Leto LXXm, Žt 30 Po*tatna plačana t »otovtnl - UW Po«UebBhi b« ba»Ul Preis • Cena L 2 O r »tulitv« ipn*>i Ljubljana, Kopitarja« t ralafoa M-HK llaitu aaroinlna O lil — C«k. r«*. Utnt>IJ»na M »»roAnlao Ul IMM ta uiMrata. Ukljnin« ia rtopatv« ia »sla*« ta Itallj« ta lariMnatvai 0P1 & A. MIlana. Rokopisov vradama. SLOVENEC FEBRUAR - t
rts- und Bunkcr-kamnfe an HeftigkeTt und Ausdehnung /u. Von der S o u e r - und M o s e 1 -I>ont vvird starkes feindliches Artil-leriefeuer gemeldet. Angriffe der Ame-rikaner gegen den Saarbriicken- oberen E f s a s s gelang es, unsere Truppen in einen verkleinerten Briickenkopf zuriickzufiihren. Dort vviesen sie zvvischen Neu-Breisach nnd dem Rhein den nach Sfiden angreifenden Gegner al>. Ebenso vvurden starke feindliche Angriffe auf Ensisheim im Gegenstoss zerschlagen. ln Mittelitalien wird auf den Hohen hinter dem Sergio-Tal nord-iistlich von Gallicano ortlich ge-kiimpft. Im Raum von M o s t a r in der H e r -zegovvina sind erneut Kampfe mit den dort angreifenden Bandenkraften im Gange. Amerikanische Terrorverbande vvarfen Bomben auf Magdeburg und Orte des thiiringisch-sachsi-schen Raumes, vvo vor allem Schaden in den Wohnvierteln von C h e m n i t z entstanden. 80.000 Bandenkampfer wurden zur Niederlegung der Waffen gezwungen DNB. Fiihrerhauptquarticr, 7. 2. Er-ganzend zum Wehrmachtberirht vvird gemeldet: Faschistisch-repnblikanische Einheiton, sovvie Verbande des Hcercs, der WafIcn-SS und der Polizei, unter Fiihrung des Hochsten SS und Polizei-fiihrcrs und lievollmachtigten Gencrals der deutschen \Vehrmacht in Italien, SS-C .-crgruppenfiihrer und General der Waffen-SS Wolff, haben in mchrvvochi-gen hnrfniirkigen Gebirgskiimpfen gros-sere Gebiete Obcritaliens von starken Bandenkraften gcsuubcrt. Die Ban-den verlorcn dabei mehrere tansend ge-ziihltc Totc. l'ber 80 000 Bandenkampfer vvurden znr Niederlegung der Waffen gezvvungen. Durch diese Kampfhand-lungen vvurde das oberitalienisehe Gebiet im vvescntlichcn vom Bandentcrror befreit. Berlin, 7. febr. V trdem boju za svobodo Nemčije so se tudi včeraj nemški vojaki uspešno uprli sovjetskemu navalu. Z odličnim bojnim zadržanjem na bojišču ob Odri, v južni Pomeranski in v vzhodni Prusiji so preprečili sovražne prodore, prešli na nekaterih mestih v protinapade ter prizadejali navaljujo-čim boljševikom ponovno visoke krvave izgube. Vojaki ljudske vojske so se ponovno izkazali z neustrašenostjo in hrabrostjo. V podrobnem so potekali boji sledeče! Na bojišču v Beskidih in v gornji Sleziji je bilo sicer bojno delovanje v splošnem nekoliko manjše kot prejšnje dni, vendar so napadli Sovjeti na posa-meznih odsekih tako predvsem vzhodno od Saybuscha večkrat zaporedoma. Razen majhnega vdora, ki pa so ga nemške čete takoj z vseh strani zajezile, jo ostal položaj nespremenjen. Severno od Bjelica, kjer so izvedli Sovjeti v poslednjih dnevih številne probojne poskuse, je prišlo lo do krajevno omejenih bojev. Vzdolž vsega bojižča ob Odri, med Ratiborjem in Oderbruchom so se menjavali na območju zasneženih mostišč nemški in sovražni napadi m protinapadi. Med Ratiborjem in Koselom so skušali Sovjeti razširiti svoja mostišča, vendar brez uspeha. Med temi boji so uničili nemški oddelki lz 10 oklepnikov in pehoto obstoječo sovražno bojno skupino razen majhnih oslanikov. Samo z oklepnlško pestjo je bilo uničenih 9 sovjetskih oklepnikov. Najtežji so bili boji na obeh straneh Briega, kamor je dovedel sovražnik novo močne sile, s katerimi jo skušal tevecti napad iz mostišča. V silnih pehotnih in oklepniških bojih se je Sovjetom sicer posrečilo napredovati južno od Briega, vendar po jih Nemci s protinapadom zopet zaustavili. Posadka Briega jo uspešno posegla v hojo ter vezala močne sovražne sile. Deloma v boju iz bližine eo vojaki to posadko z oklepniško pestjo uničili 22 sovjetskih oklepnikov. Na območju ostalih mostišč ob Odri jo prišlo v glavnem lo do krajevno omejenih bojev. Nemške četo so izvedlo uspešne napade na področju Neusalza. Pri Filrslenbergu, ob nemškem obrambnem obroču pri Frank-furtu ter pri KUstrinu ie 06tal položaj kljub sovražnim napadom nespremenjen. Nemške čete so preprečilo posamezne sovjetsko poskuse za prekoračitev Odre .Posadka Kllstrina so je nadalje itspešno upirala, medtem ko so istočasno nemške Četo z jugozahoda napravile vrzel v obkoljevalni obroč. Nemško topništvo jo močno oltstreljevalo sovjetsko mostišče sevemozahodno od Kilstri-rina ter ga z oklepniškim napadom razdvojilo na dva dela. Kljub temu, da so ojačili boljševiki svojo napade v smeri proti Stettinu, so Jim ni posrečilo prodreti nemškega l>o-I jišča ali pa doneči omembo vrednih I uspehov. Med Deutscb-Krono in spod-I njim tekom Vlsle so se nadaljevali j sprememb polni boji, ne da bi se polo-I žaj spremenil. Jugozahodno od Grudzaadza so zožili nomški oddeki neko sovjetsko mostišče proko V iste. Po cestah mesta Marion-burg ter pred gradom so divjali teiki, za obe strani izgub polni boji, v katerih so nemške četo obdržale vse svojo postojanko. Proti luškemu mestu Elbing so boljševiki ves dan z juga in vzhoda zaman napadali z močnimi silami. Zahodno od Elbinga se bijejo ogorčeni boji za deželno cesto. Najogorčenejši so boji v vzhodni Prusiji, vendar so je nemškim četam vedno znova posrečilo preprečiti sovražne pro-l>ojne namere. Boljševiške vdore so nemško četo doloma zopet zožile. V glavnem so so torej odigravali na vsem vzhodnem bojišču številni posamezni boji, ki j>a niso imeli velikega strateškega pomena. Dr. Dietrich h konferenci treh Naše pomorske sile posegle v boja na kopnm v Saml^diji Trajen sovražni pritisk na bojišču ob Odri, na južnem Pomeran-skem in ▼ zapadni Prusiji. — V vzhodni Prusiji izjalovljeni Angleži odbiti ob spodnji Roeri. Ameriški teroristični oddelki so vrgli bombe nn Magdeburg in kraje turinško -saksonskega področja, koder jc nastala škoda zlasti v stanovanjskih predelih Chemnitza. 