Stev. 49. (Tek. račun s pošto. C. C. cm la Posta) V Trstu, petek 30. novembra i928. - Leto VII. Leto VI. i.«;l\ajn ra .5c petolk dopoldne. Izdaja konsorcij fctaiega Usta. Mjin.o* , Mali list. Triostu. oa-solla cnur.ro $7. — Vrnil: tia Valdirivo i9-XU. (Mporonil aredjtik: oženil. Tri sinove je imel, ki so očeta pri njegovi razsežni obrti krepko podpirali. L. 1900 se je pa sreča prav zalete la v Steveinisoma. Nekega- mrzlega dne so bile 'napovedane velike dirkie. Stcvemsom je pripravili potrebno množino dobrih dunajskih klobasic. Tedaj šine njegovemu sinu franku ena pametna. Reče, naj bi klobasice kuhane im gorke prodajali, ker gledavca radi kaj gorkega prigriznejo v mrzlem dnevu. Rečeno storjeno, | Drugi dan je vse drlo k Stevensomo-i vi m stojnicam po gorke dunajske klobasice z gorčico. Trikirat toliko kot prejšnje dneve jih je šilo. čez dober mesec je že ,sleherni Anie-rikanček iz mesta poznal «hot dogs» (gorki psi), kiot je ljudstvo jelo nazivati Stevensonove klobase. Mož je kmaliu postal milijonar. Dve ideji: tiskati oglase in prodajati gorke klobasice, sta moža dvignili. Danes ima Stevemson monopol na to dvoje po vseh velikih ameriških mestih. Z lastnimi železnicami preskrbuje svoje stojnice s potrebnim blagom. V vsakem mestu ima pa lastno tiskarno, ki tiska .samo športne sporede in vstopnice, V njegovem uiradu je kot v pisarni, 'kakega generala. Telefon poje, tajniki poslušajo naročila, tipkarice brze po strojih, sluge prihajajo, agentje odhajajo. Vse pa vodi 67 letni močni in dobrovoljni Harry Stevenson, ki pride redmo že ob devetih v svojo glavno pisarno. «Kralj klobas* Steven- MIHEC 9 M MIKEC: Dolgo nisi že nobene zinil, recleno-c-'a hitreje čas bo minil IJ JAKEC: Tu-le ena, dragi Mihec: Govor brihten je srebro, molk preudarni pa zlat6 ! Bolni kralj. Angleški kralj Jurij se je močno prehladil. V Londonu so v skrbeh, ker ima kralj ze 63 ilet. Prehladil se je pri neki paradi, iko je gologlav stal na dežju. Nedolžen kaznovan. L. 1919. so porotniki v Augsburgu n:i Bavarskem obsodili na dosmrtno ječo mehanika Otona Goetza. Dolžili so ga, da jo zadavil svoje dekle. Zdaj po devetih letih se je po nedolžnem zaprtemu posrečilo doprinesti nove dokaze o svoji nedolžnosti. „Sveto leto“. Leto 1929. je prvi minister nazval ((Annuni patriae sacrum«, leto domovini sveto. To leto bo pomenilo popolno politično premirje v deželi. Kltcvjaka lakota. V «carstvu sredine«, na Kitajskem, je izbruhnila grozna lakota. Ljudje nimajo k.aj deta v usta. 15 milj ono v ljudi sltra-son je danes v Ameriki prav tako spl o- i da. če bi hoteli ljudem pomagati bi možno znan kot kralj avtomobilov Ford. ! rali imeti 14 milijonov dolarjev pri ;.T. ===== ssss ----------------------j rokah. objavil vest o nekem zločinu. Po zadnjih odredbah je pa prepovedano prinašati take reti. List je že drugi dam po zaplembi pisal: ((Zaplemba je bila čisto upravičena. Mi prvi to priznamo#. Kam pojdeš na somervj ? Kupi si Ljudsko pratiko, pa boš videl in vedeli Dobil jo boš čez en teden pri raznih trgovcih po 2 liri. PomiloSčonje. Fašistovski poslanec Ezio Maria Gray je imel v Parizu važen političen govor. Med drugim je dejal, da bo Mussolini pomilostil za božične praznike veliko število političnih ubežnikov in jim tako omogočil povratek v domovino. Italijani v Londonu. Številke notranjega ministrstva v Londonu povedo, da je ta mesec v Ivondonu nastanjenih 14.212 Italijanov, Zganite so ! Zdaj ko vse po zraku frči in leta, morajo tudi časnikarji v zrak. Brazilijan-ski prosvetni minister je razpisal 20.000 frankov nagrade tistemu časnikarju, ki ho prvi preletel Atlantski ocean. Med poletom bo pa moral lepo točno poročati, kaj vidi in čuti. Ljudsko gibanje. Uradne številke pravijo: V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je skle- J nilo 220.880 zakonov. V enalki dobi 1. 1927. pa 240.260. Zr oj st vi je takole: lanskih prvih deset mesecev 94-1.462 rojenih, letošnjih prvih deset pa 929.135. Vendar je umrljivost v septembru i* ljudi, letos do konca oktobra pa 532.648. L. 1927. je bilo prvih deset mesecev 374.000 več rojstev kot smrti, letos pa 359.000. Aretacija'urednika „Oorl5ke Straž e“ V noči od preteklega pondeijka na torek so miličniki in policijski agenti aretirali bivšega odgovornega urednika «Goriiške Straže« g. Poldeta Kemperla. Obdolžen je, da je hotel čez mejo,, in kontrabanda«. Proti osmi zvečer se je odpeljal izpred «Je jena» v Gorici proti Sv. Luciji. Avtomobil je last znanega šoferja iz Idrije Poljanška. V ICemper-lovi družbi so bili še bivši cerkljanski župan Rojc, mesar Stanič in brat inženirja Štruklja iz Tolmina. Družba se je ustavila pri Sv. Luciji v hiši zaročenke i g. Štruklja, Med tem ko so bili imeno-; vami štirje v hiši, so miličniki našli v j avtomobilu skrite patrone. šofer ni po- j veda!, odkod jih ima in tako so vse štiri i prepeljali v goriške zapore. Preiskovalni sodnik, je že začel s preiskavo. | Pogrebno društvo pri sv. Jakobu vabi vse one elane, ki' niso še poravnali članarine, za letošnje leto, da to čim preje store. Letni računi se morajo pravočasno zatklljučiti. Odbor. Trt nalcgr«. Tržaški ((Piceoio» piše, da je Mussolini odločil za ob novi tel j e naroda tri naloge: povečati število novorojenčkov, razredčiti mestno prebivalstvo in povzdigniti prospeh kmetsko pokrajine. O ) Spremembe;v vojnemCmfnistrstvu. Podminisiter za vojno general Caval-lero je odstopil. Na, njegovo mesto pride general Gazzera, Bivši podminister postane predsednik ‘kovinarske družbe AnsaJdo. Novi poveljnik milioo. General milice v tržaški poklrajni Moz-zoni je prevzel poveljstvo v Sardiniji. Njegov naslednik kot poveljnik VI. cone bo general Gino Graziani. 