izdaja zveza geodetov slovenije p·ublished by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia aj letnik 29, ljubljana, 1985 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ,letnik 29, str.133-218, ljubljana,december 1985, udk 528 = 863 Uredniški odbor: Izdajateljski svet: - predsednik - Tomo Bizjak - glavna in odgovorna urednica - Božena Lipej urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Jože Rotar - člana - Peter Svetik, Andraž Šinkovec - tehnična urednica - Albina Pregl - predsednik - Tomaž Banovec - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Teobald Belec, ,Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalač, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Alojz Pucelj - delegat primorskega geodetskeaa društva: Frančiška Trstenjak - delegati uredniš_kega odbora: Tomo Bizjak, Božena Lipej, Peter Svetik Prevod v angleščino: Danila Beloglavec Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.600 din, za nadaljnje izvode 800 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 200 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamo. Tisk: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov V S E B I N A Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 135 IZ ZNANOSTI IN STROKE Dolgoročna izhodišča in pristopi k obnovi zemljiškega katastra (Vladimir Kolman) 136 - Naloge občinskega geodetskega upravnega organa pri obnovi zemljiškega katastra (Gojmir Mlakar) 140 - Tehnologija obnove zemljiškega katastra (Andrej Bilc) 147 - Dileme pri obnovi zemljiškega katastra (Janez Kobilica) 150 - ~omasacija - ena izmed oblik obnove zemljiškega katastra (Anton Lesar) 155 - Nekatera izhodišča za obnovo zemljiškega katastra (Peter Šivic) 15>3 - IV. simpozij tehniške bese'de (Florijan Vodopivec) 160 - Tehniška beseda v geodeziji (Florijan Vodopivec) 161 - Večjezični kartografski terminološki slovar (Branko Rojc) 163 - Sklepi, sprejeti na podlagi referatov in razprave IV. simpozija tehniške besede, dne 16. aprila 1985 v Ljubljani 166 - Trigonometrični nivelman, zamenjava za tehnični nivelman in kot način določanja vertikalnih premikov (Florijan Vodopivec) 16 9 - Poizkus analize podatkov iz zbirnega poročila o organizaciji kadrih in delu občinskih geodetskih uprav za leto 1983 1 (Gojmir Mlakar) 176 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE 190 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 193 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 195 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1985 1 PO AVTORJIH 210 IZVLEČKI 213 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION Long term issues and outlooks concerning the renewal 135 of the land cadastre (Vladimir Kolman) 136 Tasks of the communal administrative service in land cadastre renewal (Gojmir Mlakar) 140 - Land cadastre renewal technology (Andrej Bilc) 147 - Land cadastre renewal dilemmas (Janez Kobilica) 150 - Commassation - as an instrument of land cadastre renewal (Anton Lesar) 155 - Some land cadastre renewal issues (Peter Šivic) 158 4th simposium of the technical terms (Florijan Vodopivec) 160 - Technical terms in surveying (Florijan Vodopivec) 161 - Multilingual dictionary of cartographic terminology (Branko Roic 163 - The ,conclusions, acctRted on the basis of reports and discussions of the 4 simposium of the technical terms, 16th April, 1985 in Ljubljana 16,6 Trigonometric surveying, technical surveying substitution and asa means for determining vertical movements (Florijan 169 Vodopivec) - Data analyse from the summary report of the organisation, cadre and work of the community geodetic administration for the year 1983 (Gojmir Mlakar) 176 NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS 190 NEWS AND CURibSITIES 193 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLJ\VIA 195 THE OVERVIEW OF MATERIALS PUBLISHED IN THE YEAR 1985 (Author's index) 210 ABSTRACTS 213 URCDNIŠTVO BRALCCM 29. leto izhajanja strokovnega glasila Zveze geodetov Slovenije zaklju- čujemo z decembersko številko, ki smo jo skušali popestriti z nekaj sve- žimi idejami in zamislimi. Uvodoma bi se želela zahvaliti vsem, ki so s svojimi spoznanji in napi- sanimi prispevki bogatili strani našega glasila in s tem prispevali tu- di k višji ravni geodetske strokovnosti. Posebej se moram zahvaliti tudi tistim, ki so finančno podprli izdaja- nje Geodetskega vestnika, našim sofinancerjem, in ti so: Raziskovalna skupnost Slovenije, Geodetski zavod SRS, Republiška geodetska uprava, Geodetski zavod Maribor, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Geo- detski zavod Celje, Ljubljanski geodetski biro, FAGG - VTOZD Gradbeni- štvo in geodezija - Oddelek za geodezijo, Invest biro Koper, Projekt Nova Gorica in ZIL - TOZD Urbanizem LUZ. Geodetskemu zavodu SRS naj iz- rečem še pohvalo za tvorne oblike sodelovanja, posebej v okviru Zveze geodetov Slovenije. Upam, da bomo znali ohraniti medsebojno zaupanje in da si bomo tudi vna- prej skupno prizadevali za kakovostnejše sodelovanje. Najbrž bomo ob izidu te številke Geodetskeqa vestnika še polni novih idej o obnovi zemljiškega katastra in prepričani, da je sedaj najbrž res zadnji trenutek, da vzpostavimo boljše stanje v osnovni evidenci geodetske službe. Po sklepu Uredniškega odbora Geodetskega vestnika ob- javljamo v tej številki glasila referate, ki so izšli tudi v posebni publikaciji in so jih ob vplačilu kotizacije prejeli udeleženci stro- kovnega posveta v Portorožu. Nekateri bralci jih boste tako prebrali dvakrat, vendar smo želeli, da bi bile vse misli o konceptu obnove zem- ljiškega katastra zapisane v našem glasilu in bile s tem dostonne šir- šemu krogu bralcev. V prvi številki glasila v letu 1986 bodo objavljeni koref~rat~prLspevki v razpravi in zaključki strokovnega posveta. Za strokovnimi prispevki nekaterih drugih področij smo uvedli novo ru- briko Novosti v knjižnicah, kjer objavljamo knjižne novosti, ki se na- našajo na naše strokovno področje. če imate interes, da bi redno poro- čali o novostih tudi v naši knjižnici, vas vabimo k sodelovanju. Ker je to zadnji snopič prispevkov za glasilo v letošnjem letu, ko smo izdali kar pet zvezkov oziroma šest številk glasila, si na koncu dovo- ljujem izreči še priznanje geodetu, tov. Petru Svetiku, ki je s svojo prizadevnostjo in neprestano aktivnostjo požel tudi priznanje širšega kroga slovenstva - Turistični nagelj. Gre za delo na projektu Vač - ta- ko za postavitev geometričnega središča Slovenije kot za vse aktivnosti v kasnejših obdobjih z željo, da bi Vače in okolica res zaživele. Še enkrat se vam zahvaljujem za sodelovanje v letošnjem letu z željo, da bomo v naslednjem jubilejnem letu navezali še tesnejše in čvrstejše stike. Glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika Božena Lipej GV 29(1985)4 135 IZ ZNANOSTI IN STROKC Vladimir KOLMAN* DOLGOROČNA IZHODIŠČA IN PRISTOPI K OBNOVI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA** l. UVOD O obnovi zemljiškega katastra je bilo že dosti napisanega, še več pove- danega, zato bi vas v svojem referatu najmanj nadlegoval s statistični­ mi podatki o stanju in potrebah. Obstaja vrsta dokumentov, ki nedvoumno nalagajo geodetski službi vzpostavitev take evidence o zemljiščih, ki bo zadovoljevala vse sedanje družbene potrebe. Ugotovimo lahko, da je geodetska služba že dalj časa opozarjala na po- trebo po obnovi zemljiškega katastra, vendar so imele druge naloge večjo prednost zato se zemljiškemu katastru ni posvečala tolikšna pozornost, kot bi jo s svojimi podatki, če bi bilo zagotovljeno njihovo vzdrževa- nje, tudi zaslužil. Prepričan sem, da bo obnovljeni zemljiški kataster s svojimi prostorski- mi evidencami zadovoljil obstoječe družbene potrebe in vse potencialne uporabnike podatkov o prostoru. Treba je z vsemi razpoložljivimi silami, sredstvi in novimi tehnologi- jami kakor tudi z noveliranjem predpisov doseči v doglednem času upo- rabne rezultate. 2. OBNAVLJANJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Pri obnovi zemljiškega katastra se je treba odločiti za prestrukturira- nje njegove vsebine, in sicer tako, da razčlenimo zemljiški kataster na: - temeljno evidenco zemljiškega katastra in - dodatne evidence, vezane na zemljiški kataster. Taka členitev ne spreminja enotne zasnove zemljiškega katastra, omogoča pa bolj operativno vzdrževanje njegove vsebine z izvajanjem specifičnih tehničnih in posebnih.upravnih postopkov, ki se nanašajo na posamezno evidenco. S tem so omogočeni relativno neodvisno vzdrževanje posameznih evidenc, uvaj~nje novih tehnologij in racionalizac~j~ dela. Po vsebini sodijo v temeljno evidenco zemljiškega katastra podatki o no- silcih stvarnopravnih pravic, o legi, obliki in površini teh zemljišč ter podatki za identifikacijo in povezave z drugimi evidencami. Dodatne evidence, vezane na zemljiški kataster, so: - vrsta rabe in katastrske klasifikacije, - bonitetne točke (proizvodna sposobnost kmetijskih zemljišč), * 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod. Prispelo za objavo: 1985-09-20. ** Referat s strokovnega posveta o temi Obnova zemljiškega katastra. Portorož, december 1985 136 GV 29(1985)4 - varovanje prostora in omejitve pri posegih v prostor, - stavbna zemljišča. Kot povezava z drugimi evidencami in registri sodijo v temeljno eviden- co zemljiškega katastra ti povezovalni podatki: - številka zemljiškoknjižnega vložka kot identifikacijski znak za pove- zavo z zemljiško knjigo in s tem z nosilcem stvarnopravne pravice na zemljišču; - enotna matična številka občana (EMŠO) kot identifikacijski znak za povezavo z drugimi uradnimi evidencami (register prebivalstva); - matična številka organizacij in skupnosti (MŠ) kot identifikacijski znak za povezavo z registrom organizacij . Na podlagi nakazane razčlenitve so bile pripravljene tudi dolgoročne usmeritve ,do leta 2000. Za obdobje 15 let, to je s tremi srednjeročnimi programi gecidetskih del, so posebej načrtovani: - obnova temeljne evidence zemljiškega katastra, - bonitiranje zemljišč, - revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije, evidenca o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor, - evidenca stavbnih zemljišč. 2.1. Obnova temeljne evidence zemljiškega katastra Celotno območje Slovenije je v skladu z navodilom o rajonizaciji razde- ljeno na I., II.a, II.b in III.območje. Opravljena rajonizacija je ob- enem tudi osnova za ·opredelitev merila zemljiškokatastrskih načrtov. Ta- ko se za: - I.območje, ki obsega naselja z gosto infrastrukturno mrežo, in zem- ljišča, predvidena za pozidavo, priporoča merilo 1:1000, po potrebi tudi 1:500. Skupno je v Sloveniji 134.000 ha I.območja, od katerih je za 52.000 ha zemljiški kataster že obnovljen, za 82.000 ha pa ga je treba obnoviti. - II.a obmečje, ki obsega intenzivne kmetijske površine, in II.b območ­ je, ki obsega nižinske gozdove, priporoča merilo 1:2000, izjemoma 1:2500. Skupna· površina II.a in II.b območja je v Sloveniji 815.000 ha, od katerih je za 152.000 ha zemljiški kataster že obnovljen, za 663.000 ha pa ga je treba obnoviti. - III.območje, ki obsega hribovje in planine, priporoča merilo 1:5000. Skupno je v Sloveniji 1,077.000 ha III. območja. Na tem območju zem- ljiški kataster ni bil obnovljen. Ne glede na nekatere specifičnosti pri načinu obnove temeljne evidence zemljiškega katastra se bosta v srednjeročnih programih geodetskih del do leta 2000 upoštevali dve temeljni usmeritvi, in sicer: - kompleksna obnova in - zagotovitev tehničnih osnov za obnovo po mozaični metodi ali kasnej- ša kompleksna obnova. Kompleksna obnova se bo izvajala predvsem na I.območju, vendar v tesni odvisnosti od finančnih možnosti posamezne občine, ker bodo v okviru skupnega programa republike in občin, prav občine nosile glavno breme. V kompleksno obnovo sodijo tudi komasacije na II.a območju, to je na intenzivnih kmetijskih površinah. Do leta 2000 se predvideva komasira- nje 120.000 ha. Za zagotovitev tehničnih osnov mora povsod, kjer ne bo izvedena komplek- sna obnova ali pa se ne bo izvajala komasacija, poskrbeti republika s posebnim programom. Za zagotovitev tehničnih osnov za obnovo se štejejo: - formiranje listov grafičnega dela zemljiškega katastra v skladu z op- ravljeno rajonizacijo; GV 29(1985)4 137 - vnos vseh meritev, ki so bile opravljene z navezavo na Gauss-Krliger- jev koordinatni sistem; - zamejničenje, mejni ugotovitveni postopek in izmera: l. mej katastrskih občin, 2. mej med posameznimi območji (I., II. in III.) in 3. mej posameznih dolžinskih objektov, po dogovoru med Rgu in OGU; določitev Gauss-Krugerjevih koordinat za vse mejne točke, za katere je bil ob vzdrževanju opravljen mejni ugotovitveni postopek; - izdelava novih načrtov z vnosom vsebine, opredeljene v prejšnjih ali- neah; - oštevilčenje mejnih točk po katastrskih občinah in izdelava oleat mej- nih točk; - seznam koordinat mejnih točk; - transformacija zemljiškokatastrskih načrtov v Gauss-Krugerjev koor- dinatni sistem z vnosom vseh tistih parcel in meja v nove načrte,ki še niso vnesene kot dokončne v skladu s prejšnjimi alineami. Tako izdelani novi načrti bodo nadomestili obstoječe zemljiškokatastr- ske načrte in bodo služili s seznamom koordinat in oleata mejnih točk kot tehnična osnova za obnovo po mozaični metodi ali kasnejši kompleks- ni (dokončni) obnovi. Do leta 2000, to je v treh srednjeročnih obdobjih bo obnova zemljiškega katastra potekala takole: - V obdobju 1986-1990 se bo zagotovila kompleksna obnova na !.območju za ca. 25.000 ha. Kompleksna obnova bo opravljena prednostno povsod, kjer bodo občine zagotovile ustrezen delež. sofinanciranja. Za preos- talo I. območje se bodo zagotovile tehnične osnove za obnovo po mozaič­ ni metodi ali za kasnejšo kompleksno obnovo. Zagotovila se bo tudi kom- pleksna obnova na II.območju za vse tiste predele, kjer se bodo izva- jale komasacije po posebnem programu komasacij. V obdobju 1991-1995 se bodo zagotovile tehnične osnove za kompleksno obnovo oziroma obnovo po mozaični metodi za vse II. območje, kjer bo- dado občine sofinancirale kompleksno obnovo. Kompleksna obnova se bo zagotovila tudi s komasacijo, ki se bo izvajala po posebnem programu komasacij. - V obdobju 1996-2000 se bodo zagotovile tehnične osnove za obnovo na vsem III.območju. 