80.009 tolovajskih borcev prisiljenih k položitvi orožja Fiihrerjev glavni stan 7. februarja. K vojnemu poročilu javljajo dodatno: Fašistične republikanske edinice ter oddelki vojske, vojaške SS in policije j pod vodstvom des Hochstcn SS und Polizeifiihrers und bevolliniiehtigten Generals der deutschcn Wehrmacht in Italien SS Obergruppenfiihrer und General der \Vaffen SS Wolff so v več-tedenskih žilavih gorskih bojih očistile m sovjetski prebijalni poskusi. — Fiihrerjev glavni stan 7. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Branilci Budimpešte so razbili tudi včeraj vse sovražne napade. Na bojišču ob Odrt jc sovražnik svoja predmostja severno od R a t i -borja, pri Briegu in Kiistrinu povečal le za malenkost. V južni Pomorjanski in zahodni P r u s i j i se nadaljuje sovražni pritisk proli severu na področju P y r i t z -Arnsvvalde - Deutsch - Krone. Severozahodno od S c h vv e t z a so bili odbiti vsi sovražni napadi. Posadki Graudenza in Elbingu sta vzdržali močan sovražni naval. V vzhodni Prusiji so bili v liudih bojih onemogočeni na dosedanjih žariščih nadaljevani boljševiški prebijalni poskusi. Pri Landsbergu so vrgle naše čete Sovjetc nazaj kljub ogorčenemu odporu. V Samlandiji so popustili sovražnikovi napadi zaradi njegovih težkih izgub. Tamkaj je uspelo našim grenadirjem, da so v protinapadu sklenili vrzel v bojni črti ter pri teli bojih uničili 48 sovjetskih oklepnikov in 57 topov. Naše pomorske sile so uspešno podprle hude boje vojske v Samlandiji in posegle 6. februarja z dobrim uspehom prvič tudi v obrambno bitko za Elbing. Mornariško topništvo je sestrelilo tri sovražna letala, med njimi dva štirimotorna bombnika. Na zahodu so odbile naše čete ob spodnji Roeri napadajoče Angleže in jih vrgle nazaj. Ob zgornjem toku reke so se razen majhnega vdora izjalovili ameriški napadi. Ob obeh straneh Snežnega Eifla so postali krajevni in bunkerski boji silovitejši in obsežnejši. Z bojišč ob Sauerju in M o z e 1 i javljajo o močnem sovražnem topniškem ognju. Ameriški napadi proti predmost ju ob S a a r i med F o r b a -chom in Saargemiindom ter pri Bliesbriicknu so se izjalovili. Vdr-lega sovražnika smo vrgli s protisun-kom zopet nazaj. V zgornji Alzaciji nam je uspelo umakniti naše čete na zmanjšano predmostje. Tamkaj smo odbili med Nen-Breisachom in Renom proti jugu napadajočegn nasprotnika. Prav tako smo s protisunkom razbili močne sovražne napade na Ensisheim. V srednji Italiji se vrše krajevni boji na višinah za dolino reke S e r c h i o, severovzhodno od G a 11 i -c a n a. Na področju M o s t a r j n v Her- r e g o v i n i se ponovno vrše boji s tamkaj nnpadajočimi tolovajskimi silami. večje predele zgornje Italije močnih tolovajskih sil. Tolpe so izgubile pri tem več tisoč naštetih mrtvih. Nnd 80.000 tolovajskih borcev smo prisilili k odložitvi orožja. S temi dejanji smo v glavnem osvobodili zgornjeitalijansko področje tolovajskega terorja. Le borba bo odločila Ženeva ,7. 2. De Gaulle je imel preko francoskega radija govor, v katerem je ponovno stavil svoje megalo-manske zahteve na nemško ozemlje ter zahteval izročitev področja levega Rena in Porurja boljševiški de Gaullovi Franciji. Čeprav so te de Gaullove gobez-daške izjave povsem brezpoinebne, so vendar značilne za uničevalno psihozo, ki je prevz-ela sovražnike Nemčije. Nemški narod p° i® tega vedno na novo spoznava, da lahko samo neizprosen boj in fanatična volja, voditi to vojno do končne zmage nad uničevalnimi politiki v sovražnem taboru, zagotovi obstoj in svobodo nemškega naroda. K bojem na Luzonn Tokio. Vsi japonski dnevniki se bavi jo s sedanjim stanjem bojev na Luzo-nu, vendar ne pripisujejo dejstvu, da eo sovražne čelo dosegle Manilo, nikakega vojaškega pomena. Tako piše n. pr. časopis >»Asahi Šiinbun«, da bi bilo zavzetje Manile, ako bj do njega prišlo, le političnega pomena. Čim bliže bodo prišle sovražno čete mestu, tem •ugodnejši bo položaj Japoncev, ki samo čakajo na priložnost, da bodo lahko udarili in pokazali Amerikancem, kaj je krvava ofenziva. Stično se izraža tudi list »Vonitiri Hochic. Boji so vodeni le iz stališča, da bi bile zadane Amerikancem čim večje izgube. Vsled tega tudi zavzetje filipinskega glavnega mesta ne bt bilo za sovražnika nobenega vojaškega pomena. Berlin, 7. 2. Nemški tiskovni šef dr. Dietrich Je dal zastopnikom inozemskega časopisja izjave o konferenci treh, ki se vrši nn neki vojni ladji na Črnem morju. Dvema glavnima ciljema sovražnih 6il jo stavil nasproti devet osnovnih zahtev za resnični svetovni mir. Dr. Dietrich jo Izvajal v podrobnem med ostalim: >Kaj hočejo trije možje nn tej konferenci? Oni hočejo: 1. Pripraviti nemški narod do samo-predaje, 2. obljubljajo človeštvu, da bodo položili temeljni kamien za svetovni mir. Pregovoriti nemški narod h kapitulaciji in s tem k samouničenju se jim v preteklih letih ni posrečilo in so jim tudi sedaj ne bo. Drugi glavni cilj te konference, češ da hočejo organizirati svetovni mir, postavlja vprašanje, kakšno legitimacijo i ma;o ravno li trije, da hočejo podariti svetu miir. Ce razkrijemo krilatico o organizaciji svetovnega miru ter iščemo njene stvarne vsebine, potem