58. legijo pa bo poveljeval konzul Filip Diamanti. Samomor pred sodniki. Na Nemškem so zgrabili nekega delavca:. Baje je pretepel svojega otroka prav hudo. Sodniki so ga obsodili na en mesec ječe. Obsojenec pa bliskovito potegne nož in se sune v srce. Horilke. Pariški porotniki so obsodili na smrt neko mačeho, ki je svojega pastorka toliko časa z nožem zbadala, da je revež izdihnil. Tekom enega meseca je to že tretja ženska, 'ki so jo morali isti porotniki obsoditi na smrt BJofina' roka. Afganistanski kralj vceplja svojim ((jogroniD !kar z bombami nove ideje v vsi verjeli. Na tak način je preslepila j glavo. Neko gorsko pleme se je upiralo, tudi dosti aristokratskih družin, ki so Kralj je poslal nadenj kar zrakoplove z Pametno. Prvi minister je izdal povelje, da je •treba ikmečkemu Hjudsitvu zabraniti uhajanje v mesta. Gruda rabi delavcev! Pokorni tej odredbi so milanski avtomobilisti slklemili, ■ da ne sprejmejo v službo nobenega šoferja več, ki ni najmanj eno leto že v Milainu. Vse tiste, ki še niso eno leto v Milanu, bodo pa iz službe odpustili. Ozdravel je ongleški zunanji minister Chamberlain. Lotil se je zopet svojega dela. Ko je pred dolgim časom obolel, so mislili, da sploh ne bo več mogel prevzeti svojih poslov. Nov senator. Minister za prekomorska posestva dr. Lojz Federzoni je imenovan za senatorja. Do predlanskim je bil Federzoni. notranji minister. Novi senator je zeli; pameten in prebisan. Prefrigrana Marta. Princ Avgust Vilijem v Berlinu ima tudi krave. Zato mora imeti še kravje dekle. Ni pa vedel, da njegove kravje dekle primcezinje (cšpilajoa. Skozi tri leta se je ena teh kravjih detel Marta Barth izdajala za primcezLnjo. Znala se je tako oblačiti in tako vesti, da so ji j oktobru bila splošno manjia nego v ; drugi nalogi govorimo na drugem mestu. i: denar posojale. Ti meni, jaz tebi! Pisali smo že, da so na Madžarskem prepovedali vsa dela znamenitega angleškega pisatelja Sha\va, ker se je potegnil za Čehe prati Madžarom. Madžarski listi so. zagijalli strašen krik proti Čehom. Te dni je pa imela iti slavna ogrska' igralk« Sari Fedak na Slovaško igrat. Oblastva so pa rekla: ne! bombami. Seveda, potem so se udali, v srcu jim pa vre. Modrost. Gorje jim, ki hudo dobro imenujejo in dobro hudo, ki iz teme luč in, iz luči svetlobo delajo, iz kislega sladko in iz sladkega kislo. Izaija 5, 20. Vzemi, beri! I. adventna nedelja. Evangelij o poslednji sodbi. Sv. Cerkev veli prebrati v začetku cerkvenega leta Kristusovo’ napoved poslednje sodbe. S tem opominja: Kristjan, sodi se sam, da te Bog ne obsodi! Pametno se boj in misli' na 'konec, zakaj astrah božji je začetek modrosti)). Bilo je zadnje dni Kristusovega umrljivega življenja, ko je učencem napovedal in opisat svoj nastop kot sodnik vesoljnega svetai Tako blizu je bil človeškemu sodiišču, tki ga je imelo obsoditi; na sramotno smrt, in vendar se je z mirno samozavestjo izjavljal za prihodnjega sodnika vesoljnega sveta. Tako je mogel govoriti le Bog! «Z namenja bodo na soncu in luni in zvezdah.... In ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja...n Ta strah poslednjih dni ne bo več zveličaven, ampalk bo obupna muka zanje, ki se poprej Boga niso ne bali, niti ga ljubili. «Ne bojte se tistih, ki umore telo«, tako uči Jezus, «bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel*. O če se. lcdo Boga boji, ktako je svoboden in brez strahu pred ljudmi! lako je strah božji temelj moškemu značaju. Strah božji vodi k ljubezni božji ter tako opravičuje in rešuje. Lepo uči sv. Bernard: «Aiko ti iz strahu postaneš služabnik božji, te on naredi za prijatelja svojega, in tako se voda strahu spremeni v vino ljubezni)). «//i lalcral bodo videli Sina človeko-veoa priti na oblaku z veliko močjo in slavo. Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kviška in dvignite glave, zakaj vaše odrešenje se približuje;>. Druge krati nas apostol opominja: ((Ponižajte se pod vsemogočno roko božjo!« Ob bližnji sodbi pa bo veljalo pravičnim: ((Ozrite se kvišku in dvignite glave!« — Zakaj sc nočeš ozreti kvišku... k Bogu, od koder pričakujemo Odrešenika? Ali boli j ljubiš suženstvo greha kot pa rešitev in svobodo? Mar se zato bojiš pogledati kvišku nasproti obličju božjemu in strmiš le v to zemljo? vNebo in zemlja bosta prešla....» Koliko hitreje bodo prešle druge malenkosti in ničemrnosti, ki nas begajo in nam obtožujejo srce! Besede Kristusove pa ne bodo prešle, in naše duše ne bodo umrle. Zato pa izročimo neumrljive svoje duše vodstvu večne božje Besede. X Veliki grešnik in p os vet n,jak Avguštin je sredi svojih naljveejih razuzdanosti začul klic: «Tol'le, lege!« (Vzemi, beri). Ker se je klic ponavljal, gre Avguštin v sobo in najde na svoji mizi odprto knjigo. Knjigo, sv. pismo! Bere, prebira in premišljuje. Postane svetnik in učenjak besede božje. Tudi vi, bravci naši, poberite to duhovno zrno. Ne mislite, da bo list vslled tega dišal po ((farjih*. Mnogi francoski in nemški katoliški, dnevnikji objavljajo na uvodnem mestu nedeljski evangelij in njega razlago. Ta način bomo skušali vpeljati tudi mi, prav gotovo ne v škodo bravccm in listu! ________PODLISTEK Jindrich S. Baar (Grušenjka). PRVIČ V ŠOU. Gospod voditelj je vpisali letos petdeset novih otrok v prvi razred. Mamice so jih prinesle v naročju kalkor drage zaklade in jih položile v male ldepi. Tu so torej sedeli in se ozirali začudeni in prestrašeni okoli sebe. Boječnost in radovednost sta se vpirali vame iz njih oči. «Kaj bo z nami?« SO' prašali njih nemi pogledi. Pomiloval sem jih v I.-m trenutku. Spoznal sem, da sega prvič življenje z drzno roko po njih, kakor ptičke iz gnezda jih pobira, z mehkega materinega krila jih podi in vleče na trdo svojo cesto... PO SVETU ■ \ Iz bolgarskega kotla. V Bolgariji od nekdaj prav radi sučejo revolverje. Neljube politične osebe najdejo često kar čez noč s prestreljenim sencem na ulici. Pred kratkim so ustrelili bivšega policijskega komisarja Beleta; čez par dni so pa pobrali na cesti rnacedooskega emigranta Dilova s prestreljeno glavo.. Pred dvema tednoma so zborovali rezervni častniki. Nai (kongresu so eni bili za Cankova, drugi za sedanjega ministrskega predsednika Ljapčcva. še isto noč po kongresu sta bila ustreljena dva odposlanca, ki sta se potegovala za Cankova. Vseh teh sporov je pa v glavnem krivo macedonsko vprašanje;. Baje se je vlada odločila, da ne bo podpirala revolucionarnega odbora Makedoncev v južni Srbiji. Če se to zgodi bodo prišli nad Bolgarsko še krva.vi dnevi domače vojne. Obs*isi velike politike. Londonski «Times» prinaša zanimiv uvodnik o angleško-japonskem zbližanju. Prvi skupen korak bo že nastop proti nacionalistični kitajski vladi. Zanimivo je pri stvari to, da -je ameriška vlada poslala svoje zaupnike do kitajskih ministrov. Talko se kažejo že zdaj obrisi dveh zvez na daljnem vzhodu: Anglež in Japonec, Američan in Kitajec. Japonska in Amerika se pripravljata, kdo bo prevzel nadvlado nad Tihim oceanom. Stalinov program. Stalin, ruški samodržec, je imel pred osrednjim odborom komunistične stranke važen političen govor. Poudarjal je, da sovjetska Rusija talkio dolgo ne bo samostojna, dokler bo rabila tuj kapital.. Rusija mora tehnično in gospodarsko madkriilfti druge države, če hoče samostojno nastopiti. Povzdigniti je treba tudi kmetijstvo in vpeljati umno gospodarstvo. Glede notranje politike je Stalin povedal, da bo polomil roge opoziciji na levi; in desni, če bodo opozicionailci Skušali uvljavljati posebne Ideje, kot so hoteli Trockijevci. Nova zveza držav. Mnogi evropski listi so začeli pisati o neki zvezi držav proti Rusiji. To zvezo tvorijo poleg Anglije in Francije še: Poljska, Romunija, Jugoslaviji!, Bolgarska in morda Z e Madžarska. Ta zveza se je porodila šele v zadnjem času. Zato je toliko potoval francoski general Lerond po srednji Evropi. Marinkovič odstopi. Zdravje zunanjega ministra v Belgradu drja Marinkoviča je zelo šibko. Zato hoče pustiti svoje mesto. Kot njegovi nasledniki se imenujejo mnogi ministri. Nekateri zahtevajo, naj zunanje ministrstvo prevzame kak’ general, ker bi bil to prvi korak do nevtralne vlade* Proslava romunske svobode. 