2.2. Vrste rabe in katastrska klasifikacija Ne glede na zakonske obveznosti se v zemljiškem katastru ni posvečalo dovolj pozornosti vzdrževanju vrst rabe in katastrski klasifikaciji. če so bile spremembe na podlagi prijav za zasebni sektor razmeroma dobro vzdrževane, pa to ne velja za družbeni sektor. Prav tako niso bile op- ravljene revizije, na podlagi katerih bi zagotovili usklajenost podatkov s stanjem na zemljišču. Zaradi potrebe po ažurnih podatkih pa se je tre- ba že v letu 1986 lotiti sistematične izvedbe revizije vrst rabe in ka- tastrske klasifikacije. Kot osnova za ugotavljanje sprememb se bodo uporabljala gradiva ciklič­ nega aerosnemanja s podporo fotointerpretacije. Nekatere predvidene spremembe v predpisih, zlasti definicija parcele, nova tehnologija in metode dela bodo zagotovilo, da bo revizija vrst rabe in katastrske kla- sifikacije opravljena za vso Slovenijo do leta 1990. 2.3. Bonitiranje zemljišč Čeprav obstoječi sistem ugotavljanja dohodka iz kmetijstva sloni na ka- tastrskem dohodku, je že dalj časa prisotno, da bo treba zagotoviti dru- 138 GV 29(1985)4 gačne, boljše in realnejše osnove. Te naj bi bile rodovitnost tal kar skupaj tvori bonitetne točke proizvodne sposobnosti zemljišča. Geodetska služba že sedaj razpolaga z vrsto podatkov o r'odovi tnosti tal, čeprav raziskava o bonitiranju še poteka. Podatki o rodovitnosti tal so bili pridobljeni za vse štiri nove katastrske kulture, ob komasaciji pa se pri ocenjevanju vrednosti zemljišč tudi ugotavljajo bonitetne točke. Vseh podatkov pa nimamo sistematično registriranih in jih zato tudi ni mogoče večnamensko uporabljati. Treba je sistematično nastaviti evidenco bonitiranja. Za vsa zemljišča, za katera so že določene bonitetne točke, jih je treba tudi evidentirati. To velja zlasti za vse štiri nove katastrske kulture in za vsa območja, na katerih je že bila izvršena komasacija. V nadaljnjih letih je treba evidenco dopolnjevati in jo na podlagi rezultatov raziskav tudi nastavi- ti za vse območje Slovenije. 2.4. Evidenca o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri pose- gih v prostor Predmetno evidenco predpisuje Zakon o urejanju prostora, na njegovi pod- lagi pa je bil izdan tudi podzakonski predpis o tem, kako se evidenca nastavi in kako vzdržuje. Evidenca je popolnoma vezana na podatke zemljiškega katastra prek par- celne številke in s tem na nosilca stvarnopravne pravice na zemljišču ter na površino in obliko. Uveden pa je bil tudi podatek o popisnem oko- lišu, opredeljen na parcelo, oziroma vsaki parceli je določena pripad- nost popisnemu okolišu, Evidenca bo zlasti zadostila potrebam: - pri družbenem planiranju, načrtovanju in pripravi statistik; - pri izvajanju kmetijske politike in urejanju kmetijskih zemljišč; - pri urejanju prometa z zemljišči; - pri izvajanju lokacijske politike; - pri zagotavljanju ohranitve in izboljšav človekovega okolja. Treba pa je dodati, da je z uvedbo popisnega okoliša v podatke zemljiš- kega katastra pridobil register prostorskih enot poleg že obstoječega po- datka o lokaciji v prostoru še drug pomemben element, in sicer podatek o nasilstvu stvarnopravne pravice na zemljišču za vsak popisni okoliš po- sebej in prek njega tudi za vsako višjo prostorsko enoto. 2.5. Evidenca stavbnih zemljišč Nastavitev in vodenje stavbnih zemljišč predpisuje Zakon o stavbnih zem- ljiščih. Podzakonskega predpisa o tem kako evidenco nastaviti in vzdrže- vati ter o dokončni vsebini evidence še ni, poteka pa raziskava o tem. Lahko brez dvomov ugotovimo, da bo evidenca vezana na podatke zemljiške- ga katastra, vsaj kar zadeva nosilce stvarnopravnih pravic na zemljišču, in da bo vezana tudi na podatek iz evidence o predpisanem varovanju pro- stora in omejitvah pri posegih v prostor, kjer bo območje stavbnih zem- ljišč evidentirano. 3. SKLEP V referatu je sicer v grobih obrisih prikazan program obnove zemljiške- ga katastra oziroma njegovih tehničnih osnov. Zavedati pa se moramo, da za dosego postavljenih ciljev niso dovolj samo sprejet program in zago- tovljena finančna sredstva, temveč·se je treba zlasti v vseh geodetskih strukturah zavedati pomembnosti te naloge in tudi zavesti, da brez enot- GV 29(1985)4 139 ne akcije in sodelovanja tako i~vajalskih organizacij kakor tudi vseh občinskih geodetskih uprav ne bo zaželenega rezultata. Tudi v sistemi- zacijah del in nalog v občinskih geodetskih upravah bo treba narediti nekatere spremembe. V vsaki občinski geodetski upravi bo treba posebej sistemizirati dela in naloge, te pa naložiti usposobljenemu geodetskemu strokovnjaku, ki bo skrbel predvsem za obnovo zemljiškega katastra in bo za območje svoje občine zanjo tudi odgovarjal ter se neposredno povezo- val z Republiško geodetsko upravo in izvajalci obnove. Republiška geodetska uprava pa bo morala poleg izdaje potrebnih norma- tivnih aktov zagotavljati strokovno pomoč v obliki seminarjev in posve- tovanj, v določenih primerih pa tudi s priročniki, ki bodo pojasnjevali pereča vprašanja oziroma tolmačiti razne normativne akte. Gojmir MLAKAR* NALOGE OBČINSKEGA GEODETSKEGA UPRAVNEGA ORGANA PRI OBNOVI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA** l. UVOD V gradivu o obnovi zemljiškega katastra, ki ga je v začetku leta 1985 pripravila posebna delovna skupina Republiške geodetske uprave, so med drugim naštete tudi naloge, ki zadevajo posamezne člene geodetske služ- be pri izvajanju obnove. Naštete so naloge Republiške geodetske uprave, občinskih geodetskih· upravnih organov, geodetskih delovnih organizacij, raziskovalnih ustanov in geodetskega visokega in srednjega šolstva. Namen pričujočega prispevka je poskušati podrobneje rezčleniti vlogo in naloge občinskih geodetskih upravnih organov, ki so v omenjenem gradivu opisane takole: - sodelujejo pri pripravi programa obnove zemljiškega katastra, - izvajajo nekatera operativna dela v zvezi z obnovo, - skrbijo za pridobitev potrebne opreme na občinskih geodetskih upravah, - sodelujejo pri reševanju finančnih in kadrovskih problemov v občinah. * 63000 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško dipl.ing.geod. Prispelo za objavo: 1985-09-20 ** Referat s strokovnega posveta o temi Obnova zemljiškega katastra. Portorož, december 1985 140 GV 29(1985)4 2. SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROGRAMA OBNOVE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Obnova zemljiškega katastra se bo začela v srednjeročnem obdobju 1986- 1990. Za to obdobje se tako v republiki kot v občinah pripravlja sred- njeročni program nastavitve in vzdrževanja evidenc geodetske službe, ka- terega izvajanje naj bi podprla odlok o srednjeročnem programu in druž- beni dogovor. Na republiški ravni so se vzporedno s srednjeročnim pro- gramom pripravljale tudi dolgoročne usmeritve nastavitve in vzdrževanja evidenc geodetske službe v SR Sloveniji za obdobje 1986-2000, na katerih naj slonijo srednjeročni programi republike in občin. Dolgoročne usme- . ritve so posebno pomembne za načrtovanje obnove zemljiškega katastra, saj je obnova tako obsežna dejavnost, da jo bo mogoče izvesti v nekaj srednjeročnih obdobjih. Dolgoročne usmerit~e in srednjeročni programi obravnavajo sodelovanje geodetske službe pri vseh osnovnih dejavnostih, kot so: geodetske mreže, temeljna topografska izmera, kartografija, daljinsko zaznavanje, izdela- va novih evidenc in seveda zemljiški kataster. V tem trenutku so na vol- jo le gradiva, ki jih je pripravila Republiška geodetska uprava za ob- močje republike, v katerih so zajeta tista dela, ki jih sofinancirajo republika in občine, in dela, ki jih financira republika sama. Iz njih je razvidno, da je za obdobje do leta 2000 načrtovana realizacija del v vrednosti 12.429.000.000 dinarjev, od tega za zemljiški kataster 6.812.000.000 dinarjev ali 55 %; v osnutku srednjeročnega programa pa je predvideno, da bi republika prispevala do 1990. leta 2.864.877 dinar- jev, od tega za obnovo zemljiškega katastra 1.532.754 dinarjev ali 54 %. Našteti podatki pričajo, da je kljub zahtevam po nastavitvi nekaterih novih evidenc (predpisano varovanje prostora, stavbe, stavbna zemljišča, naravne danosti, dejanska raba) dan primeren poudarek potrebi po obnovi temeljne evidence geodetske službe, tj. zemljiškega katastra. V srednjeročnih programih geodetskih del za območja občin, ki jih bodo morali geodetski upravni organi pripraviti na podlagi dolgoročnih usme- ritev in srednjeročnega republiškega programa, morajo biti poleg del, ki jih financirata republika in občina, tudi dela, ki jih v celoti fi- nancira občina. Med njimi so zlasti izdelava katastra komunalnih naprav, občinska kartografija, avtomatizacija vodenja evidenc in geodetskih del, za naša razmišljanja pa zlasti kompleksna nova zemljiškokatastrska izme- ra. V izhodiščih za obnovo je predvideno, da se bo v srednjeročnem obdobju 1986-1990 s sredstvi republike in občin izvedla revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije, do leta 2000 pa naj bi se s sredstvi republi- ke vzpostavila osnova tako za kompleksno novo zemljiškokatastrsko izme- ro kot za novo izmero,_ki bi se izvajala parcialno v postopku rednega vzdrževanja zemljiškega katastra. Potrebe po kompleksni novi katastrski izmeri, ki bodo nastajale v posameznih občinah, bodo morale te same financirati, republika bi predvidoma na takih območjih prednostno finan- cirala vzpostavitev omenjenih osnov. V srednjeročnem programu, ki ga bo- do občinski geodetski upravni organi pripravili za občine, bo s področ­ ja zemljiškega katastra tako treba izdelati plan revizije vrst rabe zem- ljišč po posameznih letih srednjeročnega obdobja in določiti območja,za katera bo v srednjeročnem obdobju potrebna kompleksna zemljiškokatastr- ska izmera. Osnova za načrtovanje kompleksne katastrske izmere, ki se bo izvajala na najbolj intenzivnih območjih, bo rajonizacija območja občine. z njo se bodo v skladu z izhodišči za obnovo in v skladu z navodilom, ki ga je pripravila Republiška geodetska uprava v maju, določila območja raz- ličnih načinov obnove oziroma območja, katerim se bosta, z oziram na intenzivnost izrabe prostora, prilagajala natančnost določitve koordi- nat mejnih točk in merilo načrtov. Občinski geodetski upravni organi so v skladu z omenjenim navodilom republiške geodetske uprave rajonizacijo že izvedli, vendar le okvirno in zaradi pomanjkanja časa tudi dokaj po- GV 29(1985)4 141 vršno. V republiki zbrani rezultati tako izvedene rajonizacije lahko služijo le za splošni pregled lege in površine posameznih območij, ki je potreben za pripravo dolgoročnih usmeritev nastavitve in vzdrževa- nja evidenc geodetske službe na republiški ravni. Za načrtovanje obnove zemljiškega katastra v občini in še bolj za njeno operativno izvajanje se bodo morali geodetski upravni organi skrbneje lotiti rajonizacije. Že opravljeno delo jim bo pri,tem le groba orien- tacija. Rezultati rajonizacije bodo skoraj v celoti prikazani grafično, zato se je treba pred začetkom dela dogovoriti za osnovo, na katero se bo delal zaris. Izbirati je mogoče med dvema, in sicer med TTN 5 oziro- ma 10, kjer TTN 5 ne obstajajo, in preglednimi katastrskimi načrti v merilu 1:5000, ki so izdelani za območje cele republike. Pri odločitvi je treba izhajati iz predpostavke, da na teh načrtih ne bodo prikazana samo predvidena območja rajonizacije: I., II.a in II.b ter III., tem- več tudi drugi podatki, potrebni za planiranje in operativno izvaja- nje obnove. Ti so: stanje osnovne in izmeritvene geodetske mreže, ob- močja izdelanih načrtov različnih izmer (grafične, numerične katastrske, katastrsko-topografske in topografske), območja načrtovanih komasacij, območja opravljenih revizij vrst rabe oziroma katastrske klasifikacije. Na njih naj bi bili prikazani tisti linijski objekti, ki bodo zajeti v izmero pri vzpostavitvi osnov za obnovo katastra, in tiste mejne točke (zlasti na mejah katastrskih občin), ki so primerne za transformacijo načrtov grafične izmere v Gauss-Krilgerjevem koordinatnem sistemu, kar se predvideva na II.območju. Načrti naj bi služili tudi za prikaz raz- delitve na detajlne liste, ki jih bo treba v enotnem sistemu na novo formirati. Ker so temeljni topografski načrti 5 in 10 izdelani v Gauss-Krilgerjevem koordinatnem sistemu, so primernejši za evidentiranje osnovnih in izme- ritvenih geodetskih točk (mnoge so že vrisane, manjkajoče pa se brez te- žav vrišejo s koordinatami), lažje bi bilo na njih izvesti razdelitev na detajlne liste. Ker so glede objektov ažurnejši od katastrskih, bi na njih laže identificirali linijske objekte, ki se bodo merili ob vz- postavitvi osnov za obnovo. Pri