pridemo ravno do obratnega izida tega, kar naij bi izrazila la beseda. Mi smo že često rekli: Kakšen je prav za prav ta miroljubni svetovni red, ki ga obetajo naši nasprotniki? In vedno znova smo ugotovili, da nimajo nobenih pozitivnih misli, marveč, da imajo le egoistične interese iu nizke občutke. Pred očmi vsega sveta so se zrušile zaradi nespornih dejstev v ^osvobojenih« deželah njihove lepo besede o zagotovilu državam in samoodločbi narodov, o svobodi in kruhu, o miru m blagostanju, o pravičnosti in o osrečevanju narodov. Prav nič drugače pa ni sedaij z njihovimi slavnostno objavljenimi mirovnimi načrti. Nosilca tega dozdevnega osirečevanja človeštva sta kapitalizem in boljševizem. Dinamika kapitalizma je ritem krize, spora in socialne napetosti, iz katere na koncu nI nobenega miroljubnega izhoda. Notranjo bistvo boljševizma je pa na drugi strani pot navzdol. Moskovska zmaga nad Evropo bi prisilno povzročila neskončno verigo krvavih vojn, dokler ne bi zapadli vsi narodi sveta v to bedo ter bi bili potisnjeni na najnižjo stopnjo življenjske oblike. Kapitalizem in l>oljševizem ne moreta biti nosilca večnega miru, ker sta za rodni celici ter neprestano ognjišče vojne. Iz tega torej vidimo: Cilj, zn katerega so borijo na tej konferenci ni — kot to pravijo — svet miru, marveč nasprotno večna vojna Kar bi človeštvu dejansko dali, ne bi bila palma trajnega 4. Da bo kapitalistlčn- izkoriščanje prav tako onemogočeno kot boljševiško suženjstvo ter njegovi po krvi hlepeči in rušilni instinkti 5. Da jo možen mir lo v svetu, v katerem so odst-an:ene plutokratske predpravico ln gospodarski privilegiji, v svetu, v katerem veljajo enaki pogoji vzpona ta vse delavne ljudi in vse narode. Pred vsem svetom bi morali ugotoviti, C. da zunanji dogovori o miru prav nič ne koristijo in da so ls prevara, če stremi boljševiška taktika terorističnega uničevanja držav na znotraj za krvavim zavzetjem sveta in 7. morali bi izraziti najglohljn čustva in najsvetejše občutke človeštva, da uničevalci evropske kulture ne morejo biti njeni rešitelji. 8. Da oni, ki namerno žrtvujejo usodo evropskega človeštva svojim lastnim ego-ističreim interesom, niso poklicani za voditelje boljše bodočnosti 9. Da oni, ki paktlrajo z boljševiki, ne bodo prinesli svetu mir, marveč najbolj krvavi teror ter uničenje vse kulture in civilizacije. Taiko dolgo, dokler ne bo slišal svet takšnih izjav iz ust onih, ki objavljajo svetu svoje mirovne načrte, bo svet prevaran za mir. Edino realni izgled na resničen mir predpostavlja uspešna obramba Evrope pred bol jševišk i m navalom. Z branikom evropske celine stoji in pade svetovni mir. Berlin, 7. febr. Prvo uradno izjavo h konferenci treh jc podal, kot so danes izjavili v VVillielmstrasse orni, ki ni bil na njo j>ovab!jen, ki pa bi bil rad poleg. To jc general de Gaulle, ki je izrazil v nekem govoru preko francoskega radija svoje nezadovoljstvo nad dejstvom, dn kljub vsem poskusom doslej ni bil jx>-vabljen na ta sestanek. V nemških političnih krogih pravijo, da se ni treba čuditi, da se de Ganilo tako jezi z ozirom na težko krizo, v kateri se nahaja Doslej ni namreč dosegel nobenega resničnega političnega uspeha. Socialni položaj v Kranciij je katastrofalen in notranjepolitični položaj zavzema vznemirljive oblike. De Gaul-lovo načelno podajanjo francoske zunanjo politike kaže, da se iz preteklosti ni ničesar naučil ter da ponavlja danes iste napake, kot jih je storila Francija jx> svetovni vojni, da so namreč čnti kot zmagovalec ter gradi na tej podlagi politične zveze, ki so morajo rnzpočiti kot milni mehurček. De Gaulle se je sina miru, marveč okovi večne vojno. Oni, ki i tral kot eksponent premagane dežele za se predstavljajo svetu kot borci za večni mir, bi morali svetu najprej povedati, da zahteva svetovni mir povsem določene ipredpogoje, ki morajo bili izpolnjeni, predno se lahko uresniči mir. Zavedajoč so svoje odgovornosti bi morali pred vsema narodi ugotoviti, da se lahko uresniči svetovni mir samo v svetu, iz katerega eo odstranjeni elementi vojne. Svečano bi morali izjaviti: 1. Da je mir na zemlji mogoč Ie v svetu, v katerem opustijo Združene države svoj vojno povzročajoč svetovnogospo-dairski imperializem ter se dejansko posvetijo osreoitvi svojega lastnega naroda. 2. Da Je možen svetovni mir le v svetu, v katerem Neuo Ztlrrher Zeitungc Ne da se prikriti, da jo vzbudi) govor de Gaulla tukaj izredno neprijeten vtis. Razumejo sicer de GauUovo občutljivost, ker je bil izključen od konference treh, poudarjajo pa, da ni Anglija ona, ki bi nasprotovala razširjenju konference ireli v sestanek »tirih. Tukaj smatrajo tudi kot neumestno de Gani- Zatiranje ne rodi miru Na drugem mestu objuvljuino članek o izjavi nemškega tiskovnega šola dr. Dietricha o konferenci treh. Na tej konferenci so zastopani samo veliki narodi. Pogajajo sc o usodi evropskih narodov, ki iiu konferenci niso zastopani in v veliki večini j>rav sedaj, ko se govori o njihovi svobodi in o bodočem miru, preživljajo svojo najstrašnejšo Kalvanjo. Osem mesecev po invaziji nu zahodu in po dosedanjih sovjetskih vdorih v vzhodno iu jugovzhodno Evropo se že v jasnih obrisih kažejo razmere, ki bi zavladale, če bi v tej vojni zmagalu bogatuško-boljševiška koalicija. Bogataško-boliševišku kaolicija namreč povsod upošteva le interese velikih narodov, pa še tu igrujo interesi Anglije podrejeno vlogo, dn o malih narodih sploh ne govorimo. Mali narodi doživljajo sumo zutirunje, zatiranje pu nikdar ne rodi iu ne more roditi miru. Pri