20. novembra so v Romuniji obhajali svoj narodni praznik. Ministrski pred- Na mizi je ležala ((Osnovnica za prvi razred*, potrjena od okrajne konference, gospoda nadzornika, deželnega šolskega sveta in Bog ve še od 'koga; ta me je živo opominjala, kaj je moja suha in gola dolžnost. Ni pripuščala nikakih po Učnih čustev, ker je smatrala to za izgubo časa, ampak je naravnost zahtevala: «V prvi uri se učitelj seznani z otroci in moli ž njimi*. Pokorno sem poslušal to zapoved, ki mi je nalagala za celo leto, vsak mesec, vsak dan in vsako uro, o čem naj govorim, kaj naj razlagam, do kje moram priti, kaj je primerno za te malčke in kaj ni primerno za prvi razred in se mora vzeti šele v drugem razredu. Odkaišiijal sem se in hotel začeti: «Ljubi učenci prvega razreda! Sedaj se bom seznanil z vami...* a nisem še sust odprl se že oglasi v klopeh: sednik je pri sprejemu časnikarjev poudarjal, da je letošnji državni praznik tudi pomemben. Ministri so odpravili cenzuro tiska. Listi zopet lahko pišejo kar hočejo. Obenem je vlada vpokojila 12.000 orožnikov. To pomeni 100 miljo-nov lejev letniega prihranka. Politična gorečnost. Med Hrvati in Srbi še ni prišlo do popolnega pomirjenja. V Pakracu, v Slavoniji, so imeli radikali svoj političen shod. Udarjali so po Hrvatih. Naslednje jutro se je pa razpočila; bomba pred hišnimi vrati radikala Katiča, ki je prejšnji večer onemu zborovanju predsedoval. Tako si vračajo šilo za ognjilo. Urbanizem. Kaj pa zopet ta besedna spaka pomena? Brž bo jasno. Pride od latinske besede urh s, ki pomeni mesto. Urbanizem je torej pojav, da ljudstvo z dežele dere v mesto in se ondi naseli v nadi na laigodnejše življenje. Mussolini je dal ukaz, nagnjenje zapuščati kmetsko grudo in hoditi v mesta, 'kolikor moč pobijati. Vsa javnost odobrava novo borbo, ki jo je prvi minister prav odločno Započel. Kalkio se je v zadnjih letih jelo preseljevati ljudstvo iz dežele v mesto, nam povedo številke. To j.e bil pravi beg z grude. L. 1800 je imela Evropa le 22 mest z nad stotisoč prebivalci. V Italiji so imela čez 100.000 ljudi mesta: Neapelj, Milan, Rim, Palermo in Benetke. L. 1900 je pa bilo v Evropi že 145 velikih mest; predlanskim pa kar 203. Vidite, to je nezdrav pojav. Gospodarsko in moralno je ljudstvu v kvar. V mestih se nasele na novo le ljudje, ki prinesejo s seboj le dvoje zdravih rok za delo. A takih je v mestu že itak dovolj. Brezposelnost narašča; ((predmestje)) z vsemi svojimi slabimi lastnostmi je tu. Koliko deklet z dežele se je že v mestu pogubilo. Ko ni dela, lakota na slaba pota potisne. Kdor je okusil enkrat ta k oz v a ni «belkruh» se ne loti več gnoja kidati. Ga je sram! Treba je pa tudi pomisliti, koliko zdravih rok se odtegne kmečkemu delu.. In ravno procvit kmetijstva je steber države. Ko se kmetu dobro godi, je tudi država močna. ((Popolo dTtalia* od včeraj tedna pri naša zanimiv članek o urbanizmu. Pravi, da se je samo v zadnjih šestih mesecih priselilo v osmero glavnih italijanskih mest 68.620 oseb. Tu se porodi novo veliko vprašanje: stanovanjsko. čim več ljudi dere v mesto, tem več družin mora prenočevati v kleteh in barakah in nositi vse zle socialne in moralne posledice. Zato je prav umesten Mussolinijev ukaz, da je treba, preprečiti nov dotok v mesta. Za Trst to prašanje še ni toliko pereče. Vseljujejo se po večini le dekleta. Saj je izmed 100 služkinj vsaj 90 Kraševk ali Istrijauk. Po podatkih ((Popolo dl Trieste* se priseli v Trst mesečno kakih 1027 oseb. Na drugi strani se jih pa izseli vsaj sto več. Tukaj se opazi pravzaprav nazadovanje prebivalstva, valed skrčenja trgovine in zmanjšanja «On me brca!* «On me pa ščipljel* In že sta si dva dečka ležala v laseh. Drugi so zvedavo stopili na klopi. Deklice so jokale od strahu, dečki pa pozorno in zanimivo sledili pretepu. «Vojteh, ne pusti sel Samo pusti se ne!» . «Cmok mu daj, cmok — t» »Vdari ga^ po nosu ga vdari!* so padali križem po zraku glasovi, izdajajoči strokovnjaške izkušnje in segajoči v natančne podrobnosti, «Osnovnica» sicer ni govorila o tem, kaj je treba v tem slučaju narediti, a moja po miru vroča želja mi je rekla, da je treba dečaka ločiti. Skočil sem torej k njima in ju kakor dva mlada petelina pahnil narazen. To je bilo moje prvo letošnje spoznanje z razredom. dela v ladjedelnicah in pristanišču. Tako ((Popolo di Trieste*. Seve Trst je morda v vsej državi redka izjema. Za splošnost, tudi pri nas, pa velja pravilo: kmet ostani na svoji zemlji, ker tam bo za pridne roke vedno dovolj dela d>n tudi jela. Vprašaj me še kaj! 1. Kako se imenuje ameriški «kralj klobas?* 2. Kateri je največji italijanski pesnik? 3. Po kateri uri se ravnajo vse ure na svetu? 4. Kaj je to ((urbanizem?