrešen zaradi neaktivnosti m neizpehijevanja dolžnosti. Za no- ve člane plenuma in sindikalne delavce Občinskega sindikalnega svet« Ptuj so btll izbrani: Inže- . nir Dragan Bo«nič iz Kmetijske- i ga kombinata Ptuj, Jože Vrabl iz = Tettnika in Branko Rajšter iz za- voda za pedagoško prosvetno službo Ptuj. Ker je dosedanji podpredsed- nik ObSS tovariš Lojze Cucek odse! na novo službeno dolžnost je bil za novega podpredsednika ; ObSS izvoljen inž. Dragan Bos- nic, predsednik sindikalne pod- ružnice Kmetijskega kombinata Ptuj. Za novega upravnika Sindikal- ne politične sole Ptuj je plenum imenoval tovariša Jože male spominske pokale. 1 pla- keto in album s-lik iz Kidriče- vega. Prihodnje srečanje bo zopet v Rušah 8. januarja 1964 v spo- min na Pohorski bataljon. Ob tem zadnjem obisku je bilo dogovorjeno med sindikal- nimi funkcionarji iz Ruš in iz Kidričevega s funkcionarjema Marjanom Kanižarjem in Bo- risom Solovjevim na čelu. da bosta poskrbeli sindikalni po- družnici za razširitev teh sre- čanj na I Celje. Slovensko Bi- strico in: Maribor, da bi bila srečanja izmenoma v teh kra- jih. Oh potrebni skrbi in pri- zadevanju bo mogoče uresničiti tudi to zamisel. -▼j. Krajevne skupnosti - osnovna oblika samoupravljanja občanov v zadnjem času prehajamo na eno izmed pomembnih oblik sa- m.oupravljanja državljanov prek krajevnih skupnosti. Ta pomemb- na oblika samoupravljanja priha- ja iz dneva v dan bolj do izraza, saj prek nje bo odločalo in seve- da upravljalo mnogo več ljudi. Prav zato, ker je pomen krajev- rih skupnosti v univerzalnosti, v čemer se tudi razlikuje bd dru- gih samoupravnih oblik v komu- ni, ki so funkcionalno omeje.ne. Sedaj, ko v občini Ormož pri- pravljajo osnutke statutov kra- jevnih skupnosti, je treba temu zahte^'nemu delu posv^etiti pre- cejšnjo skrb. Na področju občine bodo ustanovili osem krajevnih skupnosti: v Ormožu, v Središču, pri Miklavžu, pri Veliki Nedelji, na Kogu. v Podgorcih, na Toma- žu in v Ivanjkovcih. Torej vsak pomembnejši kulturni center v občini bo imel svojo krajevno skupnost, ki bo prebivalstvu vse- stransko koristila. V občini bodo stanovanjske skupnosti imele osredotočeno dejavnost v komu- rralnih in stanovanjskih delih. Organizirati in pospešiti pa tudi mora ostale dejavnosti in službe, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvu in delovnemu člo- \-ekru Da bi biki delo krajevne Mcupnosti čimbolj učinkovito in s«otmo organizirano, lahko kra- jevna skttpnost, ce so za to dani vsi pogoji, ustanavlja razne ser- visne delavnice, obrtne delavni- ce, podjetja in zavode. Vendar pa pri vsem tem mora veljati nače- lo, da bo ta organizacijska oblika krajevne skupno,sti služila nepo- sredno občanom. Delokrog kra- jevnih skupnosti je mnogo večji kot samo skrb za ustanavljanje servisov in za razbremenitev go- spodinj ter družine, v občini bodo pričele razprave o osnutkih statutov krajevnih skupnosti 15. decembra, zatem pa jih bodo začeli ustanavljati. Prvo bodo postavili tajnike stano\'anj- ske skupnosti, ki bodo poleg or- ganov stanovanjske skupnosti mo- rali odigrati odločilno vlogo. V osnutkih statutov je treba predvideti mandatno dobo članov sveta krajevnih skupnosti, ki bi naj bila vsklajena z mandatno dobo občinskih poslancev sploš- nega zbora. Predvideti je potreb- no mesto in vlogo izvoljenih oseb, v občinskem statutu pa po- slovanje nadzornega odbora. Svet krajevnih skupnosti, ki bi j ga naj v občini sestavljalo 15 do 31 članov, ima predsednika sveta, izvršni in nadzorni odbor. lahko pa tudi po potrebi razne komisi- je m odbore svojih delo\'-nih enot. potrošniške in pora^malne ;,.pfp ter sekretariat KraieTna ^jpinost se formira na potrebo in izkazano željo občanov. Kot je znano pri Veliki Nedelji manjka kolarjev, sodarjev in frizer. V Središču ni pleskarja, na Toma- žu čevljarja in krojača in še dru- god so občani želeli dobiti obrtni- ke raznih poklicev, predvsem ti- stih, ki jim jih primanjkuje. Vse te in številne druge potre- be narekujejo formiranje stano- vanjskih skupnosti, ki bodo poleg teh problemom- reševale tudi ko- (Konec na str^i TEDNIKOV INTERVJU LEPE PROSLAVE ZA DAN REPUBLIKE V KRATKEM V ORMOŽU VEČERNA POLITIČNA ŠOLA Predsednika Občinskega odbora SZDL občine Ormož Vladu Ož- boltu. ki je tudi upravnik politič- ne šole. smo glede na praznova- nje dneva republike in program ter pomen in delo politične šole postavili naslednja vprašanja: KAKO STE PROSLAVILI DAN REPUBLIKE V OBČINI? Letošnji 29. november — dan republike smo proslavljali celi november. Delavska univerza je imela predavania o dnevu reou- blike po vseh izobraževalnih cen- trih in v pomembnejših krajih v občini, zlasti pa so v Ormožu uspele proslave s kvalitetnimi programi. V ta namen je bilo v Ormožu uspešno srečanje pionir- jev in prosvetnih delavcev s knji- ževniki. Ti so v Ormožu sodelo- vali na literarnem večeru, ki je zelo navdušil navzoče občane. Tudi šole so mnogo prispevale v proslavljanju 20. obletnice s po- sebnimi učnimi urami in pisme- nimi šolskimi nalogami. Sindikal- ne podružnice ro organizirale slavnostne proslave v kolektivih. Zlasti uspelo proslavo je priredi- la tovarna »Jože Kerenčič«. Ob- činski odbor SZDL in Občinski komite ZK sta v počastitev dne- T^a republike imela slavnostne se- je, Občinska skupščina pa je pri- redila v čast praznika slavnostni sprejem. S KATERIMI GOSPODARSKI- MI USPEHI STE PRIČAKALI LETOŠNJI 29. NOVEMBER IN S KATERIMI GA NAMERAVA- TE PRIČAKATI PRIHODNJE LETO? V letošnjem letu so kolektivi v občini dosegli tudi pomembne delovne uspehe. Trgovsko pod- jetje »Zarja« je uredilo trgovino v Ivanjkovcih, kolektiv tovarne »Jože Kerenčič« pa je dogradil veliko tovarniško dvorano, v ka- teri bodo kmalu zabrneli novi stroji in osvojena je tudi proiz- ^jodnja nekaterih novih, zelo po- membnih proizvodov. Dograditev zdravstvenega paviljona in 32- .stanovanjskega bloka v Ormožu m bloka za prosvetne delavce v Igorcih so nadaljnji uspehi, /plo pomemben za prebivalstvo Ormoža in gospodarske organiza- cije je tudi vodovod, ki je bil od- prt v počastitev dneva republike. To jp samo tisti del gospodarskih uspehov in dosežkov. katera otvoritev je bila ali pa še bo di- rektno navezana na počastitev dneva republike v občini. Pričakovati je, da bomo v ob- čini prihodnji 29. november pro- slavili še z večjimi gospodarski- mi uspehi od letošnjih, saj bosta do takrat zgrajena moderna vin- ska klet in hotel, ki ga Ormož še nima. POLITIČNA SOLA JF V OR- MOŽU POTREBNA. ZANIMA ME NJEN PROGRAM. ŠTEVILO SLUŠATELJEV IN PRICETEK POUKA Politična šola, ki je letos v Or- možu že ustanovljena, bo drugo leto pričela s poukom v prvi po- lovici decembra. Šola bo imela pet oddelkov: dva v Ormožu in po enega v Središču, pri Miklav- žu in v Ivanjkovcih. A^sak odde- lek bo štel približno 30 slušate- ljev. Pouk bo obiskovalo približ- no 160 slu.