rajonizaciji je zelo pomemben podatek o območjih gozdov; ponekod so ti na TTN 5 (in povsod na TTN 10) nazorno označeni z rastrom. Prednost preglednih katastrskih načrtov pa je v tem, da so na njih vri- sane parcele, s katerimi naj bi se v skladu z načeli prostorskih infor- macijskih sistemov definirala vrsta drugih prostorskih enot in območij. Zlasti predpisi s področja urejanja prostora terjajo nedvoumno defini- cijo različnih območij, ki jo je mogoče doseči le z navezavo na parcelne meje. Med temi območji so za pripravo programa obnove zemljiškega katas- tra zlasti pomembna: ureditvena območja naselij in druga ureditvena ob- močja stavbnih zemljišč, območja prostorskih izvedbenih aktov in vrsta drugih, ki so podrobno navedena v Navodilu za vodenje evidence o predpi- sanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor. Pomembno je tudi, da je na PKN izdelana kategorizacija kmetijskih zemljišč, na podlagi katere so bila na istem načrtu opredeljena tudi trajno varovana kmetijska zemljišča. Iz povedanega sledi, da bi bil idealna osnova za prikaz rajonizacije in drugih podatkov, potrebnih za obnovo zemljiškega katastra, načrt v meri- lu 1:5000, na katerem bi bila združena vsebina TTN 5 in PKN. Tak načrt imajo na voljo le nekateri občinski geodetski upravni organi. Za ostale bo verjetno najprimernejša kombinirana uporaba. Tako da bo osnovni PKN, TTN pa bo služil kot pripomoček za prenos nekaterih podatkov, kot so geodetske točke, manjkajoči linijski objekti, razdelitev na detajlne li- ste itd. Ker prikaz omenjene vsebine v merilu 1:5000 ne omogoča hitrega in kom- pleksnega pregleda stanja na območju cele občine, bo treba izdelati še pregleden prikaz. Osnova zanj je lahko topografska karta v merilu 142 GV 29(1985)4 1:50 000, ki je v enotnem sistemu izdelana, za celo Slovenijo, ali karta v merilu 1:25 000, ki je na razpolago kot povečava karte v merilu 1:50 000 ali pa kot TK 25, izdelana na vojaškem geografskem inštitutu. Izbira med meriloma bo odvisna od površine posamezne občine. Pred začetkom obnove bo v zvezi s pripravo programa obnove treba opra- viti poleg rajonizacije še vrsto drugih del. Obnova mora temeljiti na detajlni analizi stanja zemljiškega katastra v obravnavani občini. Z njo je treba ugotoviti'stanje izmer in načrtov (ne samo katastrskih), njihovo ažurnost, možnost uporabe topografskih načrtov za zemljiški ka- taster in fizično stanje osnov, na katerih so načrti izdelani. Ker je eden izmed glavnih ciljev obnove navezava katastrskih meritev na temeljne in izmeritvene geodetske točke, ki imajo svojo lego določeno v Gauss-Krilgerjevem koordinatnem sistemu, je treba opraviti podrobno ana- lizo stanja teh točk. Analiza bo služila tudi za izdelavo projekta vzpo- stavitve točk navezovalne mreže, ki jo predvideva koncept obnove zemljiš- kega katastra. Znova bo treba oživiti aktivnosti, ki jih je sprožila Re- publiška geodetska uprava leta 1969, ko je izdala strokovno navodilo o vzdrževanju geodetskih točk (št.010-1/2-69 z dne 29.10.1969), po katerem so bili občinski geodetski upravni organi dolžni na terenu ugotoviti sta- nje geodetskih točk, dopolniti opise, vrisati njihovo lego v zemljiškoka- tastrske načrte, obvestiti lastnike zemljišč, na katerih so točke in vz- postaviti ustrezno evidenco. V njej naj bi bile evidentirane tudi tiste geodetske točke, ki so bile postavljene izven območij topografskokatas- trskih izmer - za razne druge namene. Obveznost vodenja grafične in pis- ne evidence o mrežah temeljnih geodetskih točk ter obveznost vzdrževanja operata nalaga občinskim geodetskim upravnim organom in: Republiški geo- detski upravi tudi Pravilnik o tehničnih normativih za mreže temeljnih geodetskih točk, ki ga je izdala Republiška geodetska uprava leta 1981. Zaradi pomanjkanja kadrov in sredstevtedejavnosti v~čji del niso bile iz- vedene. Predvsem ni znano stanje na terenu;, domnevamo lahko, da je ve- lik del evidentiranih točk uničen ali pa so zaradi pozidanosti neuporab- ne. Tudi evidenca (tako njen grafični kot pisni del) ni ažurno vodena, predvsem pa ne po načelih sodobnih informacijskih sistemov. Problemu mrež osnovnih geodetskih in izmeritvenih točk bo zato treba posvetiti več pozornosti. Občinski geodetski upravni organi tega brez pomoči Re- publiške geodetske uprave ne bodo mogli rešiti. Obnova zemljiškega katastra obsega tudi ustrezno stopnjo avtomatizacije njegovega vodenja. Za vodenje pisnih podatkov se je pokazal kot najustrez- nejši interaktivni način, ki ga omogoča RISZK (Računalniški informacij- ski sistem zemljiškega katastrq) ,nastavljen v Celju. Občinski geodetski upravni organi morajo, upoštevaje sedanji način dela, pretehtati možno- sti za uvedbo sodobnejšega načina in v zvezi s tem načrtovati tudi dejav- nosti, potrebnih za to. S prehodom na sodobnejši način vodenja naj bi se podatki zemljiškega katastra dopolnili tako, da bi omogočali večje pove- zovanje z drugimi evidencami in da bi bila njihova informativnost ustrez- na in hitro dosegljiva širšemu krogu uporabnikov. Nekatere naloge, ki vo- dijo k tem ciljem, so tudi že podprte z ustreznimi predpisi. V skladu z navodili republiške geodetske uprave naj bi se odpravila dvojna oštevilč­ ba parcel, prevedle sedanje vrste rabe zemljišč v predpisane, uvedla EMŠO in MŠ ter določila pripadnost parcel popisnim okolišem. Za boljio povezo- vanje podatkov zemljiškega katastra s podatki zemljiške knjige je treba uskladiti nosilce pravic na zemljiščih in preveriti pravilnost številk zemljiško knjižnih vložkov pri posameznih parcelah. Ko govorimo o razširitvi podatkov zemljiškega katastra, pa ne smemo pre- zreti določil Navodila za vodenje evidence o predpisanem varovanju pro- stora in o omejitvah pri posegih v prostor. Čeprav gre pri tem za navi- dezno samostojno evidenco, je ta tako zastavljena, da v bistvu pomeni dopolnitev obstoječih podatkov zemljiškega katastra z vrsto novih. Rea- lizacija določil tega predpisa je tako obsežna naloga, da zahteva ločeno obravnavo, zato na tem mestu o njej samo toliko. GV 29(1985)4 143 Če upoštevamo, da je reviziJa vrst rabe zemljišč samostojna dejavnost pri obnovi zemljiškega katastra, in domnevamo, da bo opravljena v pri.- hodnjem srednjeročnem obdobju, je treba opraviti analizo stanja glede vrste rabe ter na njeni podlagi in na podlagi potreb uporabnikov izde- lati prednostni red izvajanja revizije. Čeprav se komasacije izvajajo po posebnem programu in so zanje tudi sred- stva predvidena iz drugih virov kot za izvedbo ostalih geodetskih del, pa jih pri načrtovanju obnove moramo upoštevati. Območjem, na katerih se bodo komasacije izvajale, se bo prilagajala vzpostavitev navezovalne mreže, upoštevati jih moramo pri načrtovanju vzpostavitve osnov za obno- vo in pri načrtovanju revizije vrst rabe oziroma katastrske klasifikacije Podatke o načrtovanih komasacijah v dolgoročnem in srednjeročnem obdobju bomo iskali na občinskih kmetijskih skupnostih, ki so zadolžene za nji- hovo načrtovanje in izvajanje. 3. IZVAJANJE OPERATIVNIH DEL Kot operativna dela na obnovi zemljiškega katastra so v tem razmišlja- nju mišljena tista dela, ki so z obnovo neposredno povezana; izvzeta so pripravljalna dela in priprava programa obnove, kar je bilo deloma obde- lano v prejšnjem poglavju. Glavni izvajalci operativnih del pri obnovi bodo geodetske delovne organizacije, v manjši meri pa lahko tudi geodet- ski upravni organi, za dela na področju avtomatske obdelave pa tudi dru- ge negeodetske ustanove. Občinski geodetski upravni organi bodo v obnovi sodelovali s pripravljal· nimi deli in s pripravo programa obnove. Iz prejšnjega poglavja je raz- vidno, da je obseg teh del velik in jim geodetski upravni organi s seda- njo kadrovsko zasedbo ne bodo kos. Upoštevati moramo, da bodo pri izvaja· nju obnove morali opravljati svojo redno dejavnost s področja reševanja vlog, vzdrževanja ROTE in EHIŠ, katastra komunalnih naprav itd. Iz po- ročil o opravljenem delu za leti 1982 in 1983 je razvidno, da so geodet- ski upravni organi v SR Sloveniji rešili le 54 % vlog, ki so jih stran- ke vložile v tekočem letu in ki se nanašajo na vzdrževanje zemljiškega katastra. Geodetski upravni organi torej lahko sodelujejo kot izvajalci operativ- nih geodetskih del pri obnovi le s precej~njimi kadrovskimi okrepitvami. Če bi se to zgodilo, bi bilo smotrno njihovo delo usmeriti na tista pod- ročja dela, ki ne zahtevajo specialne opreme in ki so bolj upravne kot tehnične narave. To so: vodenje mejnega ugotovitvenega postopka in zamejničevanja mej med območji v različnih merilih (izvedba rajonizaci- je na terenu), zamejničenje in izvajanje mejnega ugotovitvenega postop- ka za dolžinske objekte, odkrivanje starih mejnikov na mejah katastrskih občin in njihovo dopolnilno zamejničevanje. Smotrno bi tudi bilo, če bi geodetski upravni organi opravljali razgrnitve podatkov revizij ter kom- pleksnih in delnih novih izmer. Obnova zemljiškega katastra pa bo, po vzpostavitvi njenih osnov, terja- la od geodetskih upravnih organov drugačen način vzdrževanja. Vse merit- ve bo treba navezati na izmeritvene točke, ki jih bo pogosto pred delom samim treba zgostiti. Obseg dela se bo s tem povečal. Geodetski upravni organi pa bodo morali tudi sodelovati pri transformaciji tistih meritev, za katere je bil izveden mejni ugotovityeni po~topek, a so obdelane v lokalnih koordinatnih sistemih. Predvideno je namreč, da bi čim več ta- kih primerov prevzeli na pripravljene osnove za obnovljene zemljiškoka- tastrske načrte. 144 GV 29(1985)4 4. OPREMA GEODETSKIH UPRAVNIH ORGANOV Oprema, ki jo bodo potrebovali geodetski upravni organi za uspešno iz- vajanje nalog pri obnovi zemljiškega katastra, je deloma odvisna od stop- nje sodelovanja upravnega organa pri operativnih delih pri obnovi in od tega, ali bodo samostojno opravljali storitve ali pa bo zanje pooblašče­ na geodetska delovna organizacija. Pri načrtovanju opreme pa moramo imeti pred očmi celotno dejavnost geodetske uprave, ne samo obnovo zemljiškega katastra. Pri avtomatskem vodenju pisnih podatkov zemljiškega katastra so za inter- aktiven način potrebni ekranski terminali in tiskalnik, ki so povezani z računalniškim sistemom, na katerem se vodi baza podatkov zemljiškega ka- tastra. Število ekranskih terminalov in printerjev je odvisno od obsega podatkov in intenzivnosti njihove uporabe, s čimer je povezana tudi šte- vilčnost geodetskega upravnega organa. Za računanja v zvezi z obdelavo meritev je primeren mikroračunalnik, ki bi se lahko uporabljal tudi kot terminal za povezavo z bazo podatkov. Takšna povezava bo smotrna še po- sebno, ko bo vzpostavljena baza podatkov za koordinate osnovnih geodet- skih in mejnih točk, ki bo nujna za delo pri obnovi zemljiškega katastra. Za spremenjeni način meritev pri vzdrževanju zemljiškega katastra bo po- trebna tudi ustrezna merska oprema. Pri navezavi meritev na točke nave- zovalnih mrež bo za posamezne primere potrebna zgostitev. To se bo naj- laže in najbolj ekonomično izvedlo z elektrooptičnimi razdaljemeri. Tudi snemanje detajla z njimi je bolj __ ekonomično, pri čemer pa se dosega tudi večja natančnost. Za ta nameri bi bili najbolj pr.i.merni t. i. elektronski tahimetri, ki omogočajo tudi avtomatsko registracijo merskih podatkov na elektronske medije. S tem je omogočena popolna avtomatska obdelava meri- tev od zajemanja podatkov na terenu, izračuna koordinat do avtomatične­ ga izrisa, če je na voljo tudi avtomatska kartirna naprava. Žal visoka cena takih instrumentov še ne bo dopuščala prehod k. takemu načinu dela. Uvedba opisane tehnologije v vzdrževanje bi namreč terjala zamenjavo vseh ~lasičnih instrumentov z opisanimi. Terensko delo bo zato treba or- ganizirati tako, da bi dosegli kar najbolj racionalne rezultate s kombi- nirano uporabo elektrooptičnih razdaljemerov in klasičnih teodolitov. K racionalizaciji ael pri zemljiškem katastru bi mnogo pripomogle tudi avtomatske kartirne naprave - ploterji. Ker bi večje takšne naprave ne bile racionalno izkoriščene in ker je tudi njihova nabavna cena visoka, bi za geodetske uprave prišli v poštev mali ploterji, ki pa jih na doma- čem trgu žal ni dobiti. Proučiti je treba tudi možnost uporabe takih na- prav pri geodetskih ali drugih delovnih organizacijah, ki si take napra- ve zaradi večje izkoriščenosti laže nabavijo. Uvedba mikrofilmske tehnike v delo geodetskih upravnih organov ne bi re- šili samo problemov arhiviranja dokumentacije in zavarovanja podatkov, temveč bi prispevala tudi k učinkovitejšemu poslovanju na področju zem- ljiškega katastra. Oprema, ki bi bila potrebna za ta namen, je mikrofilm- ski čitalnik, kateremu pa je treba obvezno dodati primeren reproduktor. 