* 5. Zakaj imajo Turki krive sablje? X Nisi vedel: 1. da so plebejci bili spodn.ii ljudski sloji v Rimu; bogataši so se zvali, patrieiji. -— 2. napis 1NRI vidiš na razpelih in pomeni: I(esus) N(azarenus) R(ex) l(udaeorum), ali po naše: Jezus Nazarenski Kralj Judovski. — 3. »Tiara* je papeževa krona. Ima tri zlate vence okrog, ki pomenijo: vojskujočo, trpečo in veselečo se Cerkev. — 4. Leta po Kristusovem rojstvu štejemo odkar je papež Gregorij XIII. vpeljal gregorijanski koledar. — 5. «Solze sv. Lav-rencija« imenuje ljudstvo zvezdne utrinke, ki se zlasti ob sv. Lavrencu sredi poletja, močno utrinjajo. Zemlja, zemljica, mati... Veste, kaj je lastno polje, lastna njiva, čeprav peščena? Mnogi izmed vas se ne zavedajo tega, ker jo prelahkomišiljeno zapuščajo, ker upajo, da v tujini jim ne bo manjkalo mesa in belega kruha. V domovini prodajo njivo, večkrat vse, da se podajo črez morje, za srečo.. Tam šele v nesreči, spoznajo, ker redki so oni, ki se jim dobro godi, kaj je lastna njiva, lastno polje. Pred kratkim sem spoznat nekega moža., ki ga je življenje že izučilo./Ta mož -I poštenjak mi! je pravil: «Tudi pri nas se še mnogi odpravljajo črez morje, Dobijo se pa še tudi nekateri, 'ki so sc premislili, ko so čuli tudi slabe glasove. Med onimi, ki se še niso premislili, je več takih, da bi lahko ostali doma. Ne vem, kako da ne pomislijo, koliko jih stane samo pot. Krave pojdejo iz hleva in v mnogih slučajih se še posestvo zadolži. Če jim v tujimi spodleti, se bo treba zopet zadolžiti, da pridejo domov. Veste, tudi jaz sem potskušel, kaj je tj in a. Mlad sem bil in močan, pa sem šel v tujino, v rudnike. Doma sem imel posestvo, a sem ga za par let prepustil drugim. Kmalu sem spoznal, da sem naredil veliko neumnost. Da bi delal tako na svoji zemlji, Ikiot sem v tujini, bi morili imeti uspehe. V tujini sem tudi videt, kako so mladeniči in možje pisali v domovino pisma polna veselja in nad. Pisali so jih s stisnjenimi pestmi, da bi jim ne ušla kaka žalostna. Le redki so bili oni, ki so pisali po pravici, a tem pa doma niso hoteli verjeti, ker mislili so, da lažejo ker polom lažje trosijo denar. «Tcpsti se ne smete, to je grdo! Radi se morate imeti*, sem jim rekel prav pohlevno in jih spravil spet v red. «če vas pa kdo razžali, morate to meni povedati*. Pri tem sem pogledal na^ oba Kazimira. Vojtek je ravno stegal proti Frančku svoj jezik, Franček pa Vojtcku kazal rogč. Na obeh činih se je poznala dovršena spretnost, kajti rdeč Vojtekov jeziček je že segal do jamice v bradi, Franckovi prsti pa. so sc tako tresli in igrali po zraku, kakor da bi prebirali strune po nevidnem nastroju. «Naj mi torej zdaj vsak pove, kako se imenuje!* se začnem konečno prav energično seznanjati s «prvo stopnjo* našega št ir ir a »rednega vseučilišča. «Torej kako se imenuješ?* sem prijel fantka v prvi klopi za bradico in mu privzdignil glavo. Molčal je kakor štor. ((Jožef, kaj ne?» ugibam. Po par letih sem s« vrnil domov obdelovat lastno zemljo in tedaj sem sklenil, d« tujina me več ne izvabi. Raje bom doma skromno jedel ko pa živel še enklrat ono življenje kot sem ga živel takrat v tujini. Veste, kaj bi bilo potrebno, da bi naši ljudje ne drveli več tako v Ameriko? Samo to, da, bi sc oglasili oni, ki so se že vrnili izza morja pobiti, razočarani, a ko treba tudi zadolženi. Naši ljudje bi morati pomisliti, da morje ni most alii suha zemlja, katero lahko preideš peš, če treba proseč kos krnila od hiše do hiše. Pomniti bi morali, dai tujina onkraj morja se loči od tujine, kjer ni morji vmes. Iz Francije ali Belgije, Holandije in drugih evropskih držav se lahko človek preprosi, do doma, a k.ako bi si od onkraj morja pomagal. kjer treba samo za prevoz šteti iepe denarcev To naj ui pomislili možje in fanti, prej ko napravijo usodni korak«. Talko mi je govoril preprost mož, ki je že doživel bridk-io skušnjo v tujini. In ta skušnja resno priča, kaiko je čopi o na lastnem posestvu, pri domače m ognjišču, v domači fari. Tu moramo zaživeti močno življenje med Bo-,fi>m in zemljo roti no! Ljudska pratika :: bo izšla začetkom decembra :: Dobili jo boste pri vseh trgovcih po 2.— liri. Trpljenje in smrt slovenskega misijonarja. Tudi slovenska mati je že rodila sina, ki je z evangelijem V roki šel oznanjat Kristusovo vero. Naš ožji rojak misijonar je Ivan Mesar. Mlada lota. Ivan Mesar se je rodil v Gorici v avgustu 1. 1073. Mati Katerina in oče Mihael sta bila priprosta človeka. Mladi Janezek je bil nadarjen, z ut o ga je oče poslal v latinske šole. Kaj brž je mladi šolar pokazal brihtno glavot. Srčna želja pridnega fanta je bila, da bi postal mašni k. Res je tudi dosegel to veliko čast. Toda srce ga je gnalo med pogan«, da jim prinese edino prave Resnice. Po stopinjah sv. Frančiška Ksaveiija. Ko je Mesar učakal 31 let, je vstopil k jezuitom v nemški Gradec. Iz te redovne hiše so ga poslali na Dunaj. Po štirih letih ostre priprave so dovolili novincu, da gre v misijone. Srčne želja se je izpolnila. Novi misijonar se je odločil za najtežjo pot. Sv. Frančišek Ksaver, apostol Indije in vzhoda, mu je bil vzornik. Ivan Mesar se je vkrcal na jadrnico in odpluli so na daljno pot okrog Afrike. Takrat še ni bilo parnikov; tuidi Sueškega prekopa ne. Mornarji so morali broditi okrog cele Afriške celine za v Indijo in Kitajsko’. Vožnja je trajala celo leto. Kolik,o viharjev, koliko pomanjkanja, mraza, grozot so morali prestati pogumni potniki! Naš rojak se je najprej izkrcal v mestu Maikao v Južni Kitajski. Od ondi je šel v Tpnking, ki je danes francoska posest v Zadnji Indiji. Pa kako je slovenski misijonar hodil! Preberite kar piše svojemu prijatelju Faitu: «V mestu Ma-kao sem oskrboval 12000 duš. Sedaj sem v Tarikinu. Potoval sem kljub oteklinam na nogah peš; moči so mi na koncu že pojemale, ker sem liodil iz Makaa do Tonkir.a šest dni». Med roparji iu pod mečem. O Mesarjevem čudovitem življenju, o njegovih popolnostih in čednostih bi se dala napisati cela ktajiga. Zelja, da bi trpel za vero in da bi čim več paganov spreobrnil, ga je tako razvnemala, da je postal levje pogumen. Kljuboval je vsem nevarnostim, še smrti ni se bal. Kdo na 1 našteje nevarnosti, ki jih je prestal potovanjih po suhem im po morju! Nekoč so ga roparji napadli, mu vse vzeli in ga napol mrtvega pustili ležati. Ko je ubogi misionar spet prišel k sebi, je videl, da je nag, da leži v samoti, brez pomoči in hrane; telo je bilo polno ran ui oteklin. Vse to je tiho prenašal, močni junak! Ko je prestopil meje Košinsine, južno od Tomkina, da bi tudi ondi Kristusa oznanjal, so ga pagani prijeli in zaprli. Obsodili so ga na smrt z mečem. Pred njegovo smrtjo so pa zvedeli, da je Mesar brat nekega misijonarja, ki je prijatelj domačega kraija. Zato so Mesarja izpustili, ker so se zbali kraljeve jeze. Božja. loža se osuje. Trpljenje očeta Mesarja se je raze velo v Bogu dopadljivo rožo, ilco je v ionkinu izbruhnilo divje preganjanje kristjanov. \ kida je segla najprej po misijonarjih, da bi se čreda razkrojila, ko ne bo pastirjev. Mesar ni zbežal; ostal je junaško pri svoji čredi, ko so prišli voleje. Končno so junaškega patra in njegove tovariše zaprli. Mučenik je molčal, dokler so njega zasramovali, ko so pa zaceli sramotiti vero je vsita! pogumno v bran. Vklenili so ga v kletiko. V težko železje vkovanega so ga vozili k razpravam. Pol leta je s svojim tovarišem trpel lake muke v neznosni vročini in pogosto brez hrane. Končno je Mesarja napadla krvava griža. Tej je 15. junija L 1723. podlegel. Božja roža se je osula... Njegovega misijonskega tovariša so obglavili. • Tako si je oče Ivan Mesar zaslužil med Slovenci ime prvaka slovenskih misijonarjev, pri Bogu pa palmo mučeništva in zmage. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniKiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiigiiiliiiiiiiiliiliili Izvrstna jed za kosilo in večerjo so testenine Pe-ieatele, makaroni, špageti in dr. Kadar jih kupuješ zahtevaj x/2 kg. zavoje z napisom Pekalele. fiT^TlTžSNATlbertVovh' \ TEST, Via Mazzini it. 46 kupuje krone po 1*46 Propravlja in prodaja zlatenino «Iia, ha» se je zasmejal veselo. — «Vanček». «Vanček. — lo je lepo ime. Kako pa še?» iščem po njegovem priimku. «Otroci mi rečejo Honza, a kdor mi tako poreče, ga nabunkam« in je že grozil z občini pestmi. Da bi preprečil morebitni pretep, sem uveril junaka, da mu bodo odslej rekali le Ivan in sem se obrnil do soseda« «Kako pa tebi pravijo?« Ta se je zasmejal na vsa usta ni rekel: «Uganite!» A že pred n o sem se mogel domisliti, je dejal na trgovski način: «Kaj mi daste, če vam povem?« «Kaj naj ti dam? Ničesar ti ne dam!« «Desetico mi dajte«. «Zastonj mi moraš povedati«. «Pa ne povem«, in se je vsedel. «Pepček mu pravijo. Pepček Dolginov je ta«, so drugi izdali skrivnost. Pepček Dolginov pa je potem pogledal z maščevalnimi očmi po vseh. Toliko da sem pokazal na drugega s prstom, že je ta zaklical njegovo ime... Pri tem sem opazli, da seenemu izmed fantkov nasproti prav močno lesketa gorenji del ustnic. Bele in srebrnkaste luskine so se prisušile v bližini nosa in po nosu samem sem spoznal, da ni šola-rček prav velik ljubitelj snage. «Ali nimaš robca v žepu?« sem ga očitno pokaral v obliki mehkega vprašanja. Umam«, je pokimal mogočno z glavo in Si z rokavom obrisal nos od obeh strani. «Zakaj pa si ga ne obrišeš z robcem?« (Dalje). Cerkvena umetnost. Že več let je, odkar je Leopold pl. Kriischan vpeljal v J ulij siki Benečiji plastiko v cerkveno umetnost. Dela s pomočjo prvotne in lahke črte, ki jo je izbral iz narave. Njegova dela v nizkem in v polreliefu, se postavljajo na altar z ozadjem v oltarno vdolbino ali pa se pritrjujejo' na oltarno steno. Imenovani plasti cist bo sčasoma izdal tiskane kopije svojega mojstrskega dela «Sv. Božič«. Letos bodo razstavljene v cerkvi v Ospu (v Istri) ene njegovih navadnih jaslic, velike oblike z mistično pastirsko estetiko, orijentalskega značaja. OGLASI XALOa!,& papirnati]h '»rss&jcs. SJvok tm Bacifos na »se Scrai« Pa ^gorinih cenah. Tvrdka SJastone Trat » Via Poionšo 5. PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano igariiarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina. KROJNA ŠOLA šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in umetnih cvetlic — združena s krojačnico, otvoritev l n vembra. — Via Lavaloio 5. Doiula-Klampferer. ocoo&ooooooooo v Ce hočete varčevati kupujte pri „311’ Economia Fomigliare" v ■rjhžg«*'!.'*.! na trgu Ponterosso št. 5. POSeUIS..« na vknjižbo za dobo 25 let po 6% Ssa povračilo ss.a obroke nkufino z obrestmi priskrbi g. Furlani l*an v Dekanih, sodnijska zapriseženi scaiiiec ter zasiapnih zavoda za JuHijsko Benečijo. TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso, z znanjem slovenskega in italijanskega jezika, išče službe tudi na deželi. Naslov : Genti.lomo, via Milano 23 —r- Postojna. DOHIU'), POŠTENO DEKLE išče službe, najrajši v župnišču. K<,tor želi informacij naj st' obrne na župni urad v Trnovem (Torrenova rli Bisierza). PENZIJON1Si'KA brez otrok vdobi do-bičkanosno mesto in stanovanje brezplačno'; ponudbe nasloviti: A. Visentin, negoziante, Portole — Istria. MLADA PRODAJALKA s triletno prakso išče službe. — Naslov pri upravi. 2£A MIKLAVŽA je najbolj koristno darilo celotna garnitura vrtalnih priprav. Dobi se v trgovini rezil, Trst, Corao Garibaldi 19. - Najnižje cene. Po daljšem zdravljenju z Algo bodo izginile revmatične bolečine in mišice, vsled bolezni oslabljene, zadobe prejšnjo prožnost. ANT! REUMAT.1 KUM Po vseh lekarnah po 6 L. steklenica Laboratorij ALGA, Fiumc (M. T.) Domestik težak Madapolan platno Madona platno Madona za rjuhe 150 cm visoko Jajčna kožica Fuštanj za vestalje » piket za gate » rdeče-plav « za srajce črtan » na dvojno lice Cefir za srajce Popelin fin Žamet fantazija Blago za suknje Cower-coat za površnike 'Ženske suknje iz čiste volne in s kožuhovino '.■Joške suknje iz čiste Napravljene kalje predpasniki robci a-jour Namizno perilo za 6 oseb iirliči Brisače pravi lan od L 1 » 1, 4. 2, 1. 2, 3, 2, 4. 2, 3. 6. 10. 19. .90 n. ,50 » 20 » 75 « 90 » 75 » 90 « 50 « 85 « 90 » 50 « 50 « 90 « 50 » 170. « 75. « » » » » 26 12 19. 1 2. » « « 50 « 45 » 50 « 50 » 90 « Velikanska izbera telovnikov, pletenih jopic, maje volnenih plaht, in kovlrov, posebnost: nogavice po zelo primernih cenah. moooodoooocioo 1'iiiiiitiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Krojni tečaji krojačem, šiviljam, pletiljam v Ljubljani ali po pošti, z učnimi zvezki. Ob zaključku spričevalo. Zavod priskrbi učencem dovoljenje bivanja v Jugoslaviji, oskrbo in službe. Krojno učilišče - Ljubljana, Stari trg. 19, F. Potočnik diplomiran v Italiji z nasilovom krojnega profesorja. !liil!lliil!'l!!I!!l!!i:!l!iliil!ill!l'll!!l!!iill!lli!l!ll!IIIIIIII!illll!II!ll!!ill!!l!!l!!l!!lllllll!!lllll!llll!ll!ll!ll| Razpis za službo. Podpisana konsurmn® zadruga razpisuje službo poslovodja, razprodaj, alca, poštenega, zmožnega knjigovodstva in deželnih jezikov. Spričevala zadnje službe, kavcija, plača po dogovoru. Oglasiti se do 20. decembra 28. — nastop službe 1. januarja 29. Kmetijska zadruga v Materiji reg. zadr. z omej. zavezo ■uriiinw' iim w ■ > ii i ii ii i m ww»i ZDRAVNIK Dr. Emilio Gresic oče se je preselil s svojim ambu-3 latorijeni na Piazza Vittoria 5 g nasproti lekarni Cristofoletti. Dott. Gius. Gomel Specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju In asistent prof. Brunetti-ja v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Sprejema od O-l I In od 3-4 pop. V Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Via Teatro.) ETERNIT Zaloga - TRST TKIKSTK VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov! Kaj nam z dežele pišejo TOMAJ in okolica. Naj svut zve kaj se pri nas godi. Da je suša in toča pobrala vse jesenske pridelke, je stara