Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: 6NE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
/OLUME IV.—LETO IV.	CLEVELAND, 0., PONDELJE K (MONDAY) JUNE 6th, 1921.	\ St. 131.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 20th 1918, at the Post Office at Cleveland, O, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 1 " .......... .—-	Posamezna številka 3c.
yaiKANSXA POVODEN! V COLORADI IE ZMTEVAUINA STOTINE 2IYUENI.
Mesto pueblo je opustošeno od povodnji
KI STA JO POVZROČILI REKI ARKANSAS IN
FOUNTAIN ŠKODA V MESTU ZNAŠA $10.000.-
000. — REŠILNO DELO JE POČASNO. MEDTEM
KO TRUPLA PLAVAJO PO MESTNIH ULICAH.
PUEBLO, Colo., 4. junija. — Mesto Pueblo, drugo največje mesto države Colorado, nudi danes sliko naj-večjep razdejanja in upostošenja kot posledica silne povodnji, ki 'Sta jo povzročili reki Arkansas in Fountain. Vsepovsod se vidi trupla, plavajoča po mesthih ulicah. Mesto je brez hrane, luči ali kuriva.
^ Do nocoj se je našlo že 201 trupel utopljencev. Vojaška uprava je proglasila obsedno stanje, in strelja se vse osebe, katere se najde ropajoče v zapuščenih prodajalnah poplavljenega mesta.
^ Meščani, ki so ušli poginu si s sodelovanjem vojaštva herojično prizadevajo rešiti nadaljna stotera trupla. Računa se, da je našlo smrt od 500 do 2000 oseb. In powdenj še vedno ni pri kraju življenja onih, ki so se 1'ešili, so še vedno v nevarnosti, in zdravniki se boje, da bo po povodnji sledil izbruh kožnih bolezni, kaj# smrad, M ga povzroča nesnaga, dvignjena in raznesena na vse kraje, je velikansiki.
Škoda znaša $10,000.000. — Hiše plavajo po ulicah.
Skoda na lastnini bo presegala deset milijonov dolarjev. Več jelikih poslopij je uničenih tudi od ognja, kajti tekom povodnji je divjala tudi silna nevihta, in strela je udarjala na vse strani.
Veliko tujezemcev utopljenih.
Največ ljudi je našlo smrt v vodi v onem delu me-sta, kjer žive povečini tujezemci, ki se ni^so zmenili za Svarila, ki so bila izdana včeraj in so ostali v svojih stanovanjih na severni strani mesta, ki leži v fcotliiii.
Na ulicah se vidi kar cele kupe mrtvih, katere se zbira skupaj, da jih spravijo strani vojaki, ki imajo kontrolo nad mestom,	v
Po ulicah se vidi na tisoče oseb, ki bredejo ali plavajo po vodi, iskajoči pomoči za sebe in svojce.
Ulicč so pokrite z vodo v Visočini 12 do 18 Čevljev, ^i'di ise na stotine hiš, ki plavajo naprej vidi se cele družine, ki se držijo plavajočih hiš v upanju, da se na kak način rešijo smrti v vodi. Vsepovsod se vidi živino, ovce in prašiče, katere je povodenj odnesla s seboj, Do-sti Ijoi-čli, ki niso bili utopljeni, je bilo ubitih od padajočih poslopij, katera je voda izpodjedla pri temelju, . _ Nemogoče je popisati grozne prizore, ki so se dogajali in se še dogajajo v poplavljenem ozemlju. Tu se sliši stok umirajočega, tam vam udarjajo na uho Mici stoterih, ki so bili zajeti v svojih domovih ko^t miši in si ne morejo na noben način pomagati.
. _ Ko je strela udarila v tovafno Florman Paint Co,, Jo je takoj objel ogenj, in eksplozija je sledila eksploziji, ko je ogen dosegel zaloge olja in laka.
Ko so plameni dosegli plinarno, je nastala tako sil-^a eksplozija, da se je streslo vse mesto.
_ Ogenj je imel kmalu v svoji oblasti neko lesno škla-jnšče, več velikih garažev, skladišč in neko ledenico, Ze-\%niška skladišča so od povodnji docela uničena. Povodenj je prevrnila dva potniška vlaka.
Silni naval vode je prevrnil dva vlaka, ki sta bila Napolnjena s potniki. Nekateri pravijo, da se je tačas nahajalo v vagonih vlakov okrog 200 potnikov. Stroje--Vodji obeh vlakov sta našla smrt, ko sta si zaman priza-"■®vala. da poženeta vlaka naprej, ko je voda vdrla poc* ^arne 'kotle in ugasila ogenj. Ko so pbtniki uvideli, v kaki nevarnosti se nahajajo, so začeli klicati na pomoč veliko jih je poskakalo skozi okna, da se rešijo.
Na stotine oseb je zapustilo svoje domove ter se po-^lo na višje kraje, da se rešijo pred povodni j o . V do-V b slučajih je deroči naval povodnji potegnil za sabo ^^nske z otroci v naročjih, ko so bežale iz svojih stano-^^nj na kak varnejši kraj.
Med policijo in 6^vilisti je dostikrat prišlo do spo-»|adov, ko se^napolblazni ljudje, videvši svojce, kako so ® potapljali, skušali vrniti v poplavljene kraje.
Povodenj je prišla jako hitro. V teku pol ure je vo-^ divje drvela, preko najvišjih ograj pri mostovih, tr-
Sovsko središče mesta je bilo napolnjeno z vodo, in vse
/ /
Bivši Wranglovi častniki za sovjetsko vlado.
Washington, D. C. — (Feder-ated Press.) V očigled nedavnih vesti, v katerih se je pripovedovalo, da 40.000 mož št^joča armada nekdanjih Wranglovih vojakov grozi s puntom, in da se nameravajo pridružiti sovjetskim četam in turškim nacijonalistom, bo gotovo vsakega zanimalo neko odprto pismo, katero je naslovila neka skupina bivših Wran glovih častnikov, uradnikov in duhovnikov na vse ljudstvo sovjetske Rusije.
Glasom poročila turške telegrafske agencije se to pismo glasi:
"Mobilizirani ali gnani od o~ kolščih v vrste sovražnikov sovjetske vlade smo bili često proti naši volji podpiralci in aktivni zastopniki laži in nasilnosti proti volji ljudstva.
''Bela armada, vodena od' ;
Položaj v Šleziji.
Oppeln, Šlezija. 4. junija. — Nemška poročila pravijo, da je poljski general Haller dospel v Schppinitz, da se posvetuje z Adelbertom Korfantyjem, voditeljem poljskih upornikov.
Nemški voditelji pravijo, da imajo dokaze, da se je 2. junija mudil v OppeJnu ruski komunistični vodja Kari Radek, ki je svoječasno baje povzročil revol-
Gen. Semenov vladar v Vladivostoku.
Vladivistok, 4, junija. — Kozaški general Semenov je bil danes proglašen o dsvojih častnikov poglavarjem nove države, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Vladivostoku, potem ko so bile sovjetske čete pregnane. Gen. Semenov je dospel semkaj v četrtek.
to na Saksonskem, m da se ,e po- j -pokio, 4.^ junija. - Semkaj svdkval . knyenunn ddav.hmi^d,aa ponxWa prnvyo. Janama Trochtek, z nanienoin. a v;,«.	gen. Stenreno?. ki je bil pro-
zor.	TevokKu,o ;)o giag^i poglavan«« Tjade' T, \/1a.
vsej gornji eziji.	divostoku, takoj pričeti z ofenzi-
• K-rTt'	~	vo proti mestu H.barov* v
je bil tukaj ustreljen poročnik ^odni Sibiriji. Gen. Semenov Ivranick,, k, ^,1*1	p,%.k ,
z,^J(op4c.n,e »luzke. ()b*c4en je!predseduje [»au, Izanov.
bil na smrt, radi veleizdaje, ker t
je angleškim vladnim agentom I Z Semenovo prisotnostjo v
AZIJA SE BOJI ANGLEŠKO-AMERIŠKO NEMŠKE ZVEZE.
Lloyd Georgea, v katerem je slednji dolžil Poljake, da namenoma niso hoteli preprečiti re-
j J	.	, Jzroč:! angleškim zastopnikom
n,ed:,.,o,k,«e.	vzj,.	..otnllzadjak. In d,ug=
ževana od evropskih burzvaznih j
vlad, in pognana prosti svojim lastnim bratom, se je razblinila kot mehurček, ki ga napravi milo. Duša vsakega vojaka je prišla do spoznanja, da se borimo proti svojim lastnim bratom in sotrpinom.
"Zato smo dali slovo lažem in prevari. Sodržavljani, ne verujte pustolovcem, ki se vozijo okrog V francoskih avtomobilih;
ne zaupajte n>ih agentom, ki preže na plen, ki bi ga oropali bolnemu truplu Rusije. Ljudski narod je ustvaril svoj lastni način vlade. Za skupno blaginjo pre-n&ša kolosaine žj-tve, in izpostavlja svoje prsi brutalnim napadom svetovnega kapitalizma in izkoriščanja.
"Mi izgubljeni sinovi, prena-p olj eni z željo, da se pridružimo vrstam svetovnih boriteljev za slavno dobo bodočnosti, apelu jemo na vse one, ki se vedno verujejo v politične šarlatane: Pomnite naš vzgled in postanite zvesti sinovi sovjetske Rusije,
služeči ji 2 vsemi svojimi silami."
--O-
UČITELJICA UMORJENA.
Des Moines, la., 4. jun. — Tu je bilo danes najdeno truplo 24-,letne učiteljice, Miss Sare B.
Thomsdale, katero seje pogrešalo že od četrtka. Dekle je bilo očividno najprej napadeno, potem pa umorjeno, ko se je nahajalo na poti v šolo.
zaupal poljske vojaške skrivnp-1 Vladivoistoku so nezadovoljni tu-sti.	J di številni ne-socijalisti, ki so
Poročnik Iwanicki je bil upos-! mnenja, da bodo njegove aktiv-Ijen v vojnem ministrstvu, in je "o^ti razdejale veliko obetajoče j pravi bil obtožen, da je ukradel in
New York, N. Y. — Bližnji in Neka brzojavka iz Londona je daljni vzhod, s svojimi bogatimi pred kratkim dejala:
zalogami olja in rudnin, s svojci j Gandi in bratje Ali vodijo rnasami cenenega dela. s svojimi,p^oti-britsko gibanje, katerega skoro brezmejnimi tržišči, tvorita: namen je vrniti Turčiji Palestino, danes glavna tirišča. okrog kate- Mezopotamijo in Turčijo. Važ-nh se suče diplomacija današnjih, n^^t tega gibanja za Ameriko je svetovnih sil.	I očividna iz ponovnih Izjav tur-
Poglavitno vprašanje trenotka | |kih nacijonalistov, da ako bodo je, da-1, Anglija bo še tudi za na-j dobili kontrolo nad Mesopotami-dalje ostala odločujoč f^tor vjjo. tedaj bodo vzeli AngWem Azijl. Spodaj sledi članek, kate- kontrolo nad tamkajšnjimi oljni-rega je napisal Indijec Taraknath Das, ki se nahaja sedaj v Združenih državah, delujoč za neodvisnost Indije. On prikazuje neizogibni konflikt med japonskimi in angleškimi interesi, in podaja važno izjavo, namreč da Anglija namerava obdržati svoj o sedanjo pozicijo na vzhodu s pomočjo
sporashima med Anglijo. Ameri- P" ^"'8' narodov lin je zelo na
mi vrelci.'
Južna Kitajska pod vodstvom dr. Sun Jat Sena je pričela voditi docela neodvisno zunanjo politiko in Kitajci se prav nič ne navdušujejo za angleško kontrolo nad Tibetom in Jagci dolino. Kitajska vidi hinavščino držav, ki
ko in Nemčijo. Taraknath Das
proti-boljševiško gibanje.	j "Ena izmed posledic svetovne
Medtem ko je iz poročil, ki	)*bWa tudi ta. da je Evro-
prihajajo povečini iz nepotrjenih 1	nekdanjo važ-
virov, nemogoče ustvariti jasno
nost v svetovni politiki, medtem
ožaja v Sibiriji, da je'.
ko se je važnost Amerike in Azi-
Iwanicki in ae več drugih je bilo aretiranih kmalu po govoru I tamkajšnjr^ožlj %d% Ilot^i- P^^^^la. Danes stoji Azija v
Uradna poročila pravijo, da se
volte v Šleziji. Drugi aretiranci' ^°Ušeiviške sile jjbWajo v Harbo
