Poštnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedcljek in peiek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7-50Din, ?.s1nozv| odbor občlne Sv Jurija ob juž. žel. r— okolice je imol v sredo 25. i m. ob 8. zjutraj v občinski pi- sarni prxo sejo, na kateri je župan g. Maiiin Klanjšek zaprisegel vseh 30 občinskih odbornikov in prečitaJ do- ločbo oMinskega zakona glede dolž- nosti in nalog obßinskih odbornikov. Podžupan g. Jožo Podgoi-šok je 5esti- tal županu k sijajni zmagi, ki' jo je: dosegla nacionalna Üsta 15. oktobra» in pozval vso občinske odbornike, naj zakliCejo: »Živel naä župan Klajn- gok!« Dva občinska odbornika sta dvignila župana m vsi so mu prire- dili prisrC-ne ovaeijo. Občinski odbor jo poslal Nj. Vel. kralju udanostno brzojavko. Župan je še povdaril, da caka obCinski odbor mnogo dela, ker so je tudi občina Kalobjo priključila Sentjurski okoliški občini. Seja j© bi- la ob 11. zaključena. Stran 2. »Nova Doba« 27. X. 1933. Stcv. 87. Bilo kuda jii\di svuda DOMAČE VESTI d Izpremembe potniške tarife na železnicak. V železniški tarifi bodo 1. novembra stopile v veljavo izpre- mombo za prevoz potnikov po oseb- nih in brzih vlakih. Razen tega je železniška uprava uvedla novost ta- kozvanih konkurenčnih cen na pro- gali, kjer delajo železnici konkuren- co avtobusi. Upravo jo pri sestavi nove tarife vodilo splošno načelo, da je treba v prvi vrsti dvigniti potniški promet pri brzih vlakih. Splošna ten- denca je daljo bila, da se cene III. razreda, ki so bile doslej v naši dr- žavi najnižje, približajo srednjeev- ropskim cenam III. razreda. Pri br- zih vlakih je dalje uvedena nova ta- rifa tako, da jo določena najnižja ta- rifa 32 Din za razdaljo 50 km. Na daljših progah pa so se vozne cene v brzih vlakih precej znižale. Da orao- goči živahnejši potniški promet na progah, kjer dela konkurenco želez- nici avtobus, uvede železniška upra- va 1. novembra posebne konkurenč- ne cene do razdalje 60 km od glav- nih postaj. S temi cenami, ki bodo uvodene le na progali, ob katerih vo- zijo avtobusi, skuša uprava pri teg - niti potnike na vlake. V območju ljubljanske železniške direkcije so uvedene te konkurenčne cene na do- ločenih progali med določenimi po- stajami, medtem ko za druge posta- je te cene ne veljajo. Določenih je 17 prog, med njimi tudi progo Celje— Smartno ob Paki, Slovenjgradec— Šoštanj ter Slovenjgradec—Dravo- grad in obratno. Normalno potniške tarifo za osebne vlake bodo za nekaj odstotkov zvišane napram sedanjim. Tako bo stala normalna vožnja do 300 km v III. razredu 120 Din (zdaj 103.50 Din). Vožnja v II. in I. raz- redu napram III. razredu je sedaj povišana samo za 60 in 75 odst. Na ta način skuša železniška uprava pri- tegniti potnike, da bi se vozili na od- daljenejših progah v II. razredu. Po- višanje voznih cen v III. razredu, kjer se vozijo siromašnejši ljudje, opravičuje železniška uprava s tern, da so železnico v hudi krizi. Ker se v III. razredu vozi 95 odstotkov vseh potnikov, računajo, da bo železniška uprava s tern povišanjem prejemala večje dohodke in da bo dobila tudi več potnikov za II. odnosno I. razred. (1 Glavne prireditve Ljubljanskega velesejma v letu 1934. Uprava Ljub- ljanskega velesejma sporoča, da bo XIV. Ljubljanski mednarodni vzorč- ni velesejem od 30. maja do 10. juni- ja, jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« s priključeniini razstavami gospodarskega in kulturnega znača- ja pa od 1. do 10. septembra. d Dunajska vremenska napoved za soboto 28. oktobra: Južne Alpe: Po večini oblačno, tupatam padavine, hladno. Splošni vremenski izgledi: V 2 ali 3 dneh najbrž glavni vpad sla- bega vremena, mogoče z mrazom. Celje in okolica c Pozdravna brzojayka Nikoli Uzu- noviču. Klub občinskih odbomikov .1NS za Celje-okolico je poslal po sve- čani občinski seji 25. t. m. predsed- niku JNS g. Nikoli Uzunoviču v Beo- gradu naslednjo brzojavko: »Ob priii- ki prevzema poslov občinske uprave v občini Celju-okolici Vas, g. pred- sednik, najiskrenejo pozdravljamo z zagotovilom naše neomajne zvestobe v odločnem delu za prospeh našo ve- like, nepremagljive Jugoslovenske nacionalne stranke.