reč. Naš za občino vneti g. komisar je dobil nekaj podpore za naša razdejana pota. Ubogii bodo iaihko dobili k!aj zaslužka. Precej boljših moči je šlo v Ameriko; pa nekateri od teh bi lablko doma imeli Ameriko, če bi bolj umno im globoko zemljo obdelovali. Do božiča bo farna cerkev prenovljena. Upamo fudi na nove orgle, in zvonove. Vsa čast našemu g. župniku, ki je res neugnan. Sklical je gospodarje na posvet v cerkev, da so odobrili njegov načrt in zagotovili sodelovanje im podporo'. V Tomaju in dkoliških občinah je več kmetov zavarovalo grozdje. Nekateri so dobili lepe tisočake odškodnine. ORLEK pri Sežani. V naši vasi smo imeli dve leti s Ir oj za drobljenje gramoza. Pred kratkim so stroj odpeljali v Sežano, čeprav bi ga še rabili, ker je občinska pot iz Orleka v Sežano močno zdelana. Nekatere go-spice, tki se ob nedijab za «extra-vuršt» vozijo po lej poti, so kar v resni nevarno sti. No, ker so slaba pola sl pa same pomagajo. Na. «Martinovo» so celo svojega godca najele, da jim je v gostilni nekaj poskočnih zacvilil. Prava nadloga za nas Ortečame je tudi pomanjkanje pitne vode. Bogatejši imajo sicer svoje vodnjake, a mi bajtarji, ki nas je v vasi še precej, moramo beračiti za vodo. Občinski vodnjak je prazen, ker so vodoravne cevi polne blata. Občinarji imajo besedo le v gostilni in «Pri pito, kjer je pa treba' besedo resno zastaviti, jim sape, zmanjka. Izseljujejo se od nas še ne; fantje in dekleta se še drže doma. Vendar postajajo nekateri že nestrpni. Opažamo, da postaja mladina bolj surova kot je bila. Kaj bi ne bila, če je pa pitje in pohajkovanje prva stvar. Kajpada so tudi časitine izjeme vmes. KUBED. Dne 11. novembra smo praznovali Martinovo nedeljo. Predpoldne smo se zahvaljevali Bogu za prejete dobrote v cerkvi, popoldne je pa gostilna delala in ples. Semenj je bil kaj živahen. Posebno prašičev je bilo dosti. Gena je bila: od 50 do 100 lir glava; druge živine je. bilo razmeroma malo. Lesa tudi ni bilo dosti. Tem vež so. pa prodajali cunje, saj se je kraitkokriik vse trlo po sejmišču. Ples je trajal kar dva dni. Po plesišču se je vse trlo, kakor da bi se za srečo pehali. V gostilni tudi ni bilo nobenega kotička praznega. Mi Kubej čarni smo imeli semenj tuidi v torek. Nekateri mlečnozobi fantiči so natezovali harmoniko še pozno v noč. Seveda poreče kdo, da smo Kubej čarni zelo bogati, ko tako. plešemo, pijemo in igramo! Dne 13. t. m. se je nekemu revežu ubila krava. Meso smo pokupili po večini vaščani. Pred enim mesecem sta tudi poginili dve kravi,. Prav bi bilo, da bi osnovali kako govejo zavarovalnico.. Nekaj o naših cerkvenih pevcih: kadar je kakšen veliki praznik pridejo vsi. Druge nedelje jih je na koru te po polovica, popoldne pri blagoslovu pa ni skoraj nobenega in mora g. župnik sam peli. Prosimo poštno ravnateljstvo v Poli, naj pogleda, kako nosijo pošto od glavne pošte do nas v Kubed. Iz KRNICE nad Rižano. Pri nas tudi beremo liste, a o nas se v mestu malo zve. že pred par leti smo Imeli v mislih, da bi zgradili kos občinske ceste, 'ki bi peljala iz Krnice črez potok do deželne ceste. Imamo že sicer staro občinsko pot, ki pa gre predaleč na okrog in. je prestrma. Zato smo skleniti napraviti boljšo< in krajšo. Nova cesta bi bila dolga le 500 m, stara se pa vleče poldrug kilometer na okrog. ! Pri občinski seji smo vsa gospodarji, ! razen dveh, vložili prošnjo. G. vaški načelnik nas je povabil na posvet; prišli so vsi razen onih dveh. No, pa bo šlo delo tudi brez onih dveh naprej. Poklicali smo cenilca, da oceni škodo koder bo tekla nova cesta. 22 lir je le premalo za odškodnino. Upamo, da se bo delo v kratkem pričelo v splošno korist in zadovoljstvo. BKEGIUJ. Omeniti moramo, da so regulacijska dela hudournika «Bele» že v polnem teku. Le škoda, da je premalo delavcev, sicer bi šio delo. hiitreje izpod ros,. Pošto prinaša k nam mlad postiljon z biciklom. Pa ni popolnoma vse v redu, ker se mu cesto bicikelj pokvari. AVBER. Take nedelje kot je biia zadnja pa Avberci že dolgo nismo učakali. V naši prelepi cerkvi smo imeli sv. misijon. Menda je to prvi v naši fari, Bog daj da bi ne bil zadnji. V nedeljo je bil pa sklep sv. misijona in blagoslovitev misijonskega križa. Fantje in dekleta so cerkev lepo okrasili; ob vhodu v vas so bili postavljeni siravodoki v počastitev prevzvišenega gospoda škofa tržaškega. žal, da ni mogel priti, ker je bil zadržan v Rimu. Postal nam je pa svoj blagoslov in pozdrave po. preč. g. mons. kanoniku Slavcu. Pri maši in popoldne pri procesiji je izborno, prepeval kvartet iz Gorice. Procesija je bila nad vse veiiča&tnai. Prekrasni nedeljski popoldan je privabil ljudi celo od Raše, Štjaka, Rihemberga im še bolj oddaljenih vasi. Ljudi je bilo toliko., da «še ko so godci bili, jih ni bdo toii)ko» kot se je izrazilo neko dekle. Procesijo je vodil mons. Slavec; duhovnikov je bila pa cela vrsta. Z malo izjemami so se vsi prisotni vdeležili procesije in se prav spodbudno vedli. Ko bi le že zvonove imeli, ne pa teh «lemp», ki človeka dražijo. Pa smo prepričani, da bo naš neumorni dušni pastir tudi zvonove kmalu dobil. Avberci smo res prav veseli pretekle nedelje. Bog nam jih daj še dosti takih v spodbudo in dušno prenovo Odkod in od kdaj surovo maslo in sir ? Prof. dr. Sigismund piše v «llustr. Zeitung«, da oba klasična stara naroda, Grki in Rimljani niso uživali surovega masla drugače kakor za zdravilo. To je čisto naravno, ker jim je za zabelo služilo olivno olje, kakor služi njih naslednikom še danes. Surovo maslo so iznašli brez dvoma pastirski narodi na severu, kjer so mogli mleko hraniti v mehovih, ne da bi ne jim takoj skisalo.. Herodot pripisuje Skitom umetnost, da so znali izdelovati surovo maslo, in to iz kobiljega mleka. Grški zdravnik Ilippokrat označuje tudi besedo samo kot skitsko: butryon. Besedo in umetnost samo so prenesli v tedanje kulturne dežele ob Sredozemskem morju gotovo Grki, ki so imeli svoje naselbine ob črnem morju. Surovo maslo so uživali tudi Tračani, dalje Germani in Luzitanci na zapadu Iberijskega pOluotoka. čudno pa je, kar pripoveduje geograf Strabo, da je našel surovo maslo na jugu pri Arabcih in Etijopčanih. Dvomiti nad resnico tega poročila pa nam ni treba, saj arabski beduini še danes izločijo iz kozjega in ovčjega mleka maščobo, jo stope in pijejo. V stari Indiji, ki so jo kakor znano osvojili severnjaki, je veljalo surovo maslo kot priljubljena jed za bogove in ljudi: indijski bog ognja Agnis se imenuje «cedeč se surovega maslao. Kelti, ki so bili udrli v Malo Azijo (Galačani), so uporabljali surovo maslo vsaj kot mazilo; tako tudi stari Germani, ki so iznašli tudi pinjo. Severni Germani so iznašli, kako se surovo maslo z izpiranjem, gnetenjem in soljenjem očvrsti, strdi in nnnoanannonnnn Ji Bran Hisparmio" Silvio Levi Trst - Via S. Lazzara 9. Tam najdete velike partije blaga po priložnostnih cenah. Kolctiina od I. l.GO naprej Platno Madonna, težko » 2.50 » Platno Douglas » 3.