šateljev, ki bo dvakrat tl^ensko po štiri ure. Program šole bodo prilagodili potrebam in zahtevam komune,, njeni vsebini in nalogam. Mislimo, da bo tak- §en akcijski program najbolj ne- posredno koristil našim slušate- ljem v njihovi gospodarski in družbeni aktivnosti. Predavatelj- ski kader smo skrbno izbrali ter ga na posebnem zato pripravlje- nem enodnevnem seminarju me- todično pripravili za predavatelj- sko delo v politični šoli. KAJ JE BISTVEN NAMEN POLITIČNE SOLE? Slušatelje politične šole smo kadrovali iz vrst političnih akti- vov, organov družbenega samo- upravljanja, društev ter zlasti mlade ljudi, ki so dovolj družbe- no politično aktivni in razgleda- ni. S to iolo želimo usposobiti širši krog družbeno političnih de- lavcev v občini, tako da bodo znali voditi politične organizacije na terenu, ter s svojo politično aktivnostjo dati organom delav- skega in družbenega samouprav- ljanja pravo mesto in veljavo. IN V A Se zelje? Mislim, da .je 56 odst. volilnih občini premalo, Ce izhajam s stališča, da je SZDL najširša oblika družbenega samoupravlja- nja, se postavlja nujna zahteva, da se v občini poveča število članstva SZDL. To bo moč doseči le s pravilnim in pravočasnim do- .stopom do občanov, zlasti pa s pestro in bogato vsebino dela krajevnih organizacii SZDL. ki so postavljeni v okviru komune, in iz tistih krajevnih problemov, ki najbolj neposredno zanimajo volivce. Tako bo SZDL dobila v naši družbeni aktivnosti pravo mesto in veljavo. Vlado Ožbolt Sfran J DELAVSKA UNIVERZA ORMOŽ OB PRIČETKU SEZONE številne odgovorne naloge, ki so postavljene v našem hitrem vsestranskem gospodarskem raz- voju pred delavske univerze ter ostale izobraževalne centre, se hi- tro uresničujejo. Izobraževanje postaja iz dneva v dan pomemb- nejše, saj si je le s sodelovanjem številnejših in kvalitetnejših stro- kovnjakov ter vsestranske uspo- sobljenosti našega delovnega člo- veka moč zamisliti hitrejši in po- polnejši vsestranski 'napredek. Gospodarske" in negospodarske dejavnosti je treba razvijati v' skladu z našim družbeno politič- nim razvojem, seveda tiste, ki so zaradi objektivnih razlogov neko- liko zaostale, pa je treba po spešiti. Prav zato smo pri nas v zadnjih letih opazili precejšnje pomanjkanje predvsem sposob- nega strokovnega kadra, ki bo v gospodarski ali negospodarski de- javnosti kos nalogam. Čeprav so to vlogo prevzele razne strokovne srednje, višje in visoke šole. so jim tu in tam priskočilo na po- moč pri izobraževanju tudi de- lavske in ljudskf' univerze, ki skrbijo za usposabljanje gbčanov. Delavske univer/.p so se na polju izobraževanja, zadnji čas precej uveljavile in prebivnlct vsestran- sko cenijo njihovo delo. Pogla- vitna naloga teh izobraževalnih servisov je. da razgledajo našega delovnega človeka, ga politično in strokovno pripravijo na postav- ljene naloge in funkcije, ki jih v samoupTa'vnih organih vršijo. Dober^ upravljalec in proizvaja- lec je lahko le razgledan in^po- litično podkovan delavec. Delavska univerza Ormož je program za letošnjo se7x>no te- meljito pripravila. V decembru bo priredila predavanja o ob- rambni vzgoji prebivalstva, dve poljudno znan.stveni predavanji in dve temi predavanj iz zdravstva. Tudi na ostala predavanja se temeljito pripravlja, kot na pri- mer na seminarje za delovne ko- lektive, ki bodo zajemali delav- sko in družbeno samoupravljanje v luči nove ustave ter razne druž- bene ekonomske probleme v go- .spodarstvu. Tako bodo delovnega človeka usposobili za popolnejše samoupravljanje. . V počastitev dneva republike je Delavska uni- verza v novembru ves mesec pri- rejala v pomembneiših krajih v občini reportaže !"iln^'.m o 20. obletnici AVNOJ. V oktobru in novembru se -je DU pripravila na pouk v poli- tični šoli. Program šole sb pri- krojili potrebam in zahtevam v občini ter njenemu razvoju. Pod pokroviteljstvom DU delujeta tu- di prvi in tretji letnik ekonom- ske srednje šole za odrasle, ki bo prihodnje leto dal približno 30 absolventov. PTUJČANI SO GOSTOVALI V VARA2DINU v četrtek, 28. novembra 1963, jevokviru proslave 20. obletni- ce zgodovinskega druigega zase- danja AVNOJ in dneva repu- blike go.stoval v delovnem ko- lektivu živilske industrije »Kal- nik« v Varaždinu plesni ansam- bel DPD »Svoboda« Ptuj »Vese- llPrleki«, ki ye s svojim progra- ■mom sodeloval na slavnostni akademiji v »Kalniku«. Ob tej priložnosti je članom delovnega kolektiva govoril podpredsednik Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj inž. Dra- gan Bosnič, ki je izročil bratske !-)ozdrave delovnih ljudi ptujske občine in čestital delovnim lju- dem prijateljske občine Va- raždin za dan republike. V svo- jem govoru se je zavzel za na- daljnje poglabljanje iskrenega prijateljstva in vsestranskega in plodnega sodelovanja sosednih občin dveh socialističnih repu- blik. Delavci in prisotni gostje so toplo pozdravili besede tovariša Dragana in kulturni program, ki so ga izvajali »Veseli Prleki«, ter izrazili iskreno željo, da si tudi v bodoče želijo več takih srečanj in prireditev, istočasno pa so izročili prisrčne prijatel.]- ske pozdrave vsem občanom ptujske občine. F. B. Nova predavctnja DU Ptuj Poleg rednih oblik izobraževa- nja bo imela Delavska univerza še naslednja predavanja v iz- obražPV"lnih centrih: V ponedeljek, dne 9. dec. bo v Zavrf-u ob 17, uri za mladino-pre- davanje: »Skriti sovzgojevalci mladega človeka«; predava Gvido Cepin, šolski upravitelj. Ob 16. uri bo v kinu Ptuj dru- go predavanje iz ciklusa obramb- ne vzgoje. Preplava podpolkovnik Franc Planine. V Majšperku bo ob in. uri tretje predavanje iz ci- klusa obrambne vzgoje; prodava kapetan Milan Bras. Obe preda- vanji sta spremljani s diafilmi in filmom. V torek, dne 12. dec. predava Meta Feldin, upravnica Delavske univerze ob 17. uri za "mladino v Zavrču; ob 19, uri pa za mladino v Gorišnici: O zforenju mladega človeka. . V sredo dne H. dec. bo za mla- dino na Zavrču ob 17, uri preda- vanje »Mladina in moda«; preda- va Zofka Kndrič. ^^tmkovna Uči- teljica V četrtek., dne 12, dec. bo v Stopercah predavanj^ za starše. Začetek predavanja je ob 18..30. »O igri in igračah predšolskega otrok «. predava Milira Lugarič, UDmvnica ntrn.škega vrtca v Ptu- ju. V petek, dne 1.3. dec. bo ob 10. uri prodsval v Materinskem domu Adalbert Rlokovec o težko vzgoj- lj'vih otrocih. To predavanje bo tudi v soboto ine 14. dec. ob 1R .'