sku in Imenu, in so se boljševi-kom pridružile tudi čete vlade v
Citi.
se čakajo obravnavo.
Kattowitz, 4. jutiiija. — Vodje poljskega uporniškega gibanja so podvzeli drastiičre koraike, da preprečijo ropanje. V zadnjem času je bilo ustreljenih sest oseb, ki so bile obtožene raznih zloči-nov. Toda Poljaki so navzlic strogi disciplini zelo uporni in poroča se. da so napadli in oropali vagone z živežem. Blizu tega mesta je bil včeraj ujet neki mlad Nemec in pretepen do smrti,
Živilski položajv industrijal-nem diatriktu je resen. Svežega mesa ni mogoče dobiti, iti otroci umiralo radi pomanjkamje mleka. Število Poljakov v mestu se stalno viša^ Zasedli so Vsa cestna križišča, ob cestah pa so nastavili strojne puške.
Poljaki pravijo, da ne bodo streljali na Angleže, toda obenem pa se tudi izjavljajo, da ne bodo izročili orožje, ako tega najprej ne napravijo Nemci.
-O----
— v sredo zvečer se vrši seja delničarjev Slovenskega Doma v Collinwoodu ob 8. uri zvečer. Prošeni go vsi delničarji, da se gotovo vdeleže te važne seje.
Tokio. 5. junija. — Poluradna poročila iz Sibije pravijo, da so proti-bojaeviške če^te zasedle Tobolsk,
Peking, 5. junija. — Proti-bolj ševiško vojaštvo je preprečilo iz;-krcanje generala SenVenova v. Vladivostoku, ki je pre^ kratkim odfJotoval iz Dalny, da prevzame vodstvo tukajšnjega reVoluci-jonarnega gibanja.
London, 5. junija. — Ceintral News agentura poroča, da je sovjetski zunanji komisar Čičerin poslal angležki in francoski vladi "hoto, v kateri protestira proti akciji Japonske v Vladivostoku. V noti ae dolži Japonsko .da je upostavila v Vladivistoku "belo" vlado in da namerava pripeljati v mesto čete generala Wrangla. -o-
AVIJATKINJA UBITA.
upanje, da se reši na stotine napotlpodivjanih tujezem-cev, ki so do poslednjega trenotka čakali v svetih stanovanjih, je bilo izgubljeno. (Kot znano, živi v Puebli tudi precejšno število Slovencev. Najbrže je tudi dosti Slovencev našlo smrt v silni povodnji. Op. ured.)
Vojaki straži j o trgovine, ki so razdejane od povodnji, toda neprizadete od ognja. Vojaška uprava je odredila. da se strelja na vse roparje.
J. G. Levern, predsednik trgovske zbornice v Pueb-lu, je poslal na župana v Denver ju sledeče naznanilo: "Koliko je i^rtvih se ne da soditi, toda položaj je brezupen. Pošiljate vso možno pomoč nemudoma."
Pueblo je prvo industrijalno mesto v državi, in šteje okrog 60.000 prebivalcev. Povodenj je uničila tudi vse posejano polje med Denverjem in Boulderjem.
Velika Marshal zatvornica še vedno zadržuje vodo, toda prebivalci so pripravljeni, da vsak čas beže.
Povodenj še vedno narašča.
Puoblo, 5. junija. — Arkansas reka) je ob deseti uri nocoj dosegla do 5. in Court ulice, kar je najvišja točka tekom te povodnji.
Nocoj okrog 9. ure je pričelo zopet silno deževati. Voda iz AAansas reke je tekom zadnjih 48 ur trikrat prestopila s\''oje obrežje in iznova poplavila mesto. Naj-(Nadaljevanje na 4. str.)
Mineola, L. L, Tr iindva j setletna
5. junija. — Miss Laura
ospredju svetovne politike, kajti postavila ae je—po robu napram evropski nadvladi v Aziji.
Akoravno sta Velika Britanija in Francija rešili vprašanje glede rezdelitve turškega cwarstva docela po svoji volji, tako da je Britanija dobila mandat nad Palestino in Mesopotamijo, in ' pro-tektorat nad novoustanovljeno kraljevino Hedjaz, in da se je Perzijo napravilo popolnoma odvisnim od Anglije, pa se položaj ni razvil tako, da bi bil po godi angleškim in francoskim imperi-jalistom. ^ Na bližnjem vzhodu danes vse vre in po številnih kra-^ih je v teku aktualna vojna.
Nedavne brzojavke iz Jeruzalema ne kažejo samo, da Afeibci napadajo angleške čete, temveč, da so^apadi tako silni, da je moraila priti na pomoč pred Jafo celo angleška mornarica. Arabci vodijo odprt boj tudi proti Angležem v Mesopotamiji. Tudi Turki in Sirci se bojujejo proti Francozom v več krajih. Perzij-ci na severu so izjavili, da ne priznajo angleško-perzijske pogodbe in so sklenili defenzivno in ofpnzivno pogodbo z Rusijo in Turčijo.	*
Sovjetska vlada je sklenila pogodbe z nticij onalistično turško
Bromwell, ki je bilz poznana kot ^i^do v Angori in z Amirom
najdrznejša ameriška avijatki-nja, je bila trenotno ubita danes popoldne, ko je izgubila kontrolo nad enosedežnim kanadskim aeroplanom, v katerem je napravila. polet, in je padla več kot 1,000 čevljev južno Curtiss zrakoplovnega polja. Kot se je sama že večkrat izražala, je našla smrt v poizkusu, da napravi posebno nevaren skok v zraku, kakršnega je izvršila brez
Afganistanu.
Boji so v teku v severnih pokrajinah Indije, ki meje na Afganistan, »n splošno se domneva, da domačini, ki se bojujejo proti Angležem, dobivajo orožje in municije iz Afganistana in od drugod.
Položaj v Indiji postaja z vsakim dnem resne^jši. Eari Reading je imel pred kratkim govor z
neprilike že veČstorkrat. Bila je ' Mahatma Gandi jem. vodieljem v zraku 12 minut, in zaobrnila je , indijanskega gibanja, ki je proti
svoj aeroplan okroginkrog enkrat brez neprilike, pri drugem poizkusu pa je izgubila kontrolo. Domneva se, da Miss Bromwell ni dovolj dobro poznala kanadskega tipa zrakoplova, v katerem je napravila polet, in da se ni dovolj tesno privezala, vsled česar je pri zavrtijaju izgubila sti-ko z nožnimi kontrolnimi napravami. Najznamenitejši čin zra-koplovne kar i jere ubite avijat-kinje je napravila 15. maja preteklega leta, ko je se je zavrtila z aeroplanom kroginkrog 199-krat in je preletela v eni uri 135 •milj.
vsakemu sodelovanju z angleški mi vladriimi avtoritetami.
Reading je zahteval, da Gandi odneha s svojim deilovanjem, ta pa se je kratkomalo odklonil pokoriti temu ukazu. Tudi delavsko gibanje v indiji silno narašča. Pred koncem iega leta bo v Indiji nič manj 'kot 3.000.000 strokovno organiziranih delavcev
diji silno narašča
dlavni pomen Gamdijevega gibanja tiči v tem. da ne zahteva
klonjena sovjetski Rusiji, ki se je odrekla vsem koncesijam in privilegijem na Kitajski.
Angleški antagonizem proti japonskemu trgovskemu razvoju v Aziji postaja čimdalje bolj akuten. Japonski državniki se tega pra vdobro zavedajo, in vedo, da japonska nadvlada v Aziji ne bi garantirana, akoravno pri<^e do obnovitve anglesko-japonstlce pogodbe. Obenem tudi čutijo, da vsak čas lahko pride do pogodbe med Anglijo in Ameriko, ki bi bila naprej ena proti Japonski.
GoVor poslanika Harveya, a-m«ri5ki ptedlog. da se mobilizira vse ameriško vojno brodovje na Pacifiku, in hladnost, s katero je bil sprejet predlog senatorja Borah za razorožitveno konferenco, vse to povzroča med Japonci nervoznost.
To je vzrok, da je Japonska sklicala konferenco svojih državnikov in generalov, katerim je znan položaj na daljnem vzhodu, da popolnoma preurede japonsko postopanje z ozirom na Azijo.
Govori se. da Japonska deluje za sporazum s Kitajsko. Pričela je umikti svoje čete iz Sibirije, in Korejcem namerava dati boljSo vladno upravo. To pomeni, da se Japonska boji, da bo ostal^ osamljena v svetovni poHtiki, posebno ae 2 ozirom na to, da ima zadnje čase veliko skrbi t«di delavski in industrijalni problem.
Iz vsega tega je razvidno, da je angleška nadvlada v Aziji v silni nevarnosti. Indija je ključ k položaju, in Japonajka opazuje razvoj tamkajšnjega položaja z največjim zanimanjem.
Številni orijentalsiki državniki so izprevideli. da medtem ko se Anglija v javnosti izraža za obnovitev angleško-japonske pogodbe, pa je glavni cilj angleške zunanje politike ta, kako storiti sporazum med Anglijo, Ameriko in Nemčijo pod vodstvom Anglije same.
Japonska se silno boji dneva, ko bi angleška diplomacija napadla Japonsko z združenimi mornaricami Anglije in Amerike, zato pa želi prijateljskega sporazuma z Ameriko."
--o-
PROHIBICIJA V LOUISVILLE KY., JE POBILA KLOFUTO.
Louisville, Ky., 4. junija. ,— Tudi žensko gibanje v In- Ker je v fondu za Vsiljen je pro-
hibicije zmanjkalo denarja, so z izjemo enega sli na 40-'dnevne počitnice vsi suhaSki agentje, in v mesto So sjs vrnili zopet stari časi. Opojno pijačo se zopet prodaja po salonih, ip tudi cena žganim pijačam je precej padla.
samo neodvisnosti za Indijo, tem več da zavzema stališče, da se turška država V Aziji ne sme razkosati.
STRAN 2.
-enakopravnost*
44
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published bv: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo, $3.00, 3 mo. S2.00
Cleveland, ColIInwood, Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
3 mo, $2.00.
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY Sc. |
Lastuie in izdala za
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravniStvo.
CLEVELAND, O., PONDELJE K (MONDAY) JUNE 6th, 1921.
JUNE 6th 1921
jbagdadska železnica med najvažnejšimi progami azijskega omrežja, tega so se Angleži dobro zavedali, ker je j nemški imperijalizem segel že do indijskega praga, ki bi spajal nemško morje s Perzijskim zalivom ter si ustvaril gospodarski in političen most.
Nemčija je bila delj časa tudi edina prijateljica Turčije in ktft taka tudi edina, ki Turčiji ni nič ukradla, do-čim so jo domalega vse evropske države oropale krog in krog , tako približno se je ironično izjavila diplomacija trozveze na konferenci v Aigecirasu.
V Damasku, 8. novembra 1. 1898, 'ko je nemški Vi-
LONDONSKI PIES.
Kakor so vedno znali tako so angleški državniki tudi sedaj razumeli vsako priliko izrabiti v prid svojemu finančnemu koWsu. Pred nekaj tedni ae je vršila v Londonu konferenca, na kateri so razpravljali o Nemčiji, koliko in kdaj naj plača antanti vc^jne odkodnine, in če ne bi hotela plačati, kako bi jo do tega prisilili. Francoski delegati, ministrški predsednik Briand, je zahteval zasedbo ruhrskega in vestfalskega ozemlja, če Nemčija ne ustreže ultimatu reparacijske komisije. Ob tej priliki pa je Lloyd George vstal in Briandu rekel: Prijatelj, do tu in ne dalje, ker regulator svetovnih financ imamo mi v rokah in kdor ima tega v rokah, ima tudi besedo!