5. FINANČNI IN KADROVSKI PROBLEMI Za obnovo zemljiškega katastra bo treba zagotoviti sredstva tako na re- publiški kot na občinski ravni. Sredstva, ki naj bi jih v ta namen za obdobje do leta 2000 zagotovila republika, so za dolgoročno obdobje raz- vidna iz predloga Dolgoročnih usmeritev nastavitve in vzdrževanja evidenc geodetske službe v SR Sloveniji in znašajo 7.240.000.000,00 dinarjev.Pri tem so zajeta dela pri vzpostavitvi navezovalne mreže, zagotovitvi teh- ničnih osnov za obnovo, bonitiranja kmetijskih zemljišč, reviziji vrst rabe, nastavitvi evidence o predpisanem varovanju prostora in nastavitvi GV 29(1985)4 145 evidence o stavbnih zemljiščih. V istem obdobju naj bi občine za sofi- nanciranje nekaterih izmed naštetih del zagotovile 1.565.000.000,00 di- narjev. V srednjeročnem ,obdobju 1986-1990 pa naj bi za ta dela zagotovila re- publika 2.340.000.000,00 dinarjev, občine pa za sofinanciranje 965.000.000,00 dinarjev oziroma upoštevaje preostali del 1.216.000.000,0( dinarjev. Ker v teh sredstvih niso zajeta tista, ki so potrebna za izved· bo del iz občinske pristojnosti, jih je treba na podlagi grobe ocene po· večati za najmanj 100 %. V občinah bo v srednjeroč~ern obdobju treba zago· tovit~!približno 2.500.000.000,00 dinarjev oziroma povprečno na občino 38.000.000,00 dinarjev. Ugotavljamo, da taka višina sredstev pomeni več kot petkratno povečanje sredstev, ki so bila načrtovana za geodetska dela v tztekajočern se sred- njeročnem obdobju. Zastavlja se vprašanje, kako jih žagotoviti. Ker so proračunska sredstva omejena in je tako stanje pričakovati tudi v pri- hodnosti, bo treba k financiranju geodetskih del pritegniti čim večji krog uporabnikov geodetskih evidenc. Med njimi so zlasti samoupravne in- teresne skupnosti s področja kmetijstva, komunale, stanovanjskega gospo- darstva, poleg njih pa tudi gozdna gospodarstva, elektropodjetja, vodno- gospodarske organizacije in druge. Za reševanje problema .financiranja geodetskih del borno v občinah potre- bovali pomoč Republiške geodetske uprave. Tudi na tej ravni bi kazalo razmisliti o možnostih za stalne vire sredstev v te namene. Zagotovili bi jih morda lahko s prispevki zavezancev za plačilo davkov iz kmetijst- va ali iz prispevka ~seh lastnikov in upora1'nikov zemljišč. O kadrih, potrebnih za delo v geodetskih upravnih organih, srno razmišlja· li ob možnostih za izvajanje operativnih del pri obnovi zemljiškega kata· stra. Ugotovljeno je bilo, da je njihova kadrovska zasedba prešibka že za opravljanje tekočih del. Za kakršnekoli nove naloge bo nujno treba poprej rešiti kadrovske prob- leme. Ne sme se več zgoditi, kot se nam je ob uvedbi ROTE in EHIŠ, ko srno prevzeli nove naloge, ne da bi se za to kadrovsko okrepili. Posledi- ce tega se vidijo v nedodelanosti omenjenih evidenc in njihovi neažur- nos'ti, občutijo ·se pa tudi pri vzdrževanju zernlj iškega katastra. V zvezi z izyajanjem obnove zemljiškega katastra je treba problem kad- rov reševati celostno. Akcija je tako pomembna in obsežna, da ji bo kos le dovolj številčen in kvaliteten geodetski kader, pri čemer ni najbolj pomembno, ali je ta zaposlen v geodetskih upravnih organih ali geodet- skih delovnih organizacijah. Delitev del med posameznimi členi geodetske službe v zvezi z izvajanjem geodetskih del in še posebej pri obnovi zem· ljiškega katastra naj bo taka, da bo zagotovila čim boljše rezultate s sredstvi, ki bodo na razpolago. S K L E P Kljub obsežnosti prispevka v njem niso obdelane vse naloge in vsi prob- lemi, s katerimi se bodo ubadali v geodetskih upravnih organih v zvezi z obnovo zemljiškega katastra, ki je že do sedaj zaposlila več kot 70 % njihovih zmogljivosti. Nekateri problemi so v prispevku le nakazani, re- ševati jih bo treba sproti, brez dvoma pa bodo nastali še novi, za kate- re bo tudi treba poiskati rešitve. Zavedati se moramo, da z začetkom obnove, kot je začrtana v izhodiščih, začenjamo novo obdobje v delovanju.geodetske službe. želeti je, da bi naloge, ki so nam postavljene opravili vsaj tako uspešno, kot smo dose- danje. 146 GV 29(1985)4 1 1 f 1 i i 1 1 Andrej BILC* TEHNOLOGIJA OBNOVE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA** Z usmeritvijo dolgoročnega razvoja geodezije v Sloveniji so dane osno- ve za načrtovanje naše dejavnosti do leta 2000 in dlje. S tem dokumen- tom so v veliki meri konkretizirane obveznosti, ki jih imamo do družbe. Obveznosti so seveda obojestranske in prepričan sem, da bo racionalen in ploden razvoj geodezije na vseh področjih deležen dobrega sprejema in konkretne podpore. Ker so naloge, cilji in smernice obrazloženi že na drugih mestih, izrabljam to, da preidem h konkretni problematiki brez posebnega uvoda in iskanja mesta in vloge tehnologije del pri ob- novi zemljiškega katastra v službi in širše. Obnova zemljiškega katastra je ena najobsežnejših nalog v zgodovini slo- venske geodetske službe. Prav obseg naloge zbuja ob njenem vključevanju v srednjeročni in dolgoročni program največ dvomov, kajti mnog~ ne vi- dijo možnosti za njeno izvedbo. Dvomi so utemeljeni, če ne predpostavi- mo korenite posodobitve tehnologije del pri zemljiškem katastru in pri- lagajanju strukture katastrskih evidenc novim tehničnim možnostim. Po- sebno pozornost bomo morali posvetiti tudi dvojnemu vodenju nekaterih podatkov in različnim oblikam redundanc, ki jih v geodetskih evidencah ne manjka. Tehnologija obnove zemljiškega katastra mora temeljiti na metodah dolo- čenih v smernicah dolgoročnega razvoja, kot so: rajonizacija prostora Slovenije, časovna dinamika, vezana na obdobje do leta 2000, etapni cilji in presoja potrebnosti posameznih vrst ali skupin podatkov, njihovo ran- giranje in prednostno zaporedje. V zasnovi moramo ločiti obnovo temelj- ne evidence zemljiškega katastra, ki obsega podatke o prostorski razpo- reditvi, legi, velikosti in uporabniških odnosih na zemljiških parcelah, od obnove ostalih delov zemljiškega katastra, ki jih lahko štejemo tudi za samostojne podevidence. Tehnologija dela je vsekakor drugačna, ven- dar pa stanje in način obnove temeljne evidence bistveno vplivata na tehnologijo dela na ostalih področjih. Ista ugotovitev velja tudi za vsa- kršno drugo uporabo podatkov zemljiškega katastra. Obnova temeljne evidence zemljiškega katastra mora v obdobju do leta 2000 zagotoviti homogeno podatkovno bazo za uporabo zemljiškega katastr~, upo- števaje tehnične standarde. Slednji definirajo obseg vsebine, način za- jemanja in prikazovanja ter natančnost zajemanja podatkov. Ker vsi ti elementi bistveno vplivajo n~ obseg in specifično vrednost teh del, jih je nujno prilagoditi realnim potrebam uporabe. z rajonizacijo Slovenije so dane osnove za oblikovanje takih rešitev, ki se bodo dalje dopolnje- vale z novimi elementi. Osnovna metoda obnove temeljne evidence zemljiškega katastra je komplek- sna nova izmera, ki je obenem tudi najzahtevnejša oblika obnove. Komplek- sno novo izmero bi uporabili za obnovo zemljiškega katastra povsod, kjer nam cenejše metode ne dajejo rezultatov s predpisano natančnostjo. Domne- vamo lahko, da bo to predvsem na območjih, ki smo jih z rajonizacijo raz- vrstili v I. in II.območje. Tehnološko rešitev problema obsega dela ozi- roma zmogljivosti vidim v uvedbi moderne terenske izmere, dopolnjene z drugimi tehnikami v tistih elementih, v katerih le-te izkazujejo največ­ je prednosti. * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS dipl.ing.geod. Prispelo za objavo 1985-10-03. ** Referat s strokovnega posveta o temi Obnova zemljiškega katastra. Portorož, december 1985 GV 29(1985)4 147 Razlogi za tak predlog so predvsem tile: a) Možnosti povezovanja sodobne terenske izmere z mejnim ugotovitvenim postopkom daje tej metodi bistvene prednosti pred fotogrametrično iz- mero posestnega stanja, saj lahko med mejnim ugotovitvenim postopkom zajamemo na terenu poleg merskih tudi vse druge podatke, potrebne za dokončanje nove izmere, in jih tudi pripravimo za avtomatsko obdela- vo. b) Glede na organiziranost geodetske službe v Sloveniji je terenska iz- mera praktično edina oblika obnove, ki se neposredno navezuje naper- manentno vzdrževanje podatkov in tekoče delo občinskih geodetskih up- rav, kar pomeni pomembno tehnološko prednost. c) Za nobeno drugo obliko ne moremo usposobiti tolikšnega števila izva- jalcev kot za terensko izmero. Vlaganja v posodobitev terenske opre- me so minimalna, saj lahko uporabimo vse obstoječe elektronske raz- daljernere in dodatno opremo. Računalniško podporo lahko izvedemo na več ravneh za izvedbo terenskih del, za manjše izmere in tekoče vz- drževanje, za izvedbo kompleksnih izmer večjih območij. Rešitve so lahko združljive med seboj in se v uporabi prepletajo. d) Sistematično usposabljanje izvajalcev nam poleg drugih ukrepov za po- enotenje zemljiškega katastra v Sloveniji omogoča uporabo standardnih rešitev, ki so neodvisne od instrumentarija in računalniške opreme, kar olajša vodenje banke podatkov zemljiškega katastra. e) Tiste elemente obnove zemljiškega katastra, ki zaradi tehnologije de- la zahtevajo koncentracijo vseh ali večjega dela poslov na enem mestu, lahko ob .terenski izmeri posestnega stanja izvedemo z minimalnim pre- našanjem podatkov med izvajalci, kar je sicer ena najzahtevnejših faz dela, tako časovno kot glede napora izvajalcev. Tehnološko in metodološko bo obnova pridobila, če bomo uvedli določene spremembe, kot je npr. sprememba definicije parcele, ki je že predlagana, predvsem pa s spoštovanjem načela, da se podatek vodi le v eni evidenci, če ne pomeni ravno povezave med evidencami. Izmera ogrodja ali delna obnova je izpopolnjena oblika transformacije katastrskih načrtov v enoten koordinaten sistem in predpisano merilo. Uporabili naj bi jo na tistih območjih, na katerih podatki obstoječe iz- mere ustrezno predpisani natančnosti. Ker je obstoječe stanje v eviden- ci in na načrtih skladno s stanjem v naravi, za obnovo ne potrebujemo mejnega ugotovitvenega postopka (ta trditev sicer ni verificirana, je pa praktična) in lahko uporabimo namesto terenskih meritev digitaliza- cijo obstoječih načrtov; pri tem nam obstoječe meritve, ki so navezane na mrežo, in izmera ogrodja, ki ga tvorijo meje katastrskih občin in li- nijski objekti, omogočajo kontrolirano transformacijo koordinat. Rezul- tat te metode je oblikovno in vsebinsko enak rezultatu nove izmere. Zanj veljajo vse splošne ugotovitve, za izvedbo pa potrebujemo manj terenske- ga dela, zato je delo hitreje in ceneje opravljeno. Uporaba te metode na območjih, na katerih niso bila rešena lastniška oziroma uporabniška razmerja na zemljiščih, se niso tekoče uvajale vse spremembe in podatki obstoječe izmere niso dovolj natančni, je zelo tve- gana, kajti kljub boljšim načrtom novih podatkov ne borno mogli uporab- _ljati. Kot dopolnilne tehnike oziroma izdelke moremo šteti predvsem topografske osnove, ki v veliki meri pove9ujejo uporabo katastrskih načrtov. Poseben pomen pripisujem ortofoto načrtom, ki nam poleg topografskih elementov predočijo tudi izrabo površin, ki je za uporabo v planiranju in projek- tiranju zelo potrebna. Izdelava ortofoto načrtov, aerotrinagulacija in fotogrametrična izmera topografskih elementov so tisti postopki, zaradi 148 GV 2 9 ( 19 8 5 ) 4 katerih bo nujna koncentracija zmogljivosti v geodetskih delovnih orga- nizacijah, ki bodo morale tudi sicer prevzeti glavno breme izvedbe te naloge. EvJdenca o vrsti rabe in katastrski klasifikaciji je ena najpogosteje uporabljanih podevidenc zemljiškega katastra, ki pa ji obenem najraje oporekamo verodostojnost podatkov. Stanje je posledica dosedanjega raz- voja, nesporno pa je, da so ti podatki sedaj izredno aktualni. Posebno vrednost jim daje možnost lokacije na terenu in prenosa podatka na no- silca aktivnosti v prostoru, organizacijo, uporabnika ali lastnika. Na- loga je zajeta v srednjeročnem planu za obdobje 1985-1990. Tehnologija izvedbe teh del bo predvidoma tesno povezana z uporabo posnetkov ciklič­ nega aerosnemanja SR Slovenije. Izpeljava tehnologije zahteva določene vsebinske premike, ki bodo podrobneje obdelani v posebni raziskavi, os- novna usmeritev pa je že dana. Sedanji obseg podatkov je nedvomno preši- rok in se v več elementih prekriva z nekaterimi drugimi evidencami, pred- vsem z evidencami v nastajanju: evidenca stavbnih zemljišč, kataster stavb, deloma kataster komunalnih naprav. Tehnologija obnove vrste rabe je zasnovana na interpretaciji aeroposnet- kov in prenosu informacije na katastrske načrte. Pri tem lahko uspešno uporabimo ortofoto načrte v enakem merilu, kot so katastrski. Naloga po- stane težavna tam, kjer stanje v katastru ni ažurno ali kjer so geometrij- ska odstopanja prevelika. Obnova podatkov o katastrski klasifikaciji bo zasnovana na veljavnih navodilih, ki določajo ugotavljanje katastrskega razreda pri spremembni vrste rabe s primerjavo med parcelo v postopku in vzorčno parcelo ali ka- ko drugo bližnjo parcelo z enakimi lastnostmi in rabo. Trdne temeljne za obnovo teh podatkov bo dala šele tehnologija bonitiranja kmetijskih zem- ljišč, ki bo tudi nadomestila ta del evidence. V tem prispevku sem uporabil več novih termi~ov, ki so deloma jasni, ob- razložiti pa želim pojem temeljne evidence in podevidence v zemljiškem katastru. Njena vsebina je razvidna iz dosedanjega teksta, namen pa je tesno vezan na 'tehniko vodenja podatkov. Če dopolnimo kataster s koor- dinatami mejnih točk in podatki dodatnih evidenc, ki naj bi jih vodila geodetska služba in so prav tako vezani na parcelo, postane taka eviden- ca neobvladjiva. S tehničnega stališča je zato nujno, da jo razdelimo na dele. Evidenco o lokaciji, velikosti in lastništvu parcel, ki vsebuje tudi podatek za povezavo z ostalimi podevidencami, sem upravičeno poim~- noval temeljna evidenca, vse ostale podatke pa razvrščam v podevidence. Tak način ima pomembno prednost pri oblikovanju novih podevidenc. Omogo- ča nam povezovati podatke različnih podevidenc in jih locirati v prosto- ru, ne da bi se bistveni deli ponavljali. Prav kmalu se izkaže, da če obvladamo rešitve na tej ravni, ne potrebujemo več nekaterih polovičnih tehnik, kot je upor~ba grida za lokacijo podatkov ali uporaba centroidov. Namesto sklepa Osnova za uspešno obnovo zemljiškega katastra sta poenotenje načina nje- govega vodenja in poenotenje vsebine. To je mogoče doseči le z oblikova- nj~m odprtih rešitev, ki bodo omogočale uporabo ne glede na tip računal­ nika in proizvajalca terenskega instrumentarija. Prizadevati si moramo, da bi dosegli minimalni tehntčni standard v vseh občinah, in si pri tem pomagati s prenosom znanja in tehnologije. GV 29(1985)4 149 Janez KOBILICA* DILEME PRI OBNOVI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA** l. OSNOVNA NALOGA - OBNOVA IN PRESTRUKTURIRANJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V zadnjih letih so bile v razpravah o vlogi in nujni obnovi zemljiškega katastra v Sloveniji stališča že precej razjasnjena. V predlogih sred- njeročnega programa in dolgoročnih usmeritev geodetske službe je pred- videna obnova zemljiškega katastra in sočasno njegovo prestrukturiranje. Prestrukturirani zemljiški kataster bo predvidoma obsegal: temeljno evidenco zemljiškega katastra s podatki o lastništvu in po- vezavo z drugimi evidencami; dodatne evidence vezane na zemljiški kataster, to je: vrste rabe zem- ljišč, bonitete, varovanje in omejitve v prostoru in stavbna zemljišča. Obnova temeljne evidence zemljiškega katastra je predvidena v prvi fazi predvsem tehnično. Rezultat obnove bodo modernejši. zemljiškokatastrski načrti, na katerih bodo vse pomembnejše točke določene z Gauss-Krilger- jevimi koordinatami. Dodatne evidence bodo vezane na zemljiški kataster. Deloma bodo podatki zbrani z revizijo obstoječih podatkov (raba zemljišč), deloma pa jih bo treba zbrati v c~loti. Okvirni načrti za delo so torej določeni. Določiti pa bo treba še pod- robnejšo tehnologijo dela, predvsem pa prihodnje delovanje zemljiškega katastra kot organiziranega informacijskega sistema. 2. DELOVANJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA KOT URADNE EVIDENCE O ZEMLJIŠČIH 2.1. Obstoječi zemljiški kataster Zemljiški kataster v Sloveniji danes še vedno služi prvotnima dvema na- menoma: registriranju stvarnopravnih pravic na zemljišču, to je predvsem lastništvu (a skupno z zemljiško knjigo), in obdavčenju kmetijskih zem- ljišč v privatnem sektorju. Za obdavčenje se registrira dejanska raba zemljišč in ocenjuje njen povprečni kmetijski donos. Iz te dvojne potre- be izhaja današnja definicija parcele: "Parcela je del zemljišča, ki ima istega lastnika in isto vrsto rabe". Definicija osnovne informacijske enote zemljiškega katastra je torej enakopravno prilagojena obema osnov- nima namenoma evidence. Seveda praksa prinaša posebne probleme, kot so: več lastnikov, pomešane vrste rabe, zelo majhne površine iste rabe in podobno. V nekaterih primerih se je zato težko odločiti, kje naj bo meja parcele in kaj naj parcele sploh pomenijo. Poleg tega se v današnji zakonodaji uvajajo razne prepovedi, kot prepoved parceliranja, omejevanje dedovanja * 62000 Maribor, YU,Mestna geodetska uprava dipl.ing.geod. Prispelo za objavo 1985-10-02. ** 150 Referat s strokovnega posveta o temi Obnova zemljiškega katastra. Portorož, december 1985 GV 29(1985)4 ali prometa, prepoved spremembe vrste rabe, ki dodatno otežuje .določa­ nje parcel po sedanji definiciji, pa tudi povzročajo razliko med dej'an- skim stanjem na zemljišču in uradno registracijo stanja. K tem težavam lahko dodamo ne vedno dovolj ažurno stanje in zlasti pri načrtih v sta- rih merilih premajhno natančnost izmere in načrtov. Kljub ptem pomanjkljivostim se podatki zemljiškega katastra zelo široko uporabljajo. Ves promet z zemljišči, razna obdavčenja in prispevki v zvezi z zemljišči, velik del urbanizma in gradbene dejavnosti poteka na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Poleg tega služi zemljiški katas- ter tudi za definicijo lokacije zemljišča pri raznih postopkih in eviden- cah. Kratek priblJžni pregled je pokazal, da služi danes zemljiški kata- ster za več kot 120 vrst različnih upravnih in drugih postopkov. Upora- ben je predvsem kot podatek, ker sočasno daje definicijo lokacije zem- ljišča, njegovo velikost in rabo ter približen dohodek za kmetijska zem- ljišča. Manj pa je uporaben za zbirne podatke o težnjah sprememb in o rabi zemljišč na nekmetijskih površinah. Vsi podatki zemljiškega katastra v Sloveniji tvorijo skupaj zelo obse- žen informacijski sistem, ki vsebuje približno 5 milijonov parcel, dolo- ča 15-20 milijonov pozicijskih točk in še več deset milijonov drugih po- datkov. Poleg tega da se ti podatki zelo uporabljajo, ima veliko vrednost tudi kot delovno sredstvo. V Mariboru smo ocenili, da če bi ga morali iz- qelati ponovno na isti način, bi po današnjih cenah, stala izdelava za- mariborske občine 7 milijard dinarjev. Sočasno so bile ocenjene na isti način tudi komunalne naprave. Presenetljivo je, da je vrednost maribor- skega zemljiškega katastra približno enaka vrednosti mariborskega vodo- voda z vsemi objekti ter primarnimi in sekundarnimi napravami. 2.2. Vsebinski problemi obnove in prestrukturiranja zemljiškega katastra Zemljiški kataster obnavljamo zaradi dveh osnovnih vzrokov: l. V 150 letih delovanja so se nabrale tehnične in vsebinske napake, ob- časno je bil tudi slabo vzdrževan, vse več je težav za normalno upo- rabo tudi za registracijo stv,,rnopravnih pravic in obdavčenje. Če ga ne začnemo resno obnavljati, bo odpovedal kot uradni sistem evidenti- ranja zemljišč, to pa bi pomenilo veliko družbeno škodo. Poleg tega je tehnično zastarel, zato postaja njegovo vzdrževanje vse dražje in dražje. 2. Zaradi vse večje obremenitve in različne uporabe zemljišč so potrebni za normalno urejanje zemljišč kompleksnejši podatki o njih. Zemljiški kataster je edina kompleksna evidenca o'zemljiščih, ki sočasno vodi podatke o ljudeh in o uporabi zemljišč, zato je logično, da je osno- va ali vsaj ena izmed osnov za kompleksno poznavanje zemljišč. Vž~veti se moramo v vlogo planerja ali upravljavca zemljišča, ki načrtu­ je na nekem zemljišču boljšo ali drugo vrsto uporabe (na primer nove gradnje ali melioracije in podobno). Treba je poiskati odgovore vsaj za ta vprašanja: - kakšne so naravne razmere na zemljišču: relief, geologija, pedologija, klima; čigavo je zemljišče in ali ima še kdo kakšne posebne pravice na njem; - kako zemljišče uporablja lastnik in ali se uporablja še na kakšen drug način; - kakšne ovire so za uporabo zemljišča; - ali se načrtuje kakšna sprememba v rabi ali lastništvu. GV 29(1985)4 151 še teže je zbrati podatke, kadar iščemo najboljše zemljišče za neki na- men, ko lokacija ni vnaprej dana. Že pri nosilcih stvarnopravnih pravic nastopijo problemi. Promet z zem- ljišči je v mnogočem omejen. Če se omejitve nanašajo na zemljišče zara- di njegovih lastnosti, bo to treba registrirati (na primer določena kme- tijska zemljišča itd.). Registracija območij varovanja kmetijskih zem- ljišč na primer je sicer predvidena, vendar je način možnega prometa z zemljišči različen in bo to najbrž treba upoštevati pri določanju obmo- čij različnih stopenj varovanja kmetijskih zemljišč, torej bo treba re- gistrirati ne samo območje varovanja, ampak tudi stopnje varovanja. Po- leg tega je žal pri nas mnogokrat laže spreminjati zakonodajo kot urad- ne evidence z milijoni podatkov, sprememba zakonodaje na tem področju pa bo nujno zahtevala spremembo evidenc. Zastavlja se torej vprašanje, ali bomo definirali v temeljni evidenci zemljiškega katastra osnovno enoto, to je parcelo, glede na nosilca (lastnika) ali tudi glede na vsebino stvarnopravne pravice. To pomeni, ali moramo upoštevati tudi, da imamo na primer njivo, a da na delu te njive ne moremo globoko· orati, ker je spodaj vodovod, ali da ne moremo uporabljati pesticidov, ker te- če pod njo podtalnica v črpališče itd. Podobni , a še večji problemi nastopajo pri rabi zemljišč in predpisanih omejitvah rabe ter varovanju zemljišč. Navodilo za vodenje evidenc o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor na- vaja 23 vrst možnih omejitev in varovanj, ki izhajajo iz republiške in zvezne zakonodaje. Temu moramo dodati še druge možne omejitve, na primer predvideno širjenje industrijskih ali stanovanjskih con ali druge pros- torske odločitve na nižjih ravneh. Nekatere omejitve in varovanja so še vsebinsko nejasni. Za primer lahko navedem vprašanje, ali je mestni park stavbno zemljišče ali ni. Vsekakor kot funkcionalno zemljišče služi sta- novanjskim predelom ob njem in ne daje dohodka od kmetijstva.Hkrati pa je zelena površina, in nikakor ni stavbišče. Kje ga bomo registrirali, je zato najbrž odvisno od ciljev, ki jih imamo pri vodenju evidence stavt nih zemljišč. Ti cilji so lahko na primer planiranje, upravljanje, obdav- čenje in podobno. Težko pa bo nastaviti evidenco, ki bo zadostila vsem ciljem sočasno. Zato bo treba natančneje analizirati in sprejeti stali- šče o registraciji vsake izmed 23 možnih omejitev in varovanj. Teh sta- lišč geodetska služba ne bo mogla sprejeti sama, ampak se bo morala po- svetovati z ustreznimi strokami in službami, ki se ukvarjajo s posamezno dejavnostjo pa tudi širše glede na splošni sistem financiranja, komunal- ne organizacije, urbanizem. 2.3. Tehnični in tehnološki problemi Prestrukturiranje vsebine in obnova zemljiškega katastra postavljata geo- detski službi tudi tehnične in tehnološke probleme. Vsekakor je na tem področju že mnogo študij, raziskav in praktičnih re- šitev, vendar pa je nujno, da pri tako obsežni akciji ponovno preverimo in dopolnimo tudi možne in nujne novejše tehnološke rešitve. Gre za tele tehnologije: l. izmera zemljišč in njihovih lastnosti: - teledetekcija, - izmera na terenu z moderno opremo za terensko izmero, - kombinacije obeh metod; 2. obdelava podatkov izmere: - AOP (računalniški z istočasno možnostjo digitalizacije in karti- ranja), - klasična grafična obdelava (od fotogrametrije do reprografije), - kombinacije; 3. vzdrževanje evidenc in sočasno izdajanje podatkov iz teh evidenc: - baza podatkov in njihove povezave z uporabo AOP, 152 GV 29(1985)4 - klasični sistemi kart in presojnic (sistem presojnic ob moderni reprografski tehniki), - kombinacije. Pri analizi in dopolnjevanju tehnoloških postopkov moramo upoštevati: l. uporabnost in ceno posamezne tehnologije, 2. obstoječo opremo in možnost njenega dopolnjevanja, 3. kadrovske sposobnosti in možnosti v geodetski službi, 4. zahteve in možnosti uporabnikov tudi na tehnološkem področju. Za smotrno uporabo teh tehnologij bo treba izboljšati organizacijo geo- detske službe v celoti. V prvi fazi bomo morali zlasti najti primeren sistem za uvajanje moderne tehnologije na vseh področjih: l. za reševanje tehničnih problemov bo treba raziskati ustrezne rešitve in jih izoblikovati kot navodila za delo ter sproti šolati delavce. 2. Dopolnjevati in usklajevati bo treba tehnično opremo v delovnih or- ganizacijah in upravnih organih geodetske službe v skladu z delovni- mi razmerami. 3. Prilagajati bo treba tehnološke rešitve tehnološkim možnostim upo- rabnikov in omogočati uporabnikom tudi izpopolnjevanje v moderni teh- nologij i. 2.4. Organizacijski problemi Pri organiziranju prestrukturiranja in obnove zemljiškega katastra se bomo srečali sočasno z dvema vrstama organizacijskih problemov: l. kako organizirati sistem podatkov o prostoru; 2. kako organizirati geodetsko službo, da bo lahko tekoče preskrbela del podatkov o prostoru in vsaj napotila uporabnike, kje si lahko preskrbijo ostale potrebne podatke. Druga naloga je sistemsko enostavnejša. Evidenca evidenc o prostoru je že danes nujna. S smotrno družbeno akcijo je tako evidenco mogoče zago- toviti. Obseg dela je sicer sorazmerno velik, vendar ima geodetska služba s tem že določene izkušnje (ROTE, pregledni načrti komunalnih naprav). Seveda pa mora taka evidenca evidenc postati obvezna za izdelovalca in uporab- nika. Le tako bo zaživela in se izpopolnjevala ter s tem upravičila svo- jo družbeno funkcijo. Pri obnovi in prestrukturiranju zemljiškega katastra si je geodetska služba zastavila organizacijsko težjo nalogo. Zemljiški kataster želi vzpostaviti kot temeljno evidenco o zemljiščih. V 9.