obnovil naročnino novi _____________ tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 * Poštnina plačana v gotovini / „ _ abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir ^t. 12 (853) • Čedad, Četrtek, 27. marca 1997 Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art. 2, legge 549/95. Filiale di Trieste Poiskati poti M združujejo našo manjšino V drugi polovici aprila bo v Trstu občni zbor Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze. Slo bo za nekakšno nadaljevanje prekinjenega decembrskega kongresa, ko je bila imenovana 25-članska komisija, kateri je bila naložena skrb, da pripravi izhodišča za prenovo in reorganizacijo SKGZ. Po skoraj treh mesecih “konklava” je Skgz-ejeva skupina izdelala nekaj * osnovnih izhodišč, kijih bo v naslednjih tednih preverjala s svojim članstvom v treh pokrajinah. Skratka, prišlo bo do širšega soočanja in ocenjevanja izdelanih smernic. Le ob koncu teh srečanj bo zdajšnje vodstvo lahko dokončno izdelalo dokument o prenovi SKGZ, o katerem se bodo izrekli delegati na tržaškem občnem zboru. Prvo izmed teh srečanj (za Skgz-ejevsko organiziranost na Videmskem bo srečanje v sredo, 2. aprila, ob 18.30 na čedajskem sedežu KD Ivan Trinko) je bilo v ponedeljek v Trstu, 'na katerem so bila povabljena vodstva vseh članic te organizacije. In že na tem srečanju so se izkristalizirale nekatere tematike, ki bodo verjetno predstavljale razlog tudi za nadalj-no debato. Gre recimo za stališče, ki ga je izdelala 25-članska komisija, in ki zadeva bodoče članstvo Zveze. To naj bi sestavljale članice/organizacije in posamezniki. Na ponedeljkovem sestanku so bila okoli tega izrečena različna stališča. Pogledi so si bili različni tudi, ko je šlo za predlog spremembe imena: SKGZ naj bi se po novem preimenovala v Zvezo Slovencev v Italiji. Tudi o izhodišču, da naj Zveza postane idejno povezovalno gibanje z napre-dnočlanskim izhodiščem in naj se v bodočem otrese pojmovanja “krovnosti” je stekla konstruktivna razprava, ki bo gotovo razlog za nadaljnje ocenjevanje in izražanje mnenj. Novost med ponujenimi izhodišči zdajšnjega vodstva SKGZ zadeva tudi predlog, naj se v delovni program Zveze vnese volitve za manjšinsko zastopstvo in naj se obenem poišče vse možnosti, ki peljejo k tesnejši povezavi manjšinske organiziranosti (ena sama organizacija civilne družbe). Prepričani smo, da bo tudi okoli teh vprašanj, na prihodnjih srečanjih, prišlo do konstruktivnega dialektičnega razmišljanja. Sicer takšen način soočanja je tudi v želji samega vodstva SKGZ, ki ne želi ponuditi že dokončno izdelanih stališč, o katerih članstvo lahko razpravlja, spreminjati pa jih ne more. Potrebna je široka konfrontacija idej in razmišljanj. Potrebno je pošteno in konstruktivno soočanje o vseh bistvenih vprašanjih, ki zadevajo bodočnost te organizacije. In če sodimo po ponedeljkovem sestanku v Trstu, lahko rečemo, da je razprava stekla v pravo smer, kar priča o navezanosti in skrbi, ki ju naši ljudje imajo do tega gibanja. Želimo vam srečne an vesele Velikonočne praznike Na sliki ena od ikon, ki krasijo notranjost cerkve v Bardu in ki predstavljajo vse postaje križeve poti. Ob umentiški vrednosti so ikone zanimive tudi v kolikor so napisi v slovenskem narečju, ki ga govorijo v Terski dolini. Dogodek je pomemben, saj izpostavlja skrb in ljubezen, ki jo tamkajšnji