Angleški državniki so redno umeM Ob pravem tre-notku zasejati razdor med narode. Pr^d svetovno vojyio je bila razprtija med Ahgleško in Nemčijo veliko večja, kot med Rusijo in Avstrijo, in tudi kot med Francijo in Nemčijo — ta razpor meid Anglijo in Nemčijo je zadnjih deset let dajal direktive svetovni politiki. Brez omenjenega razpora, 'bi ne bilo nobene zveze med Angleško in Rusijo in le v tem pogledu je bilo mogoče Angleški izra? biti Rusijo in Francijo za svoje pomagače, ki naj bi pomagali angleške aspiracije udejstvovati. To se je Angležem imenitno posrečilo in že se kažejo uspehi angleških politikov na zadnjih konferencah.
Angleži so razumeli Nemčijo potisniti med fronto Rusije in Francije; Nemčija se je tedaj morala boriti proti največjim imperijem sveta . Meid Rusijo in Avstrijo je šlo za to, kdo bo gospodar na Balkanu in na drugi strani je Šlo med Nemčijo in Belgijo za to, kdo bo gospodar Osrednje Afrike. ■
Tako je to nasprotje med Angleži in Nemci zavzemalo velikanske dimenzije. Ne samo po celi Evropi, temveč tudi izven Evrope je nastal boj za kolonije.
Boj se je raztegnil na zapad in južnozapadno od a-zijskega kontinenta v Afriko, Angleško-nemški spor je našel izhod v Carigradu, kjer je sedež turške vlade. Tukaj sta trčila skupaj mladi nemški in stari angleški imperijalizem. ki se je jel bati za svoja posestva, za svoje železnice v nekdanji Macedoniji, še bc^j pa se je bal angleški imperijalizem direktne železnice pod nemškim uplivom, ki naj bi vezala Severno morje z Bosporom, ker ta bi v Turčiji Angležem podkopala ves vpliv. Da je
politaniji — od tega še danes Italija nima druzega kot boje; hujskala je balkanske države proti Turčiji; ko je nastopila angleška imperijalistična era 1, 1882., je zasedla Egi'pet, — Od tistega časa se je vedno bolj vsidra-vala v tej deželi. Ce bi hoteli naštevati vse imperijali-stične pohode, ki jih je Angleška napravila od leta 1882. dalje, bi morali napisati cele knjige.
Veliko lažje kot je v resnici, si danes angleški industrijalni kapitalisti predstavljajo, da bodo nemško industrijo uničili. Sicer pa so pričeli že z reparacijsko komisijo praktično uničevanje nemške trgovine. Angleži ni
Ijem posetil sultana, se je ta izrazil: On in 300 milijonov so kakor Fi^ancija zahtevali od Nemcev, da poravnajo mohamedancev, ki so danes združeni v sultanat, v kali-'" "
fat, imajo v nemškem carju vedno dobrega prijatelja.
Seveda je nemški Viljem imel takrat ravno take misli,
kakor jih ima danes Lloyd George. Nemški cesar je hotel Turčijo napraviti za svojo domeno, kakor danes Lloyd George Nemčijo za Angleško,
Gradba nemških železnic v Turčiji ni bila Samo gospodarskega pomena, temveč tudi strategičnega in političnega. ker Nemčiji je bilo do tega, da ima v Turčiji ne samo dobrega, temveč tudi močnega prijatelja.
Nasprotno pa je bila Angleška interesirana na tem,
da čimbolj oslabi Turčijo, da jo napravi nesposobno, da taka Nemčiji ne bi mogla koristiti,
, Danes se poslužujeta Foch in Briand tega, kar je grof Westruji med vojno v nemškem Reichstagu govoril : ''Mi ne smemo sklepati nobenega miru pod nobenim pogojem brez vojne odškodnine," Varuhi francoskih finančnih piratov Foch, Clemenceau in Briand hočejo danes s svojo soldatesko zasesti ruhrske in Vestfal-ske premogovnike in polastiti se porenske industrije.
Tukaj pa pridejo navskrižje Angleži, ker je angleškemu industrijalnemu kapitalizmu na tem, da se nemška industrija uniči. Vendar pa je Angležev strah, da se s tem ne bi francoska preveč okrepila. Nemška industrija je modema in tedaj zmožna konkurence v celi Evropi,
nasprotno pa Angleži niso znali do danes svoje industrije modernizirati, ostala je patriarhalna,
Angleži so drveli za svojim imperijalizmom, bili so brutalni, kamor so prišli, hoteli so vse podjarmiti, vsi-drati se s svojo trgovino, pozabili so pa na to, da je treba poleg trgovine razvijati moderno in solidno industrijo ! Tendenca nemškega kapitalizma na Balkanu- posebno v Turčiji, pa je bila: V hiši prijatelja gospodariti;
in ga po svoje vzgojiti; podjarmiti ga tako, da ne spozna,
da je pod jarmi jen.
Angleški kapitalizem je popolnoma drugače ravnal in ker ni bil zmožen konkurence, je zapiral pota Vsem svojim konkurentom.
Lord Landstown je dne 7, maja 1903 kot miniister za zunanjno politiko v angleški zgornji zbornici dejal: —
"Angleška ne sme dopustiti, da bi imela katerakoli država v Perzijskem zalivu svoje štacijske poistaje za parni-ke in da bi gradila železnice. Vsako državo, ki bi hotela kaj takega, moramo s silo prepoditi,"
Angleški državniki so se zavedali, da bi bili s tem ogrožeiiii v Indijskem oceanu, katerega hočejo imeti za "Angleško srednje morje,"' na katerem hočejo gospodariti nad Avstralijo, vzhodno in zahodno Indijo, Arabsko in Vzhodno Afriko,
Ce se ozrenijo nazaj na vse intrige, ki jih je znala angleška spletati, vidimo, koliko nedolžne krvi je bilo raJdi tega prelito; izigrala je Italijo proti Turčiji v Tri-
škodo, ki jo je prejšnji nemški imperijalizem napravil, temveč so zahtevali od Nemcev trgovsko brodovje in plačilo v denarju. Seveda Angleži ne računajo, da imajo opraviti z dobro organiziranim in izvrstno disciplira-nim nemškim narodom in dobro organizirano trgovino in industrijo.
Le en sam primer žilavosti nemške industrije. Produkcijo rjavega premoga ob Renu nagi kaže sledeča statistika:
Leta 1893 so producirali 1 milijon ton; leta 1903 so producirali 3 milijone ton; leta 1914, 19 in pol milijona ton; leta 1920 so producirali 30 in četrt milijona ton.
Te številke nam kažejo, kako hitro se je nemška industrija znala pomagati s produkcijo premoga, po francoski zasedbi saarske kotline,
Ce si Lloyd George in Briand še tako prizadevata, zadovoljiti svoje kapitaliste, je'le nekaj kar moramo omeniti in to je: Da se je nemški proletarijat znal otresti svojih Junkerjev in se bo znal tudi angleških kapitalističnih krempljev.
Neštetih konferenc, ki jim je svrha samo to, kako bi se eni ali drugi narodi bolj izžemali od peščice svetovnih kapitalistov, upajmo, da bo kmalu konec. Potrjuje nas v našem upanju to, da danes francoski proletarijat čez nenasitnega Brianda bolj udriha, kot pa nemško de-Ivstvo in ravnotako ima angleški proletarijat s svojim Lloyd Georgeom še velik račun — za kapitalistični ples.
• "Naprej".\
ABDITUS:
Reformacija in soci-jalni boji slovenskih kmetov.
(Dalje.)
Komunistične aekte tedanjega časa se med Slovenci niso uveljavile. Tupatam so se pokazali mali početki, ki pa so se kmalu zatrli. Tudi jako razširjena sekta prekrščencev, ki so se odlikovali kljub svojim komunističnim idejam po izredni marljivosti, vestnosti, čednosti in miroljubnosti, in ki so imeli svoje glavno taborišče na Moravskem, se ni i-az_ širila pri nas znatneje. Pojavljali so se tupatam. a ker jih je posvetna in cerkvena gosposka zelo preganjala, se niso mogli ukoreniniti. Zato tudi mednarodni duh te sekte ni vlipal mogočne je na slovenske nezadovo-
Ijneže. Posebno kmetje so bili še duševno preomejeni, da bi bili pristopni drznejšim družabnim ciljem.
Lokalna ali pa pokrajinska o-mejenost je bila posebnost kmet-ske in rokodelske produkcije. Poljedelska produkcija (v ožjem smislu) napravlja iz ljudi stalna bitja. Košček domače zemlje ali mala hišica v mestu zahteva od človeka vse gmotne in duševne sile. Le domača dedsčina je predmet opazovanja. Ona o-mejuje duševni pogled, ustvarja lokalni patriotizem, navdušenje in sovraštvo se giblje v teh ozkih mejah. Zato je bil osvoboje-valni boj v teh razmerah jako težak in samo tam, kjer so komunistični proletarci srednjega veka se polastili upornega kmet-skega gibanja, je nastopila to družabno gibanje zmagovalno, kakor n. pr. v Italiji, na Angleškem in med taboriti na Češkem.
Pri nas so bile duševne smeri tedanjega komunizma prešibke.
da bi mogle premagati lokalno obzorje kmeta in rokodelca. Lahko se reče: neuspehi kmetskih vojen pri nas so posledica raztresene in neznatne revolucionarne misli.
IKo so se uprli nemški kmetje, je zaščitnik protestantizma, Luter, ta upor preklel. Zakaj njegov glavni dokaz je bil ta, da je odločilen novi testament. Novi testament je nastal v dobi, ko se je rodilo znamenitno rimsko pravo. Kljub svojemu očitnemu ma-terializmu se je absolutno via-darstvo oprijemalo novega testamenta in poizkušalo ubiti starega, kmetu prijaznega Mozesa.
Toda masa nezadovoljnega e-lementa, kmetje in rokodelci, ni bila prav nič podobna staremu rimskemu Ijudstyu, ki je bilo plašno, hinavsko in strahopetno. Ni prijala tej masi ponižnost, ki jo je učil novi testament. Posedujoči kmet (četudi pogojno posedujoči), je vedel, da ne živi od milosti družbe, temveč od trdega dela. Prepričan je bil, da živi grajska in plemenita gospoda od njega. Trdo delo in pa način mišljenja, utrjenega v borbi z zemljo, je pospeševalo uporni duh in kmetsko trmo. Zato kmet ni pojmoval ponižnosti, kakor tudi as-keze ne, temveč je pograbil v novem testamentu nekaj drugega: sovraštvo zatiranju! Se dandanes lahko opazujemo, da je med revnim kmetskim ljudstvom v živem spominu oni del novega testamenta (apokalipsa), ki z nekako rebelično zadovoljnostjo pripoveduje o bodočem poginu obstoječe krivične brezsrčne družbe. Najlepše berilo za revne kmetske ljudi pa je stari testament, poln spominov na kmetsko demokracijo, ki uči brezobzirno vojno mogočni, ošabni tiraniji.
Ta rebelični duh je vodil slovenske kmete srednjega veka v boj. Cilj je bil velik: osvojiti si državo in z njeno ter „resničnO besedo božjo" zavladati nad ta-koimenovanim neproduktivnim slojem. Posedujoči kmet in rokodelec se nista mogla navdušiti za komunizem v smislu neposedujo-čega proletariata, temveč sta se hotela iznebiti bremen, ki so g« ju ovirale v svobodnem kreta-nju; ustvariti sta hotela nekaj večno stalnega, enakost in ljubezen, kmetsko primitivno demokracijo, ljudovlado kmetstva in rokodelstva.
Toda čas za to še ni prišel. Pot napredka je vodila drugam, i'' ideja je že pri svojem rojstvU imela smrtno kal v sebi.
(Dalje prihodnjič)