členu navodila za vodenje evidence o predpisanem vodenju prostora in omejitvah pri pose- gih v prostor si je geodetska služba predpisala, da se podatki o varo- vanju prostora (vseh 23 vrst!?) evidentirajo praviloma na celo parcelo in le izjemoma na njen del in se sočasno tudi sumarno vodijo za celot- no območje občine. Kaj to lahko pomeni v praksi? Vsi linijski objekti, kot na primer vodo- vod ali PTT linije zasedejo s svojim vplivom le ozek koridor in so go- tovo izjema, torej se ne registrirajo na celo parcelo. Vsa območja, ki niso natančno določena na terenu, na primer zaščita vodnih virov ali zemljišča za trajno kmetijsko rabo, se lahko registrirajo na celo parce- lo. Pri tem se seveda porodi vprašanje, kako se lahko meja parcele spre- minja, saj je mogoče s spremembo parcel območje zmanjševati ali poveča­ ti. Poleg tega obstajajo omejitve, ki imajo sočasno ostro mejo, v šir- šem delovanju pa zelo raztegljivo. Poleg vodnih virov, pri katerih gre za zaščito samega zajetja in sočasno za zaščito podtalnice, je tak pri- mer območje s poškodbami, kjer je meja zemeljskega plazu ostro začrtana, plazovito zemljišče pa je le nejasno omejeno. Ob takšni analizi lahko približno polovico omejitev širše zaokrožimo na cele parcele, polovico GV 29(1985)4 1 53 omejitev in varovanj pa moramo natančneje določiti tudi na del parcele. Seveda pa se spet zastavi problem, kaj družba želi doseči z evidenco. Ali na primer želi registrirati plazovita območja iz previdnosti ali je pripravljena za plaz odpisati kmetu davke in prispevke? Če želi oboje, potem ostrejši pogoj določa vsebino evidence in bo treba zemljišča raz- drobiti na manjše evidenčne enote. Pri tem razmišljanju se spet srečamo s pojmom parcele kot osnovne evi- denčne enote zemljišča. Ali bomo torej definirali parcelo kot osnovno enoto ne samo glede na nosilca pravic in vsebino teh pravic, ampak tudi glede na način rabe zemljišč ali celo na vse možne omejitve načina rabe zemljišč? V tem primeru bo število parcel nekajkrat večje, kot je danes, za določitev parcele na zemljišču pa bo treba upoštevati vsebino vseh evidenc o prostoru in vseh zainteresiranih za ta prostor. Parcela bi bi- la potem del zemljišča, na katerem so enaki lastninski odnosi, pravice in dolžnosti, ista vrsta rabe in enake omejitve rabe ter družbeni cilji na tem zemljišču. V današnjih razmerah je skoraj nemogoče nastaviti in tekoče vzdrževati takšno evidenco, ker bi to zahtevalo popolno reorganizacijo vseh služb, ki se ukvarjajo s prostorom. Seveda pa lahko obravnavamo zemljišča kot matematično množico točk, kar smo obdelali kot možni sistem že pred 15 leti (članki tov. Banovca). Vendar bo verjetno treba najti kompromis med obema možnostma. V prometu zemljišč in tudi drugje bo na primer težko uveljaviti defini- cijo zemljišča, ki bo sestavljena iz seznama koordinat mejnih točk, ki jih je lahko za erio parcelo od treh pa tudi do več sto in bo samo i.me parcele obsegalo nekaj strani številk. V informacijskih sistemih o zemljiščih bo torej treba glede na potrebe po podatkih še določiti osnovne nosilce podatkov in pri tem upoštevati prak- tičnost medsebojnega sporazumevanja in tehnične možnosti. Zemljiški ka- taster je tista evidenca o zemljiščih, ki mora že zaradi svoje vloge re šiti ta problem. 3. MOŽNI NAČINI OBNOVE IN PRESTRUKTURIRANJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Za tako nalogo sta seveda možna dva v osnovi različna načina: l. natančna analiza vseh problemov, iskanje rešitev, odločitve in izde- lava kompleksnega novega sistema evidenc nepremičnin na podlagi zem- ljiškega katastra ali pa tudi popolnoma novega; 2. postopno dopolnjevanje in reorganizacija vsebine in tehničnih osnov zemljiškega katastra ter njegovo povezovanje z drugimi podatki o pro- storu. Prva rešitev je sicer mikavna, vendar zanjo najbrž v naši družbi nimamo ne dovolj ljudi ne sredstev. Ostane torej le druga možnost. Pri tej možnosti pa je glavna nevarnost ta, da bomo pri popravljanju na eni strani kvarili vsebino in zato tudi uporabnost na drugi strani. Namen mojega prispevka je bil opozoriti na vso kompleksnost problematike obnove in prestrukturiranja zemljiškega katastra. Tega pa se bomo lotili po delih, ker drugače ni izvedljiv.Pri tem bomo morali vsak korak izpeljati dosledno do konca. Pri tem lahko gradimo na dosedanjih izkušnjah. Kot tipično negativno izkušnjo lahko štejemo uvajanje novih kultur v katastrski operat. V predalih nam le- žijo zbrani podatki, ki niso zaživeli v zemljiškem katastru, ker niso bili kompletno zbrani in sočasno vključeni v sistem dela. Manjkajo vzorč­ na zemljišča, spremerobni izkazi, katastrski dohodek in organizacijski prj stop, zato so elaborati mrtvorojeni. Kot pozitivno izkušnjo lahko šteje- mo nastavitev ROTE in EHIŠ, ki sta v kratkem obdobju zaživela kot družber koristna evidenca, klJub vsem težavam. Glavna razlika je bila v tem, da GV 29(1985)4 l 1 t J j i l i t ; ! ' ! ! 1 ' i t 1 1 1 l i 1 f t i 1 • l 1 / l 1 i 1 1 1 l ! 1 srno prvi problem pustili na pol poti, drugo nalogo pa srno izpeljali do konca. Pri parcialnih rešitvah obnove pa borno morali vseeno vedno preveriti, ali se ujemajo s končnim. ciljem, to je doseči boljši in kornpletnejši pregled nad zemljišči in prostorom sploh ter boljije delovanje vseh služb in subjektov v prostoru. Temu je namenjen tudi moj okvirni pregled prob- lemov in dilem pri obnovi zemljiškega katastra. Anton LESAR* KOMASACIJA - ENA IZMED OBLIK OBNOVE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA** l. UVOD Zemlja je vedno bila in bo tudi ostala stvarna, realna in fizična pod- laga vsemu dogajanju v družbi ali narodu. Zemlja je konkretna površina, na kateri rtarod obstaja, iz zemlje narod črpa moč za svoj obstoj in raz- voj. Zemlja je enkratna in nenadomestljiva in je osnovna razsežnost pro- stora. Zato so se zanjo vedno borili, bile so se vojaške in politične bitke, katerih ozadje je bil vedno gospodarski interes. Posledica so bile dogovorjene razmejitve na zemljišča različnih pravic in vplivov na gospodarjenje in izkoriščanje. Dokumenti o teh pravicah so bile od dav- nih časov evidence o zemljiščih, strogo čuvane in spoštovane,kajti vsa- ka kršitev dogovorjenega evidentiranega stanja je pomenila spopad, od družinskega prepira do vojne med državama. Pravilna evidenca o zemlji- ščih in zagotovitev njenega stanja in izvajanja, sprotno in pravilno registriranje novih dogovorov in razmejitev torej pomenijo red in mir, če tega ni, nastanejo anarhija in nemiri. Taka evidenca je pri nas zem- ljiški kataster z zemljiško knjigo. Misel in zahteva po njeni obnovi ne srne zbuditi nobenega začudenja. Vse bolj se zavedamo, da je ta evidenca pri nas iz različnih zgodovin- skih in političnih vzrokov postala v marsičem nezadostna, nenatančna, da ne ustreza sodobnim zahtevam in torej ne more povsem zagotoviti reda in miru glede v njej registriranih razmejitvenih črt. * 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod. Prispelo za objavo 1985-10-08. ** Referat s strokovnega posveta o temi Obnova zemljiškega katastra. Portorož, december 1985 GV 29(1985)4 2. PODATKI O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH Eden izmed bistvenih elementov zemljiškega katastra so tudi podatki o kmetijskih zemljiščih. Mnenja o njihovi potrebnosti in ustreznosti so se sicer v obdobjih razlikovala, vendar se je vsaj doslej in v sedanjih razmerah vselej pokazalo, da so tisti, ki so se lotevali bistvenih spre· memb in redukcij teh podatkov, pogrešili. Tako sedaj vodimo v zemljiš- kem katastru podatek o katastrski kulturi (statistično: kmetijski kate- goriji), o katastrskem razredu (element, ki kaže kakovost tal) in o po- vršini. S podatki o lastniku oziroma uporabniku (iz zemljiške knjige) in legi (zaris v načrtu) je zemljiški kataster mnogostransko uporabna evidenca. Opozarja pa tudi na razdrobljenost kmetijskih zemljišč, ki v sodobnem kmetijskem gospodarjenju ne more zagotoviti sodobne gospo- darne obdelave in s tem ne zadostnih količin kmetijskih pridelkov ob primernih stroških. Kmetijskih obdelovalnih zemljišč je bilo v Sloveniji še 1970. leta 721.000 ha. Od tega je bilo 286.000 ha njiv, 383.000 ha travnikov, pre- ostalih 52.000 ha pa so bili sadovnjaki, vinogradi in vrtovi. Površina kmetijskih obdelovalnih zemljišč se krči tako, da je pričakava· ti, da jih bo konec tega leta le še 705.000 ha (od tega 256.000 ha nji, in 386.000 ha travnikov) .Krčile so se tudi površine ostalih obdelovalni] površin in celo neobdelovalnih. Zato pa so se in se še širijo gozdovi i1 zelo intenzvno zlasti neproduktivne površine: naselja in infrastrukturn: objekti. Družba je spoznala, da pretirano krčenje obdelovalnih zemljišč lahko pr. pelje do nacionalne gospod~rske katastrofe. Zato je bil leta 1982 sprej; ambiciozen program hidromelioracij, s katerimi naj bi do leta 1985 prid; bili oziroma občutno zboljšali približno 18.000 ha kmetijskih obdeloval· nih zemljišč. V zasebni lasti je 84 % obdelovalnih zemljišč, njiv pa 85 %. Ta zemljiš· ča so močno razdrobljena, saj je povprečna površina ene parcele 22,9 arov, povprečna površina njive pa 20,8 arov. Teh podatkov bistveno ne popravi tudi delež družbenih zemljišč, ki so sicer v veliki meri združena v komplekse iri arondirana. Vendar pa je še dosti odkupljenih posamičnih zemljišč oziroma parcel, ki so take tudi ostale. Povprečna površina družbenih obdelovalnih parcel je zato le 30 arov, skupaj z zasebnimi pa 23,5 arov. Našteta povprečja veljajo za Slovenijo in se po posameznih območjih raz likujejo. Tako je npr. v Prekmurju povprečna površina parcele 17 arov, na Primorskem celo samo 10 arov, na Gorenjskem pa 37 arov. Taka razdrobljenost obdelovalne zemlje seveda ne omogoča gospodarne ob- delave, zato je bil leta 1982 sprejet tudi program komasacij, pokate- rem naj bi se do leta 1985 izvedle komasacije na 19.000 ha, zlasti na melioriranih površinah. Danes lahko ugotavljamo, da bo program uresničen, kar pomeni, da bo do konca leta 1985 skupaj s površinami od leta 1976 dalje komasiranih pri- bližno 25.000 ha. Melioracije in komasacije se bodo tudi v prihodnjih planskih obdobjih izvajale zelo intenzivno. Po dolgoročnem planu naj bi do leta 2000 ko- masirali 120.000 ha, od tega 50- do 60.000 ha že v obdobju 1986-1990. 3. DELEŽ K OBNOVI ZEMLJIŠKEG~ KATASTRA Naša družba posveča kmetijskim zemljiškim ureditvam, med njimi tudi ko- masacijam, veliko pozornost predvsem z vidika kmetijske proizvodnje in 156 GV 29(1985)4 gospodarjenja z zemljo. Vendar pa je pomemben tudi njihov drugotni pomen: pravna uveljavitev novega stanja v zemljiški knjigi in v zemljiškem kata- stru in s tem boljši nadzor nad dogajanji na kmetijski zemlji, ki omo- goča smotrno razpolaganje z njo in urejanje pravnega prometa. S tem pa se že dotaknemo urejenosti evidence in njene posodobitve in seveda tudi odgovornosti geodetske službe za te naloge. Seštejemo: za že komasiranih 25.000 ha in za načrtovano komasacijo 120.000 ha, torej skupaj za 145.000 ha intenzivnih kmetijskih površin, bomo dobili nove katastrske načrte oziroma obnovljen zemljiški kataster. To pomeni obnovo zemljiškega katastra do leta 2000 za 20 % obdelovalnih zemljišč oziroma za približno 50 % njivskih zemljišč, saj se bodo kme- tijsko urejala predvsem njivska zemljišča. To pomeni tudi obnovo zem- ljiškega katastra za 7 % površine Slovenije. Na komasiranih zemljiščih bo postavljena geodetska izmeritvena mreža, koordinatno bodo določene posestne meje javnih objektov, kot so ceste, poti, vodotoki, kanali, jarki - poleg drugih posestnih mej. To so pa prav tisti elementi, ki po sedanjih zamislih pomenijo tehnične osnove oziroma ogrodje obnove zemljiškega katastra. S primernim načinom bi bilo mogoče v občini zbrati sredstva za naslonitev popolnih katastrs.- kih izmer okoliških območij in naselij in s tem ozemeljsko smotrno do- polniti nove načrte tako, da bi bila obnovitev katastra zaokrožena v večje komplekse. Možno bi bilo pa tudi to, da bi se tehnične osnove in ogrodje obnove, ki so na območju komasacije zapolnjene s kompletno vsebino katastra, nada- ljevale izven komasacijskega območja in bi se tako pripravili pogoji za obnovo na vsej predvideni površini. Komasacije torej omogočajo obnovo zemljiškega katastra tudi širše, če obstajata za to volja in pripravlje- nost tudi na drugih zainteresiranih področjih, ne le v kmetijstvu. Sred- stva za komasacije so predvsem stvar republike, sredstva za razširitev obnove katastra pa bi lahko v večji meri prispevale občine. Izmed podrobnosti pri izvajanju komasacij bi bilo treba v zvezi zobno- vo zemljiškega katastra omeniti predvsem to: če je le mogoče, naj se me- je komasacije določijo po zunanjih posestnih mejah objektov. S tem se sicer dosledneje izvaja usmeritev glede izmere ogrodja, obenem pa se zastavljajo druga pravna in tehnična vprašanja, ki jih mora reševati ob- čina sama, npr. o odkupu zemljišč in odškodnin ali pri prestavljenih ali rekonstruiranih objektih za lastnike, ob meji, zunaj komasacije. Vendar je tudi to dodatno delo, ki bi sicer morqlo biti že poprej opravljeno, prispevek k obnovi in uskladitvi zemljiškega katastra z dejanskim sta- njem. 4. SKLEP S tem prispevkom sem želel opozoriti na vidno vlogo, ki jo imajo koma- sacije pri obnovi zemljiškega katastra. V zvezi s tem pa je treba poz- vati občinske geodetske organe, naj izvajanje komasacije, predvsem dolo- čitev meie in območja ter pravilnost komasacijskih elaboratov bolj spre- mljajo kot so počeli do _sedaj, saj nazadnje postane načrt nove razdelit- ve skupaj z odločbo o novi razdelitvi in z vsemi pripadajočimi odokumen- ti osnova za vpise v zemljiško knjigo in izve'dbo v zemljiškem katastru. Še več: postane del katastrskega operata. Predvidoma bo ta naloga občin­ skih geodetskih organov tudi uzakonjena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. GV 29(1985)4 157 Peter ŠIVIC* NEKATERA IZHODIŠČA ZA OBNOVO ZEMLJIŠKEGA KATASTRA** INFORMACIJE Vemo, da je geodetska dejavnost ob svoji lastni in samostojni razviti strokovni in znanstveni ustvarjalnosti po namenu predvsem servisna. To pomeni z drugimi besedami, da je večina rezultatov našega dela osnova in pomoč raznim strokam in panogam. Naša osnovna naloga je dajati pot- rebne informacije. Večkrat doslej smo to premalo upoštevali in izrablja- li. Verjetno so dosedanja spoznanja in izkušnje ter naše uspešno uvelja- vljanje na tem področju že dali vsaj realno sliko obvez naše stroke. Da je informacija skupek podatkov, ki pomenijo uporabniku novo spozna- nje, povečanje znanja ali za ustvarjanje in delo potrebno osnovo, tudi vemo. Ustvarjanju in posredovanju takih informacij je torej treba pod- rediti in prirediti našo dejavnost. Del tistih, za katere je treba pripraviti informacije, je jasno določen v veliki meri tudi informacije same. Čeprav ne poznamo ali pa lahko le bežno predvidevamo še širši krog