— » » za rjuhe, 150 c visoko » 4.90 » Prisade iz gobe » 1.70 » Pr leni na,- bela, fina m » 5.90 » Fuštanj za obleko » 1.80 » Satin, črn » 2.80 » Posteljna pregrinjala » 15.— » Platnena podloga (kanepina) » 1.50 » Zefir za srajce » 2.70 » Najfinejši po pelin » 4.30 » Beli prtiči » 0.95 » Robci z ažurjein » 0.50 » Velika izbera maj in nogavic za moške, ženske in otroke po neverjetnih cenah. nnnnnnnnnnpnnn VVVVVFVVfrlllVV IPVVVVVVV NAJBOLJŠE OBUVALO za ženske, moške in otroke v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino PKIMBBCU Trst, Via Captfucci 36 Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago. D. WINDSPACH T IV Si T Via C. Battisti 10 II. nad. vrata 16. Telefon int. 68-81. Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Velia zavarovalnica iščeš agentov po občinah Julijske Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnost! Ponudbe: Assicurazioni, TR1ESTE -Via Valdirivo 32,1. MAJOLICNE PECI za kurjavo z drvmi od Lir 110.— naprej BlOVflHHISFERZfl TRST Via Corcneo 5 Tel. 70-12. 181 Prosim svoje druge odjemalce, naj obiščejo moje skladišče, kjer najdejo vse potrebščine za ta letni čas PO U00DNI1I CENAH. ROMEO OIPRIANI TRST - Piazza Curlo Ooldoni št. 12 BLAGO ZA OBLEKE Sukno za plašče........................... Volneno blago za gospe.................... Mellon barvan............................. Volnena Han el a.......................... Pliširano blago, damoskira.no s svilo TKANINE Fuštanj, novost........................... Lavnienis, navaden........................ » , debel........................ Pikel plišira.n, bel...................... Moške srajce, bele........................ » » , barvane ............ Ovratniki modernih oblik .... Kravate................................... Bogata izbera narejenega perila PLETENINE Maje kosmate za moške in ženske . » volnene za moške in ženske . » kosmate za dečke .... » volnene, športne, za moške . » volnene, športne, za dečke^ . » bombažne, športne, za moške » bombažne, športne, za dečke . Pullovver za moške..................... » za dečke ....................... Telovniki za ženske ...••• » za deklice...................... ROBCI Volneni kaskol......................... » robci........................... Volnene šerpe.......................... Volneni šali........................... ODEJE Volnene plahte . . . . . . . . . .od » » fantazija .... Kovtri................................. . od L. 20.— naprej • n 12.— n • n 10.— rt Kl- • M il.— ir . od L. 2.50 naprej 2 40 rt 4.60 1) b.— n 18.— n 18,— n • n 2.50 n 1.50 n perila . od L. 4.60 naprej 15.— n 8,— n • n 22.— • n 16.— n rt 6.— • rt 3,— 20,- 10.- 20,- n 10,— n . od .L. 5,— naprej • n 8,- 16,— • K 26.- ir 15.— naprej 40.- n » n 45,— rt 1,— naprej 1.65 n rt 1.— n NOGAVICE Nogavice za moške..........................od L. » » ženske........................ » » otroke............. SVILENINA: Veletrgovina svile po-znižanih cenah. PERILO; Najbogatejša izbora perila iz odličnih Brunnerjevili tovarn po konkurenčnih connli. DROBNARIJA: Bogata izbora rokavic, kap, gamaš, čipk, vezenin, okraskov, drobnih predmetov Itd. itd. tako dalje časa ohrani. Plinij poroča, da so izprva surovo maslo uživali samo bogati ljudje — samo ti so pač imeli toliko živine, da jim je mleka preostajalo; šele kasneje je surovo maslo uporabljalo tudi ljudstvo. Čudno pa je, da so ljudje v prejšnjih časih cenili surovo maslo’ tem bolj, čim bolj je bilo — žalitovo. Zato so ga nalašč cela leta hranili. Dober tek! Če je pa surovo mašilo predvsem iznajdba severa, je pa njegov bratec sir doma na jugu. Lati 11 ci so mu rekli cn-seus, Nemci mu danes pravijo Kaese. Cezar sicer poroča, da so sc Germani hranili z mlekom, sirom in mesom, vendar misli pri tem gotovo na Tacitovo «strjeno mleko«, to je navaden kisli sir. Rimljani so izdelovali sir iz kravjega, ovčjega in kozjega mleika in ga tako cenili, da rabi Plavt v svojih veseloigrah nagovor «ljuibki» ali c lepi sirček«. Današnje vrste sina, «gorgonzola» in «ro-quefont» imaia svoj začetek v sivi davnini. Pri Grkih se imenuje sir tyros. Ci-klop Polifem (Odiseja!) ima v svoji votlini cla kolesa sira. Poesbno radi so imeli Grki kozji sir iz ahajskega mesto Tromilejia in pa sicilske sire, ki so bili zelo slami in začinjeni, da so po kosilu vzbujali žejo. NASA POŠTA. i{., Kubed: Knjige «Gor. Matice* so že izšle. M. J.: Volna v štrenah se dobi pri tvrdki Velicogna, Piazza della Borsa, Trieste. DROBIŽ. Doktorji na debelo. V Lipskem na Nemškem je policija prišla na sled «fabriki» za doiktorske naslove. Neki trgovec Albers je od več ljudi izvabil visoke svote in jim je priskrbel doktorske naslove. Pred sodnika je mož povedal, da je on bil prav za prav le posrednik. Trgovec z doktorskimi naslovi pa je dvorni svetnik iz Berlina profesor Matthes. Ta je znal na prefrigan nači 11 dobiti in prodajati doktorske diplome po 10.000 mark. Nekemu hotelirju je preskrbel celo naslov konzula. Greenwifcka ura. Navajeni smo, da se nam naše žepne in stenske ure vedno kujajo' in smo že zadovoljni, če’ nam dnevno ne zaostajajo ali ne prehitevajo kar veliih minut. Na svetu je pa mož, ki se že vznemiri, če gre njegova ura le za eno desetinko sekunde narobe. To je angleški zvezdo-slovec šir Frank I)yson, vodja zvezdar-ne v Greenwichu, 'kjer ugotavljajo normalni čas za ves svet. «Greenwiški čas», ki je merodajem za vse ure na svetu, se določa po neki zvezdi, ki se vsakih 24 ur enkrat pokaže na južni strani neba. Tako določeni čas je točen do 200. dela ene sekunde. Težava je le v tem, da včasih megle in oblalki zakrivajo nebo po 5—10 dni. Če bi kontrolna ura v tem •času zaostajala ali prehitevala za eno stotinko sekunde na dan, potem bi znašata razlika v desetih dneh že eno desetinko sekunde. To bi bila za zvezdo-slovca že zelo huda stvar. Na srečo se nebo tudi ob deževnem vremenu od iasa do časa zjasni, a greenwiška ura gre tako natančno, da znaša dnevna razlika največ eno stotinko sekunde. — Zanimivo je, 'kar je doživel Dyson ob nastopu