« c Zasilni most 6ez Savinjo bodo zgradili v bližini porušenega kapu- cinskega mostu v smeri proti želez- niškem mostu. Stroški za gradnjo za- silnega mostu so prorafunani na 214.000 Din, všteti pa niso stroški za hodnik za pešce. Stroške za gradnjo mostu bosta krila banska uprava in sreski cestni odbor, rnostna občina pa bo prispevala okrog 18.000 Din za napravo hodnika za pešce. Sreski cestni oubor jo pozval deset podjetnikov, da prciuožijo ponudbe. Gradnja mostu bo odd ana v torek 31. t. m. ob 11. öopoi(i:jo na pismeni li- citaciji v pisarni sroskega eestnega odbora. Z gradnjo zasilnega mostu bodo pričeli v začetku novembra. c Gradnja brvi čez Savinjo pri me- stnem parku lepo napreduje. Nova mostna polja bodo v primeru ugod- nega vremena dogotovljena v soboto 28. t. m., potem pa se bo pričeio mon- tiranje gomjih delov brvi. Tudi dva- krat zaporedoma porušeno brv pri iz- Hvu Sušnice v Koprivnico sedaj po- pravljajo, kazalo bi pa ozki izliv Suš- nice pod brvjo razširiti za dva mctra, da bi se olajšal odtok vode iz Sušni- ce. c Koroški koncert in zborovanje Korošcev v Gelju. Pevsko društvo »Oljka« bo priredilo v soboto 28. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega do- ma koncert koroških narodnih pesmi, nato pa bo istotam družabni večer Korošcev. V soboto ob 17.30 bo v po- sebni sobi Narodnega doma seja za- stopnikov osrednjega odbora in pod- odborov Kluba koroških Slovencev, v nedeljo 29. t. m. ob 9.30 pa se bo pri- čela v dvorani hotela »Evrope« peta redna letna skupščina Kluba koroš- kih Slovencev. V nedeljo popoldne bo skupen izlet v celjsko okolico. c Korošci, pozorl Znani planinski pisatelj, koroški rojak prof. dr. Fr. Mišič je predal »Klubu koroških Slo- vencev« večje število izvodov svoje velezanimive in krasno ilustrirane najnovejše knjige »V porečju bistre Savinje«, ki se bo na »Klubovih« pri- reditvah v Celju dne 28. in 29. t. m. in v Ljubljani dne 4. novembra pro- dajala po znižani ceni v korist koroš- kih Slovencov. Segajte pridno po umotniško dovrženem delu vašega rojaka, bratom in sestram na Koroš- kem v prid! Tone: »Kam pa danes, ko je slabo vreme?« Ivan: »To Se vpra§a§? Jasno, da w „Skalno klet" k Uftaju, ki ima izvrstne RiOPtke ribe in izborno kapljicol« c Darovi za poplavljence v mesta Celju. Mestno načolstvo v Celju raz- glaša: Posledice zadnjih poplavnih katastrof, ki so zadele mesto Celje, so tako ogromne, da dosedanji pri- spovki države, banovine in drugih korporacij ne zadoščajo za potrebno pomoč poplavljencem. Zato se pozi- va celjsko meščanstvo, da po svojih najboljSih močeli in po svojih gmot- nih razmerah pomaga lajšati bedo poplavljencev, bodisi z denarnimi prispevki, bodisi z darili v naravi, kakor n. pr. z zivüi, kurivom, obleko itd. Denarne in druge prispevke spre- jema pomožni odbor za pornoc" po- plavljencem v mestu Celju (soba ät. 2 mestnega načelstva, mestni uradnik Znidarič). c Predavanje o Julijskih Alpah. Drevi ob osmih bo predaval znani alpinist g. dr. Henrik Tuina iz Ljub- Ijane v mali dvorani Celjskega do- ma o Julijskih Alpah ob predvajanju lepih skioptiCnih slik. Na to preda- vanje, ki ga priredi Savinjska po- II družnica TK Skale, opozarjamo vse planince in prijatelje narave. c O duševni kulturi Dan&ke s po- sebnim ozirom na tamošnjo ljudske univerze bo predaval g. inž. Kukovec, predsednik Ljudske univerze v Ma- riboru, v ponedeljek 30. t. m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščansk sole. Predavanje bodo spremljalo mnoge skioptične slike ter danske narodne pesmi in himne na gramofonskih ploščali. Opozarja- mo občinstvo na to zanimivo preda- vanje. c Ljudsko vseučilišče. MinuH po- nedeljek jo predaval kemik g. Cu- ček iz Celja o sladkorni industriji v Jugoslaviji. Gosp. predavatelj, ki pozna obratovanje v sladkorni to- varni iz laste izkušnje — bü je 2 leti zaposlen v tej stroki ¦—¦ nam je raz- ložil ves potek pridobivanja slad- korja od trenutka, ko prispe slad- koma pesa v tvornico, pa vse dotlej, ko jo zapusti izgotovljeni sladkor. Nazoi'no nam je predoči] produkcij- ske stroške, govoril o ulogi sladkor- nega kartela, o potrošnji pri nas in v drugih državah ter o pomenu slad- korja kot živila. Vsa svoja zanimiva izvajanja je pojasnjeval s številnimi skioptičnimi slikami, skicami in diagrami. c Socanü V soboto 28. t. m. in v nedeljo 29. t. m. ima Klub koroških Slovencev v Narodnem domu in ho- telu »Evropi« svojo letno prireditev in zborovanje. Korošci nam niso sa- mo bratje po krvi, ampak skupno z nami doživljajo in trpijo isto kruto zgodovinsko usodo. Odbor »Soče« v Celju poziva vse društvene člane, da