!0 v .Turšincih. V ?n'i za življenje v Gorišnici i I v r-^tok, dne 13. dec. ob 19. uri predavala dr. Nada Pavličev »O zrelosti za zakqn in izbiri za- konskega tovafriša. Orfejev spomenik je potrebno vs ako leto pred nastopom zime za- varovati: mojster Gojkovič pri delu TOtlE ŽHIDARIČ - JUHAK LJUDSKE REVOLUCIJE (Nadaljevanje) Ko je Tone Znidarič zapustil Sovjetsko zvezo, je bil že voja- ško in politično pripravljen na naloge, ki ga čakajo. Na poti se je ustavil v Parizu, kjer je bilo zbirališče španskih borcev za odhod v Španijo. Od Ptujča- nov je, bil tam Dušan Kveder, urednik »Glasa izseljencev«. V listu je bilo veliko pozivov, naj se slovenski delavci v Franciji in drugod prijavijo v vrste in- ternacionalnih borcev v španski republikanski armadi. Pozivi ni- so bili zastonj. Skupaj z izse- ljenci, se je prijavilo v špansko republikansko armado okoli 1000 Jugoslovanov, Slovencev je bilo 309, od teh je padlo v Špa- niji 131 borcev. Poleg Znidariča so se znašli na špansl^h bojiščih iz ptujskega okoliša še študent Dušan Kveder, ki je odšel v Španijo avgusta 1937, in dela- vec Purane Lazar, ki je padel avgusta 1937 pri Belchtte, Ivan Dolenc, ki je padel septembra 1938 pri reki Ebro in Ivan iVIen- daš, ki se je vrnil v domovino. Prostovoljci so prihajali v Španijo prek Pirinejev. Večina Slovencev je bila v bataljonu Dimitrova, v Cankarjevi četi in bataljonu Djure Djakoviča. Bo- rili so se na vseh bojiščih od Santandra do Malage, Guadar- rane in Barcelone. Leta 1937 so divjali hudi boji. Tone Znida- rič je bil med pogumnimi bor- ci, nazadnje je bil komandat ba- taljona v Garibaldijevi brigadi. V guadalajarski bitki je nasto- pil italijanski fašistični korpus, ki je nameraval napasti Madrid od severozahoda, od juga bi ga napadel Franco. Slabo oborože- na španska ljudska armada je s svojo XII. divizijo zadrževala s 4000 borci močan napad. Na pomoč sta prišli še 11. in 12. in- ternacionalna brigada in še dve drugi bojni republikanski for- maciji. Italijane so potolkli. Tu- di drugod so imeli republikanci v letu 1937 uspehe, čeprav je bi- la pomoč v orožju in bojni opremi iz Sovjetske zveze mno- go prema,ihna,-zelo je zaostajala za pomočjo fašističnih držav ge- neralu Francu. Zato je bila re- publikanska armada obsojena na pogin, k čemur je pripomo- glo še tole: Aprila 1938 je Franco s tujo pomočjo prodrl do morja sever- no od Valencije. S tem je raz- klal republikansko ozemlje v dve nepovezani fronti republi- kanske vojske. Španska vlada je tedaj zahtevala, da se tuje sile pokličejo iz Španije. Društvo narodov pa jo najprej zahtevalo razpust internacionalnih brigad, kar je bilo usodnega pomena. Ze septembra vidimo zato Tone- ta Znidariča med borci razpu- ščenih internacionalnih brigad pod Pirineji. Franco je tujo po- moč uporabljal naiprej. Zato je prosila vlada, da pridejo inter- nacionalni borci spet na pomoč. Še enkrat pridejo brigade kot sklenjena enota v pomoč ljud- ski republiki in se slabo oboro- ženi bore proti veliki premoči moderno oborožene Francove armade. Ta jih potiska nazaj proti Pirinejem, proti francoski meji. Brez strehe nad glavo jih ograde v taboriščih južne Fran- cije Saint Cyprien, Gurs. Spomladi 1940 je bil Tito v Parizu. Zahteval je vrnitev španskih borcev v domovino. S predlogom je uspel. Nekateri so se smeli vrniti, drugi pa ne. Med drugimi je Tone Znidaršič, Kveder in še mnogi vodilni re- volucionarji. Sele po kapitulaci- ji Francije leta 1940 so se borci v taborišču Camp de Vernet razšlW Nemci so jih poslali v Jsremči,jo in Avstrijo na prisilno delo. Cim prej pa so hoteli bor- ci to delo zapustiti in se vrniti v domovino. Med organizatorji OF Tone Znidarič se je vrnil v domovino poleti 1941. Najprej j? odšel v Zagreb, nato v Ljublja- no, od koder ga je Komunistič- na partija poslala na politično delo na Štajersko. V jeseni 1941 je sodeloval pri pripra\'ah na napad I. štajerskega batalio- na na Šoštanj, nato pa v breži- škem pohodil, s katerim so na- meravali preprečiti izselitev Slovencev ob Sotli. Pod vod- stvom Rozmana. Zidanška in Znidariča so partizani globoko^ po snegu ob stalnih nemških napadih prehodili velike dalja- ve in ofenzivno intervenirali proti nemški izseljeniški akciji. Mlada Kerenčičeva kurirka Rokša Milena-Roža. nekdanja dijakinja ptujske gimnazije, je morala novembra 1941 v L.iub- Ijano poročat o žalostnih dogod- ,kih v osvobodilnem gibanju na Štajerskem, o številnih aretaci- jah, o streljanju talcev, o izgubi dragocenih organizatorjev upo- ra, kakor .s-o bili Štefan Kovač v Prekmurju, Boris , Kuhar v ljutomerskem okrožju in drugi. V Ljubljani je Boža spoznala Toneta Znidariča, ki je z njo in Janhubo odšel na Štajersko v St. Vid pri Se-vnici na politično delo. V Ljubljano je prišel no- vembra po brežiškem pohodu in tragediji Breži.ške čete. Na Šta- jerskem je postal član Pokra- jinskega komiteja KP za Štajer- sko, zadolžen da vzdržuje zve- ze z organizacijami OF v raznih štajerskih predelih. Ze pozimi januarja ali fe- bruarja 1942 ga vidimo v Ptuju skupaj z aktivistko Cvetko Pra- protnik-Štefko. Pokrajinski ko- mite ju je poslal k Lacku, da jima bo povedal o Osvobodilni fronti v ptujskem okrožju. Lacka sta našla pri Rajšpu v Doliču, blizu Destemika. Takrat je Šte- fan prenočil s Štefko pri Vido- vi čevih blizu hajdinske posta- je. Gospodinja ju je zelo prijaz- ino siprejela. kakor vedno vse aktiviste, ki so pri njej našli za- vetje. V letu 1943 se je Tone znida- rič spet nekajkrat kot član Po- krajinskega korpite.ia KPS za Štajersiko zadrževal na ptuiskem padročju po nekaj dni, ko so na novo utirali pot Osvobodilni fronti. Tedaj .^e je sestal s svo- jimi starši. Poiskal jih je nekega dne pri delu, ko sta v drvarnici kavarne Evropa v Ptuju sekala drva. Ko je i?;nenada prišel k njima, ga oče ni v prvem hipu niti spoznal. Mati pa ga je pre- poznala talcoj in vsa srečna ob- jela, saj ga ni videla celih osem let. Oče in mati sta delo v dr- varnici prekinila in odšla s si- nom na Tiirni.šče v gostilno pri gradu. Nekaj so popili in se po- 2'^variaii. Le nekaj kratkih ur je trajalo snidenje, nato so se starši ločili od sina. V Muretincih se je Ton'' se- stal novembra 1943 z aktivisti Golnhom-Jožkom, Franf^f^m Bel- šakom-Tonetom, njegovim oče- tom »Simonom«, z mlado akti- vistko Ido Zadra\'ec-Nado in še nekaterimi domačimi člani OF. Vsi preživeli se spominjajo na Tonetovo odločno za\'7,etost za nari^dnnnsjvobodilni boj, za ne- kompromi>no reševanje nalog riA poti k zmagi liiiHskp revolu- eije. Tone je znal prepričevati prpproste ljudi o velikem pome- nu narodnoosvohodilnpsa hoja, o moralni dolžnosti vsakeea Slovenca, da boju pomaga po svojih močeh. Malodušje. ki bi morda koga prevzelo ob težjih nalogah je znal Tone v hipu po- gasiti in spremonHi v pocjiim. Pri vsem t^m pa Tone ni zane- marjal previdnosti in .stroge knnspiracije. V'=»dno ]p oporar- jal zato, da so člox'eške žrtve dragocnne In s-mo zanje odgo- vorni. Dragocene so zaradi last- n<^S^ 7i\'lj<=nia po=ame7.nik?i in posebej za ofsvobrvdilno sibanje. Ob koncu leta 1943. mp^^er dni zatem, ko se je na drueem za- sedanju AVNOJ v Jaicii rodila nova Jugoslavija, se je Tone Znidarič poslovil od tovarišev aktivistov Osvobodilne fr'-nte ptujskega okraja in odšel na Dolenjsko, ki»r so ga čakale no- ve vojaške dolžn^^-ti. (Dalje prihodnjič"! V. R. J Tone Znidarič koncertna sezona 1963-64 v Ptuju Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Ptuju je skle- nil s koncertno direkcijo v Ljubljani dogovor o nriredltvah v letošnji konrortni sezoni. Dogovor obsega štiri abonmajske in dva izvenabonniaj.5!ka koncerta; V okvir abonmajskih koncer- tov uvrščamo: 1. koncert slovenskih solistov iz Ljubljane,'ki ho v decembru 1963; 2. koncert harfistke Pavle Ur- šič-Petričeve, flavtista Borisa Campe, hornisla Jožeta Falouta in pianista Marjana Lipovška v januarju 1964; 3. koncert kitarista Jovana Jovičiča iz Beograda v februar- ju 1963; 4. koncert alžirskega pianista Desire • N' Kaoua iz Pariza v marcu 1964. Med izvenabonmajske kon- certe sta uvrščena: 1. večer pesmi in arij, ki so ga že izvedli v torek, 26. novembra 1963, v glasbeni šoli v počastitev 29. novembra sopranistka Van- da Gerlovičeva, tenorist Ludvik Ličer in baritonist Samo Smer- kolj ob spremljavi pianista Hu- berta Berganta; 2. koncert ansambla salzbur- škega Mozarteuma, ki bo pred- vidoma pomladi 1964 v vite.