župnik, Renzo Calligaro, izkazuje slovenski besedi, kateri je spet ponudil zavetje v domači cerkvi. Tu namreč furlanski župnik daruje maše, v katerih se italijanski jezik in slovenski dialekt lepo prepletata in dopolnjujeta. edilvalli ARREDI DIDORGNACHR. & D. sne Pradamano - Via Nazionale, 31 - tel. 671681 Progettazione ed installazione di: • CAMINETTI • CUCINE IN MURATURA • SPOLERT • STUFE IN MAIOUCA • CERAMICHE • SANITARI • RUBINETTERIE • TUTTO CON GARANZIA DI FUNZIONAMENTO Auguri di Buona Pasqua Ne? Pohiti! četrtek, 27. marca 1997 2 L’assessore regionale all’industria impegnato sulla vicenda Veplas Moretton si anima Un incontro con gli amministratori delle Valli dopo il fallimento della Sarplast Frar di S. Pietro, indetta la sesta gara d'asta per l’acquisto dello stabilimento Milan Kučan bo nasledil samemu sebi? Jeseni bodo Slovenci izbirali na volitvah novega predsednika države. Čeravno manjka do volitev še nekaj mesecev, je jasno, da so se že začele priprave na to preizkušnjo. Jasno je, da v teh dneh ni še jasno, kdo vse se bo potegoval za tako pomembno mesto v državni hierarhiji Slovenije. Znano ni niti še, če bo predsednik Milan Kučan ponovno kandidiral, čeravno je njegova kandidatura skoraj gotova. Vprašanje je torej, kdo vse bodo njegovi protikandidati. V teh dneh smo v časopisih brali nekaj imen, ki se ponavljajo in ki naj bi sodili v ožji izbor možnih kandidatov. Resnici na ljubo gre v glavnem za imena oseb, ki sodijo v desno-sredinsko politično stvarnost, kar je tudi razumljivo, saj si je težko zamisliti, da bo levosredinska opcija kandidirala kakšnega “resnejšega” kandidata, ki bi “pogorel” v konkurenci z Milanom Kučanom. Milan Kučan Izvedene so bili tudi nekatere ankete, na podlagi katerih je razvidno, da z dosedanjimi kandidati, ki so prišli v javnost, bi Kučan imel dokaj lahko nalogo. V ljubljanskem Dnevniku so anketiraneem ponudili v izbiro 7 imen kandidatov za funkcijo predsednika države. Rezultati so bili naslednji: France Bernik (predsednik Akademije znanosti in umetnosti) 1,7 odstotka; Peter Jambrek (ustavni so- dnik) 1,4%; Janez Jerovšek (ustavni sodnik) 2,4%; Milan Kučan 64,1%; Sašo Lap (bivši poslanec) 0,2%; Tone Peršak (bivši poslanec) 3,1%; Drago Jančar (pisatelj) 1,7%. Nekaj nad 10 odstotkov anketirancev je re- Peter Jambrek klo, da bi ne volilo nobenega od navedenih imen, 13% anketirancev pa je še neodločenih. Anketiranci so morali odgovarjati tudi na vprašanje, katerega kandidata bi volili, ko bi se predstavila Milan Kučan in Janez Janša, ki sodi med najostrejšimi kritiki sedanjega predsednika. V tem primeru bi predsednik Kučan zbral 69,9 odstotka glasov, Janša pa 18,4. 2e iz teh podatkov, ki so izraz javnomnenjske raziskave, je jasno, da bo težko konkurirati z dosedanjim predsednikom države, če se bo ta predstavil na jesenskih volitvah. Zanj se namreč opredeljuje velik del Slovencev in to ne samo tistih, ki podpirajo levo-sredinske stranke. Na podlagi nekaterih podatkov izvemo, da bi za Kučana volilo skoraj 88 odstotkov volilcev LDS, 89% volilcev ZLSD, in 66,7% volilcev Desusa. Zanimivo pa je izvedeti, da bi kar 60 odstoka volilcev Ljudske stranke podprlo dosedanjega predsednika, ki bi podporo imel tudi pri krščanskih demokratih (41 odstotkov) in celo pri tretjini Janševih socialdemokratih. (r.p.) Aumenta la super in Slovenia Una giovane coppia