uporabnikov, so naša izhodišča dovolj jasna in sprejemljiva. Če vemo, katere informacije so kdaj in komu potrebne, je laže izbirati podatke, ki so zanje potrebni, in iskati načine zbiranja in obdelave. Del podatkov že dolgo sistematično zbiramo, jih pa dosti še neustrezno obdelujemo. Nekaterih podatkov nimamo zbranih in jih še ne zbiramo, zato nam le malo (s tem pa lahko vse!) manjka za pripravo dobrih informacij. Povezave z uporabniki so vzpostavljene direktno ali indirektno. V dose- danjih raziskavah pri oblikovanju raznih katalogov, ključev in kazalcev so nakazani in dogovorjeni mnogi podatki in oblikovane informacije. Krat ka raziskava, ki bi zaobsegla vsa dosedanja prizadevanja in pritegnila avtorje z vseh področij ter vzpostavila ponovni stik z dejanskimi ~n po- tencialnimi uporabniki, bi lahko dala nekatere bistvene elemente za iz- delavo srednjeročnih in kratkoročnih planov geodetskih del. Upoštevaje, da je pri pripravi globalnega srednjeročnega plana geodet- skih del, pri katerem je v obnovo zemljiškega katastra zajet večji del realizacije omenjene problematike sodelovala vrsta geodetskih strokov- njakov, lahko štejemo obdelavo, tudi v letnih planih, bo seveda treba argumentirano upoštevati realno dosegljive rezultate. Dokaj odprto ostaja vprašanje načrtovanja uvajanja nove tehnologije, ki lahko bistveno vpliva na celotno sistematiko in obseg realizacije zas- tavljenih ciljev. Žal je dosegljivost novih tehnoloških rešitev v veli- ki meri odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Menim, da bi z us- klajeno akcijo celotne geodezije in primerno argumentacijobilomogoče zagotoviti tudi mnogo večja sredstva. Za uvajanje in smotrno izrabo nove obsežnejše opreme je potreben uspo- sobljen kader. Če bi dali prednost vzpostavitvi in zagonu enega centra, ki bi lahko opravil v usklajeni povezavi z obstoječimi enotami večino del prve faze obnove zemljiškega katastra, bi bilo mogoče zbrati obsto- ječe strokovnjake v takem centru. Ob tem je mogoče po pripravljenem pla- nu v kratkem času usposobiti kader, ki bi postopoma prevzemal delo in ga v porazdeljeni obdelavi in nastajajočih bazah podatkov nadaljeval. * 61000 Ljubljana, YU, FAGG, dr.tehn. znanosti Prispelo za objavo 1985-10-03. **Referat s strokovnega posveta o temi Obnova zemljiškega katastra. Portorož, december 1985 58 GV 29(1985)4 ~erjetno.~e _zav~damo, da smo izgubili m~s~o med vodilnimi ustvarjalci informaciJskih sistemov - tega smo v veliki meri krivi sami. Predvsem je upravičen očitek, da niti svojih podatkov ne dajemo uporabnikom v ob- liki pravih informacij niti nismo zmogli svojih podatkov v celoti zbrati še manj pa ponuditi širši informacijski sistem. Nekaj korakov v tej sme-' ri smo napravili, skrajni čas pa je, da storimo še nekaj odločilnih. Ima- mo možnost, da z odločilnim premikom zamujeno postorimo, vendar mora bi- ti to korak, ki bo hitro vzpostavil delujoč sinhroniziran sistem prostor- skih informacij, temelječih tudi na koordinatah parcel. Kampanjske akcije, ki praviloma prinašajo zastoje na drugih posameznih razvijajočih se področjih, so v splošnem nevarne. Kadar pa vemo, da te posamezne premalo usklajene aktivnosti, pomenijo predvsem začasno preži- vetje in so poleg tega bistveno vezane na rešitev glavnega problema,ki sam odločilno vpliva na razvoj in razcvet cele stroke, je taka akcija upravičena, nujna in morda edino pravilna. Avtomatizacija z najmodernejšimi sredstvi zahteva koncentracijo sredstev in začasno tudi kadra. Z vzpostavitvijo ustreznega. komunikacijskega si- stema pa uporaba teh sredstev lahko racionalno zadovoljuje večino potreb obstoječih geodetskih organizacij in omogoča dosegljivost informacij vsem uporabnikom. Glede na veliko kompatibilnost današnje računalniške opre- me in velike možnosti komunikacij je taka usmeritev upoštevanja vredna. KADRI Dostikrat se izgovarjamo za neuspešnost ·pri uresničevanju zamisli na ne- ustrezno ali slabo izobražene kadre. Zadnje. ugotovitve ob raziskavah re- zultatov današnjega izobraževanja tehni•kov v Evropi in Ameriki kažejo zanimive rezultate. Eden izmed bistvenih je ta, da so absolventi uspo- sobljeni za reševanje problemov s konkretnimi numeričnimi podatki, niso pa vešči ustvarjalnega mišljenja in'splošnega reševanja problemov. Ob primerjavi našega študija z evropskim gotovo lahko upoštevamo to ugo- tovitev ali jo celo jemeljemo še bolj drastično. Obilica netehniških predmetov in kratek rok našega študija dajeta še manj možnosti za teme- ljit študij in ustvarjalno poglabljanje v osnovne predmete. Prav tak odnos do teh predmetov pa bi lahko razvijal miselne sposobnosti ves čas študija. Prilagajanje celotnega študijskega režima podpovprečnim štu- dentom (in dijakom) pomeni tudi zniževanje ravni predvsem ustvarjalnih sposobnosti. Ugotovitve, da tudi v razvitem svetu v vsakem dodiplomskem študiju ni mogoče vzgojiti za takojšnje delo sposobnih specialistov, ve- lja gotovo tudi za naše geodete. Stalno menjavanje režima, organizacije in vsebine študija pomeni enako brezplodno delo kot tako početje na dru- gih delovnih področjih. Vse povedano naj ne bo izgovor, ampak izhodišče za realno ugotavljanje možnosti in za načrtovanje tako učnega procesa kot kvalitete kadrov. Ob tem lahko upoštevamo še dosedanje uveljavlja- nje pri nas izobraženih kadrov. Mnogi, ki so si med študijem ali po njem s šolo in sami oziroma v delovnem okolju pridobili in razvijali umske in ustvarjalne sposobnosti, so se dobro vključili v delo na ustrezni ravni in uspeli doma in v tujini. Naše možnosti v bližnji prihodnosti niso rož- nate, pa tudi ne kritične. Z obstoječim in perspektivnim kadrom na uni- verzi, ki je sicer zelo maloštevilen in s prenosom težišča študija na obsežnejše in izbrane predmete s poglobljenim in zahtevnejšim študira- njem, lahko dosežemo ustrezno stopnjo miselnih sposobnosti in osnovnega znanja. S povezavo z operativo in z novimi možnostmi stažiranja na fa- kulteti lahko v podiplomskem študiju in usmerjenih krajših ali daljših tečajih usmerjamo in usposabljamo potrebne specialiste. Sočasno lahko na raziskovalnem področju iščemo in izbiramo nove metode dela in oblike organizacije. V naših dosedanjih raziskavah so na podlagi analize svetovnih usmeritev in razvoja nakazane dovolj jasne poti tudi za realizacijo tako obsežnih projektov, kot je celotna obnova zemljiškega katastra. GV 29(1985)4 159 Florijan VODOPIVEC* IV. SIMPOZIJ TEHNIŠKE BESEDE Dne 16.aprila 1985 je bil v Ljubljani že IV. simpozij tehniške besede s približno sto udeleženci, ki jih zanima tehniška beseda, bodisi kot avtorje učbenikov, člankov, standardov na eni strani ali kot slaviste na drugi strani. Prijavljenih in prebranih je bilo dvaintrideset refe- ratov, med njimi dva s področja geodezije. Po branju referatov je bila burna razprava, zlasti med slavisti in tehniki, predvsem glede fonetič­ ne pisave merskih enot in imen mineralov, izpeljanih iz osebnih imen. V obeh referatih s področja geodezije je bilo prikazano trenutno stanje v geodeziji. Po simpoziju pa si lahko ustvarimo novo sodbo o stanju geo- detske tehniške besede, predvsem v primerjavi z ostalimi strokami. Nismo niti med vodilnimi niti med zadnjimi. Nekatere stroke so že daleč pred nami - elektrotehnika, metalurgija itd. Mi pa imamo večjezični slo- var, vendar je bolj geslovnik kot slovar - razlagalec. Dela se sicer kartografski slovar, ki pa zajema le del geodezije. Deloma je geodetska terminologija zajeta v slovenskem tehniškem slovar- ju, vendar so v njem geodetski izrazi z dokaj zastarelimi in površnimi pojasnili, manjkajo pa tudi novejši izrazi, ki so se pojavili z novimi merskimi in računskimi postopki. Do sedaj se je vs~ delo opravljalo bolj ali manj amatersko in na horuk pred simpoziji. Večja kontinuiteta dela pa je bila dosežena s tem, da sodeluje v tehniški sekciji termino- loške komisije Inštituta za slovenski jezik pri SAZU in pri slovarju slovenskega knjižnega jezika tudi geodet. Da pa bi bilo to delo še bolj uspešno, je bila na VTOZD GG ustanovljena terminološka sekcija za geode- zijo, katere člani so vsi pedagoški delavci oddelka za geodezijo ter predstavniki Geodetskega zavoda SRS, Republiške geodetske uprave, Inšti- tuta za geodezijo in fotogrametrijo in Tehniške srednje šole. Zaradi teg upamo, da bomo geodeti uspešno sodelovali tako pri novi izdaji STS, slo- varju slovenskega knjižnega jezika in pri izdajanju vseh učbenikov, ki bi jih morali poprej pregledati v tej sekciji. Dalje se zavzemamo za to, da bi geodete obveščali o spremembah izrazoslovja oziroma odločitvah v Geodetskem vestniku, domnevamo, da nam bo naše glasilo odstopilo malo prostora tako za objavo naših sklepov kakor tudi za razpravo z vsemi geodeti, ki jim slovenska tehniška beseda pomeni kaj več kot samo nepo- trebno obremenitev. * 61000 Ljubljana, YU, FAGG, dr.tehn.znanosti. Prispelo za objavo 1985-11.03. 160 GV 29(1985)4 Florijan VODOPIVEC* TEHNIŠKA BESEDA V GEODEZIJI** Geodezija je vsekakor ena najstarejših strok. Že v osnovni šoli smo se učili o poplavah Nila in o ponovnem razmejevanju parcel, ko se je Nil zopet vrnil v strugo. Tako stara stroka uporablja mnogo starih in med- narodno uveljavljenih izrazov, ki smo jih prevzeli tudi mi. Večino stro- kovnih izrazov smo dobili od Arabcev (ti pa seveda od drugih. Danes se vsak dan dodajejo novi izrazi s področja računalništva in elektronike. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali obdržati stare izraze ali jih slo- veniti za vsako ceno. Togo vztrajanje pri enem ali drugem ne bi bilo smiselno. Zato moramo vsak primer obravnavati posebej in se odločiti po temeljitem preudarku. Ločimo tri možnosti. Za tujko imamo sicer slovenski izraz, vendar se tujka uporablja v sko- raj vseh jezikih, zato je tudi ne bi preganjali (teodolit - kotomerni instrument, kilometer -tisočmeter). Tujke, za katere še nimamo ustreznih slovenskih izrazov, nima smisla za vsako ceno sloveniti (aerotriangulacija - zračno trikotništvo), ker pre- vod še ne pomeni istega kot tujka, zato tudi v tem primeru tujko vsaj začasno obdržimo. Imamo pa mnoge slovenske izraze, ki so popolnoma ustrezni in zato tujke niso prav nič potrebne (enačba - formula, obrazec - formular). Poseben problem so tudi sinonimi. Ti so dostikrat dejansko sinonimi, včasih pa tudi ne; na primer točen in natančen. Na prvi pogled sta to res dva sinonima, ki oba označujeta določeno stopnjo kvalitete. Vendar ni tako, Iz geometrije vemo, da je vsota notranjih kotov v trikotniku točno 1800. Geodeti jih na zemljiču merimo zelo natančno, vendar vsota naših meritev ni nikoli točno 180°, ampak se tej vrednosti z natančnost­ jo čim bolj približamo, torej natančen podatek še ni točen. Seveda pa slovenski izraz sam po sebi še ne pomeni, da se bo tudi udo- mačil v vsesplošni rabi. Ni dovolj, da ustrezni izraz sprejmemo in za- pišemo v tehniški slovar ali v slovar slovenskega knjižnega jezika, če ne bomo obenem poskrbeli za njegovo široko uporabo. Zato bi morali pos- krbeti, da bi se ustrezna tehniška beseda udomačila predvsem v vseh uč­ benikih, 'kajti slovenski pregovor pravi: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Zato moramo tembolj skrbeti za ustreznost strokovnih izrazov v uč­ benikih. Premalo je uporabljati lepo slovensko besedo le na simpozijih o tehniški besedi. In kaj smo na tem področju naredili geodeti? če se najprej malo ozremo nazaj in pogledamo, kako smo opravili naloge, ki smo si jih zastavili v referatih na dosedanjih simpozijih, ugotovimo tole. Na prvem simpoziju je prof.dr. Podpečan v referatu ugotavljal: Društvu geodetov in geometrov bi bilo treba ustanoviti terminološko ko- misijo. Mednarodno geodetsko društvo je leta 1957 izdalo poskusni osnutek med- narodnega geodetskega slovarja. * 61000 Ljubljana, YU, FAGG, dr.tehn.znanosti. Prispelo za objavo 1985-11-03. ** Referat s IV.simpozija o tehniški besedi~ Ljubljana, april 1985. GV 29(1985)4 161 In na tretjem simpoziJu dipl.ing.Golorej: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije je dala prevesti več­ jezični slovar FIG in ga želi izdati kot začasno izdajo. Slovar vsebuje 5500 besed. Ta slovar ni dokončen in bo še dosti dela, da bomo .izdali geodetski slovar v primerni izvedbi. Kaj od teh želja je bilo uresničenega? Zveza geodetov SRS nima termino- loške komisije, bi jo pa nujno potrebovali. Večjezični slovar je tu, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Dobro je predvsem to, da ga sploh imamo in da je kar solidna osnova za uresniče­ nje zastavljenega cilja. Je formata A4, ima 880 strani in šteje 5500 iz- razov v osmih jezikih. Slabih strani pa je več. Naj naštejemo le neka- tere. Pri prevodu so uporabljali le francosko verzijo. Vse razlage so v srbskohrvatskem jeziku, torej manjka slovenska. Tej razlagi sledijo iz- razi v slovenskem, makedonskem in albanskem jeziku ter v štirih tujih jezikih: v francoskem, angleškem, nemškem in ruskem. Iz uvoda k temu slovarju kar pripišimo. "Uredniški odbor meni, da bi bi- lo bolje glavne strokovne izraze razporediti po srbskohrvatski (hrvatsko srbski) abecedi, da bi izločili nekatere strokovne izraze, ki niso tesno povezani z geodetsko stroko ali se večkrat ponavljajo, da bi uvedli neka- tere nove strokovne izraze, ki se danes uporabljajo v strokovni književno sti, in da bi uvedli nove označbe strokovnih izrazov. Toda taka zamisel slovarja bi narekovala obširnejše delo, večja denarna sredstva in daljši rok za dokončanje dela; bilo bi tudi oteženo morebitno vključevanje stro- kovnih izrazov iz enega od naših jezikov v večjezični slovar FIG." Iz tega vidimo, da je treba obdelati ogromno jezikovnega gradiva, da bomo nekoč dobili res dober večjezični geodetski slovar. Precej boljše je stanje na področju kartografije, saj so kartografi sto- rili precej več, o njihovem delu pa govori poseben referat. Sklenemo lahko, da ni vzroka ne za pesimizem, ne za pretirani optimizem. Mnogo je že narejenega, še več dela pa nas čaka. če bomo hoteli to delo končati, se ga bo treba lotiti predvsem ljubiteljsko, saj si zdaj ne moremo privoščiti plačanega delavca, pa čeprav bi bil nadvse potreben. 