ški dvorani na ptujskem gradu. Predvajal bo staro glasbo na originalnih starih glasbilih. Opozarjamo naše koncertno občinstvo na vse te letošnje kvalitetne koncerte, ki bodo ra- zen zadnjega izvenahonmajske- ga vsi v dvorani glasbene šole. Abonmaji za vse štiri koncer- te so po 700, 550, 350 in za dija- štvo po 120 din. Izvenabonmaj- ske cene so za vsak posamezen koncert jto 200, 150, 100 in za di- jaštvo po 30 din. Prijave in vplačila spre.jema tov. Zora Ru- novec od ponedel.jka do srede (od 9. do 11. decembra) v pisar- ni glasbene šole, in sicer od 9, do 11. in od 16. do 17. ure. Točne datume koncertov bo- mo pravočasno objavili v Ted- niku in še s posebnimi lepaki. D. H. Jugo.-!o\-anskp železnice, pod- jetje za popravljanje voz v Ptu.iu :,e eno iv.meH podirtij v ptujski občini, ki si prizadevajo vzpored- no z možnostmi povečanja pro- izvodnje povečati tudi možnosti za bol.i?;o skrb 7,a člane kolektiva, da bi tako tudi praktično občutili pomen načfSa »TOVARNE DE- LAVCEM«. Obe m.ožnosti predstavlja sedaj novozgrajena zgradba, ki jo ime- nujeio 3, hala V njej sta pleskar- na in kovinsk.a delavmica, Jedil- nica, Harderoha in sanitarije. To p'~'sTon^e 1° 7ač^1o graditi nodjetje ■ Drava'. Ptui avcusla 1962, S ko- or.->Tn.i in predstavlja vrednost •O niV'innnv dmarjev, L^tr.^.nii dan republike in 20- iftpiT^a TT .'p-.odania AVNOJ je "ro^^T-ii irol-^ktn-^ otvoritvijo te- f^a nof^-^nia p7irnma '7. izročitvijo ^"radV><= nampiiu Trak pri -h^-hi ie pr'^r<^7ala predsednica ''b'-'''n,'?V:r si^-Mp^i^irin T,oizka Strop- i'kov'a i'i ]p 7f]f>]:^ kolektivu tudi v nadalie mnoiro vsestrnnskili ^<;'^'^hov. Ti nai bodo ljudem v noH;.-.f.,, c;nnrl'n',)da 7,a nadaljnje ncrrte 'n 'nhrnp;n dokaz, da ra- <;'-Mnnost tudi njihove želje in n-^«^'-'^? in da jih tudi podpira. Pou-i-ir-Mr, io. c\f\ je pomenil de- lo'.-ni k-^lr-kHv železniških delav- p.ic = f:''oio avantgardo že v pred- -^pr''"'-- Tiicroslavili jedro upora oroH i^koriščevalskemu režimu v stari Jugoslaviii. proti socialnim krivicam in proti »erozečemu fa- šističnem" nasilju. Ta-sloves ko- lektiva ,1?. delavnic naj .sprem- lja tudi mlajši rod delavcev v +em oodiptju. ki si bn prav gotovo prizadeval obvarovati drasocene pridobit\'e narodnoosvobodilne vojne pod vodstvom KPJ. ki jih danr^s razviiamo in uživamo. Direktor podipfia Anton Valen- tin in pr^d^-^dnik D^; Viktor Ozmec sta v svoijh nasovr#-ih spomnila navzoče sodelavce in goste - pred- stavnike na dosedanje napore in težave, obenem pa sta nakazala nekaj najpomembnej.ših točk na- daljnjega delovnega programa podjetja. Poudarila sta, da so vsi dosedanji uspehi podjetja del vseh delovnih zmag, ki jih »je doseglo naše ljudstvo v 20 letih po II. za- sedanju AVNOJ. Po slovesnosti je bil za ^oste in sodelavce kolektiva vesel dan praznovanja dneva republike. V. Z. Krajevne skupnosti (Nadaljevanje s 3. strani) munalne in stanovanjske proble- me. Čeprav bo pri ustanavljanju krajevnih skupnosti precej težav, predvsem za»adi pomanjkanja ustreznih prostorov, kadra in še tu in tam sredstev, jih je. treba premagati in osnovati tako kra- je"vno skupnost, ki bo našemu delovnemu človeku vsestransko v korist. Predvsem mora statut krajevne skupnosti urejati notranje odnose krajevne skupnosti, poslovnike in pravilnike notranje organizacije. Vse akte o medsebojnih odnosih naj sprejme svet krajevne skup- no.sti. Skratka statut kraje-vne skupnosti mora dati smer celot- nemu razvoju in življenju t*- organizaciji krajevne skupnosti. 29. NOVEMBER V HAJDINI Letošnji jubilejni praznik, 29. november, smo posebno sveča- no praznovali. V lepo okrašenem razredu smo izvajali skrbno pri- pravljeni program. Iznird vseh točk nas je najbolj navdušilo tekmovanje v znanju z.godovine iz NOB, o napredku in razvoju naše svobodne domovine v zad- njih 20 letih. Tekmovali so mla- dinci in mladinke iz obrh osmih razredov. Vsi so Irpo odgovar- jali na postavljena vprašanja, mi pa smo jih nagradili z gromkim aplavzom. Za nagrado je dobil vsak tekmovalec veli- ko čokolado. Spoznali smo, da je tako tekmovanje ne le korist- no in zanimivo, ampak da jp tu- di — prav sladko. Za k|Ulturni praznik Sloven- cev bomo tekmovali v znanju iz slovenske književnosti in v pro- stem pripovedovanju vsebine prebranih mladinskih knjig. To bo tekmovanje za »Seliškarjevo značko«. Jože Leber, učenec 8. razreda Slouesnost v Hiadiki Hitro se je približeval dan re- publike — 29. november Vrvež v naši šoli je pričal, kako se vsi i pripravljamo, da bi najlepše pro- slavili 20-letnico rojstva naše re- publike in obenem tudi odkritje doprsnega spomenika Tonetu Zni- dariču v šolski avli. V poslopje so stopili tudi pleskarji in obno- vili barvo na ograji. Tudi vihra- joče zastave so oznanjale, da se približuje za našo šolo slovesen dan. 29. novembra so se v šolski te- lovadnici zbrali gostje — pred- stavniki oblasti, politični delavci 1 in drugi, med njimi tudi Znida- nčeva mama. Za slavnostno akademijo, ki se je pričela ob 9. uri, je pripravil točko pevski zbor, telovadni in recitacijski krožek. Globok vtis je napravil na go- ste recitacijski zbor, ki je v zbor- ni recitaciji pod naslovom: »>Naša domo\'in3<'. označil tri obdnbia. in sicer obdobje pred drugo svetovno vojno, vojno samo in v tretjem delu poraz nasilnikov. Rajalnemu nastopu je sledil pevski zbor, ki je z občutkom za- pel štiri pesmi. Ob odkritju spomenika, ki je delo kiparja Kolbiča. je sprego- voril Znidaričev šolski tovariš Ivan Potrč, njegov soborec ter predsednik šolskega odbora tova- riš major Roknič. Ob koncu slav- nosti je pevski zbor ob spome- niku zapel iskrivo pionirsko himno. Ko stopimo v našo lepo šolo, nas po/dravi znani verz Janka Glazerja . . . vse, kar veliko je, vzkali iz žrtve ... in že ob nasled- njem koraku uzremo plemeniti obraz človeka, ki je žrtvoval svo- je življenje za to, da mi boljše živimo in uživamo sadove, ki so nam jih drugi pripravili. Zato nam naj bo za svetal in čist vzgeld. Dopisni krožfk osn. šole »TONE ZNIDARIČ« (Lipovsek Vida, 8. c) Stran 5 »TEDNIK« — petek, 6. decembra 1961 Stran 5 Posebno Izdojo SLODEliSKESA POROČEVALCA o drusem