ha voluto unirsi in matrimonio in modo particolare: a sette metri di profondità nel lago di Bled Alga killer A dodici anni dalla sua comparsa nel Mediterraneo l’alga killer (Caulerpa taxifolia) continua ad e-spandersi ed a provocare danni al mondo marino. Durante un recente convegno il Consiglio francese per le ricerche ha raccomandato che sia creata una rete di sorveglianza in collaborazione con i paesi interessati (Italia, Francia, Spagna, Slovenia e Croazia). Uno dei metodi di diffusione dell’alga è rappresentato dalle ancore delle imbarcazioni e dalle reti di pesca. Tra le zone più a rischio è stato inserito anche l’Alto Adriatico. Francobollo d’Europa Il centro culturale Cankarjev dom di Lubiana e la società bolognese San Zanobi bandiscono un originale concorso a premi destinato a tutti i ragazzini italiani e sloveni tra gli otto e i tredici anni di età. Ogni partecipante al concorso, patrocinato da Lucia- no Pavarotti, dovrà inventare un francobollo o una serie di francobolli che raffigurino eventi che riguardano l’Europa unita. I cento migliori elaborati verranno esposti nell’ambito della 22 edizione della Biennale d’Arte Grafica di Lubiana. Benzina più cara La benzina slovena è da venerdì più cara. 11 governo infatti ha deciso di accogliere in parte le richieste delle aziende petrolifere che già da tempo chiedevano di aumentare i prezzi dei derivati petroliferi. Con il nuovo aumento un litro di super passa da 85 a 93 talleri (1.115 lire circa), mentre un litro di benzina verde passa da 78,4 a 85,8 talleri (1.027 lire). Il governo di Lubiana non ha preso nessun provvedimento per la fascia confinaria in vista dell’introduzione della benzina agevolata per tutti i residenti nel Friuli-Venezia Giulia. m&Mkséìmà;' HHhHhHHI Benzina, si parte da Udine Inizia il conto alla rovescia per la distribuzione delle tessere per la benzina a prezzo ridotto, che riguarderà tutta la regione. Si inizia oggi e domani, all’Ente Fiera di Martignacco, con le prime tremila tessere che andranno ai cittadini u-dinesi i cui cognomi iniziano con le lettere A e B. La partenza sarà quindi scaglionata, a partire dal primo aprile, mentre la maggior parte dei distributori di benzina della regione sono già stati dotati del lettore magnetico. Assieme alla tessera i cittadini riceveranno una lettera della Regione in cui si spiega che il provvedimento potrà essere mantenuto solo se non creerà scompensi nel bilancio regionale, se sarà quindi garantito il recupero dell’evasione per l’acquisto della benzina in Slovenia, stimato in circa 130 milioni di litri all’anno. Dopo Udine, nella distribuzione si andrà per ordine di fasce, lasciando per ultima la fa-scia confinaria che comprende anche le Valli del Natisone. Sul fronte della Veplas, l’azienda di S. Pietro al Natisone legata al gruppo Sarplast, di cui è stato reso noto da poco il fallimento, c’è da registrare l’incontro avvenuto all’inizio di questa settimana tra il presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig, accompagnato da alcuni sindaci della zona, e l’assessore regionale all’industria Gianfranco Moretton. Quest’ultimo, accusato dai sindacati di non essersi mosso, ultimamente, a favore della Veplas e di un’altra ditta, la Vetroresina di Povoletto, il cui futuro continua a restare incerto, ha invece assicurato che la Regione