i I
VERA.
HOHAN
Spisala Olga Waldowa
\<>oooooooooooooooooooo<xx>oc»c»o<,f
"Gotovo."
"To je vsekakor težko delo — v«a ča«tl Tega ne zmore tako hitro kdo. Rojeni ste pač za bolniško strežnico?"
"O ne I"
"Torej samo v tem slučaju, kaj?"
Premerila ga je, da je povesi! oči pod tem ostrim, spoštovanje terjajočim pogledom.
'"Na kaikor rečeno, sedaj pa mora njega Svetlost v postelj. Vstanite, prosim."
"O — spil"
Premaknila se je, toda bolnik se je takoj preplašil.
"Vera, Vera!"
"Spraviti te hočejo v posteljo, Egon, tam boš lažje počival. Ali nočeš?"
''Ne v to strašno postelj, ne v ono temno »obo, kjer izgine tvoja svetla pojava — ne —, nol"
"Pomiri se, saj ostanem pri tebi."
"Potem ga moramo pustiti tukaj. Toda tega ne vzdržite, lahko se onesvetite."
''Vse vzdržim."
"Tako — ali nimate živcev? Knez ne ostane vedno tako miren in če se napadi ponove, je strašno. Resnično, energična dama ste, drugače bi ne prišli sem "
"Prositi moram ..."
No, no, govorirri takole po domače, ne poznate bAva gotovo še dobro razumela. Ta zvonec tukaj vodi v mojo sobo — kakor hrtro bi postal knez nemiren; ne čakajte prav nič, marveč pozvonite takoj, kajti včasih bije okrog sebe,"
me Se/ a se
"Ampak po meni ne —"
"Težko bolni ne vedo, kaj delajo."
"Čutil me bo."
''Torej lahko noč za sedaj. Do jutri zjutraj se pač še večkrat vidiva," In ostavil je sobo.
Hvala Bogu, bila je sama. Ljubkujoče se je dotaknila z ustnicami njegovega lica.
2e zopet nekdo? Dernhof je stal pred njo.
"Zdravnik pravi, da knez noče v postelj," je šepetal. "Tega ne vzdržite, milostiva gospodična."
Iznenadena ga je pogledala zaradi nenavadnega nagovora, potem je sklonila svojo glavo globoko nad bolnikom.
On jo je pri vedel h knezu, on je bil za vse odgovoren, zato je smatral za svojo dolžnost, da prednjači vsem v spoštovanju do nje ter jej da primeren naslov.
"Premilostiva gospa, prosim, da se malo dvignete, dam vam nižji stol — hvala, dobro je — še malo bolj nazaj se naslonite in tu tole blazinico pod glavo. Ali vam je tako kaj lažje?"
, "Merci, merci — prava dobrota je to, skoraj so mi že udje odpovedali.''
Z velikimi, neslišnimi koraki je hitel Dernhof do vrat ter vzel slugi iz rok podstavek s č^jem. Potem je skrbno zmešal čašo čaja in ga ponudil Veri. Vzela je roko s čela knezovega, ki pa je postal takoj nemiren.
Hvala vam lepa, ampak saj vidite, da ni mogoče.*
"Pa poizkusimo na drug način." Ohladil je čaj z zlato žličico, stopil k Veri ter jej držal čašo k ustom. ' Prosim "
Pila je v dolgih, pohlepnih požirkih, kakor človek, ki je bil zelo žejen. Ko je hotel odmakniti prazno in zadrhtel je. Umaknil se je v temo sobe, potem pa posodico, se je dotaknila njegova roka njenega obraza, je zbrail vso energijo, da,«vrši, kar se mu je zdelo potrebno. Zmešal je novo čašo čaja, da ga jej ponudi iznova, držeč se pri tem kakor avtomat; premeril je vsako svojo kretnjo.
■'Jako. pozorni ste, gospod pl. Dernhof, najlepša
hvala!"	.......""I
"Jaz se umaknem sedaj v sosednjo sobo. TukajIc stoji zofa, v omarici na levi so čajni kolački in vino in tam na mizici cigarete."
Truden nasmeh je obkrožil njena usta.
"Ni mi za vse to, pač pa vas prosim, da mL položite kako odejo na kolena — noč je mrzla."
Oprostite, da nisem mislil na to." Razprostl je preko nje belo svilnato plahto, ki je dražeStno pri'stoja-la njeni rdeči obleki.
'Zahvaljujem se vam za vse, go^od pl. Dernhof, rada bi vam segla v roko, a ne morem."
Ne zahvaljujte se mi — mi —— mi se moramo zahvaliti vam. Lahko noči"
"Lahko noč!"
Na pragu je obstal ter gledal dolgo neopažen nanjo. Mislil si je: Bog bodi mil osti jiv njemu in njej, meni pa naj podeli dovolj stanovitosti.*'
Vrata so se zaprla. Začela se je težka, mukepolna noč . , .
* * * /
Agata Baerova je zlagala med vročimi slozami Verine dragocene stvari v kovčke. Vedno nanovo je prenehala, da si otare oči; toda morala je hiteti, kajti v kratkem je imel priti voz od dvornega maršalskega u-rada po Verino prtljago. Pravkar je zravnala modro obleko, ki jo je imela sestrična^na domačem balu.
''2e takrat se je začela nesreča," je zavzdihnila; pa če človek pomisli, da se je hotel poročiti ž njo, a sedaj ta padec v najglobljo globočinol"
Ko je zaprla kovčke, se jej je zdelo, kakor da stoji v grobnici sredi rakev. V eni je počivalo Verino cvetoče življenje, v drugi njeno ime, v tretji njena čednost in v zadnji njena čast. Lepa kočija maršalskega urada se je izpremenila v njeni duši v mrtvaški voz, ki eo vanj položili krste.
"Za nas je umr4a," je ječala, "pa sem te imela tako rada, ti lepi divji otrok!"
Ko se je obitelj tajnega svetnika onega nesrečnega
lov, je Agata
večera ob enajstih vrnila dobre volje dome najprej vprašala po svoji sestrični.
Ivana jej je preplašena odgovorila, da je milostiva gospodična — zaradi glavobola, kakor je rekla — odšla okoli devete z doma in se se ni vrnila. Prej pa je bil gospod Dernhof pri njej.
Vsi BO se siSno prestrašili.
.	pojdita spat. mami in Beata. —Vera si j®
pac zopet izmislila nekaj novega in je šla pozno v noč na izprehod; saj mora biti vsak hip zopet tukaj."
Agata sama ni verjela svojim besedam, spogledala sta se z očetom, in sta takoj razumela. Potem je hitela v Venno sobo. kjer je naŠla pismo, ki je samo izdalek^ namigavalo. zakaj gre, ali to je zadoščalo, da sta bila oče m hči vsa obupana. Agata je kriknila ter zakrila z roko očetu usta. da bi zadržala strašno besedo.
"Ne obsojaj je, ne obsojaj, dokler je nisi slišal!"
In prečitala sta pismo do konca; priproato in zve' •to po resnici je opisovala Vera svoje razmerje napram knezu od početka sem; nič ni olfpšavala svojega koraka, a tudi opravičevala se ni. Govorila je o svobodi moderne žene. Na koncu se je zahvaljevala za užit" gostoljubje, proseča ne, naj jo pozabijo
Mračno in tužno je bilo razpoloženje v Baerovi družini. Spočetka so imeli še mir pred ljudmi, toda 1® tako dolgo, dokler ni zvedel svet, da je Sepanova skrivaj ostavila hišo svojih sorodnikov in da je šla v Solit"' de, da reši življenje knezu, ki je zaradi nesrečne ljubezfl' do nje tako opasno obolel.
In morali so se odtegniti javnosti. Tajni svetni^ j^ takoj prosil za upokojitev. Vse mesto je bilo r**' bur j eno. in za dolgo časa je pred tem dogodkom stop'' lo vse drugo v ozadje.
Družba gospodov, ki se je zbirala vsak četrtek ^ znani restavraciji, ni bila še nikoli taiko mnogoštevil"" obiskana kot sedaj. V društveni sobi so bili popoln®' ma nezenirani in so se v največji meri udajali užitku pikantne historije.
(Dalje prihodnjič.)
\
JUNE 6th 1921
"ENAKOPKAVNOST"
OiiiiiiuiijiitiiiiiiiiiiuicniiiiuiiiiiaiiiiiiuiniuiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiHiiiDininiiirticiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiHiunulO
i	CAS JE DENAR.	I