so zborovanj Korošcev polnoštevilno udeležijo in pokažejo tako koroškim bratom svojo popolno, trajno in brez- komprom.isno solidarnost. — Odbor. c Prosl^va 40-letnice obstoja Sa- vinjsko podružnice SPD v Celju bo V nedeljo 12. novembra v Celju. Spo- red slavnosti, ki se zaCne že v soboto 11. novembra ob 20. v Narodnem do- mu, bo objavljen pravočasno. Že se- daj opozarjamo planince in prijatelje planinstva na to jubilejno prireditev. c Poro'ka. V sredo 25. t. m. dopol- dne sta so poročila v Petrovčali pri Celju trgovec in posestnik g. Srečko Kobi z Brega pri Borovnici in gdč. Nada Stermecka, hčerka veletrgovca g. Rudolfa Stermeckega v Celju. Mla- demu paru naše iskrene čestitke! Izredno lahek izvenkartelski bencin Vam edino le nudi črpalka pred veletrgovino Ivan Ravnikar, Celje c Iz gimnazijske slnžbe. Gd&. Klav- dija Polimantejeva jo jmonovana za suplentko na drž. realni gimnaziji v Celju. c Sodniški izpit je napravü pri predsedništvu apelacijskega sodišča v Ljubljani g. Milivoj Ilešič, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju. Čestitamo! c Premeslitev v sodniški slažbi. Sodniški pristav g. Vinko Ravtner v Celju je imenovan za sodnika okraj- nega sodišča v Brežicah. c Pomožni razred za defektno de- eo. Minister prosvete je z odlokom ON g-tev. 64.511 z dne G. t. m. odredil, da se na okoliški deški narodni šoli v Celju otvori pomožni razred za de- fektno deco. c Zahvala. Podporno društvo za uboge učence državne realne gim- nazije in Dijaška kuhinja v Celju sta prejela od osmošolca Milana Stante- ja lep čisti dobiček njegovega kon- certa na kromatični liannoniki v Mestnem gledališču Obe društvi se iskreno zahvaljujeta njemu in Mest- nemu gledališču, ki je dalo vse brez- pla&no na razpolago. c Občni zbor Glasbene Matice v Celju bo v četrtek 9. novembra ob 20. učilnici Glasbene Matice, I. nadstr. Vabljeni vsi člani in prijatelji dru- štva! c Prostovoljno gasilno društvo Ga- berje bo imclo v nedeljo 5. novembra ob 14. izredni občni zbor v Gasilskem domu v Gaberju. c Združeni moški zbori CPD, »Olj- ke« in »Ccljskega Zvona« bodo imeli skupno vajo za nagrobnice v ponede- ljek 30. t. m. ob 20. v Narodnem do- mu. Vsi in točno! Arhivarji, princsi- to note s soboj! — Pevovodja. c Za CM sklad septembrskih žrtev jo poslal a ženska podružnica Družbc sv. Cirila in Metoda v Celju 1.100 Din. c Tekmovanje izložb v Celju: Zdru- ženje trgovcev za mesto Celjo je po- darilo za nagradno tckmovanjo naj- lepših izložb 2.000 Din, Trgovsko dru- štvo v Celju pa 1.000 Din, za kar se prireditveni odbor aranžerske tekme iskreno zahvaljuje. c Otvoritev igraiske sole v Celju. V soboto 28. t. in. so zaključi vpiso- vanje v igralsko solo Mestnega gle- dališča v Celju. Interesenti naj se ta- koj vpišejo pri g. Hubertu v knjigar- ni K. Goričarja vdove, Kral ja Petra cesta, Naknadne prijave se ne bodo upoštevale. Ollvoritveno predavanje bo v nedeljo 29. t. m. ob pol 11. dopol- dne v Mestnem gledališču. Predaval bo režiser g. Milan Košič o predme- tu »Vzgoja glasu in govora potom di- halne tehnike«. Ministrstvo prosvote v Beogradu je z odlokom z dne 24. junija 1933 P. br. 20.355 izdalo gosp. režiserju Milanu Košiču overilo za vodstvo igraiske solo v Celju. c Člane (čianice) Sokoia, jci bi si morda radi ogledali Kragujevac in se udeležili proslave stoletnice on- ' dotne gimnazije v dneh 4. do ü. no- vembra, opozarjamo, da je nekaj le- gitimacij za četrtinsko vožnjo na razpolago pri br. župnem tajniku v Narodnem domu. Legitimacija stane 30 Din in upravičuje prost vstop k prireditvam v Kragujevcu. c »Hmeljsko princeso«, uspelo ope- reto učitelja Radovana Gobca, bodo Žalčani ponovili v nedeljo 29. okto- bra ob 15.30 v Roblekovi dvorani v Žalcu. Zveze na Vse strani z vlaki ugodne. Sodeluje 14-članski orkester in nad 30 igralcev. c TekmovacQje izložb. Cenj. tvrdke, ki se še niso prijavüe k nagradnemu tekmovanju izložb, naj to store do vštete sobote 28. t. m. pri g. Deršku, tvrdka Weren. Poznejše prijave se no bodo upoštevale. c Tridesetletnico obstoja je obha- jal to dni inodni salon ge. Ano Stau- dingerjevo v Aleksandrovi ulici v Celju. c Savinjski vlak povozil dva ko- nja. V sredo 25. t. m. so je dogodila na savinjski železnici zopot huda ne- sreča. Nekaj minut pred 19. je oseb- ni vlak Stev. 9.119, ki prihaj«. v Celje ob 19., na prelazu poleg Ralilejove hi- še na Ložnici pri Celju pri km 