vseh malih narodih, pa nuj bo v Franciji, Bolpnriji, Romuniji, finski. Poljski ali Srbiji, je pii-šiu pod plaščem demokracije na ne-demokratski način na površje le mala plast pokvarjenih politikov, komunističnih zločincev iu židovskih veriž-nikov. Ta plast se je takoj vrgla na delo. Zusužnjila je svoje narode, uničila blaginjo celih generueij, neusmiljeno iztrebila svoje nasprotnike, to jc resnične ljudske zastopnike in je tiripruvijena vreči Evropo v žrelo, i/. ;ateregu se stoletju ne bi mocla dvigniti, če bi Evropo preplavil boljševizem. Ozrimo se malo okrog po Evropi. Kaj sc danes dogaju v nekdaj tnko cvetoči, danes pa tako strušno razdejani in inzrvani Evropi? To Evropa postaja plen sovjetskega imperializma. Združene države brez interesa in brez posebnega zanimanja gledajo nn življenje naše celine. Anglija zapovrstjo izdaja tiste narode in tiste ljudi, ki so prid petimi ali štirimi leti nu njeno zeljo m njeno prigovarjanje šli v vojno proti Nemčiji. V drugih državah, ki so v svoji naivnosti pred Sovieti kapitulirale. Angliju mirno gleda, kako boljševiška manjšina s sovjetsko pomočjo uničuje zlusti vodilno, povečini na ungleško stran orientirano plast teh narodov. Grki so bili jio vkoruku-nju angleških čet pahnjeni v krvavo državljansko vojno, Poljsku je ostala kot prva angleška zaveznica na cedilu ter jc morala zaradi svoje zvestobe do Anglije nnstoplti pot krvavega suženjstva, narodi bivše Jugoslavije so bili proti svoji volji izročeni boljševizmu, proti kuteremii se sedaj v kr\ i in obupu borijo popolnomu osamljeni, zapuščeni od svojih bivših zaveznikov, ki na njihovih grobovih sklepujo pogodbe s Titom iu Moskvo. Tukšen red, oziromu tuk.šen nered jo ustvurila nenaravna bogataško-bolj-scviška koalicija, ki skuša iz njega pod geslom iniru narediti trajno stanje. Toda to stanje jc in bo ostulo stanje nasilja, ki nikdar nc bo rodilo pravega miru. Razočaruni evropski nu-rodi pa vidijo danes edino rešitev in pomoč v Nemčiji, ki sc junaško bori za novo Evropo in postavlja solidne temelje zn novi red, v katerem bo res vladui mir in v katerem bo lahko vsuk narod dosegel svoje pravice. Papež sprejel Taylorja Trst, 7. 2. Papež Pij XII. je sprejel v torek v posebni avdijenci posebnega Rooseveltovega opolnomočenca pri Sveti stolici Mirona Taylorja, V Rimu smatrajo, da sta 6e razgovarjala o sprejemu Roosevelta pri papežu |>o zaključku konferenco treh. Bern, 7. 2. Rimski dopisnik lista >Suisse< javlja: Avdijenca Rooseveltovega osebnega zastopnika pri Sveti stolici Mirona Taylorja pri papežu je vzbudila v vseh rimskih krogih veliko pozornost Opozarjajo, da je bil v jiosled-njlh desetih dneh slik med Sveto slolico in Združenimi državami zelo intenziven in splošno menijo, da je poučil ameriški zastopnik papeža o vprašanjih, o katerih sedaj razpravljajo na konferenci treh. Predvsem menijo, da je poučil Taylor papeža o vprašanjih, ki neposredno zanimajo katoliško cerkev, kot n. pr. bodočnost Poljsko in Madžarske. Papež so tudi močno zanima za špansko vprašanje in golov! krogi trdijo, da vatikanski diplomati sedaj živahno delujejo, da bi rešili ta problem. Bern, 7. 2. »Gnzetto de Lausanne« z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstajajo med sovjetskimi vojaškimi aspiraciiami in ojačeno boljševiško agitacijo v Švici medsebojno zveze. Komunisti, katerega koli naroda, se vedno znova odločijo za Moskvo in proli lastni deželi, čo jim je dana izbira. ovc opazke o poslednjih ostankih riva-litete med Anglijo in Francijo v različnih delih sveta. Stockholm. Angleški tednik »Tribune« piše o konferenci treh in to pisanje izgleda kot klic vpijočega v puščavi. Med ostalim izvaja: Trije zavezniki zopet izvajajo jx>litiko velesil z izključitvijo manjših držav, o čijih usodi odločajo. Kakršen je položaj dane«. Je An-pja privolila v igro, ki |o lahko samo izgubi. Ce bodo odločeni evropski problemi edino s silo in brez. načel, potem jo pokopano s tein vsako upanje na grajen mir. Kot primer sovjetske uospo-dovalne politike navaja tednik Tribuna« obravnavanje poljskega vprašanja. »SMVENEC*, četrtek, 8. avedana 194S - št. 80. r Novi uspehi domobranskih bojnih skupin Pred dnevi smo že objavili splošno porodilo o zadnji večji akciji domobranskih bojnih skupin, sedaj pa prinašamo še podrobnejši potek in uspeh teh bojev s komunističnimi tolpami. Boji, ki eo trajali 6 dni, so bili pmv taki kot večina prejšnjih, vendar no imel novost, ki jo moramo podčrtat- V tet bojih so namreč tolovaji prvič hoteli uporabiti svoje novo ustanovljene tolpe »jurišne bataljone«. Ti tolovaj, »jurišni batuljoni« štejejo od 60 do 80 mož Sestavljajo jih sami zagrizeni tolovatjd. Komunisti so te batalj. ustanovili, da bi z njimi preprečili domobr. uspehe. Kako ničevi »o tudi ti tolovajski »jurišni bataljoni«, ro pokazali zadnji boji. V tem Je tudi velik l>omen zadnje domobranske akcije. Po Suhi Krrjini so se pričel« zopet klatiti VIII. IX. in X. tolovajska brigada. Domobranske bojne skupine so se takoj napotile za njimi. V boju je sodelovalo nekaj dolenjskih bojnih skupin in novomeške udarne čete. Dolen.ske bojne skupine so prodirale proti Suhi Krajini v smeri pravokotno na Krko. Domobrancem se je posrečilo pregnati tolovajske tolpe v dolino Krke, kjer eo bili tudi najostrejši boji. Domobranske edinice so bile v boju vse dni pohoda, vendar bomo objavili le najvažnejše spopade. Meničaninova bojna skupina Je Re prvi večer imela lep uspeh. V neki vasi ob robu Suhe Krajine je zajela 0 tereii-cev in kurirjev. Naslednji dan je bojna skupina