STRAN 3.
Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne zgubljajte časa no	g
nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo.	1
da vam poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti	i
do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v	g
sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, yi pa takrat	g
ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati	s
celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko	|
ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete	|
ure.	i
COLLINWOOD. O. WOOD 228—R	i
JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd. I
cleveland, o.	|
^iiitiiiintiiiiiiniiiiiiniiiiHiiniiiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiuiniiimiaiiiiiiiiiiiiciiinHiiiiiiniiiiimiiiitjiiiidiiiniaiiiiiHHiiiniiiHiiiHiinuiiniiiuK«
Jc
i!
li
a, «
u
d
ZA KUHANJE PIVA DOMA, IMAMO V ZALOGI:
SLAD — HMELJ — SLADKOR
in vse druge potrebščine.
POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno Ic najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičamam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
%
H
I
Frank J. Lausche slovenski odvetnik
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno ter bom nradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila.
PHONE — CENTRAL 710	MAIN 2327

ooooooooooooooooo<
Hiiiiiiiiiiiiiiiitiiini«iiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiwiiiitiiiiiiiinuitiiiuii:iMiiiiiiiiiiiitig
Dva huzarja.
Spisal Lev Nikolajevič Tolstoj.
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permtinent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.

Ravnokar je izšla
Razkrinkani Habsburžani

katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskoma Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
y knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjevima Rudolfa.
Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c

>ooooooooooooooooo<x>ooooooooooooo
OimUTE v ENAKOPRAVNOSTI
•^<><c>o<>ooo<c>oooooooooo->oooooooooooo<>oo<