2.2 zadel v dvovprežni voz posestnika Avgusta Žagarja z Ložnice. Lokomo- tiva je povozila oba konja in treš- čila voz čez nasip. Viak je vozil še približno 100 m dalje, predno se je ustavil. Eden konj se je nataknil na odbijače. Truplo so morali razsekati, da je mogel vlak nadaljevati vožnjo, Krivda zadene posestnika Žagarja, ki je hodil zadaj za vozom, namesto da bi bil v temi poleg konj. c Do smrii povožen. V ponedeljek 23. t. rn. sta so 25-letnemu hlapcu Ivanu Mohorku od Sv. Lovrenca pod Prožinom, ko je vozil po cesti, spla^ šila konja. Mohorko je padel pod voz. Kolo mu jo šlo čez trebuh in ga tež- ko poškodovalo. Ponesrečenca so pre- peljali v celjsko bolnico, kjer je v sredo 25. t m. podlegel poškodbarii. Manufakturno blago se kupuje, vkljub najboljši kakovosti, po izredno nizki ceni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. 13 c žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v nedeljo 22. t. m. 16 mesecev stai'i sinček delavca Vinko Vangoš iz Podvrha pri Braslovčah, v torek 24. t. m. 37-letna posestnica Marija Ro- žančeva s Ponikve, 26. t. m. pa v sta- rosti 30 let ga. Carmen Novakova, so- proga kontrolorja mer v Celju. Po- greb ge. Novakove bo v soboto 28. t. m. ob 10.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. V ponedeljek 23. t- m. je umrl v Pečovniku pri Celju 74- letni kočar Martin Košec. N. p. v m.! c Seznam v 1. 1932. pridobnini za- vezanih oseb v celjski mestni občini je razpoložen na mestnem načelstvu na javni vpogled. Razprave pred davčnim odborom bodo od 6. do 8. no- vembra v prostorih davčne uprave v Celju. V nedeljo „HMELJSKA PRINCESA" v Žalcu Štev. 87. »Nova Doba« 27. X. 1933. Stran 3. c Nesreče in napadi. V Hrenovi pri Novi cerkvi je padel 32-letni posest- nikov sin Dominik Šmarčan v nede- ljo pri obiranju hrušk z drevesa in si zlomil levo roko. Istega dne se jo 30-letni posestnikov sin Franc Pubec v Dramljah sprl z nekim moškim za- radi poti. V prepiru jo raoški napadel Pubca z nožem ter ga zabodel v hr- bet in obe roki. Na cesti na Sp. Hu- dinji jc neki moški v sredo napadel 2G-letno brezposelno delavko Ano Forštnerjevo s Sp. Hudinje, jo udaril po glavi in jo občutno poškodoval. V Aleksandrovi ulici je trčil v sredo 23-Ictni delavcc Franc Kovač iz Celja s kolesom v neki avtomobil in si tež- je poškodoval levo nogo. V sredo okrog 20. sta se vozila 31-letni kovač Ignac Meh in 24-letni krojaški po- močnik Franc Ramšak iz Šmartnega ob Paki z motornim kolesom iz Letu- ša v Gorenje. Na Rečici ob Paki sta zadela v dvovprežen, s hmeljevkami Priznano elegantne damske plaiče in vsa ntoika oblačila izdeluje Karl Kramer, Celje, Ljubljanska cesta 19. obložen voz. Pri karambolu sta si Meh in Ramšak zlomila desno nogo in dobila poškodbe po vsem telesu. Motorno kolo se jo pri trčenju razbi- lo. Na Dolu pri Frankolovem je v če- trtek cirkularka zgrabila 25-letnega brezposelnega mizarskega pomočni- ka Vinka Dobovičnika za desnico in mu odtrgala štiri prste. Vsi poškodo- vanci se zdravijo v celjski bolnici. c K tragični smrti lastnika reali- tetne pisarno gosp. Antona Arzenška smo naknadno prejeli obvesülo, da je g. Arzenšek izvršil obupno deja- nje zaradi bede in ne zaradi deloža- cije. c Ukradeno avtomobilsko kolo. V ponedeljek 23. t. m. med 16. in 21. jc neznan storilec ukradel z nekega av- tomobila v Št. Juriju ob juž. žel. 4.000 Din vredno novo rezervno kolo znamko Semperit-Cord štev. 600—20 —32—X—600. c Tatvina kolesa. V nedeljo 22. t. m. rned 17.30 in "18.30 je nekdo ukradel Jakobu FiSerju iz Podlog-a pri St. Pe- tru v Sav. dol. izpred Privošnikove gostilne v Doberteši vasi 1000 Din vredno kolo znamke »Waffenrad« št. 3,917.488, evid. štev. 2—14.054—5. c Izkazi pridobitnih zadrag. Mest- no načelstvo v Celju razglaša: Vse pridobitne in gospodarske zadruge po zakonu z dne 9. IV, 1873, drž. zak. Št. 70 v Celju so pozivajo, da najkas- ueje do konca t. m. predložijo mest- neniu načelstvu dva izvoda svojih pravil z naslednjimi podatki: 1. Imo zadruge, 2. sedež zadruge, 3. številka in datum odloka oblastva, ki je po- trdilo zadmžna pravila, 4. število čla- nov zadruge, 5. ime zvezo, pri kateri jo zadruga event, včlanjena, 6. imo načelnika zadruge. c Za nakup šolskih in pisarniških potrebščin ter kreppapirja se pripo- roča knjigama K. Goričar vdova, Ce- lje. Blasnikova in Družinska pratika za leto 1934. izšla. c Izgubljeno in najdeno. Pred de- setimi dnevi je bila na Kralja Petra cesti izgubljena 120 Din vredna nova bela volnena kombineža. V trafiki ge. Perovškove na Kralja Petra cesti so bili v oktobru pozabljcni naslednji predmeti: črna usnjata denarnica v. večjo vsoto denarja, trije pari noše- nih ženskih rokavic in nošen črn žen- ski jopič. Vsi ti predmeti so dobijo pri predstojništvu lnestne policije. c Nočno lekarniško službo im a od soboto 28. t. m. do vštetega petka 3. novombra lekarna »Pri križu« 11a Kralja Petra cesti. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Gasilno službo ima od nedelje 29. t. m. do vštete sobote 4. novembra IV. vod pod poveljstvom gosp. B. Schlosserja, reševalno službo pa II. skupina. Inspekcijsko službo ima v oktobru poveljnik g. F. Koschier, v novembru pa namestnik poveljnika g. A. Kališnik. „ agonyi" v celjskem gledališču V torek jo pri nas gostovala ljub- ljanska drama s Krleževo dramo »V agoniji«. Kar je bil in je §e Cankar med Slovenci, to je danes Hrvatom in prav za prav lahko tudi nam Krleža. Je močan, grenak, brezobziren, borben in vseskozi globok in duhovit. Tudi v tej drami je podal, ne da bi v ob- činstvu vzbujal sočutje, kos tragedije socialnega in s tern tudi moralnega propadanja onega starega zagrebškega plemenitaStva, ki je bilo po svoji mi- selnosti močno nemškomadžarsko u- smerjeno. Degeneriralo je že v pred- vojni dobi, ali zdaj se proletarizirano do kraja utaplja v nižinah banalne vsakdanjosti, kjer išče na smrt ob- sojeno utehe zadnjim navalom strasti in se omamlja v njih. V zakon barona Lenbacha, propaiega kavalerijskega oficirja, posega advokat, predstavnik in steber družbe, gladek, prazen ra- čunar, varajoč vse, da služi sebi. V ves ta straSni razkroj je posvetil Kr- leža 2 neusmiljeno razgaljujočo lučjo, pa tudi s pogledom, ki ga zmore samo velik mojster urnef^ k. Režija dr. Gavelle je t n v na višku v vseh ozirih, delala je vtis, kakor da sta avtor in režiser eno. Sancin je kot baron Lenbach podal prepričevalno silen lik, ki v nas ne bo kmalu za- brisan. ,M. Danilova kot žena njegova je živela na odru tako zelo resnično, Iščem price ki bi potrdlle, da so slišale gasilce Gasil- nega društva Gaberje govoritf nemSko. Kdor se te^a spominja, naj sporoči naslov mojemu branilcu dr. Ogrizku v Celju. Joai Melhijor ml. kakor to v gledaliSču doživimo le ob nepozabnih večerih. Gregorin je v dr. Križevcu našel priliko, da se je dal vsega z odličnimi kvalitetami, ki so mu lastne. Nablocka je kot ruska gro- fica manikerka prispevala svoj del k celotnemu, tako zelo velikemu uspehu. Potokar je bil v mali ulogi na mestu. Skratka, bilo je mnogo polnega in globokega doživetja. F. R. Sport Nogometno prvenstvo v podsavezni ligi LNP Letošnje tekmovanje v podsavezni ligi jo izredno zanimivo ter postaja od nedelje do nedeljo napetejše in ži- vahnejše. Z udeležbo treh novih klu- bov Hermesa, CŠK in SK Celja je to prvenstvo mnogo pridobilo. Moči po- sameznih klubov so povsem enako- vrodne, kar daje tekmam posebno privlačnost ter privabi na igrišča ob- činstvo, ki si želi borbenih in nape- tih tekem. Boj za prvo mcsto bo vse- kakor oster. Želeti je, da bi bila ta borba dostojna in v me j all sportne fairnese. To naj bo naCelo ne samo igralcov, temveč v prvi vrsti klubskih voditeljev in sportnega občinstva. Trenutno stanjo v tabeli ne kažo pravilnga razmerja moči posamez- nih klubov, ker je število odigranih tekem po klubih zelo različno. Tako n. pr. jo odigral Cakovečki SK že 5 tekem, »Maribor« in »Rapid« pa sta samo enkrat nastopila. Vsekakor pa jo značilno, da zavzemajo novinci v Marihor.......1 0 0 1 1:4 0 (2) VII Kapid........1 0 0 1 2:4 0 (2) VI Železničar......2 1 0 1 7:3 2 (2) IV Ilirija........2 1 0 1 7:5 2 (2) VI Hermes.......4 1 2 1 10 : 14 4 (4) HI Cakovec.......5 2 2 1 16:16 ß (4) 'I Colje........3 1 2 0 8:5 4 (2) II SK Ilirija : SK Celje V node!jo 29. t. m. ob 15.15 se bo pričela na Glaziji četrta podsavozna prvcMstvena tekma. To pot bo stala onajstorica SK Celja pred najtežjo nalogo v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. Nodeljski nasprotnik domače enaj- storice, ki bi se moral po statutih .INS v tej sezoni boriti za prvenstvo drugega razreda LNP, je z odlokom saveza ostal prvorazreden. Brez dvo- ma je ta odločitev saveza popolnoma na mestu, kajti onajstorica Ilirije je dokazala baš letos, dajekljub očitni siiioli