naletela na VIII. in IX komunistično tolpo. Domobranci se niso ozirali na visok sneg, ampak eo se takoj pognali proti tolovajski skupini, kateri na čelu je stal »jurišni« bataljon. Ta »jurišni« bataljon je Štel. kakot ao domobranci zvedeli Iz njegovih zapiskov, nekaj nad 80 tolovajev. »Jurišni« bataljon in za njim stoječi brigadi so morali bežati. V spopadu so tolovaji imeli veliko mrtvih. Domobranci so jim zaplenili tudi nekaj avtomatičnega orožja. V istem sunku 60 domobranci tudi zasedli vas Velike Liplje. Tu je bojna skupina ostala dva dna V tem času so se tolovaji dvakrat skušati približati domobranskim položajem. Domobranci pa eo jih s stalnimi izvidnicami kar naprej preganjali. V nedeljo po maši so domobranske edinice odšle na daljše pohode. V vasi je ostala le majhna skupina domobrancev. Tolovaji so lo izvohali in napadli domobrance. Boj je trajal le četrt ure. Pomaranči namreč niso imele lahkega orožja in 60 zato pravočasno napravili izpad. Tolovaji pa so mogli ostati v vasi le slabo uro. Takrat ae je že vrnila prva domobranska četa in v močnem naskoku kar pogasila tolovaje v va«i. V totem času je Cofova bojna skupina prodirala proli tolovajem ob desnem boku Meničaninove boj ne skupine. Boji so se vržiili neprestano. Tudii nasproti tej skupini so tolovaji postavili »jurišni« bataljon, ki pa se je prav tako slabo izkazal. Domobrancev ni ustavljal visok sneg, 6e-čiprav jin je močno oviral. Najhujši boji so bili pri MaLih Laščah, Ki jih tolovaji zaradi skrivališč munioije niso hoteli zapustiti. Upor tolovajev pa ni dolgo trajal, kajti z druge strani je v vas vdrla Veliko-lažka bojna skupina. Pri tem uspehu eo Velikotažčamd dobili velik plen orodja in mutiiiciije. V teh dneh eo novomeSke domobranske udarne čete izvedle akcijo v smeri proti Toplicam, kje«- so se utrdili XIV, XV. komunistična brigada in Dolenjski odred. Akcija je bila po terenu ločena od pohoda bojnih skupin, a je imela isti cilj. Novomcščani eo imeli »redno hude boje, • se jiiim Je akcija posrečila. Uničili so mnogo skritega komunističnega orožja in dobili obilo tolovajskega agitacijskega materiala. V vseh teh akcijah so tolovaji ime-li okrog 170 mrtvih naStetih, več tolovajev pa so domobranci zajeli Jupaški rešitelj rešil potapljajočo se žensko LJubljana, 7. februarja 1M5. D'mo« nekako ob 8.15 dopoldno Je za vodo na Sv. Potra nasipu šla Itupulk An«, stanujoča na Zaloški costi St. 134. No ve se, kako se ji je to moglo primeriti, ni:-.enega razmerja in da imajo vpoklicanel pravico do plače in prejeiu»ov, jih imeli neposredno pred vpokllccr- Dosedanji delodajalec mor« Izplačevati svojim nameščencem in delavcem ou reuu plačilnih dnevih tisti znesek H <-u" " razlike med zneski, kl sa Izplačujejo pri gradnji in to pri moških 50 Ur a« d»n. pri žensknh 4fl lir nn dan la pri mladostnikih i>od lfi leta po .1« lir na dBn In prejemki, ki jih jo plačeval delodajalec neposredno preif zaposlitvijo pri novem delo. Sef pokrajinske uprave snn- delodajalcu na njegov predlog povrniti vsoto, kl jo je izplačal na plnčnlh oziroma mezdnih razlikah, vštevil prispevke za socialno zavarovanje in davke nn povrnč.ljivo poklicno pla^o in druge prejemke (brntto znesek) Za prvih U dni plačane pok lične plače oziroma mezde, vštovši prispevke za socialno zavarovanje in davke, so v breme delodajalca v celem znesku. Prispevki za nezgodno zavarovanje se ne povrnr-ajo. Samostojni obrti ikl, vključno samostojni rokodelci, samostojni kmetovalci In pripadniki svobodnih poklicev dolie Iz ravnal ni prispevek, za kar služI v kraju nnvndnn nrnina, kl znaša na osnovi dvhod-nine 5 do il lir na nro. Ce ni plačilnega na-loKa, se plačnje 5 lir na uro. Prav tako za samostojne podjetnike n« velja določilo, da s« ilnje povračilo za prvih 14 dni zaposlitve pri gradbenih delih. Plače javnih uslužbencev se ne povračajo. Predlog za povračilo mora podjetnik vložiti pri šefu pokrajinske uprave T 13 tednih Pošta Višnja gora bo vršila od 12. februarja t. 1. dalje tndi blagajniško službo. •Odusmiiti IU9IM ItfRMln prt»H* RADIO IjUBIJANA Dnevni spored za ft. februar: T Poročila v nemščini — MO Jutranji koncort, vmes 7.30 1'oročlla v slovonščini — 9 i'oro5ila v nemščini — 12 Napoved sporoda, nato opoldanski koncert - 1? 30 Poročila v nomSčini, o položaju in t slovenščini — 13.45 Itadijski orkester — li Poročila v nemščini — 1415 Od dveh do treh. 5ar* meh. — 15 Nemški spored — 17 Poročila v nemščini in slovenščini - 17.15 Ms joka.l lz ljubezni — 18 Glas slov. domobranstva — 18 30 Medlgra — 18.45 Narodopisno predavanji - 19 Harmonika — 19 30 Poročil* v slovel,ščlni — 19.45 Predavan jo - 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Rirharil Strauss v pesmi - ? Večerni koncert _ 22 Porodila v nemščini napoved sporeda — 22.15 Glasba pred polnočjo. Uarčujte z vodo! aH treh meeecih po končani zaposlitvi vpo-klieanea. Sef pokrajinske uprav« je pooblaščen dajati predujme že med zaposlitvijo pri gradnji, vendar ti predujmi ne smejo presegati 75% dokončnega zneska. Vrhovni ko mlsar je izdal tudi dva obrazca predlogov za povračilo, od katerih se prvi obrazeo nanaša na delavce in nameščenec, drugi obraMO pa na samostojne podjetnike. Naredba o prodajni taksi na mineralna olja Prezident pokrajinsko uprave j« odredil, da se stalna prodajna taksa za uvoz mineralnih olj v Ljubljansko pokrajino izpre-meni v premenljlvo takso In sicer z o«irom na lažje prilagodovanje vsakokratnih nabavnih stroškov. Na osnovi te nnredbe ae torej stalna taksa lzpremeni v premenljivo takso, katere višino določa od časa do časa finančna direkcija — odsek za carine v Ljubljani. Kot osnova za določanje prodajne takse na mineralna olja služita nabavna cena mineralnih olj, franko ocarinjenih v Ljubljani in nradno določena prodajna cena v Ljubljani. Iaredha utopi v veljavo i dnem objave v Službenem listu. 