(Dalj.)
"Morda jih pa obigrram za cel rubelj," pomislila »i je Ana Fe-dorovna, ki je dobila na stara leta malo strasti do kart.
—	Hočete, da vas naučim i-grati s tablico in — mizerami, rekel je grof. To je jako krat-kočasno.
Vsem se je jako prikupil novi petrogradski način. Strijc je celo zagotaivljal, da ga je že znal, da je nekaj takega kakor boston, samo da je že malo pozabil. Ana Fedorovna ni ničesar razumela in tako dolgo ni razumela, da je bila prisiljena, smejoč se in pri-kivajoč z glavo, potrditi, da sedaj ji je že vse jasno. Veliko smeha je bilo sredi igre, ko je Ana Fedorovna samo z asom in kraljem napovedala mizere in o-stala s šestico. Začela je zgubljati glavo, boječe se smehljati in hitro zagotavljati, da se še ni popolnoma privadila po novem. Vendar so zapisovali na njo, in to veliko, tembolj ker je grof, vajen igrati visoko, igral previdno in dobro in nikakor ni razumel, zakaj ga praporščak suje pod mizo in zakaj da dela take napake pri vistovat>ju.
Liza je prinesla še jobolčnega kolača ,treh vrst sadnih sokov in pa na neki poseben način namočenih oportskih jabolk. Nato je stopila materi za hrbet in gledala igro, semtertja pogledavajoč čast nika, grofove roke z belimi, tenkimi, rožastimi očiščenimi! nohti, katere so skušeno, gotovo in lepo metale karte in pobirale ubitke.
In zopet je Ana Fedorovna, z neiko razdražen Ostjo bijoč karta drugim, dokupivši do sedmih, propala brez treh in na zahteva-nje bratovo zapisavši kako popačeno številko, se popolnoma zme dla in prenaglila.
—	Nič, mamima: jih že Se o-bigrate, rekla jcjLiza, hoteč mater izmotati iz smešnega položaja. — Strica obigrate, ko se za-vozi.
—	Ko bi mi ti pomagala, Lizika I rekla je Aha Fedorovna in zbegano pogledala svojo hčer.— Ne vem, kako ...
—	Jaz tudi že ne znam tako igrati, odgovorila je Liza, skrbno seštevajoč materi nasprotne ubitke. — ako zgubite veliko in Pimočki ne ostane nič za obleko, pristavila je šaljivo.
—	Da, tajco se zaigra lahko deset rubljev v srebru, rekel je praporščak gledajoč Liz o in že-leč začeti pogovor ž njo.
—	Ali ne igramo v kankov-cih? vprašala je Ana FedoroVna in jih pogledavala Vse tri.
—	Jaz ne vem kako, samo jaz ne umem računati v bankovcih.
ker dosedaj še ni bilo v collinwoodu
SLOVENSKEGA POGREBNEGA ZAVODA
in smo videli potrebo istega, smo otvoriii s 1. junijem 1921
moderno opremljen pogrebni zavod na
15220 SARANAC ROAD
Naš edini namen in naša edina želja je v največji meri postreči rojakom v slučaju nesreče ali smrti. Vedno vam je na razpolago bolniška ambulanca bodisi ponoči ali podnevi, samo pokličite nas in takoj bomo na mestu
C #
iTi
#
Krasni pogrebni vozovi. Avtomobili za pogrebe, poroke, krste in za razne izlete. Kadarkoli želite nase postrežbe, pokličite po telefonu Wood 289 l.
Rojaki, sedaj vam ne bo treba več iskati pomoči pri tujcih, mi, vaši lastni sorojaki vas bomo postregli. Se vam toplo priporočamo.

15220 SARANAC ROAD.
#:
I
I rekel je grof, — Kako je to kaj 8o bankovci ?
—	Da, sedaj že nikdo ne računa z bankovci, reče strijc, kateri je previdno igral in bil na dobičku.
Starka je ukazala prinesti kipe-čega vina; sama ga je izpila dve kupici, zardela in zdelo se je, kakor bi se ne menila za nič več. In stremen belih las se ji je iz-muzel izpod čepice, ali ona jih ni popravila. Najbrže se ji je zdelo, da je zaigrala milj one in je popolnoma propala. Praporščak je vedno pogosteje suval grofa z nogo. Grof je zapisoval starkine izgubljene ubitke. Naposled je prenehala igra. Kakor se je tudi prizadevala Ana Fe-dorova slepiti «e, pristavljala svojim zapiskom in delati se, da se moti v računu in ne zna šteti, vendar je bila vsa potrta od veličine svoje izgube; na zadnje se je pokazalo, da je izgubila devetsto dvajset ubitkov. "To je v bankovcih devet rubljev," je ne-likokrat vprašala Ana Fedorovna, ki ni pojmila velikosti svoje izgube, dokler ji ni brat razložil, da je izgubila dvaintrideset in pol rublja v bankovcih in da jih mora vsekakor plačati. Grof pa še ni štel, koliko je dobil, vstal je in sel k oknu, kamor je Liza de-vala prigrizike in kjer je iz katlje jemala na krožnik gobe za večerjo, in storil je to, kar je ves večer tako želel in ni mogel praporščak; mirno in prosto se je jel razgovarjati ž njo o vremenu.
Praporščak je bil sedaj v jako neprijetnem položaju. Ana Fedorovna se je odkrito razsrdila, ko sta odšla grof in zlasti Liza, katera jo je pridržavala pri dobri volji.
—	Vendar, kako grdo je, da smo vas tako obigrali, rekel je Polozov, da bi kaj rekel. — To je naravnost brezvestno.
—	Pa še izmislili ste si neke tablice in mizere, katerih jaz ne urnem: torej koliko že znaša to v bankovcih?
—	Dvaintrideset in pol rublja, I trdil je konjeniSk, kateri je bil
pod vplivom doibička jako žida-ne volje: le daj denarce, sestrica, daj.
—	Vse vam dam; ali več me ne vjamete, toliko ne priigram vse življenje.
Ana Fedorovna je odšla močno se gugajoč v svojo ' sobo in ^ prinesla devet rubljev v ban-.-kovcih. Le po odločnem zahte-vanju strijčevem je plačala vse.
Polozova je že odhajal strah, da bi Ane Fedorovna ne jela zmerjati, ako bi spregovoril ž njo. Molče je po tihem odšel od nje k oknu in se pridružil grofu in Lizi, katera sta se razgovarja-la pri odprtem oknu.
V	sobi na mizi, pogrnjeni za večerjo, stali sta dve lojevi sveči, Njiju svetloba se je včasih zazibala od sveže tople sape v majski noči. V oknu, odprtem na vrt, bilo je tudi svetlo, pa popolnoma drugače nego v sobi. Skoro polni mesec, že izgubljajoč zlati žar, priplaval je čez vrhove visoki hlip in bolj in bolj osvetljeval bele, tanke oblačke, ki so ga včasih pokrili.
V	ribniku, katerega površje je bilo na jednem mestru posrebre-no od meseca, oglašale so se ža be. V dišečem bezgovem grmu prav pod oknom, semtrtja letali in akakljali tički.
—	Kako čudovito vreme je, rekel je grof, ko je stopil k Lizi in sedel na niz&o okno: — vi, mislim, se mnogo sprehajale.
—Da, odgovorila je Liza, ne čuteč najmanjšega vznemirjenja v pogovoru z grofom: — vsako jutro grem po opravkih, drugače se pa tudi včasih sprehajam s Pimosko, malo r«jenko.
—	Prijetno je živeta na km'e-tihi rekel je grof in, pritisnivši na oko steklo, gl«iaJ sedaj na vrt, sedaj v Lizo: — ali po noči, pri mesečini, ne hodite na sprehod?
—	Ne. Tri leta bode tega, ko sva se * strijcem sprehala po noči, kadar je sijal mesec. Lotila se ga je bila čudna bolezen, da ni mogel spati, kadar je bil poln mesec. Soba njegova je obrnjena naravnost na vrt, in okno je
nizko: mesec se je vpiral naravnost nanj.
—	Čudno, opomnil je grof:— kakor se zdi ,je ta vaša soba
—	Ne, jaz le danes prenočujem tukaj. V moji sobi ste vi.
—r Mar ires?— Oh, moj Bog! nikdar si ne odpustim tega nadlegovanja, rekel je grof, in v znamenje iskrenosti svojega čuvstva vzel steklo od očesa; ko bi bil vedel, da vas nadlegujem.
—	Kako nadlegovanje! Nasprotno, jako veseli me. Strijče-va soba je tako prijetna, prijazna, okno je nizko, tako bodem lepo sedela, dokler ne zaspim, ali pa se pojdem »prehajat na vrt, in se bom sprehala v noči.
"Kako krasna in mila deklica," mislil si je grof, znova pritisnivši stdklo na oko, in gledaje jo je, kakor bi se popravljal na oknu, poskušal dotakniti se s svojo nogo njene nožice. "In kako prekanjeno mi je dala razumeti, da jo lahko vidim v vrtu, kadar želim." Liza je pa izgubila v njegovih očeh mnoho vabljivo-stii tako lahka Se mu je zdela zmaga nad njo.
—	In kako veselo mora biti, rekel je on, zamišljeno se oziraje v temne oblake: — prebiti tako noč v vrtu z bitjem, ki ga ljubiš.
Lizo so nekoliko vznemirile te besede in tudi to, da se je grof zopet kakor nehote dotaknil njene noge. Predno je pomislila, rekla je nekaj, samo da bi se njena vznemirjenost ne zapazila. Rekla je: "Zares je prijetno sprehajati se v mesečnih nočeh.'' Nekaj ji je postalo neprijetno. Zaprla je škatljico, iz katere je izkladaia gobe, in hotela iti od okna; ko je pa prišel k njima pra porščak, je želela spoznati, kakšen človek je pa ta.
—	Kak& lepa noč je? rekel je. Tudi ta govori le o vremenu," pomislila je Liza.
—	Kako čudovit razgled! nadaljeval je praporščaik: — toda mislim, vi ste se ga že dosti na-vžsla, rekel je, po neki čudni, njemu lastni navadi, da je rad
pravil neprijetne reči ljudem, ki so mu jako ugajali.
— Meni se ne zdi; vedno jed-na in ista jed se pristudi, in jed-ne in iste obleke se tudi naveličamo, ali lepega vrta se ne naveliča, kadar se hoče sprehajati, posebno kadar je mesec visoko na nebu. S strijčevega oikna se vidi ribnik, in nocoj ga bodem gledala. —
— Ali slavcev ni pri vas, kakor se zdi? vprašal je grof jako nevoljen, da je prišel Polozov in tako preprečil, da ne more izvedeti natančno pogojev sestanku. (Dalje prihodnjič)
Naročajte dnevnik
ENAKOPRAVNOST