sta tentando tutte le soluzioni possibili per risolvere il problema. All’assessore Moretton sono state prospettate anche altre questioni riguardanti le Valli del Natisone, in particolare gli interventi di ristrutturazione di una serie di edifici. Riguardo gli interventi causati dal maltempo anche nelle Valli, l’as- TT'V • ima Stojan Spetič ji svoje mnenje, da hi projekt “Postaja Topolove” morala biti med prvimi na seznamu, a ne edina. In vendar: nič! Morda pa je odgovor na ta zakaj bolj bridek in trpek, ker si moramo del krivde pripisati kar sami. Pred več kot desetimi leti smo tja v Bruselj poslali načrt o “festivalu mladinskih gledališč”. Pobudniki (nabrežinska občina, mladinski odbor SKGZ, Stalno slovensko gledališče) so prejeli tudi nekaj denarja, nato pa na vse lepo pozabili. Dolgo let se- nas je oprijela etiketa neresne manjšine. Se je bomo znali sedaj otresti? V kratkem bo v evropar-lamentu zasedanje posebne skupine, ki se ukvarja z manjšinami. Razpravljala bo občilih. Radoveden sem, kdo bo spregovoril o presnavljanju Primorskega dnevnika in težavah na strmi poti slovenskega televizijskega programa RAI. Kako to, da med nami nihče o tem ne govori? Konec tedna sem preživel v Bruslju. S prijatelji smo sedeli na velikem razkošnem trgu, srkali temno pivo. Ugotavljali smo, kako se bomo morali privaditi na misel, da je to naše glavno mesto, kakor nekdaj Dunaj ali Beograd. Prav je, da ga spoznamo. Tudi zato, ker nam ni povsem tuje- Tu je živel in delal kipar Predan, v severnem predmestju je slovenska restavracija, ki ji je ime “Balkan”. Tudi tržaški Slovenci so svoj narodni dom poimenovali tako. V Valoniji in okolici Lie-geja je še danes na tisoče Benečanov, potomcev nekdanjih rudarjev. Polovica “Italijanov”, ki so umrli v strahotni nesreči rudnika Marcinelle, je bila iz naših krajev. V organizmih Evropske Unije in parlamenta je tudi nekaj Slovencev. Med njimi je Ivana, prijateljica še iz otroških let. Za leto dni bo delala v uradu, ki skrbi za “manj razširjene, ogrožene in regionalne jezike”. Gre za urad, ki je nastal pred več kot deset let potem, ko je evroparlament izglasoval Arfejevo resolucijo o manjšinah. “Centralo” ima v Dublinu, vendar je sedež urada sedaj tudi v Bruslju. Z Ivano sva pokramljala o tem. Urad namreč finančno pomaga manjšinam, ki skušajo uresničiti zanimive projekte in pobude domala na vseh področjih. Čudila se je, kako da naša manjšina ne zajema iz tega kotla, ko pa venomer tarna o finančni stiski. Povedal sem All’entrata dello stabilimento della Frar sessore ha chiarito che comunque la precedenza verrà data alle zone colpite della Camia. Tornando ai problemi della zona industriale'di S. Pietro al Natisone, novità giungono per quanto riguarda la Frar, lo stabilimento dove si allevano cavie per la sperimentazione farmaceutica che, dopo il fallimento, è stato occupato con un contratto di affitto dalla Harlan Italia. Per la Frar è stata indetta la sesta gara d’asta, che ha avuto luogo ieri, mercoledì 26 marzo. Il prezzo base è di un miliardo 920 milioni. E’ molto probabile, però, che anche questa vendita all’incanto sia andata deserta come le precedenti. Gli e-ventuali interessati, e in primis potrebbe esserlo la Harlan Italia, hanno in realtà maggiore convenienza ad attendere che il prezzo base scenda ancora. Stara slika o vasi Ter Pradielis, ki je