v prošli prvenstveni sezoni v resnid prvorazredno moštvo. Dobro so nam še v spominu uspehi Ilirijo proti renomiranim klubom Avstrijo in Madžarske. Saj je odpravila gla- sovito madžarsko profesijonalno enajstorico Budai s 6 : 1, katri jo no- Zaksj ce mučlie s tsredpranjem? Hsnko odloči vso umazanino'nc Jahek nsčir. in izvanredno olajSuje pranjc. Zato: Č e namočite zvečcr v Henko peril o, d a I a ne boste imeli obilo. ligi prva tri mesta, med tern ko so »favoriti« na koncu tabele. Največji uspeh beleži SK Celje, ki kot edini klub še ni izgubil nobene tekme ter se naliaja na drugem mestu. Iz tabele, v katero so klubi uvršče- ni po lanskoletnih uspehih, dobimo jasno sliko. Številko v oklepajih zna- čijo izgubljene točke, rimske števuke pa sedanjo mesto v tabeli. deljo kasneje podlegel na lastnih tleh »majstor s mora« splitski »Haj- duk«. Celjo bo moralo v ta boj iti najbrž zopet oslabljeno. Je pač žalostno dej- stvo, da merodajni krogi delajo naše- niu zastopniku v ligi razn© tožkoče. Dolžnost odločilnih činiteljev bi bila, da podpirajo našega predstavnika v borbi za prestiž celjskega nogome- ta, ne pa ravno nasprotno. Razume s&, da bo ob takih okol- nostih stala domaCa* enajstorica v nodeljo pred težko nalogo. Kljub raz- nim težkočam pa je moštvo SK Celja doslej Casino zastopalo celjski nogo- met. Isto pričakujemo tudi v nede- ljo, kajti ravno sedaj mora moStvo SK Celja dokazati, da je doraslo na- logi, ki ga čaka, Vsekakor se nam obeta v nedeljo vseskozi zanimiva in napeta, toda fair borba za točke. Sodil bo g. Cim- MAURICE LEBLANC: 20 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rlhteršič »Kdo pa ti ga je mogel suniti?« se je začudila Viktorija. »No govori neumnosti. Sam je odletel: Ena, dvc, tri — kdor no zbeži, ta lovü« Počasi jc odvedel svojo stai-o dojiljo dal jo in ji resno rekel: «Pojdi domov, Viktorija, in ne delaj si skrbi! Saj 30 vendar jasno, da jo moral nekdo videti, kako si mi dala zamašek. Izkoristil je potem gnočo v trgo- vini in mi ga potegnil. Vse to mi je dokaz, da naju fiekdo nadzoruje, natančneje, kakor sem si mislil. Kakor pa sem ti žo i*ekel, se ti ni treba bati. Ali si °pazila šo kaj važnega?« »Seveda sem. Snoči, ko je bil Daubrecq z doma. so prišii neki ljudje. Videla sem luči ;in njihov odsov •Se jo iovil med drevjem in vrtom.« »In kjo jo bila vratarka?« »Takrat še ni bila v postelji.« »Potem so bili ljudje s policije, ki So zmeraj ^ekaj iščejo. Zbogom, Viktorija . . . Saj me boä spet ^PUstiia v svojo sobo? . . .« »Kako? Ali hoCeš? . . .« »Kaj pa tvegam? Tvoja soba jo v tretjem narl- stropju. Daubrecquu se niti ne sanja . . .« »Toda drugim!« »Drugim? Ce bi mi hoteli kaj hudega storiti, bi l" to že davno poskusili. Napoti sem jim, toda ne boje so me. Do svidenja, Viktorija. Točno ob petih!« Še neko presenečenje je doživel Lupin tisti dan. ZveCer mu je sporočila dojilja, da je dobila kristalni zamašek spet v gospodarjevi nočni omarici, ko je iz radovednosti pogledala van jo. Lupin se takim. Cudežnim dogodkom ni več čudil. Rekel si je preprosto: »Torej so ga prinesli nazaj in Clovek, ki je to storil in si je na nerazumljiv način priboril dostop v hišo, misli prav tako kakor jaz — da kristalni za- mašek ne sine izginiti. In čeprav Daubrecq ve, da so v svoji lastni spalnici ni varen pred vohuni, je pustil zamašek v nočni omarici. To pomeni, da mu ni dosti zanj.« Čeprav to razmišljanje Lupinu ni kaj prida ko- ristilo, mu je vendar vsililo nekaj miselnih zvez in sklepov. »Kakor zdaj kaže,« je dejal, »jo neizogibno, da mora priti kaj kmalu do srečanja med mano in ,ne- znanim četrtim'. Takrat bom postal gospodar po- ložaja.« Minilo pa jo še pet dni iin Lupin ni mogel odkriti niti najmanjge malcnkosti. Šesti dan je imel Dau- brecq ponoči spot obisk. Prišel jo poslanec Laybach, ki jo prav tako kakor njegovi predniki jokal in prosil za tismiljenje, naposled pai je izročiil Daubrecquu dvajset tisoC fivankov. Čez dva dni in eno noC, ko je Lupin ob drugi uri zjutraj stražil na stopnicah v drugem nadstropju, je začul, kako so zaškripala neka vrata, najbrž hižna vrata, ki po ločila vežo od vrta. V temi jo razloCil ali bolj slutil dva moška, ki sta šla v prvo nadstropje in se üstavila pred Daubrecquovo sjialnico. Kaj sta na- meravala? Nihče ni mogel priti v to sobo, ker je po- slanec ponoči vrata zapahoval. Najbrž sta poizkušala nekaj na vratih, ker je Lupin čul neko drgrijenje, ki je bilo podobno počasnemu žaganju. Cez nekaj 5asa je ujel besede, ki jih je šepnil eden izmed neznancev: »Ali gre? Sodim, da bo bolje, Ce poCakamo do jutri, ker . . .