'
'
VABILO NA VESELICO
"katero priredi Hrvaško Delavsko Podporno Društvo
"ZVONIMIR" ŠT. 590 NARODNE HRVAŠKE ZAJEDNICE
V DVORANI GUST. OBLAKA 13803 Bennington Ave., West Park, Ohio.
dne 11. junija, 1921.
Ker je to društvo šele pred kratkim časom ustanovljeno, se prosijo vsi Jugoslovani, posebno pa bratje Slovenci iz ClSvelanda in okolice, da nas v čim večjem številu obiščejo.
Priče tok točno ob 7. uri zvečer.
Za čim boljšo zabavo bo poskrbel
ODBOR.
ZA ZABAVO IN POUK
'

— čl ta j te —
V močvirju velemesta
»9
Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50f.
Naročite pri Ameriiko^JuCoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
# # #
fiiEESESEBliElllESEliiEiElilElEEEllElliilllHlSSlliiEEEEEl
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.	^
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
I
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
DružM izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid ^delavstva. Ce še niste naročnik lista, naroČite se nanj.
Lahko postanete delni^r podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.

THE AMERICAN IUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
■■,1ft
STRAN 4.
"enakopravnost"
JUNE 6th 1921
Clevelandske novice.
—	Bandita v zvezi z umorom Slya in Fannerja, Dominic Be-nigno in Charles Colleti, sta bila prijeta v Meksiki, kot smo že poročali, toda policija ima sedaj sitnosti s tem, kako bi jih spravila nazaj v Združene države, posebno še zaradi Benignoja, ki ni ameriški državljan. Italijanski anarhisti v Mexico City, kjer sta bila omenjena dva prijeta, se baje silno zavzemajo za svoja rojaka in čuje se, da delajo načrte, da bi spustili v zrak tamkajšnjo poslopje, kjer je nastanjen ameriški konzul. Zato je nastavljenih okro& poslopja sto policajev na konjih, ki imajo povelje aretirati vsako sumljivo osebo, ki bi skušala priti v bližino. Meksikanski tajnik za zunanje zadeve se je izrazil, da se aretirana lahko deportira ako se dokaže, da sta anarhista. Colleti j a se bo lahko brez vsakih ovir dobilo sem, ker je naturaliziran Amerikanec, Benigno pa ima le prvi papir in ni torej niti Italijanski niti ameriški di-žavljan, in nima protekcije nobene države, in iz tega razloga ga bodo skušale mehniške oblasti deporti-rati.
—	Ko sta korakala včeraj zgodaj v Jutro policista Jones in Me-jina po Central Ave., sta zagledala tri moške, ki so hiteli po neki ozki ulici na hišo na e841 Central Ave. Izgledali so sumljivo in so imeli pri sebi precej prtljage. Policaja sta za njimi ustrelila in moški, ki so bili tatovi, so nakradeno blago spustili in se pognali v tek. Policaja jih nista dobila, pobrala sta pa plen. katerega so pustili. Ukradeno blago je sestojalo povečini iz fotografskih aparatov in fountain pisalnih peres, katerih skupna vrednost znaša kakih $159.00 Tatvina je bila vprizarjena v lekarni na 2742 Central Ave. Vzetega je bilo tudi 48 dolarjev v gotovini, katere so tatovi odnesli.
—	Pretekli mesec je obiskalo St. Clair Ave. kopališče zelo veliko število ljudi. Klube je obiskalo 647 oseb, razrede za poučevanje šivanja 2,113, plavali-šče 3,365, telovadnico 2.123, kopel 8,368 moškin in Tantov, 3,-298 žensk in deklet, plesišče, 600, "drill team" 130 raznih gledalcev 787, otrok za učenja igre 2,000. ob preliki piknika pa 6,600. Skupaj 29,931. To je poročilo, katero nam je dal poslovodja kopališča, Rev. I. J. Foster.
—	S, I. jnijem je pričel poslovati v Collinwoodu prvi slovenski pogrebni zavod A. F. Svetek Co. Collinwoodski rojaki so že dalj časa občutili potrebo takega zavoda v svoji sredi in sedaj se b&do lahko vedno obrnili v vsakem slučaju nesreče ali smrti na domače podjetje. Opozarjamo vas torej na današnji oglas tega novega zavoda.
—	V soboto je bila aretirana
v New Yorku Mrs. Eva K. Kaber, ki je obtožena, da je umorila svo/ jega moža. Ob aretaciji je izjavila, da je nedolžna, in da hoče iti nazaj v Cleveland, in doka-
zati svojo nedolžnost. Sedaj se nahaja v zaporu brez dovoljenja, da bi se zanjo položilo varščino. V teku par dni bo odrejeno vse potrebno za njen povra-tek v Cleveland, kjer se bo vršila obravnava.'
—	Samomor je poizkusil 30-letni Tony Petrlin, 887 Addison rd. ko si z mesarskim nožem je hotel prerezati vrat. Prepeljan je bil v St. Clair bolnišnico, kjer so se zdravniki izjavili, da bo najbi-že ostaj-pri življenju.
—	Danes je pričel zborovati razsodiščni odl^or, ki bo odločil novo mezdno lestvico v cleve-landski stavbinski industriji. Svojo odločitev ima podati do do četrtka.
—	Na trimesečne potovanje po Poljskem odide v sredo .iz Clevelanda F. A. Dangel, urednik clevelandskega poljskega dnevnika.
Cleveland. — Danes se vrši seja direktorija S. N. Doma. Pri-četek ob 8. uri zvečer. Ker je ta seja ravno pred izredno konferenco. so prošeni vsi direktorji, da se iste vdel^e. Tudi zastopniki društev so vabljeni, da se v obilnem številu vdeleže te seje. da se poučijo o delovanju direktorija in zamorejo potem o tem poročati na sejah njih društva.— Tajnik.
—	Ako rabite posodo, mize in stole za svatbe, dobite vse to proti zmerni odšodnini v Slov. Nar. Domu. Zglasite se pri predsedniku gosp. odbora, J. Marn, 6220 St.^ Clair Ave. ali pa v S. N. Domu 6409 St. Clair Ave. pri oskrbniku.
-O-
Spor radi nemške okupacije.
Pariz. 4. junija. —r Med pariškimi militarističnimi in antimita-rističnimi,listi divja huda bitka z ozirom na okupacjo Dutisseldor-fa in drugih nemJkit mest, ki so bila zasedena, ko se je zdeflo, da se bo okupiralo vso dolino Ruhr.
Miilitarjiiti zahtevajo, da Francija Se rtadalje obdrži Rue^el-dorf, in da s tem grozi z okupacijo Ruhra vsaj za dobo šestih mesecev, in celo priporočajo, da se zasede dolino Saar.
Mnenja militaristov izraža Per-tinax, politični urednik lista Echo de Paris, ki priznava, da so obljube nemškega kancelai^ja dr. Wirtha prepričale Brianda, in da je ta prepričan, da je francosko-nemški »por blizu poravnave.
-O-
Iz slov. naselbin.
Nashwauk, Minn. — V neki hiši na First St. «e je vršila "kr-stija", na katero sta prišla tudi Črnogorca Savo Sach in Juro Je-vetich. Ko sta sla proti domu, sta se na potu sprla ter se tako glasno prepirala, da sta bila aretirana in odpeljana v zapor. Soch seje priznal krivim kaljenja miru ter je moral plačati $10 kazni in sodnijske stroške, dočim je Jo-votič zahteval poroto, ki ga ^e priznala krivim ter je bil obsojen
na $5 kazni in stroške.
J-
(Nadaljevanje iz 1. strani)
več oseb je našlo smrt v prvem navalit, ki je povzročil tudi največ škode. Ostala dva navala vode, ki sta prišla danes zjutraj in popoildne, sta prišla, ko so se podrle za-tvornice Foutain r^e blizu Coloradi Springs in pa pri Skagway vodnem rezervarju. Prva poročila o izgubi življenj, ki so temeljela na razburjenem pripovedovanju očividcev, so se izkazala precej pretiranim. Število utopljencev ne znaša več kot 250, ali pa še manj. Vsega skupaj se je našlo 100 trupel.
Rešilno delo pod vodstvom Rdečega križa lepo napreduje. Hrana se razdeljuje brezplačno. V bojazni
POŠTEN FANT išče sobo s hrano; želi od E. 55. do 71. ceste, kjer bi naj- bil v bližini garaž za avtomobil. Naslov se dobi pri upravi tega lista.	(133
SLOVENSKI KLEPAR
Joseph Dolinar
Complete Sheet Metal Works 1403 E. 55th Str.
m
MALI OGLASI

m
Izdelujemo furneze, klepar-
da se začnejo pojavljati epidemične bolezni, se je naroči-jdllatztCZa^TlZ
lo veliko število raznih' razkuževalnih sredstev.
Kot direkten rezultat povodnji se nahaja v bolnišnicah okrog 500 oseb. Pojavilo se je več slučajev koz. tifusa, pljučnice, difterije in eden ali dva slučaja blaznosti . Mesto je še vedno pod prekim sodom.
ODDAJO SE DVE SOBI za fante brez h$bne. Vpraša se na 1143 E. 63. St.	(133
Posebno za ta teden!
Starišem naznanjamo, da bo-demo imeli za ta teden znižane cene na vencih in pajčolanih za otroke, ki prejmejo prvo obhajilo. Vse one, ki pri nas kupijo jim naredimo brezplačno pajčo-
Na dan obhajila pa bodemo v naših prostoriih opravili ter spletali lase onim dekletom, ki prejmejo prvo obhajilo.
GRDINA'S SHOPPE
6111 ST. CLAIR AVE. Tonica Grdina	Ana Jakšič
Tel. Princ. 1835
Novi ceniki!
Ravnokar smo dobili nove cenike farm v katerem dobite slike poslopij in raznih poljskih pridelkov. Ceniki so pisani v angleškem jeziku. Kdor ga hoče imeti, naj pride ponj.
JOHN ZULICH
Farm Agency.
6313 ST. CLAIR AVE.
Cleveland, O.
(x)