bila posneta leta 1955 Koncert v Teru V nedeljo 13. aprila bo “Primorska poje” v Terski dolini Primorska poje, največja zborovska prireditev na obmejnem prostoru, ki jo že dolgo vrsto let organizirata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske, je tudi letos med svoje koncertne večere vključila slovenske kraje na Videmskem. * Pred dvema nedeljama so jo pripravili na Trbižu, kjer so jo združili s Koroško poje, ki je značilna za slovensko pevsko organiziranost na Avstrijskem. Prihodnjo nedeljo in sicer 13. aprila pa bo še drugi koncert, tokrat v Terski dolini. Pevsko srečanje v centru Lemgo v Teru bo še posebej pomembno in slavnostno, saj bo sklenilo le- tošnjo serijo 24. koncertov Primorske poje. Istega dne bodo pevsko manifestacijo pripravili še v Cerknem. Če smo v prejšnji številki ugotavljali pomen, ki ga ima takšna prireditev za Slovence v Kanalski dolini, ista ocena velja za koncert Primorske poje, ki bo 13. aprila v Terskih dolinah. V teh krajih je slovenstvo še posebej izpostavljeno, tako da vsaka pobuda, pa naj gre za pevsko prireditev, predstavitev knjige, predavanje ali obnovo cerkvenega obreda, zadobiva posebno valenco in potrjuje pravilnost izbrane poti tamkajšnjih slovenskih kulturnih delavcev, ki so v vseh teh letih skrbeli, da se Premio dedicato a Dino Menichini Onorare la memoria di uno tra i maggiori poeti del secondo Novecento in Friuli e rilanciare l’interesse per la produzione letteraria, sollecitando l’attenzione e la partecipazione soprattutto delle nuove generazioni. Sono le motivazione che hanno spinto il Centro iniziative per l’arte e la cultura di Udine e l’associazione culturale “Gran fabula” a istituire il premio nazionale di poesia “Dino Menichini”, dedicato al poeta di Pulfero. Il premio è articolato in due sezioni. La prima prevede la partecipazione di tutti, senza limiti di età, la seconda dei giovani al di sotto dei 25 anni. Al Centro iniziative per l’arte e la cultura, via Battisti 15, Udine, va inviato entro il 30 aprile 1997 un plico contenente tre liriche scritte in italiano e inedite in cinque copie. La giuria del premio è composta da Giuseppe Petronio, Paolo Ruffilli, Angela Felice, Luciano Mo-randini e Domenico Cer-roni Cadoresi. A quest’ultimo, segretario del premio (oppure al Centro iniziative per l’arte e la cultura) ci si può rivolgere per ottenere ulteriori informazioni sul concorso (telefono 0432/501311). ohranita slovenska oziroma narečna beseda in pisava. Nedeljski koncert, ki se bo začel ob 17. uri, bo terskim poslušalcem ponudil šestero skupin. Za uvod bo nastopila mlada pevska skupina Beneške korenine iz Srednjega, ki jo vodi Davide Klodič. Predstavili bodo “Lješko polko”, “Kje so tiste rožice” (obe pesmi je uglasbil D. Klodič), “Sreča moja si ti” (Nino Spehonja), “Vesela sem bila” (Valentin Petričič) in “Imejmo se radi” (Rino Markič). Iz Trente bo prišel moški pevski zbor Triglav, ki ga vodi Dane Škerlj, mešani pevski zbor Peter Jereb iz Čerknega bo vodila Vanja Lampič, komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice pa Marija Slosar-Lenarčič. Predzadnja skupina na terskem koncertu bo prišla iz Standreža pri Gorici: to je mešani pevski zbor Oton Zupančič, ki ga vodi Miran Rustja. Večer v centru Lemgo pa bodo zaključili člani komornega zbora Iskra iz Bovca pod vodstvom Ambroža Copija. V prostorih knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu je te dni na ogled zelo zanimiva razstava, ki si jo je res vredno ogledati. Posvečena je Petru Kozlerju in prvemu zemljevidu slovenskega ozemlja. Razstavo, ki jo je pripravil pokrajinski muzej Kočevje, so uradno odprli v petek 14. marca, na ogled pa bo do 16. aprila. Ne zamudite te priložnosti! V soboto 5. aprila na pobudo Beneške galerije in Kd Trinko Umetniški večer v Špetru in Hlodiču V soboto, 5. aprila bomo v Benečiji imeli veliko priložnost poznati Se en del slovenske umetnosti. Beneška galerija in kulturno društvo “Ivan Trinko” nam sicer ponudita res lep večer: program predvideva ob 19. uri, v Špetru, otvoritev razstave Petra Jurna, slikarja iz Tolmina, ki je lani in predlaskim prejel prvo nagrado “Podobe iz Nadiških dolin”, ki Zbirka je lansko jesen pričela z izhajanjem v okviru Študentske založbe v Ljubljani. Osnovna naravnanost “Beletrine”, kot nam je povedal urednik Mitja Čander, je vnesti v slovenski knjižni prostor svežino in kvaliteto, s katerima se bo moč kosati z velikimi slovenskimi založbami, kjer usiha posluh za nova imena in pogojno nekomercialne izdaje. Nekateri pesniki, ki bojo nastopali v Hlodiču, že poznajo Benečijo, saj so prišli lani v Topolove, na srečanje “Glasovi iz čakalnice”. Svojo prisotnost so doslej potrdili pesniki Uroš Zupan, Aleš Šteger in Matjaž Pikalo, pisatelji Jani Virk, Dušan Merc in Aleš Car, urednik zbirke Mitja Čander ter oblikovalka Špela Tro- jo vsako leto organizira Društvo beneških likovnih umetnikov. Juren se je rodil leta 1961 na Livku, živel je svojo otroštvo v Kobaridu. Študiral je likovno umetnost v Ljubljani. Večer se bo nadaljeval ob 20.30. uri v gostilni “Alla posta”, v Hlodiču, kjer bo srečanje z uredniki, s pesniki in pisatelji knjižne zbirke “Beletrine”. Pesnik Aleš Steger bec. Večer bo potekal v obliki neformalnega družabnega srečanja okrog mize, ki jo bo gospa Marija obložila z beneškimi dobrotami. Mladi slovenski ustvarjalci bodo predstavili nekaj svojih del ter obenem lahko spoznali našo stvarnost. Za informacije in rezervacije je treba telefonirati na številki 727490 ali 725000. Med Alp, Slovenci v Evropska publikacija o slovenski V Celovcu so prejšnji teden predstavili brošuro z naslovom “Med Alpami in Jadranom - Slovenci v Evropski uniji”, ki jo je izdal Evropski biro za manj razširjene jezike (EBLUL). Brošuro je napisal odgovorni urednik Primorskega dnevnika in podpredsednik biroja EBLUL Bojan Brezigar. Kot so povedali na celovški predstavitvi gre za informativno publikacijo, ki vsebuje kratek prikaz zgodovine, politike, kulture, jezika, šolstva in gospodarstva ter vse osnovne podatke o Slovencih v Avstriji in Italiji. Brošura je izšla v nakladi 15.000 izvodov in v petih jezikih (slovenščina, nemščina, italijanščina, angleščina in francoščina). Novo publikacijo bodo dobili vsi parlamentarci in inštitucije Evropske unije in Sveta Evrope ter druge organizacije in ustanove, ki se ukvarjajo z vprašanji jezikovnih in etničnih manjšin. Izid brošure je omogočil Urad za Slovence po svetu pri slovenskem Zunanjem ministrstvu. Brošuro bodo v kratkem predstavili tudi v naši deželi. augura Buona Pasqua FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINjSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE Via Mazzini 17 ČEDAD Tel. 0432/731018 3Ttieci