zosedonju AVHOJ v ptujskem muzeju je iz voj- nih dni ohranjen Slovenski po- ročevalec o drugem zasedanju AVNOJ, ki so ga tedaj čitali pripadniki osvobodilnega giba- nja po ptujskem okraju. Kakšne vesti je prinesla posebna izdaja v njej čitamo obvestilo o vr- nitvi slovenske delegacije z drugega zasedanja AVNOJ. Drugi članki pa so: Lik maršala Tita, Deklaracija drugega zase- danja antifašističnega sveta na- rodne osvoboditve Jugoslavije, Zgodovinski zbor v Jajcu, Žive- la naša domovina Jugoslavija, Nova Hrvatska, Nekaj misli o drugem zasedanju AVNOJ. No- va Jugoslavija — poroštvo za zmago ljudskih pravic. Obvestilo o vrnitvi slovenske delegacije iz zasedanja AVNOJ sta priobčila za slovensko delegacijo pred- sednik lOOF Josip Vidmar in sekretar lOOF Boris Kidrič. V obvestilu naglašata velik na- cionalni pomen zasedanja v Jajcu za slovenski narod, ki mu sklepi AVNOJ zagotavljajo enakopravnost z drugimi jugo- slovanskimi narodi v novi Jugo- slaviji. Lik maršala Tita v članku »Lik Maršala Tita« piše o tov. Titu tov. Josip Vid- mar, eden izmed slovenskih de- legatov na zasedanju v Jajcu. Med potovanjem na zasedanje ga prešinjajo misli o voditelju vstaje jugoslovanskih narodov tov. Titu, ki ga bo kmalu spo- znal. Primerja ga z junaškimi osebnostmi iz zgodovine drugih narodov, z Rusoma Minjinom in Požarskim, z mehiškim junakom Juarezom. Pri tem spoznava, da je med njimi dosegel tov. Tito največje uspehe, da je njegova zgodovinska veličina prerasla narodne junake drugih naro- dov, saj je Tito tvorec usode vseh jugoslovanskih narodov. Po dolgem napornem potova- nju peš, nato pa s kamioni in nazadnje z vlakom so dospeli slovenski delegati v Jajce, kjer jih je na postaji pričakal čast- nik in odpeljal v Vrhovni štab. Tam je tov. Vidmar zvedel, da pričakuje njega, dr. Ribarja in popa Zečeviča tov. Tito v delov- ni sobi. Dežurni ga je peljal h komandantu NOV Jugoslavije — tov. Titu. Izza pisalne mize se je dvignil mož srednjih let, srednie velike postave, lepih modrih oči, energičnega in očar- ljivega obraza — tovariš Tito. Iz njegovih prvih besed in ve- denja je takoj spoznal, da je to- variš Tito mož, v katerem sta združena energija in čar, kar je podarjeno le žlahtnim naravam. V njem je občutil nekaj vznese- nega, trdo realnega in hkrati vzvišenega. V imenu slovenske delegacije je Josip Vidmar dal na zaseda- nju predlog slovenske delegaci- je, da se ustanovi naslov mar- šala Jugoslavije v NOV in da ga podelijo tovarišu Titu. Novoiz- voljeno predsedstvo je predlog z velikim odboravanjem spreje- lo. Deklaracija drugega zasedanja AVNOJ Najvažnejši članek v posebni izdaji Slovenskega poročevalca decembra 1943 je »Deklaracija drugega zasedanja AVNOJ«. V njej čitamo v uvodu o uspehih narodnoosvobodilne vojske, o večanju osvobojenega ozemlja, o priznavanju zaveznikov, ki ga dajejo zavezniki NOV in ob- enem o izdajalski begunski ju- goslovanski vladi. V zvezi s te- mi okoliščinami vojaškega in političnega pomena je Protifa- šistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije na svojem drugem zasedanju 29. novembra 1943 ugotovil: I. 1. Dve leti in pol narodno- osvobodilnega boja kaže, da so ljudske množice krenile na pot boja za svobodo, ki jo je poka- zala KPJ. Velika večina ljud- skih množic je na strani NOV in je obsodila izdajalce, reakcio- narje in špekulante doma in v inozemstvu, ki so se z nasiljem in prevaro držali na oblasti v stari Jugoslaviji in ki sedaj zo- pet poskušajo, da bi se dokopali na oblast s pomočjo izdajstva in reakcionarnih krogov. 2. NOV je zrasla iz osvobodil- nih gibanj vseh naših narodov, zato so se narodi še tesneje po- vezali v skupnem boju proti okupatorju in udušili ostanke separatizma ter ustvarili mate- rialne, politične in moralne fo- goje za bodočo bratsko skupnost naših narodov. Novo državno vodstvo mora zato po svojem se- stavu jamčiti, da bo narodom Jugoslavije res zagotovljena resnična enakopravnost v fe- derativni Jugoslaviji. 3. Uspehi NOV so ponesli v svet slavo naših borcev in utr- dili mednarodne politične pozi- cije Jugoslavije in njenih naro- dov. Narodi Jugoslavije lahko upravičeno zahtevajo, da jim zavezniki priznajo samoodločbo in spoštujejo organe njihove na- rodne oblasti, kar je vzniklo iz dosedanjega boja. 4. Jugoslovanska klika v ino- zemstvui ki si je nadela ime ju- goslovanska »vlada« je med he- rojskim bojem jugoslovanskih narodov poskušala iztrgati jugo- slovanskim narodom orožje iz rok. Z lažmi in klevetami je preprečevala zavezniško pomoč našim narodom. S pomočjo agentov in Draže Mihajloviča je organizirala bratomorno klanje v vseh deželah Jugoslavije. Za- to je kriva pokoljev četnikov, ki so se povezali z okupatorjem. 5. Skupno z jugoslovansko kli- ko v inozemstvu, ki dela proti interesom jugoslovanskih naro- dov, je odgovorna za njeno delo tudi monarhistična kliika, ki je v kraljevem imenu storila ne- šteto podlih zločinov. Zato je upravičena zahteva naših naro- dov, da se do kralja zavzame stališče, ki ustreza njegovemu odnosu do narodnoosvobodilne- ga boja. II. Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije izraža v imenu vseh jugoslovanskih narodov kot njihov vrhovni za- konodajni predstavnik topla ču- stva do narodov ZSSR, Velike Britanije in ZDA in občudova- nje nad njihovimi bojnimi uspehi. Obenem pa ceni zavezni- ško priznavanje NOV Jugoslavi- je. Narodi Jugoslavije so hvalež- no sprejeli prvo pomoč v voja- škem materialu, opremi in hra- ni od zaveznikov. Z veseljem pozdravljajo tudi uvedeno di- rektno zvezo med glavnim šta- bom zavezniških oboroženih sil srednjega vzhoda in NOV in PGJ. Narodi Jugoslavije pozdrav- ljajo sklepe moskovske konfe- rence predstavnikov vlad ZSSR, Velike Britanije in ZDA, ki za- gotavljajo vsem narodom pra- vico po svoje reševati vprašanje svoje državne ureditve. Narodi Jugoslavije bodo nadaljevali boj do zmage nad fašističnimi osvajalci skupaj z drugimi svo- bodoljubnimi narodi sveta in upajo, da bodo zavezniki te na- pore cenili, da si bodo nato lah- ko samovoljno zgradili novo dr- žavo na temeljih resnične de- mokracije in enakopravnosti na- rodov. III. Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je kot najvišje in edino resnično pred- stavništvo volje narodov Jugo- slavije sklenil: 1. da se protifašistični svet NO Jugoslavije konstituira v vrhov- ni zakonodajni in izvršni pred- stavniški organ Jugoslavije, kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov Jugoslavije kot celote in se postavijo Nacionalni komiteji osvoboditve Jugoslavije kot or- gani vlade narodov Jugoslavije. 2. Da se izdajalski jugoslo- vanski ubežni »vladi« odvzame- jo pravice zakonite vlade Ju- goslavije, da bi še naprej pred- stavljala narode Jugoslavije kjerkoli in komurkoli. 3. Da se pregledajo vse med- narodne pogodbe in obveznosti, ki jih je ta »vlada« sklenila v imenu Jugoslavije v inozemstvu, in se prekličejo ali odobre ali na novo sklenejo. 