svojega dosedanjega mesta. Nekemu anarhistu, po imenu Bourdonu, je prišlo na misel, da bi uničil greenvvi-ško uro in tako zmešal čas vsem na svetu. Vzel je s seboj ročno bombo in se napotil na grič, na katerem stoji zvezdama. Na potu pa se je kmalu utrudil in se naslonil na drevo, da bi se odpočil. Pri tem pa mu je bomba eksplodirala in ga raztrgala. Čedna zapravljivka. Močno so se začudili po vsem Saškem v Nemčiji, ko so oblastva zaprla banko Waldmann. Preiskava je polkazala velik primanjkljaj. Starega Waldmanna, splo-£no znanega poštenjaka, so zaprli. Poz- neje je pa prišlo na dan, da je denar potrošila njegova hči, tu je bila v banki1 za prokuristko. Punca je svojini ljubimcem na šiiroko odprla očetove predale. Naročevala je za fante sijajne večerje, vozarili so' se z avtomobili in zapravljali težke tisočake. Ubogi oče pa trpi za hčerino lahkomišljenost! Le vkup, le vkup, Novaki! To so si jo izmislili tisti, ki čujejo na ime Novak. Takih je na svetu namreč prav lepo število. Posebno dosti jih še na Češkem. Ti Novaki so torej sklenili, da ustanovijo mednarodno zvezo vseh tistih, ki nosijo priimek Novak. V zvezo se je vpisalo že 11.630 udov. Ti so imeli pred enim tednom svoj ustanovni občni zbor. Za predsednika svoje mednarodne zveze so izbrali vseučilišču ega profesorja Karla Novaka. Novaki sodijo, da bo v njih društvo pristopilo do 80.000 članov vseh mogočih narodnosti, ki se pa vsi pišejo za Novake. Novaki bodo izdajali celo svoj časopis ter si ustanovili posebno zadrugo za medsebojno pomoč. Nerazkrita tajnost. V.nekem ameriškem mestu je priprost pečar odkril strahovito reč. Ko je hotel popravljati nekk» peč na policiji, je zagledal notri neznano deklico popolnoma brez obleke. Po vsem telesu je imela stiašne opekline. Prepeljali so jo brž v bolnišnico, k|jer so ji najprej odrezali roke ter jo potem jeli počasi zdraviti. Xn je prišla h sebi ni vedela drugega povedati 'ko, da> si je sama naložila tisto muko «vsied zvestobe in ljubezni«. Pravila je, da je še ena oseba sklenila isto trpeti kot orna, a iii držala besede. '£h in črnih oblekah -Krojočnica X. reda.-------------- C eg sSovensko Cene konkurenčne. SSotrorii Zmerne cene. iecoDa2DeoeDDQeoDooDnw ZDRAVNIK Kako si vzgojimo dobre kokoši i Niti ena od kokošjih pasem, ki so znane kot dobre, nima vseh kokloši enakih. Ene so boljše, druge slabše. Se večji razločki so med našimi domačimi kokošmi. Lahko trdimo, da večina od njih ne odgovarja današnjim zahtevam, tudi pri dobri krmi ne. Dobijo se pa med njimi vedno tudi take, iki bi glede števila in velikosti znesenih jaijec lahko tekmovale z marsikatero, 'kokšjo raznih splošno znanih pasem. Take kokoši moramo poiskati. Mogoče bo našla gospodinja’ med svojimi kako tako, ki jo pozna da.1 je dobra nosivka-, c e ne, jo bo imel«' pa k'aka soseda. V vsaikli vasi bo gotovo .takih prvovrstnih kokoši vsaj nekoliko. Ko se bliža čas za podikladanje jajec, naj vsaka gospodinja gleda, da j podloži kar največ jajec od take dobre kokoši. Ko izvaljene kakoši dorasejo in začnejo nesti, naj jih gospodinja zopet opazmje in naij podklada jajca vedno le od tistih, kii ji nesejo najbolj pridno. Če bo tako postopata vsako leto, je lahko prepričana, da si bo vzgojila v nekaj letih svojo lastno vrsto, tki ne l>o prav nič zaostajala za raznimi' znanimi pasmami. Pri tem mora vedno paziti, da ima tudi petelina vzgojenega od take dobre kokoši in da so k'okoša, od katerih jemlje jajca res dobre. Zato ne zadostuje površno opazovanje kokoši., gospodinja mora kokoši dobro poznati in vsak dan opazovati. Tiste, ki se ji zdijo dobre, naj na en ali drngti način zaznamuje in potem naprej opaaujj«. Zelo priporočljivo je Po čem Je lira ? One 28. novembra sl dal ali dobil •• Za 100 dinarjev • 33.47 L. sred. cena „ 100 franc, frankov 74.6U , „ , „ 100 švic. frankov 367.60 „ „ „ 100 nemških mark 455.25 „ r , „ 100 avst. šilingov 268.75 r , „ „ 1 dolar 18.94 „ „ „ „ 1 funt 92.33 „ „ „ I LAMA TRIESTE GARANTITA J „TR!E5TE“ z znamko ,.helebarda" Kraljica reatil iz finega švedskega jekla . Zaloga v Trstu : Corso Garibsidi št. 89 (bivša Barrlera) Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje „SoJingem“ Zararii reklame: garantiran •troj za striženje iatt 18 lir Orodje za rokodelce in profe-sijoniste, vse garantirano. Skrajno nizke cene. s i i F« IS 3 ■'& rti Op. H GRUDEN ordinira v TRSTU ^ia S. Lasazzaro 23 KI n. (zraven kavarne Roma) od 10 in pol predp. do 13 V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.) S ZOBOZDRAVNIK S Dr. L. MERMOLJA S 8 SPECIJAL1ST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI S ■ H Sl u SPREJEMA V GORICI a Travniku itev 5 II. od 9-12 in od 3-5. n- Če potrebujete obuvala in hočete svoj denar koristno izdati, pojdite v staro in dobro znano ČEVLJARNO VODOPIVEC St 29 wia Kiborgo — TRST — via Riborgo St. 29 kjer najdete bogato izbero moške, ženske in otroške obutve, preproste in iuksuriozne. PAZITE na ime in številko, jasno zapisano na tabli trgovine. Prevzema tudi poprave in naročila po meri. Loterijske številke. 24. novembra 1928. BARI 34 11 37 54 7 F1RENZE 39 7 23 2' 61 MILANO 59 33 51 54 2 NAPOLI 34 23 80 5 70 PALERMO t>6 58 22 41 59 ROMA 45 14 74 33 35 TORTNO 7 24 51 88 31 VENEZTA 82 28 80 84 25 DS88B Z*>bozdPiavniiki ambuiatorij Dr. Gr. LATJMNSICH TB8T — Via delie Sette Fontane 6 — TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Rio« vencem z dežele poseben popast za potne stroške. Govori s« *loren«ko. l)olo /.ujHiiifeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19- nedeljah od 10-12. Tipografi* Pratkuu JluMnK« Trieste. j Gospodinje l ■ Pri nali upu inanufakturnega blaga I zasluži prednost veliko skladišče v Trsta, I via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu | srbske cerkve) W8aršes %ccerboni via. Genova 21. V zalogi ima nove bogate dohode p e-;1 rila za neveste po 2 L, domačega platnu po 3.90 L. finega platna, 150 cm viso-; kega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L.: vsake vrste nogavic po najnižjih cenab i -Najboljša postrežb«! Kar dobite dri) god, dobite tudi v ti trgovini. Tret, via Genova 21. seDGaoooaiaiooaooooo! K»jbol|£e čevlje im® v Trstu v zalogi latij et P ahor IVsrt — Via AroatB 19 — Trwt LASTNA 1ZDELOVALNICA A*. Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih. mihit n A RAHftf? !e.«30C50C3C300«38»® Pahor ie ns sejmu: 8. v Podgradu, 10. v Št. Petru U.K. 12. v Sežani 13. v l.ablnju litra, |Jj[ 16 v Trn»v.-Bl«tr. «k»v moaai