19 Hrrnške \ov urednik »SpremnostU. Za glavnega urednika zagrebškega tednika »Spremnost« jo lnionovun vsoučiliščni docent dr. Franjo Novistič. Dosodaj je hil urednik omenjenega tednika prof. Tias Mortigjija. Saditev in odkup tobaka na Brvalkem v letu 1913. Hrvaško fnnnčno ministrstvo je odobrilo predlog ravnatelja hrvaške mono-polske uprave o saditvi in odkupu tobaka v letu 1945. l'o tem predlogu je ua Hrvoškem za to leto odobreua saditov 330 milijonov tobačnih sadik. Za Socialno pomoč Za Socialno pomoč so darovali) Tvrdka Sumi nasl Hribar Svetozar je doraval Ur 500 namesto venea nn grob pok Ke. Novotny. G. Dejak Josip je daroval lir 200 v počastitev spomina pok. brati prečaatitega p Alojzija Dejaka - Ph. Mr. Ilihard Sušnik, lekarnar v Ljubljani je daroval za Soolalno pomoč lir 1000 ln sieor: lir 500 namesto venca na grob pok. g. J. Luekmanna in lir 500 za božično akcijo Socialne pomoči. Iskrena zahvala. t Josipina Adamič Po dolgem trpljenju je dne 31. januarja IMS ob 9 dopoldan prenehalo utripati ■res dobre mater« ln blage gospe Jo. sipin« Adami«, soproge splošno sna. nega trgovca In vr. varja Joelpa Ada. mlča iz Domžal. Vse njeno ilvljsnje Ja bilo posvečeno 1« dela lo skrbi za mož«, sa drutlno. S Izredno materinsko ljubeznijo je skoraj vsaki dan krasila grob svojega prerano umrlega sina edinea in molil« ob njem. Prav enako ljubezen pa je Izkazovala tudi svojim trem hfieram, kl Jim Je ■ dobro vzgojo pokazala najboljšo pot v življenj«. Največja sreča tanj« eo bili njeni otrool, enako srečna je bila, ko an j« mudila v krogu svojih vnukov ln vnukinj. NI pa bila skrbna le za dom in družino, temveC tudi ln prav posebno v veliki meri z« tisi«, kl so bili pomoči naj. bolj potrebni. Ce pri kom, velja pri njej — naj n« ve levles, kaj da desnica. Ohranimo dobro in pošteno gospo ▼ blagem spominu. Bog naj jI obilo poplača njona dobra dela. Preostalim pa tndi naš« Iskreno sožalje. KULTURNI OBZORNIK tri---■ v. ataMaaBHOHHBBMHBHnHnMnnMB Nova povest Henryja Bordeauxa Blovončeva knjižnica Je med Slovenci že zelo popularizirala dela francoskega pisatelja akademika llenryja Bordeauxa, saj je izdala s to zadnjo povestjo »1'rnila «e jc« že četrto njegovo knjigo. Nekaj knjig pa je pred toni Izdala že Mohorjeva knjižnica, tako da lahko govorimo o Bordeauxu kot najbolj popularnem katoliškem francoskem pisatelju med nami, bolj kot Bazln, Bourget in drugi. In resnično: vsako povest Bor-deaujiovo človek ral vzame v roke, kajti pisana je vsaka z velikim psihološkim znanjem, v sočnem slogu ter prefinjeno duhovno problematiko. Predvsem rad se Bo deanx vedno in vedno povrača k vprašanju zločina ln kazni, kar jo opisoval v različnih Inačicah v zadnjih romanih, ki jih je izdala Slovenčova knjižuloa (Srce In kri, ltodblna, itd.). Vedno pa jam kaže tudi tipično francoski plemiški svet, v katerem se je ohranilo najbolj živo občutje katoliškega pojmovanja življenja, kar ima pridih konservativnosti, pa veudar neke duhovne izbranosti. Tndi .Vrnila tei je...« Ima pridih tega nristokratlzma, tipičnega za francosko katoliško umetnost, pa tudi tu imamo opravka z izrednim notranjim duhovnim življenjem, s problemom zločina ln zadoščenja. Noslte-ljica tega razvoja je mladn aristokrat.ko iz najvišje mednarodne politične in aristokratske družbe Izebeln de Foix, ki pa je omadeževala svoje roke z umorom filmske zvezdnice med domačo igro »murder pariy«. Ker je pisatelj — —kot pravi v uvodu — prepričan, da je »tudi konec zla knkfina dobrinam ter da se je treba »za zlo spokoritl ali pa ga odkupiti«, je napisal to povest, ki jo 34 imi križ * Mirno je nadaljevala: »Dolžna sem vam neko pojasnilo, mister Sterner- Vprašali me boste, zakaj ne potujem z bratom,« »Na vsak način, gospa.« »Moj brat je odjx>toval že pred štirimi dnevi... Pustil me je tukaj popolnoma samo. Hotel je, d!a ostanem tukaj, dokler ne dobim sporočila o njem. A jaz ne vzdržim več tu. Zbolela bom od samote.... in domotožja...« Glas se ji je nekoliko tresel. Pripovedovala je vse tako mirno, kot bi šlo za malenkosti, ki naj bi le utemeljile njeno prošnjo. »Se zdravje gospodu bratu ni zbolj-šalo?« je zgolj iz vljudnosti vprašal Sly. »Ne. A kar nenadoma ni hotel več ostati v Egiptu. Prisilil me je, da sem odpotovala z njim iz Kaira, tukaj v Aleksandriji pa me je zapustil...« »Kam pa želite, gospa, da bi vas odvede!?« »Kam ...?« Obraz mlade ženske jo nenadoma strepctul. Pote/e ie niso hotele več po- koravati volji, ki jih je hotela prisiliti, da se obvladajo, ampak so pod vplivom silne bolesti izražale neizmerno trpljenje. Solze so ji začele polzeti po licih in s trepetajočimi ustnicami je dejala: »Oprostite mi to slabost, mister Sterner ... a nimam več moči.. • Dve leti sem živela pod nekim nerazumljivim vplivom, ki zdaj odjenjuje... Občutek imam, kot da bi se prebudila iz težkih sanj in spomini le polagoma vstajajo v meni. A slike, ki jih vidim kot iz velike daljave, me mučijo ln me silijo v jok... Živela sem kot v ozkem prostoru, ki je bil ves zastrt s črnimi prti, ki zdai drug za drugim padajo na tla..., talto da lahko zopet gledam v oddaljene doline mojega prejšnjega srečnega življenja ... Kam naj me odvedete, mister Sterner? Končno bi spet rada domov... v Budimpešto ...