4. Da se Jugoslavija zgradi na demokratičnih federativnih na- čelih kot skupnost enakopravnih narodov. 5. Da se vsi ti sklepi formuli- rajo v posebnih odlokih AVNOJ. Deklaracijo sta podpisala sekre- tar AVNOJ Rodoljub Colakovič in predsednik dr. Ivan Ribar. Posebna izdaja je bila tiska- na na 6. straneh. V ptujskem okraju so jo aktivisti čitali in prenašali njeno vsebino na čla- ne OF. Sklepe zasedanja so po- natisnili tudi drugi partizanski časopisi. Vsebina je globoko od- jeknila med zavednim ljud- stvom ptujskega okoliša, da je z večjim poletom nadaljevalo boj za svobodo. V. R. Olajšave za nekatera gradbena dela Za pravne osebe, za uprave objektov družbenega stan- darda, komunalnih objektov ter za zasebnike, je poskrbela občinska skupščina Ptuj prijetno olajšanje z odpravo grad- benih dovoljenj za enostavne rekonstrukcije, adaptacije, ob- novo objektov in za druga gradbena dela na objektih pravnih in fizičnih lastnikov oziroma koristnikov. V tem so mišljena gradbena dela, s katerimi se v večjem obsegu ne mcnjujejo tisti konstrukcijski elementi, ki sicer vplivajo na urbani- stično in prometno ureditev, in dela, ki ne morejo ogroziti higienskih razmer in varnosti stavb pred požarom. Za ta grad- bena dela torej ni več potrebno prej običajno gradbeno do- voljenje. Po novem odloku, ki ga je sprejela občinska skupščina 27. novembra 1963, bodo lahko investitorji obnavljali dotrajala ostrešja, dotrajane strope, pode in tlake, izmenjavali okna, vrata in podobno, da bodo lahko izboljšali uporabnost posamez- nih prostorov in stavb z manj- šimi asanacijami konstruktiv- nega, higienskega, sanitarnega in estetskega pomena, nadalje, da bodo lahko obnovili fasade in opravili obnovitvena dela pri ograjah, in da bodo lahko po- stavili nove ograje izven za- varovalnega pasu javnih cest. Trideset dni pred pričetkom izvrševanja del bodo morali vseeno zainteresirani investi- torji to pismeno prijaviti pri- stojnemu upravnemu organu občinske skupščine Ptuj zaradi presoje, če so predvidena dela res v skladu z določili tega od- loka. Najpozneje 50 dni od vlo- žitve prijave prejmejo prija- vitelji pismeno obvesiilo, da vzame upravni organ priglasi- tev gradbenih del na znanje. V interesu investitorjev je sprejela občins'ka skupščina v novi odlok pogoj, da morajo biti vsa dela, ki so oproščena gradbenega dovoljenja, stro- kovno izvršena ali drugače, da morajo biti opravljena pod strokovnim vodstvom. Temu torej nalaga odlok odgovornost za kvalitetno izvršitev začetih in opravljenih del, da bo z nji- mi dosežen namen, ki ga na- vaja sam ofllok. Veljavnost tega mlloka začne teči z dnem objave v »Urad- nem vestniku okraja Maribor«. -vj. MESTNI KINO PTUJ predvaja 6. decembra angleški kriminalni (vistavision) film »NIKAR NE POPUŠČAJ«; 7. in 8. decembra italijanski barvni (cinemascope) film »6IEGFRIED«; 10. in 11. decembra ameriški (vistavision) film »SABINA«; 12. decembra jugoslovanski film »rf'ERACI- JA TIZIAN«. KINO GORISNICA predvaja 8. decembra ameriški film »VELI- KA ZEMLJA«. KINO ORMOZ predvaja 7. in 8. decembra ameriški film »MLA- DI LEVI«; 11. in 12. decembra sovjetski film »ISKANJE AU- RIKE«. KINO ZAVRC predvaja 8. de- cembra francoski barvni film »2ENA IN NJENA IGRAČKA«. Ob pričetku pouka v sindikaSnl politični šoli Ptui Tik pred dnevom republike in 20. obletnici drugega zasedanja AVNOJ je v Ptuju 27. novembra 1.1. pričel pouk v Sindikalni po- litični šoli Ptuj. Pouk obiskuje 40 mladih delavcev iz ptujskih de- lovnih kolektivov, ki se bodo v obdobju pet mesečnega študija pripravljali na prevzem odovor- nih nalog v sindikalnih organiza- cijah in organih delavskega sa- moupravljanja. Doslej je z uspe- hom zaključilo šolanje v Sindi- kalni politični šoli Ptuj nad dve- sto delavcev, od tega dvainpetde- set iz Majšperka. Pri Sindikalni politični šoli Ptuj je tudi odde- lek slušateljev dopisnega tečaja Centra za izobraževanje sindikal- nih voditeljev pri Centralnem Svetu Zveze sindikatov Jugosla- vije. Tako se sedaj v Ptuju uspo- sablja skupno 55 delavcev za no- ve sindikalne delavce in vodilne kadre organov delavskega samo- upravljanja. Sindikalna politična šola Ptuj je z letošnjim letom po sklepu plenuma Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj dobila status Cent- ra za usposabljanje sindikalnih delavcev in vodilnih kadrov or- ganov delavskega samoupravlja- nja ptujske občine, ki deluje v okviru Delavske univerze Ptuj in Občinskega sindikalnega sveta. S tem se je njena vloga bistveno spremenila od prejšnjih let. od- govornost pa se ie vidno poveča- la. Da bo lahko Sindikalna poli- tična šola uspešno izvrševala za- upane ji naloge, bo imela svoje središče izobraževanja tudi v Majšperku. kjer bo pričel že v decembru pouk. Podobno sredi- šče naj bi bilo iistanovljeno tudi i Kidričevem, vendar Kidričevo odklanja tako obliko šolanja sin- iikalnih delavcev in vodilnih ka- irov delavskega samoupravljanja. Letošnji učni program politič- ne šole se bistveno razlikuje od | dosedanjih učnih programov. Za- jema pet glavnih tem, ki bodo podane v stopetnajstih učnih urah. Glavno težišče programa je j na ekonomskem sistemu Jugosla- • vije, da bi se slušatelji usposobi- li za konkretno reševanje druž- 3eno ekonomskih nalog v svojih lelovnih organizacijah. V drugi temi se bodo slušatelji podrobneje seznanili z osnovnimi značilnostmi nastanka in razvoja delavskega in sindikalnega giba- nja od nastanka do danes in s konkretnimi problemi v medna- rodnem delavskem gibanju. V tretji temi bodo slušatelji po- drobneje proučevali vlogo in na- loge jugoslovanskih sindikatov v graditvi socialistične družbe. Četrta tema ima namen sezna- niti slušatelje z socialistično de- mokracijo v jugoslovanski praksi. Glavna pozornost bo osredotoče- na proučevanju načel nove usta- ve SFRJ in nalog, ki so v tej zvezi pred sindikalnimi organiza- cijami. Govora bo o načelih sta- tuta ptujske komune in o statu- tih delovnih organizacij, težišče pa bo na obravnavanju položaja, vloge, nalog, pravic in dolžnosti delovnega človeka v sistemu druž- benega samoupravljanja. V peti temi se bodo slušatelji seznanili z bistvenimi zakoni s področja delovne zakonodaje in drugimi zakoni, ki urejujejo po- ložaj delovnega človeka v delov- ni organizaciji in v družbi. Poleg predavanj, ki bodo v šo- li, se bodo razvijale tudi druge oblike aktivnega udejstvovanja: v študijskih skupinah, na semi- narjih, tribunah in drugih obli- kah dela, ki jih predvideva pro- gram. Zraven tega bodo organi- zirani številni izleti in obiski v delovnih kolektivih v študijske namene. Zraven pouka v politični šoli za redne slušatelje bo šola orga- nizirala več seminarjev in redna predavanja za vodilne sindikalne delavce, ki delajo v plenumu Ob- činskega sindikalnega sveta, ob- činskih odborih strokovnih sindi- katov in v izvršnih odborih sin- dikalnih podružnic. Upravni odbor in predavatelj- ski aktiv poličine šole bo torej zraven nalog, ki