« »Seveda, imenitno — ampak ju . . .« Konca stavka Lupin ni razumol. Moža sta spet šla, tipaje po stopnicah navzdol. Ilišna vrata so se docela tiho zaprla, potem pa še vrtna. »Čudno,« si je mislil Lupin. »V tej hiši, kjer iz- vršuje Daubrecq tako skrivnostno svojo nečedno obrt in kjer tako hudo pazi na vohune, so ponoči ljudje izprehajajo kakor v mlinu. Da spušča Viktorija mene v hišo, vratarka pa policijo, je razumljivo; kdo pa jo izdajalec, ki spužča vanjo te ljudi? Ali jo verjetno, da delajo na svojo pest?« Popoldne, ko Daubrecqua ni bilo doma, si je ogledal vrata sobe v prvem nadstropju. Na pi-vi p0- gled je dobil to, kar je iskal. Eden izmed spodnjih vložkov v vratih je bil spretno izrezan, tako da so ga držali samo Se nevidni žoblji. Torej so bili to isti ljudje, ki so se lotili vrat v njcgovih stanovanjih. Vedel je tudi, da se nekaj pripravlja. Kmalu bo zve- del vse: ne samo to, kdo so njegovi nasprotniki, ampak tudi to, kaj nameravajo. Todaj pa se je zgodilo nekaj, kar ni bilo po pro- gramu. Daubrocq je zaCel pri večerji tožiti, da je utrujen. Ob desetih se je že vrnil domov in proti svoji navadi vežna vrata zapalinil. Kako bodo zdaj »neznani četrti« uresničili svoj naört in prišli v Dau- brocquovo spalnico? Stran 4. »Nova Doba« 27. X. 1933. Štev. 87. per man iz Ljubljane. V predtekmi so bosta spoprijeli kombinirani mladinski moštvi in II. rezervi SK Celja in SK OHmpa. t SK Atletik : SK Laško. V nede- ljo 29. t. m. ob 13.30 sc bo pričela na igrišču pri Skalni kleti v Celju dru- gorazredna prvenstvena nogometna tekma med cejjskimi Atletiki in SK Laškiin. Sodil bo g. Janežič iz Celja. t Nogometna sekcija SK Celja. Drevi ob osmih bo v klubovi sobi ho- tela »Evrope« strogo obvezen sesta- nek pi'vega moštva. Kino Kino Union. Petek 27., sobota 28., noilelja 29. in ponedcljok 30. oktobra: »Sezon» v Kairu«. Sijajna zvočna opereta. V glavnih ulogah Renata Müller, Willy Fritsch, Leopoldina Konstantin, Anton Pointner in Jakob Tiedtke. Režija: Reinhold Schünzel. Glasba: W. R. Heymann. ZvoCna predigra. Smešnice »Ne vein, kaj bi kupil — hišo ali avto?« — »To \e povsem enostavno: Kupi hišo, najmi na njo hipoteko in kupi si s tern denarjem avto. Tako boš imel oboje.« * * »Vi dobite torej v začetku 1000 Din mesečne place, poznejo pa več.« — »Potem pridem pozneje.« Mož: »Ti si z menoj prijazna samo, če kaj jželiš.« — Žena: Jaz sem v e d - n o prijazna s Teboj.« — »Da — žali- bog.« * * »Odkod imaš tako oteklo oko?« — »Ali se spominjaš one žene, katero mož jo bil na Kitajskem?« — »Seve- da! Toda . . .« — »No, dobro. Mož ni bil na Kitajskem!« Uradnik se je vrnil ravnokar z do- pusta, pa že ga zopet obišče ekseku- tor. Vzdihujoč ga vpraša uradnik: »Recite mi, kedaj pa greste pravza- prav V i na dopust?« * * Olga: »Zakonskega življenja sem se že naveličala.« — »Nu§a: »Potem pa i se daj ločiti!« — »Tega sem se tudi že naveličala.« »Tu stoji v časopisu, da je neki mesočnik padel s strehe in se ubil.« — »To jo bil gotovo začetnik!« Moda Pariz. Kdo že ni ničesar Cul o njem? Eifflov s.tolp, Moulin Rouge, Slavolok zmag.e, latinska četrt, tisoči zname- nitosti in — moda. Najnovejša pariš- ka moda! / Kaj je moda? Moda jo načhi vsega, kar poCenja človek v širšem, način oblačenja in lepotne kulturo pa v ož- jem smislu besede. Tudi Dunaj je mesto mode, pa Berlin in New-York. A Pariz je prvi. Ali veste, kaj je letos pariška moda? Dražestne oblekce v sivo-rde^i kombinaciji, »kočemajke«, svetle nogavice in rokavice z nohti iz celuloida. Da, rnoje dame, moder- no m praktično. Za vsak sluöaj ni potreba sneti rokavic. Vaš svet je ne- skonCno bogat na modi in izpremen- ljiv. Mi moški so teh izprememb vča- sih razveselimp. Na pr. pred leti, ko so postala moderna popolnoma krat- ka krila. Zadnja leta narn pa prina- šajo vedno večja razočaranja. Nikjer veC duha ne sluha o teh prijetnih oblačilih. Vsc je dolgo, košato in Si- roko. Blaga se porabi trikrat toliko kakor prej. Najhujši udarec pa nam je prinesla moda s temi rokavicami. Ah, moda, moda, prizanažaj nam! Vse bi še bilo, če bi Parižani obdr- žali to modo zase. Je že res, mi moški poznamo socutj© — toda to se So pre- nese. Ampak našo