« Dr. Sly je planil pokonci. Tudi njegovi živci so bili do skrajnosti napeti. Ženska pred njim je kopičila uganko na uganko. Ni jih mogel več rešiti. Ni mu preostajalo drugega, kot da stavi vse na eno kocko. Naj dobi ali zgubi... Stopil je tik pred njo in s trdnim pogledom priklenil nase jokajočo žensko, ki ga je vprašujoče gledala. Je zasnoval I. 1934 t francoskem Maroku. Zato jo je postavil v eksotično francosko okolje tnjske legije, kar je nam malo tuje, (motijo tndi tuji izrazi) zato pa je glavni problem sila enostaven, čeprav psihološko zapleten. Ta Izabola de Kolx se poda po zločina, o katerem so vsi prepričani, da je sninomor, z vednostjo očetovo v Maroko k tujski legiji pod imenom Rezina Ferat, dn si tako odkupi mirno vest. Tu opravlja najtežja delo, nn nninesto onkore jo čaka tu — ljubezen, kntori se up'ra prav iz razloga, ker hoče trpeti in s trpljenjem zadoičevatl za svoj greh. Častnik Jean de Bredo pr si jo hoče dobiti zn ženo kljub njenemu mednemu zadržanju Ier si Izprosi njeno roko od očeta, ki jo na obupni klio ličorke prispel z letalom v Maroko, hoteč s. od nje posloviti, preden bi odšla kot bolničarka v Indijo k gobavcem. Skoraj jo že prepričajo, da je dovolj zadostila, pa se na zaročni proslavi, ko neuvidevna mati da predvajati film z umorjeno zvezdnico Izabell ponovno odpre duševna rana in hoče pobegniti svojemu zaročencu. Ta jo ujame z letalom. Medsebojno se dogovorila, da jo bo pustil pet let v bolnici v Indiji, potem na.i se vrne v njegovo naročje. V tem času pokoro bo gotovo zadobila mir srea. Ljubezen je postavljena vnovič na poskušnjo ln v zaslnženje. Tako je reSil Hordeauv problem zločina in kazni nn izrazito »vojski način, ter gn močno psihološko utemeljil. Ceno tej izredno duhovno fino postavljeni povesti daje poleg močno orisnnih postav (Izabela, Jean) in Rsihologije tudi eksotično marokanslio oko-[e ter zavest tovarištva, ki pride do najširše veljave v tujski legiji. Kako močan in versko prepričujoč je prizor, ko žena letalskega častnika z molitvijo spremlja »vojega ponesrečenega moža in ga pripelje skozi puščavo k sebi. To so klasični odlomki za dokaz močne vere, ki premika zidove. Ta vera in tako natančno krščansko doumetje etičnih vprašanj sta največji vrednoti te močne povesti. Prevod prof. Anžlča je lep. td. »V Budimpešto hočete? Ali pa veste, kaj zahtevate s tem, gospa Sigmar?« Opazil je, da so njene oči in poteze odrevenele, kot ob zvoku že zdavnaj umrlega glasu. A samo za hip... Nato E a so se trepalnice povesile, kot da bi ile utrujene in ves obraz je izžarel mučno razmišljevanje. »Mister Sterner...!?« je dejala vprašujoče in odvračujoče obenem. »Ne, nisem mister Sterner, gospa, ampak dr. Sly, ki vas je po naročilu vašega soproga Aleksandra Sigmarja že dolgo iskal — in končno tudi našel . •.« Če bi si bil dr. Sly mislil, da se bo Julita rešila iz tega mučnego položaja z omcdlevico, bi se bil zelo zmotil. Res je za trenutek zopet zaprla oči in telo se ji je sklonilo kot pod strašno težo. A ko je potem pogledala mimo Slyja v praznoto, so ji znova začele teči solze po licih. Vzdihnila je. Tako vzdihuje silno nesrečno bitje, ne pa zločinka. Dr. Sly je stal pred uganko. »Hočete še vedno, da vas odvedem v Budimpešto, gospa?« >Da,« je tiho odgovorila. »Končno se hočem zopet vrniti k soprogu in k njegovemu otroku... Ali mi je Ma- Vsakdanja Ljubljana... Zvišane zaporne kazni Apelaeijsko sodišče je na prlziv drlav. nega tožilca švigalo zidarja Ludvika J. prvotno kazen 1< mesecev strogega zapor« na i leti ln 200 Ur. Obsojen ja bil zaradi zločina tatvine kokoši, U železnih palio ln 50 jutinlh vreč, kar j« bil lani maroa ukradel v Zalogu. — Lani deoembra je bil SL A. obsojen na 3 meseca zapor«, pogojno sa 1 leto, ker je ■ kolesom na ee«tl povzročil nesrečo, d« J« s koso zadel in poško. doval neko kolesarko ln jI prerezal živo« desne nadlebtl. Kazea Je apelaeijsko sodišč« zvišalo na 4 meseo« zapora, pogojuo sa I leta. Zanimiva konjska pravda Vse nekako kaže, da se bo razvils zanimiva kazenska ln eventualno olvllna konjska pravda. Iz okolle« Novega mesta doAli kmečki fant j« v Ljubljani zagledal njema kaj znano kobilo. Jo je takoj apoanal za kobilo, ki Jo j« njegov oče lata 1940. moral Izročiti takratni vojaški opravi brez vsake odškodnine. Mladenič je naprosil policijsko upravo xa Intervencijo. Kobilo so začasno pustili sleer pri sedanjem lastniku, ki jo redi in x njo vosi, toda zadev« je bila stara 3 Ista. Lastnik kobil« navaja, da jo je kupil v zapad nem dela ljubljanska okolice ln da j« po mnenja nekega ljubljanskega tlvlno-zdravnika stara le 1< let. Kmečki fant j« navedel priča, kl »o pač povedala o kobili kratko zgodbo ln Jo opisale. Opis se v glav-nem vjema i opisom zaplenjene kobila. Bo pač zanimiva konjska pravda. Kobilo cenijo na 50.000 lir. Sprememh« regulacijskega načrta zve«. M ce.te med Jankovo In Bohoričevo ulico. Mestna občina ljubljanska namerava spre. meniti regulacijski načrt U 1. 