so mu zaupane pri usposabljanju slušateljev po- litične šole imel še odgovorne j naloge v stalni skrbi za načrtno usposabljanje sindikalnih delav- cev, ki niso vključeni v redni pouk. S tem v zvezi se že pro- učujejo potrebe, kakšne seminar- je bi bilo potrebno organizirati v bodočem obdobju, da bi se sin- dikalnim delavcem nudila nujno potrebna pomoč pri njihovem de- lu v obdobju priprav na skrajša- nje delovnega časa, javne razpra- ve o statutih, nadaljnem izpopol- njevanju sistema delitve dohodka po delu, pripravah na letne obč- ne zbore, peti kongres Zveze sin- dikatov Jugoslavije in priprave na volitve novih samoupravnih organov. FB PTUJSKI PLANINCI NABOHpRJU Kljub slabemu vremenu se je zbrala manjša skupina ptujskih planincev in je ob 6.30 zjutraj 30. novembra 1.1. odpotovala na izlet v »neznano«. Upanja v lepše in sončno vreme ni bilo. Pot je vodila do železniške po- staje Breg pri Zidanem mostu, od tam so krenili po lepi dolini in ob potočku s polno mlinčki po dobro markirani poti in lepih predelih in so po dveurni hoji prišli na Lisco in do lepo ureje- ne planinske koče, v kateri se la- hko dobi udobno prenočišče in vsa druga oskrba. Po krajšem odmoru so se od prijaznega oskrbnika koče fta Lisci poslovili in nadaljevali pot na Bohor. Na poti od Lisce do Bohorja so občudovali lepo naravo in prve znake zime, čeprav ta »uradno« še ni nastopila. Nad 800 do 1000 m nadmorske višine je ta dan padal v tem kraju prvi sneg, drevje pa je bilo »oblito« z ivjem, kot pri nas v najhujši zimi. Na poti sko- zi veliki gozd so srečali razno divjad: srne, divje svinje, peteli- ne in podobno. V lepi in prijetni planinski ko- či na Bohorju so se zopet dobro odpočili, okrepčali in si ogledali okolico, kljub temu da je naga- jala megla. Drugi dan, tj. prvega decembra, pa so se pri povratku zadržali v vasi Planina pri Sevnici in polo- žili venec na spomenik padlim borcem XIV, divizije NOV. Po- laganju venca je zraven ptujskih planincev prisostvovalo nekaj tamkajšnjih domačinov in pred- stavnik krajevne organizacije ZB, ki se je zahvalil za venec in na pozornost v spomin padlih juna- kov tega kraja in borcev omenje- ne divizije. Da bi svečanost bila še lepša, je eden izmed planincev recitiral nekaj prigodnih stihov. Po zaključku svečanosti je vo- dila pot planince zopet po lepih dolinah in krajih Jurkloštra in vse do Šentjurja. Tako so se ptujski planinci ude- ležili proslave velikih zgodovin- skih dogodkov pred 20. leti v me- stu Jajcu ob rojstvu naše lepe m svobodne socialistične domovine. Jurij Barič Nesreče NESREČA NIKDAR NE POCIV.A V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Lazar Stjepan, Turški vrh 6, ki je padel in si poškodoval levo nogo; Majcen Ciril, Sodinci .54 — nekdo ga jc napadel in mu poško- doval glavo; Arnuš Franc, Koš- nja 66 — pri pretepu je dobil po- škodbe na glavi; Krajnc Avgu.'it, Vumpah 22 — pri pretepu je dobil poškodbe po telesu; Krajnc Peter, Vumpah 22 — pri pretepu je do- bil poškodbe po telesu; Kogej Jo- že, Ptuj, Gregorčičev drevored 7 — padel je in si poškodoval no- go; Ambrož Martin, Gorišnica 72 — podrla ga je krava in mu po- škodovala telo; Lah Ivan, Veliki Brebrovnik 101 — padel je s ko- lesa in si poškodoval obraz; Dren- ški Avgust, Prigorje 67 — na poti v šolo je padel in si poškodoval levo roko; Cvetko Ivan, Mezgov- ci 71 — s sekiro se je vsekal v desno r^:^": Me.5ko Jože. Fnrnrn (Nadaljevanje na 6. >iratu) Zadnje kolo SNL ALUMINIJ - OLIMP 0:0 v 15. kolu prvenstvenih bojev za točke je domače moštvo kljub očitn: premoči v 90. minutah igre doseglo le neodločen rezultat. Takoj v začetku se je videlo, da bodo gostje iz Celja igrali na neodločen rezultat s tipičnim bunker sistemom, s katerim so tudi uspeli. »Aluminij« je bil ves čas v popolni premoči, vendar njegovi napadalci niso uspeli za- deti v črno; to se jim je sicer po- srečilo le enkrat — toda ta zade- tek je glavni sodnik na inter- vencijo stranskega razveljavil in tako je ostalo do konca prve- ga polčasa pri rezultatu 0:0. V drugem delu igre so doma- čini začeli zopet poletno s ciljem, da dosežejo vsaj zadetek, ki bo dovolj za osvojitev dveh točk. Celjani so se v obrambi srčno borili in s skrajnimi močmi od- \Tačali številne priložnosti za spremembo rezultata. Pri tem se je s pravimi »bombamiizkazal Mesaric: žoga pa ni zadela cilja ali pa so jo gostje, če je bilo tre- ba tudj z rokami, odvračali od sa'ojega svetišča V enem izmed strelov je igral obrambni igralec >01im.pa« z roko v kazenskem prostoru, vendar je sodnik izvle- kel žogo iz 16-metrskega prosto- ra in dosod:! le prosti strel. Do- godki na igri.šču .so ostali neiz- premenieni. enako rezultat, ki je os*al ensk kot ob začetku .■s-^ečanja Tekma je končala z rezultatom 0:0. v.Aluminij« kljuto 2? strelianim kotom, nanram ^-Olimpu*, ki ni s+relial nobene- ga, ni do<5*^gel zadetka. ni*-f.HfpVmj sin mlad'nf" »Aluminija« slavili zmago proti vrstnikom »Olimpa« z rezulta- tom 3:2 (3:1). To je bilo zadnje kolo in po- slovilna tekma »Aluminija« v letošnji sezoni; v prihodnji šte- vilki bomo objavili lestvico in na kratko analizirali njegova srečanja in nastope v družbi naj- boljših nogometnih klubov v Sloveniji. VM ŠAH GOSTOVANJE SD PTUJ V AVSTRIJI Moštvi Šahovskega društva Ptuj v postavi Podkrajšek, Ru- dolf, Majcenovič, Rožič, Pernat V., Sorli, Pernat F. in Pešl ter Šahovske sekcije »Kovinar« Maribor v postavi: Božičnik, Perko, Kneževič, Štrucl, Leva- čič, Klemenčič, Florjančič in Kralj sta 30. novembra in 1. de- cembra 1963 gostovali v Avstri- ji. To je bila povratna tekma proti Schachklubu Knittelfeld in Schachklubu Judenburg. Obe jugoslovanski moštvi sta bili ob prisotnosti moštev SK Knittel- feld in ŠK Judenburg v Zelt- wegu od tamkajšnjega g. župa- na, upravnika Delavskega doma in vodje turnirja slovesno jk)- zdravljeni. Prve dve tekmi sta se igrali v krasni dvorani Delavskega do- ma v Zeltvvegu. Izid je bil na- slednji: SD Ptuj - SK Knittel-I feld 6:2 ter ŠS Kovinar — SK Judenburg 5:3. Naslednjega dne jc SD Ptuj v Judenburgu prema- galo SK Judenburg s 5:3, a SS Kovinar v Knittelfeldu — SK Knittelfeld z rezultatom 5,5:2,5. Tudi v Judenburgu je bilo moštvo SD Ptuj prisrčno po- zdravljeno od tamkajšnjega g. župana, kateri je izročil Šahov- '■ skemu društvu Ptuj krasno spo- ; ■ minsko darilo. Kratke športne vesti v čast dneva republike je bi v soboto dopoldne na stadion »Drave« v Ptuju turnir v malen nogometu, ki so se ga udeležil« ekipe »Partizana« Ptuj, Dester nik. Markovci in Hajdine. Prve mesto so osvojili nogometaši Ptu- ja. ki so premagali vse svoje na- sprotnike in prejeli prehodni po- kal občinske zveze za telesne kulturo Ptuj. Tudi košarkarji gimnazije ii aktiva ZMS IV. terena so v časi dneva republike odigrali prija- teljsk*o tekmo v telovadnici ESS Zmagali so gimnazijci s tesnim rezultatom 45:44. Košarkarji ptuj- skega Partizana bodo v kratkem gostovali tudi v Slovenski Bi- strici. Športna društva in klubi v ptujski občini bodo v kratkem začeli z občnimi zbori. Pregledali bodo uspehe dela ?n si zastavili naloge za prihodnjo tekmovalno sezono. Največ uspeha v letoš- njem letu so imeli prav gotovo nogometaši »Aluminija«, ki so osvojili v SCL osmo mesto, in ro- kometaši »Drave«, ki ?o v štajer- ski coni osvojili odlično 4. mesto. Poleg tega lahko omenimo tudi velik uspeh nogometašev »Drave« predvsem ob koncu tekmovanja v MN-ligi. Občinska zveza za telesno kul- turo v Ptuju bo še v tem mesecu priredila zanimivo športno odda- jo: »Šport v besedi in glasbi«. Prireditev bo verjetno v gledali- šču in bomo o njej še poročali. Prireditelji si prizadevajo prido- biti naše najboljše športnike, te- lovadca Mira Cerarja. nogometa- ša Maribora Amojčiča in dm^e dm Stran (i ^TEDNIK« — petek. 