dame se čudovito dobro razumejo na pariško modo. Kdo šmenta jih o vse,h njenih novo- stili tako hitro pouči? Vemo, da izha- | jajo Casopisi, taki in taki, ki se ime- nujejo »modni žurnali«. Toda, da bi bili ravno časopisi vsemu krivi, ne verjamemo. A giej, sedaj vemo, kdo vrŠi to informativne posle. Trgovcl so to in nihče drugi. Okno. Zakaj iraamo okna? Vsi so- iidni meščani pač zaradi svetlobo in zraka. Trgovci ne. Trgovci imajo okna zaradi mode. Toda ne zato, ker so morebiti okna moderna, ampak zato, da notri razstavljajo in razka- zujejo — modo. Takim oknom pravi- jo »izložbena okna«. Tarn notri vam jo vsega, kar je moderno. Včasih ni ravno vse tako moderno kakor v Pa- rizu, pa dobre volje je vedno dosti. Ampak kakor so moda izpreininja in z njo naše dame (pardon!), tako se j izpreminjajo tudi izložbe naših trgov- cev. V Parizu, na Dunaju in v Ljub- Ijani so bila tudi že tekmovanja v tern sportu. Samo rekorderstvo. Se- daj pa tudi že v Celju. Toda no bodo tekinovala okna, katero je večje, lep- Se itd. Tekmovali bodo celjski aran- žerji. Kdo se bolj razumo na modo! Ali ni to rekorderstvo? Tudi žirijo bodo imeli in ogled oken in nagrade in .... Izvemo še marsikaj, pa še ni vse za javnost. Bomo videli 5. no- vembra. Sprejmem hišnika brez otrok, penzionista, ki bi opravljal vsa hišna in vrtna dela. Nuditn prosto stanovanje in plačo v gotovini. Naslov v upravi lista. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se döbijo na veliko in drobno v knjigarni Franc Leskovšek Celje, Glavnt irg 16 Novo dospelo blogazajeseninzimo! Velika izbira blaga za obleke in plašče, double, baržuna, barhcnta, flancla, plc- tcnin, trikotaže, rokavic, kožuhovin, moškega in ženskega perila, volne za plctenje v vseh barvah itd. Vam nudi Fr. Karbeutz, Celje, Kralja Petra 3 manufakturna in modna trgovina Dobro ohranjene zelne kadi na prodaj. Javna kuhinja, Delavska zbornica, Celje. Lepa garaža z električno lučjo in vodo za umivanje avto- mobila se odda privatnikom proti mesečni najemnini 180 Din v hiši v Celju, Kralja Petra cesta 26. Kupini Knjižieo kakega denarnega zavoda v Celju. Ponudbe pod >Večja vloga« na upravo lista. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE* prej Južnoštaierska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno močjo = LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzemavsa instalacijskadela, vodovodc hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarnc naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Prazno stanovanje soba in kuhinja z vrtom se odda na hribu sv. Jožefa. Naslov v upravi lista. Dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, solnčna lega, elek- trika in vodovod v hiši. Istotam se proda gozd, okrog 6 joh, tudi z dobrimi hranilnimi knjižicami. Oabarje, DeCkova c. 1. Stanovanje ena soba in kuhinja v pritličju se odda v ÄSkerCevi ul. 4. Plinski štedilnik in električna luč, lončena peč. Boljšl lokal v centru mesta se takoj odda. Naslov v upravi lista. Vec gospodov in dam sprejmem na zelo dobro domačo hrano. Naslov in cena se izve v upravi lista. Trgovska hiša v Celju (hiša s prehodom) Kralja Petra c. 13 se proda Cenj. ponudbe: Jindra, Zagreb Mlinarska 53 Avfo štirisedežni, marke Citroen, cenjen na 7.000 Din, se proda dne 30. X. 1933 ob 15. na javni dražbi v Celjskem domu. Stanovanje s 4 sobami, centralno kurjavo, kopalnico in vsemi pritiklinami, topla in mrzla voda, se odda. Vpraša se Razlagova ul. 8a, II. nadstr. Stanovanje z vso oskrbo in strogim nadzorstvom iSčern za dva dllaka drž. realne gimnazije. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgora] navedene stroke ipadalota dela in popravila —Cene zmerne — Postrežba točna in solidnt Vinho Buhopec, obi, ^oncesmestni tcsarshi mojstBP na Lani nirl rpllll izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostresja za |J| I liKlJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov,,;; Parna žaga in tesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun štev. 14.737 Ustanovliena leta I8G4. Pod stalnim državnim nadzorstwom Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lass ni palači pri kolodv«pu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje 1 z vsem premoze- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado PeCnlk. — Odgovoren za konzorclj »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan öttlna. - Oba v Celju.