1910 zvezne ceste med Jankovo ln Bohoričevo ulico ta. ko, da bo ilrtna t« svezne nlloe zožena od 10 m na 9 m, nadalje bo potek trase spre. meujen tako, da bo ulica premaknjena bolj proti zapadni strani ln bo njena zapadna nova regulacijska črta tvorila zvezno črto med jugovzhodnimi ogli etanovanjskih bii na parcelah št. 31/20 ln 51A0 k. o. Senpetr. sko predmestje II. dol. Ob ustja ▼ Bohoričevo ulico m bo zvezna nlica razširil« T območju bodoče obcestne zgradbe na par. celi št. 51/13 tako, da bo v tem delu vzhodna regulacijska črta zvezne ulice pravokotno priključena n« regulacijsko črto Bo. hortčeve ulic«. Ker so pri lokalnem komi. stjskem ogledu in razpravi vsi prizadeti posestniki s tako spremembo regulacijske-ga načrta soglašali ter so bllt izpolnjeni tudi vsi drugI zakoniti pogoji. Je mestno županstvo izdalo o tej zadevi odločbo, kl izide v prilogi »Službenega lista za Ljub. ljansko pokrajino«. Kadar ta odločba Izide. bo s izpreraenjenimi načrti spet razgrnjena v mestnem tehničnem oddelku v Kreslji, Nabrežje 20. septembra. II. nadstr. St. 41, za 20 dni, prlčenšl s 16. dnem po objavi te odločbe v »Službenem listu«. Zo. per to odločbo ima vsak interesent pravico vložiti pritožbo v roku 20 dni, ki začne teči s 1«. dnem po objavi odločbe v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«, prav tako pa tudi še nadaljnjih 15 dni po tem roku. Bodi praviden v svojih mislih, kajti sleherna zapušča sled v tvoji duši. (Wibelt.j Koitdnrt Četrtek, 8. svečana: Janez Matskl, »po zunvaleo ln ustanovitelj reda: Štefan, op in ustanovltolj reda; dobeli četrtek. Petek, ». svečana; Ciril Aleks., škof In cerkvml učonik; Apolonija devica in mučenlca; Ansbort, Skof. Lekarniška uužbai Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakur-čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Eamor, Miklošičeva oesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra ceeta 78. ^ZATEMNITEV OD 18.OT DO 7. j novica Gospodje i akademsko Izobrazbo bodo Imeli molitveno uro v nodeljo, U. februarja, ob 17 v kapeli Slomškovega doma (Poljanska cesta 61. Molili bomo iz knjižice »Ure čtfčenja« zn blagor naroda ln domovini. — Pridite sami ln pripeljite te man, ce ln prijatelje, da bomo t več:o «ilo trknli na božje Srco. Namesl t evetja na grob pokojnega Josip« Mogollča ,» darovala družina Valen-člčeva 500 lir Škofijski dobrodelni pisarni. Mesto vene« za t Anžlča Franclta .ie darovala ga Lekič Franja t- Mole 2011 lir za Ellzabetno konferenco v Trnovem. Bu« povrnil Za M. dan smrti pok. gospe Marij« Volk roj. Zitko, vdove po žel. zvan. bo darovana sv. maša v potek S. t. m. ob 7 prt Sv. Petru. Licitacija zapadlih predmetov v Mostni zastavljalnici na Poljanakl cesli 15 bo v ponedeljek 13. februarja t 1 ob 15. Neimenovani Jo daroval Dobrodelni pisarni 100 lir namesto cvetja na grob go. Jerice Sebat. Bog plačajl Zahvala. Obitel.i g. Vltala Bevnlga v Ljubljani j« darovala v počastitev spomina pak. g. Frančiške Battellno Pokrajluskoum dečjemu domu v Ljubljani Ur 300 za pri-boljšek malim otrokom. Uprava ae darovalcem v Imenu otrok najtopleje zahvaljuje. Mestna zastavljalnice posluje pozimi od 8 dopoldne do pol 2 popoldne. V sklad z« pomoi prizadetim občan zaradi bombnih napadov n« Borovnico .so vplačali: Prof. Stanko Jeglič 100 lir: Milan Orlj, župnik Iz Podgraje, Istra. 1000 lir: No. imenovani v vlaku 100 lir; družina Verb bogatoc, v počastitev spomina blagopoknj. g. Jožefa Zalarj« li Borovniov, v lati namen 2000 Ur. — Vsem darovaleora, ki sočustvujejo s žrtvami lotals.kih napadov, «o v imenu prizadetih iskreno zahvaljuje upra.a občine Borovnica. Tvrdka Spectrnm na Celovški e««tl je ob proslavi svojega 20 letnega obstoja v Ljubljani poklonila gluhonemi mladini zne-aok 1500 lir. Zu blago darilo m podporno društvo za gluhoneme najarčno e zahvaljuje. 1 Z« stare ln onemogle t mestnem zave-tiSču v Japljevl ullol jo podarila rodbina Agnol« v počastitvev spomina pok. ge. Terezije Novotnv 300 lir. Najtoplejša zahvalni Zsbvala. Kamcsio venca na grob blagu Sokojne gospe Jerice Sebat je daroval •alan Jožef, trgovec v Ljubljani, 500 lir >.i reveže Vlnccncljeve konferenco Srca Jezusovega. Odbor se^r imenu podTlrunlh l-e. vožev najtopleje zahvaljuje. Bog povrni! Vojnim lnvalldom-slepcem U prve svetovne vojne eo darovali mesto venca «n grob pok učitelja Franca Marolta; njegova vitpva ln otrool lir 600 ter Marija fiušlar in Gogala Alina v iaU namen lir 150. — Bog plačajl UegulacIJa vzhodnega dela Rakovnlf.ke doline. Mestu« občina ljubljanska namerava Izdati regulacijski načrt za zazidavo onega deln Rakovnika na južnem pobočju Golovca vzhoduo od posestva sale/.ijancev in severovzhodno od javne poti, ki veže zasebno gozdno pot ter gre od gostilne Baus (nekdanja Plankarja) ob Dolenjski costi proti Golovcu. Obenem z načrtom bo-«tn izdana tudi uredba o Izvajanju tega načrta ln gradbeni pravilnik. Regulacijski načrt, uredba za njegovo izvajanje in grad-beni pravilnik bodo razgrnjeni na mestnem tohnlčnem oddelku r Krosiji - Nabrežje 20. septembra. II. nadstr.. soba št. U, 7,a čas 3 mesecev, pričenši s IS. dnem razglasa v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Interesenti Imajo med tem časom, najdalj pa v 15. dneh po poteku tega roka pravico, vložiti pripombo zoper regulacijski načrt in uredbo. Kinematografi KINO SLOGA • »Takoj M *rne«s«. - Predstave ob 16 in 18. Tel. 27-30. KINO UNION • »Danletle Darrlenz« - sirom v filma »Njen prvi nslanek«. — Predstave ob 16 in 18. Vel. 22-21. KINO MATICA . »Pasji daevi«. - Predstave ob 16 in 18. _Tel. 22-41. |TA L I OGLASI I Službe K 1 dob« g STROJEPISKO izvož. bano, z znanjem sle-nojrofije, iščemo. Plača dobra. - Ponudbe pod »Takoj« štev. 872 upravi »Slovenca«.___b HIŠNO pomočnico i« postrcžnico za ordlna-cijske prostore sprejmem. Naslov v npravi »Slot.« pod St. 824. PERICO, dobro in zanesljivo, ki bi prevzela pranje perila na dom, iščem. Naslov v opravi »Slov.« It. 83». I "Kupimo | KANTE (ročke), pločevinaste, kupuje »Pe-Ironafta«, A. Hmelak, Ljubljana. Ciril-Mcto. ■lova n a._(k PSA dobrega čuvaja kupi Tome Franc - Vodnikova 216._j SENO, konjsko, kapi-mo. Naslov