6. decembra 1963 #sebiia kronika Rodile so: (iabrovec (iizeia, Gruškovje 100 — Kristino; Miuida Angela, Bratonečice 7 — Angelo; Lampret Neža. ?.u- pečja vas 50 — Ivana; Šterbal Martina, Draženci 15 — dečka; Cuijak Alojzija. Mihovljani 3t — deklico; Flajs Katarina, Po- brežje 88 — dečka; Zidarič Ma- rija, Kamenščak 37 — Marja- no; Ozmec Rozina. Piacarovci 4 — Silva; Pintarič Marija. Bre- zovci 15 — Janeza; Ambrož Ana, .ladranska 3 — Mileno; Strniša .jiilijana. Kidričevo 13 — Zorana; Volkner Helena, Grajena 23 — Darka; Fiječko Barica, Donja Višnjica — Va- raždin — deklico; Vindiš Ivan- ka, Zg. Les:kovec 5 — deklico; Vnuk Ana. Ljubljana, Karlov- ška cesta 13 — Branka; Horvat Ana, Gomila Ih — Bojana; Mi- lošič Rozalija, Stanošina 8 — Nado; Pukšič Marjeta, Zabovci 79 — Marjana; Bedenik Matil- da. Podleže 20 — deklico; Ve- berič Terezija, Moravci 21 — Viktorijo; Vaupotič Jožica, Har- I dck 20 — Blanko; Toplak Neža, Žabjek 29 — Tatjano: Novak Angela. Vintarovci 17 — Duša- na; Kovačič Alojzija. Nadolc 77 — Nežiko: Vidovič Marija, Stu- da.10. Ljubljana — Vando; Purg ATilena. Sp. Hajdina 45 — Dam- jana: Hudžar Marija, Maribor- ska *i — Zlatko; K\ar Marija. Lasig«)vci 3 — Marijo, llec' Ire- na, I jutomerska lt> — Barba- ro; Kozoderc Marija, Zupečja vas 38 — deklico; Spoljar Re- nata, Sp. Hajdina 6 — .Nino; .Mislovič Marija. Borovci 42 — Marijo; Sagadin Marija. Straž- gojiici 40 — dečka; Matjaši« Štefanija, Mestni vrh 5b — Dr Ljubljana in njegovi solisti. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni pro- gram jRT -- studio Zagreb. 20.20 Ra- diiska igra. 21.35 Med skladbamhi Pavla Sivica. 22.00 Napoved časa. poročita. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program IRT studio Beograd. 23.00 Poro- čila. 23.05 Godala v ritmu. 23.00 Skupni program IRT — studio Liubliana. 24.00 Zadnia poročila. SREDA, 11. DECEMBRA .5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa. poročila. 6.20—6.35 Tečaj makedonskega jezika. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.1,"- Kme- tiiski nasveti. 12.25 Slovenske narodne. 12.40 Lepe melodiie. 13.00 Napoved ča- sa, poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, n 30 Koncpttni drobi?. 14 no Po- ročila 17 00 Poročila 17.05 Tako is«-^ pianist Josef Paleniček. 17.35 Iz fono- teke Radia Koper, 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma in t svetu. 18.10 Mojstri orkestrske igre. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 19..30 Radijski dnevnik. 20.00 Sklad- be Janeza Matičiča. 20.35 Večerni akor- di. 21.0.5—23.00 Skupni program IRT — studio Beograd. 22.00—22.10 Napoved časa, poročila. 23.00 Poročila. 23.05 Li- terarni nokturno. 23.15 Plesna glasba. 24.00 Zadnia poročila. ČETRTEK, 12. DECEM'BRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Po- ročila in vremenska napoved. 6.20-6.35 Tečaj ruskega iezika. 7.00—7.15 Napo- ved časa. poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prerinssti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Radiiska kmečka univerza. 12.25 Dalmatinske na- rodne 7 ansamblom Dalmaciia. 12.40 Le- pe melodije. 13.00 Napoved časa, poro- čila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30—14.35 Glasbeni sejem. 14.00— 14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci če- stitaio in pozdravljajo. 17.oo Poročila. 17.05 Zabavni ansambel Giinter Friess. 17.15 Turistična oddaia. 18.00 Poročila aktualnosti rtoma in v ';v"tu is. 10 nivprtim°nlo in suita iR.45 Kulturna kro- nika 19, njivostiia 'oo^ r.uchotip raz- glednice, 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer narodnih pesmi in nape- vov. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Večer umetniške besede. 21.40 Iz sodobne glas- bene ustvarjalnosti. 22.00 Napoved časa, poročila. 22,10 Franz Schubert: Impromptu v Fs-duru. 22.15 Skupni program |RT — studio Zagreb. 23.00 Poročila. 23.05 Go- dalni zabavni orkestri. 23.20 Skupni pro- gram IRT — studio Liubljana. 24.00 Zad- nja poročila. PETEK. 13. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila. 6.20—6.35 Tečaj , hrvaško-srbskega iezika. 7.00—7.15 Na- poved časa. poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Ansambel Borisa Franka s pevci. 12.40,Lciie melodiie. 13.00 Napo- ved časa. poročila. 13.15 Obvestila in 78hvna glasba. 13.30 Ljudske pesmi in ; plesi v umetnih preobrazbah. 14.00 Poro- ' čila 17.on Poročila. 17.05 Popoldne pri I skladatt-liu lohannu Scbastiami Bachu, i 18.00 Poročila — aktualnosti doma in i v svetu. 18.10 Zborovske moistrovine i Antona I.ainvica. is.30 Pripoveduie Borut 'ipsiak 18.45 I7 naših kolektivov 19,no ' 19.30 Radijski dnevnifc, 3»M »evU»ta glasba. 20^15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Iz slovenske violinske glas- be. 20.43 Recitativ. romanca in valček. 21.00 Hammond orgle. 21.15 Oddaia o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved ra- sa, poročila. 22,10 Veliki plesni orkestri. 23.00 Poročila. 23.05 Gustav Mahler: Simfonija št. 4. 24.00 Zadnia poročila. SOBOTA, 14. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00r~ 6.10 Napoved časa, poročila. 6.10—6.15 Napotki za turiste. 6.20—6.35 Nadalie- VF.lni tečaj angleščine. 6.40—6.45 Pre- gled športnih prireditev za nedeljo. 7.00 —7.15 Napoved časa. poročila. 8.00 Po- ročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosfil 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Radiiska kmečka univerza. 12.25 Kvintet Borisa Kovačiča in Kmečka god- ba. 12.40 lepe melodiie. 13.00 Napoved časa. poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30—14.35 Glasbeni sejem. 14.00—14.05 Poročila. 14 35 Naši nosln- šaici čestitajo in pozdravliajo. 17.00 Po- ročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 »Pesmi usode^r lohannesa Brahmsa. 18.00 Poro- čila — aktualnosti rtoma in v svetu 18.10 Ppcitali slavnih nevrev; baritonist George I.nnrton. 18.45 Novo v znanosti. 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Iščemo nove talente. 21.On Sobotni ples. 22.00 Nanoved časa. poročila. 22.10 Oddaia naše izseljence. 23.00 Poročila. 23.05 Priioten konec tedna. 24 00 Zadnia po- ročila.