IB
Cenjenim naročnikom in rojakom v EVELETH, MINN.
naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list za dotični okraj
g. Otto Majerle
trgovec v Evelethu
katerega upravništvo tega ^ lista toplo priporoča tamošnjim Slovencem.
Želimo, da mu gredo rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino za naš Ust pri njem.
Upravništvo.
ODLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOSTI'
HIŠE IN ZEMUIŠCA NAPRODAJ. Tri hiše in sest lotov naprodaj. Ena hiša ima 7 sob, druga 4, tretja pa 9 sob. Hiše so moderno izdelane. Vse imajo velike kleti in električno razsvetljavo. Nahajajo se na lepem prostoru blizu St. Claira na Ivan Ave. Poizve se pri MIKE MA-RINCIC, 22900 Ivan Ave. Noble, Ohio.	(132
INTELIGENTNI moški in ženskfe ki imajo po Clevelandu mnogo znancev napravijo lahko precej denarja y kratkem času. Delo je stalno. Zglasijo naj se le osebe čedne zunanjosti, ki so dobri v govorjenju in sicer pri Mr. A. M. Springer, 31 5 National City BI d g.
__ms
Najboljša popravijalnica
Čevljev.
Naša delavnica le opremljena z modernimi stroji tako, da lahko vsem našim obiskovalcem postrežemo z dobrim delom za nizko ceno.
Se vam
priporočam
John Strancar, 716 E. 159
na postrežba.
Telefon Rosedale 4736
Vas bolijo zobje?
Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar.
Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih
tednih. Govori se slovensko.
Dr. E. S. SNYDER
ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave.
Uradne ure od 9 do 12; ud 1 do 5: zvečer od 6 do 8.
Vsem rojakom, ki želiijo imeti matike za obdelovanje vrta ali polja, naznanjam, da jih lahko dobite vsak čas pri meni ker imam sedaj zgotovljene. JOHN MANDEL, 15322 Waterloo Rd.
DOBER KUP.
Moderna hiša za 2 družini, na 148. cesti blizu St. Clair Ave. Vsako stanovanje 5 sob in kopališče. Hiša kake tri leta stara. Se mora prodati v teku 10 dni. Cena $8,750. Pogoji $1000 takoj in ostalo po $50 na mesec. Pokličite Ontario 15 ali pa se zglasite v sobi št. 246 Engineers Bldg.	_S133
NAŠ ZATOPNIK ZA PUEBLO, COLORADO, in okolico g. JOSIP KRALL
obišče v kratkem rojake v tamoš-nji naselbini, katerega jim toplo priporočamo. Zastopnik g. Krall je zaveden delavec in želi, da se na naš delavski list naroči sleherni Slovenke v Pueblo.
Upravništvo.

POZOR!

SOBA
se odda v najem enemu ali dvema fantoma. Vprašajte na 7214 Lachyear med 71. in 74. cesto.
(130
PRODA SE PEČ "
na plin in premog: v dobrem stanju. Naslov pove upravništvo tega lista.	(131
i Hiša z 6. sobami; moderno iz-1 delana, luč, pFm in drugo. Pro-j dati se mora nemudoma. Ce-1 na $5,500.00. Takoj se plača j $1,500, ostalo na lahke na ob-j roke na 6 odstotne obresti, i Zglasite se pri lastniku Carl G. Schobrone, 589 E. 171 St. ,
Edina trgovina te vrste v linwci.du
Col-
Z BRIVNO IN REZILNO OPRAVO
Moderno urejena brusilnica in popravljalnica raznovrstnih stvari
Joh Tomažič
670 E. 152nd Street, COLLINWOOD, O.
Slovensko podjetje
ACME DRY CLEANING
v	and
DYEING COMPANY.
Vogal E. 152. Str. in Holmes Ave.
Cuy. Wood 83 Bell Eddy 3608 Cleveland, O.
Obleke pridemo iskat na dom in jih pripeljemo nazaj očiščene.
Naš zastopnik za BARBERTON in okolico je g. Silvester Lavrič
kateri je upravičen pobirati zaostalo naročnino in dobivati nove naročnike. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo..
We recommend our FAIRCHILD'S "BEST; FLOUR for EVERY purpose
Hade by
THE CLEVELAND ORAIN & miLLINe CO.
HIŠA s 6 sobami, škriljevo streho, furnezom in kopališčem se proda za $7,000. Vprašajte na 973 E. 74 St.	(130)
Proda se prav poceni GROCERIJA IN MESNICA zaradi odhoda v stari kraj. Poizve se v uradu tega lista.. •
Farme naprodaj.
na zapadni strani, 15 milj iz Clevelanda. Farme so ob tlakovani cesti in od 5 do 10 akrov naprej. Pišite, da pridem po vas in vam jih razkaželn.'
Frank Hočevar
DOCH RD.
Olmstead Falls, O. Phone: Bell, Berea 96 ali pa se zglasite na 1180 E. 60th Str. Cleveland, O. x) M. W. S.

Keep Well!
When you feel nervous, tired, irritable; when you're ill with any disease caused by J\\ disordered nerves, don't give up until you try
Dr.Miles*Nervine

ZACELITE RANE.
Namažite jih z antiseptičnim
Olajša in zdravi rane
zelo hitro.
SQUIRE EDGEGATČ-^Thc prisoner Felt That It Was a Poor Law That WouldnT Work'Both'Ways!
Neveste! Neveste!
želja vsake neveste je biti fino in ukusno opravljena in če želite biti ena izmed najlepših nevest, toraj ne pozabite da dobite pri meni vedno najfinejše in moderne poročne obleke kakor tudi fine in lepe obleke za tovarišice, najfinejše kakor tudi najlepše vence in šlajerje, rokavice, nogavice in vso drugo opravo v to spada-jočo stroko po vedno najnižjih enah.
Neveste, katere kupijo vso poročno opravo pri meni morajo biti najlepše. Zatorej Vam pošljem na dan poroke najbolj izurjeno opremljevalko na dom, katera Vam ukusno splete lase, u-redi venec in šlajer in Vas tako popolno opravi za poroko in to vse brezplačno.
Za obilen obisk se Vam najto-pleje priporočam kjer bodem gledal da Vas točno postrežem.
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
f
NAZNANILO!
Tem potom naznanjam javnosti, da moj mož Frank Jesenovec 1364 E. 53. St. ni upravičen prodajati pohištva do sodnijske odločitve. Kdor bi videl, da bi kaj prodal, naj mi sporoči, zakar dobi $5 nagrade. Sporočite v ura' du tegfa" lista.
Antonija Jesenovec.
Kadar se selite
se zanesljivo obrnite na naio tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjšo truck-e za vse prilike.
TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte tBell Rosedale 5300
John Ušeničnik 6303 Glass Ave.
BY LOUIS RICHARD
HEy- Y/HERL 4% you Ooit^c,- THiS nut. must be "PAID &1E.FORE you
WELL the /HTEUr )li.	To
nnz yojj
ELtVEN OOLlAltS />A/D COSTS
the EvtomCE
SHOWS
yoti THrttvi •BPICK' AT £o BUfifCS
tVELL I MEA/JT To SE.7TLE Tri BU7 fits THE //VTE/V7 /S jrU^T 45 Gooo iH THEH )t^OU RE "PA ID
\
BUT 17 O/OWT
Htr HtM \

m
Inter-nat'l Cartoon Co., N. Y.
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljS® kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, P® Vseh najboljših grocer i jah.
THE KAMDEN CO-
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU. O.
"'Vsi dokazi kažejo, da ste zagnali ope- .....	. ... ^ . ..c i	, , • , , v
ko proti glavi Edvarda Burksa	' ' namen, m zato vas h, kam pa greste, kazen je treba plača-
"Toda opeka ni zadela njegove glavd.'"'"'^'"	" dolarjev globe in po-ti, predno odidete."
gospod sodnik."
kritje stroSkov."
"Well, mislil sem jo poravnati, toda ker je g'lasom zakona že sam namen dovolj, je kazen torej že plačana."
POZOR!
NAŠA ŽELEZNA TRGOVINA
je popolnoma presikrbljena ' vsakovrstnimi hišnimi in gospO' darskimi potrebščinami /kako^ tudi z oljem in barvami.
ZALOGA POHIŠTVA.
KRIST MANDEL 15702 Waterloo Rd-■■■!■■■■■■■■■■■*
(