162 GV 29(1985)4 Branko ROJC* VEČJEZIČNI KARTOGRAFSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR** Kartografija je razmeroma mlada znanost, čeprav spada med najstarejše dejavnosti človeštva. Tako v svetu kot tudi pri nas se je donedavna raz- vijala le v okviru geografije. Šele po drugi svetovni vojni se je zače- la uveljavljati kot samostojna znanost. · Pri nas se po vojni ukvarjajo s kartografijo - tako s teoretično kot tu- di s praktično - pretežno geodeti, medtem ko geografi to področje opušča­ jo. V zadnjih desetih letih smo priča čedalje hitrejšemu razvoju karto- grafske znanosti in tehnike po vsem svetu, kar seveda močno vpliva tudi na razvoj kartografije pri nas. Obenem pa se je, tudi pri nas, že dalj časa čutilo pomanjkanje enotne standardizirane kartografske terminolo- gije. Že pri uporabi izraza "karta" so ljudje večkrat v dilemi. Splošno se naj- več uporablja slovenska beseda "zemljevid", nekateri pa trdijo, da pome- ni "zemljevid" izključno atlasno (horografsko) karto v majhnem merilu. Za karte v velikem merilu in za karte mest se je uveljavil izraz "načrt", o katerem pa si tudi v tujini niso edini. Pri nas so v splošni rabi še (neustrezni) izrazi: "mapa", "specialka" itd. Izraz "karta", ki se danes uporablja v največ jezikih, je v današnjem pomenu znan šele od 15.stoletja. Stari Grki so karto imenovali "pinaks", Rimljani pa "tabula''. V 14.stoletju se je pojavil izraz"mapa", ki se je ponekod obdržal do danes. Angleži uporabljajo oba izraza: "map" za vse karte, razen za pomorske in letalske, ki jih imenujejo "chart". Če ima jezik karte, torej njen sistem znakov, mednarodni značaj, pa ima- ta jezik kartografske znanosti in tehnični jezik v vsaki deželi določe­ ne nacionalne značilnosti in posebnosti. Poznavanje teh značilnosti in njihovega pomena je nujno za razumevanje in sporazumevanje med kartogra- fi različnih dežel. Takim zahtevam pa ne ustrezajo običajni splošni in tehnični slovarji. Zato je MEDNARODNO KARTOGRAFSKO ZDRUŽENJE (ICA) že leta 1964 sklenilo poveriti posebni komisiji izdelavo večjezičnega kartografskega slovarja. Po osmih letih je mednarodno sodelovanje rodilo uspeh: leta 1973· je iz- šel prvi večjezični kartografski terminološki slovar Multilingual Dictio- nary of Technical Terms in Cartography). Obsegal je približno 1200 ter- minov. Nacionalne komisije in delovne skupine so pripravile definicije v angleškem, francoskem, nemškem, ruskem in španskem jeziku; termini pa so bili navedeni še v češkem, holandskem, japonskem, madžarskem, poljs- kem, portugalskem, slovaškem, italijanskem in švedskem jeziku. Na posvetovanju o kartografiji v Beogradu leta 1971 je bilo predlagano, naj se pri Zvezi geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije osnuje komisija za terminologijo. Naslednjega leta so člani Zavoda za kartogra- fijo Geodetske fakultete v Zagrebu ·(profesorji: Borčic, Kreiziger, Lovric in Frančula) stopili v stik s predsednikom terminološke komisije MKZ in se lotili izdelave hrvaške izdaje večjezičnega kartografskega slovarja. Delo je bilo končano leta 1977; tedaj smo dobili tudi v Jugoslaviji več- * 61000 Ljubljana, YU,Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, magister kartografije. Prispelo za objavo 1985-11-03. ** Referat s IV.simpozija o tehniški besedi, Ljubljana, april 1985. GV 29(1985)4 163 jezični kartografski slovar s termini in definicijami v hrvaškosrbskem jeziku ter z definicijami v angleškem, francoskem, nemškem in ruskem jeziku. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo je leta 1981 predlagal Razisko- valni skupnosti Slovenije raziskovalno nalogo Večjezični kartografski terminološki slovar. Delo se je začelo leta 1982 in bo končano letos. Slovar je zasnovan tako, da so pojmi razvrščeni sistematično po višjih pojmih v deset skupin: l. Kartografija in njena področja 2. Karta 3. Matematična kartografija 4. Načini kartografskega prikaza 5. Kartografska redakcija 6. Izdelava kart 7. Razmnoževanje in tisk kart 8. Kartografski proizvodi 9. Uporaba kart 10. Poklicna organizacija Sistematika razvrstitve terminov je prirejena delovnemu poteku karto- grafskih procesov, po drugi strani pa gre od splošnega k posebnemu. To pomeni, da sledi klasifikacija poteku izdelave karte od ideje o karti prek priprave materiala in generalizacije do izdelave in tiska ter upo- rabe karte. Vsak termin je označen s številčno označbo, v kateri ozna- čuje prva številka glavno skupino, naslednje številke do pike pa pod- skupine; za piko sledi številka termina v podskupini. Termini in defi- nicije so v slovenskem jeziku, samo termini pa še v hrvaškosrbskem, an- gleškem,_francoskem, nemškem in ruskem jeziku. Navedene so tudi soznačnice, podtermini, različni pomeni terminov in različni termini, ki se uporabljajo za isti pojem v nekaterih državah istega jezikovnega področja. Termini, ki so sestavljeni iz dveh ali več besed, so napisani tako, da je na prvem mestu samostalnik; vejica za njim pomeni, da je normalni vrstni red obrnjen. Primer iz slovarja: 21.19 karta f, osnovna (osnova f, geografska) - geografska karta, ki služi kot osnova za izdelavo in uporabo glavne vsebine tematske karte. H: karta f, temeljna E: base, topographic F: fond m de carte D: Karten(unter)grund m (DOR: Topographische Grundlage f, CH: Basiskarte f) R: V drugem delu slovarja so abecedni seznami terminov v šestih jezikih s številčnimi označbami. Analiza mednarodnega slovarja je pokazala, da obstajajo velike razlike med definicijami v posameznih jezikih. Zato so že avtorji hrvaškega slo- varja ugotovili, da prevajanje definicij ne bi dalo dobrih rezultatov; odločili so se, da bodo izdelali lastne definicije. Uvedli so tudi nekaj novih, nujno potrebnih terminov. Pri nas so se oblikovali termini vzporedno z razvojem kartografije na več načinov: s prevzemanjem tujk - marsikdaj nekritično in nepotrebno- s prevajanjem - tudi dobesednim in nerodnim - in z oblikovanjem bolj ali manj posrečenih in bolj ali manj pravilnih slovenskih izrazov. Delo pri slovarju zato ni preprosto, kajti nekateri napačni in jezikov- no slabi ali celo nedopustni termini so že močno zakoreninjeni, V veli- ko pomoč nam je hrvaški slovar, zaradi jezikovne sorodnosti in podobne- 164 GV 29(1985)4 1 1 i 1 l ga ra~voja kartografije, pa tudi zaradi dolgoletnega tesnega znanstve- nega in strokovnega sodelovanja z avtorji. Pomagamo si tudi z (malošte- vilno) domačo in (čedalje teže dosegljivo) tujo strokovno literaturo ter različnimi splošnimi in tehničnimi slovarji. Kljub temu pa je treba postaviti še marsikatero lastno definicijo, pa tudi popolnoma specifič­ ne lastne termine. Slovarju bo dodanih tudi nekaj novih terminov za po- jave, ki so značilni za razvoj slovenske kartografije. V MKZ se že od prve izdaje slovarja intenzivno pripravlja druga izdaja. vanjo bodo uvrstili vrsto novih izrazov, pretežno s področja avtomati- zirane kartografije. Seznam popravljenih in novih izrazov srno dobili tu- di mi in jih borno uvrstili v slovenski kartografski slovar. Že leta 1976 je bilo na mednarodni konferenci MKZ v Moskvi sklenjeno, da bodo v drugo izdajo slovarja vnesli tudi izraze v hrvaškosrbskern jeziku. Ker druga izdaja še ni izšla, obstaja možnost, da borno komisiji pravočasno dali tudi slovar slovenskih kartografskih izrazov. Menimo, da je obstoj standardizirane slovenske kartografske terminologi- je, ki jo bo slovar utemeljil, osnova za nadaljrfji razvoj kartografske znanosti pri nas. Slovar bo igral veliko vlogo v procesu izobraževanja, od srednjega usmerjenega izobraževanja do visokošolskega in podiplomske- ga študija geodezije in kartografije. V veliko pomoč bo kartografski ope- rativi, pa tudi uporabnikom kart in drugih kartografskih izdelkov. Pri vsakdanjem delu in sporazumevanju bodo slovar uporabljali geografi, geo- logi in drugi, kajti kartografija je v veliki meri interdisciplinarna zna- nost. Pričakujemo, da bo slovar pomagal pri nadaljnjem uveljavljanju kartogra- fije v Sloveniji kot znanosti in kulturne dobrine, to je integralnega dela kulture našega naroda. Pomemben delež bo prispeval k utrjevanju položaja slovenske kartografije v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Literatura: ICA, Cornission II: Multilingual Dictionary of Technical Terrns in Carto- graphy (Wiesbaden 1973). B.Borčič, I.Kreiziger, P.Lovric, N.Frančula: Višejezični kartografski rječnik (Zagreb 1977). B.Rojc: Večjezični kartografski terminološki slovar (Ljubljana 1985). N.Peterca, N.Radoševic, S.Milisavljevic, F.Racetin: Kartografija (Beo- grad 1974). GV 29(1985)4 SKLEPI, SPREJETI NA PODLAGI REFERATOV IN RAZPRAVE IV.SIMPOZIJA TEHNIŠKE BESEDE, dne 16.aprila 1985 v Ljubljani l. UVODNE UGOTOVITVE 1.1. Simpozija se je udeležilo približno sto udeležence iz vseh strok in z večine strokovnih področij. Med njimi je bilo več slavistov, ki sodelujejo pri oblikovanju slovenske tehniške besede. 1.2. Iz referatov se vidi, da je stanje terminologije v posameznih stro- kah zelo različno, vendar se povsod bolj ali manj kažejo podobni problemi. Skoraj na vseh področjih je čutiti potrebo po poenotenju strokovnega izrazja tako znotraj posamezne stroke kot tudi med so- rodnimi strokami, saj je precejšen del poimenovanj skupen več stro- kam. 1.3. Ugotovljeno je bilo, da je dosedanje delo terminološke komisije izkazano predvsem z drugo izdajo Splošnega tehniškega slovarja; ta pomeni izredno bogato zbirko tehniškega izrazja, izhajajočega . iz dolgoletne zbirateljske dejavnosti pokojnega prof.Alberta Stru- ne in dopolnjenega s prizadevnim delom članov terminološke komisi- je in področnih komisij. Pod osebnim uredniškim vodstvom prof. Strune oblikovani rokopis za to izdajo slovarja pa leksikografsko še ni bil povsem dodelan in to naj se stori pri naslednji izdaji. 2. SPLOŠNI SKLEPI 2.1. Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije naJ se dalje spodbuja dejav- nost področnih terminoloških komisij po posameznih strokah. Poseb- no pozornost je treba posvetiti tistim strokam, ki še nimajo razvi- te terminološke dejavnosti, in jim pomagati pri ustanavljanju in delovanju novih terminoloških komisij. 2.2. Tehniška sekcija terminološke komisije (TSTK) pri Inštitutu za slovenski jezik Znanstvenoraziskovalnega oentr~ SAZU naj bo še bolj dosledno kot doslej glavni strokovni usklajevalec med terminološki- mi komisijami posameznih strok. Zaradi tega naj postanejo stalni člani TSTK vodje vseh področnih t~rminoloških komisij; kjer to ni mogoče, pa naj z njo vsaj občasno sodelujejo. 2.3. Področne komisije in TSTK naj svoje gradivo zbirajo v kartotečni obliki; pri tem bi bilo treba zaradi lažje medsebojne izmenjave kartic poenotiti obliko in razpored podatkov. 2.4. Področne komisije naj predlagajo, kateri izrazi iz njihove ožje stroke naj gredo v splošni tehniški slovar, in sicer tako, da kar- totečne listke s temi izrazi pošiljajo TSTK. To naj velja zlasti za tiste izraze, ki se uporabljajo v več strokah. 2.5. Področne komisije naj sporočijo predloge za dvomljive in neuskla- jene izraze in za izraze svoje stroke, ki se uporabljajo tudi v drugih strokah, TSTK, da jih bo dal v pretres pristojnim komisijam in po potrebi sklical sestanek za uskladitev in potrditev takih iz- razov. 2.6. Področne komisije naj pritegnejo tudi strokovnjake, ki se ljubitelj- sko ukvarjajo s terminologijo ožjih strokovnih področij, p0 tudi jezikoslovce, ki naj sodelujejo tudi kot soureoniki tehnišk~h slo- varjev. 2.7. Prizadevati si moramo za posodobitev načina zbiranja terminološke- ga gradiva v TSTK in v področnih komisijah s sodobnimi pomagali, tudi z računalniki. Pri tem se je nujno treba odloči~i za enoten način in za enotne računalniške programe oziroma programske rešit- ve. 160 GV 29(1985)4 2.8. Ugotovljeno je bilo, da vsi novi in revidirani standardi JUS ne izhajajo tudi v slovenskem prevodu, ampak se mnogi izmed njih iz- ~ajajo samo v_srbohr~ašk~m jeziku. Tako se v tehniški praksi uvaja- JO za uporablJene poJme in predmete neslovenski izrazi. zato je bi- lo na simpoziju predlagano, da naj pristojni republiški organi zah- tevajo od zveznih organov dosledno prevajanje vseh standardov JUS. 2.9. V zvezi z razvojem standardizacije (standardov JUS) in enotne no- menklature proizvodov je treba sodelovati pri nastajanju skupne ban- ke izrazov, vendar le z zbiranjem že potrjenih izrazov. Terminološ- ko odločanje pa mora še naprej ostati v pristojnosti posameznih je- zikovnih področii (za slovenske izraze torej v Sloveniji). 2.10.V zvezi z nastajanjem skupne banke izrazov v vseh jezikih jugos- lovanskih narodov in v izbranih tujih jezikih bi bilo zelo koristno v okviru TSTK s sodelovanjem področnih terminoloških komisij siste- matično prevesti geslovnika ISO (Mednarodna organizacija za standar- dizacijo) in IEC (Mednarodna elektrotehniška komisija) tudi v slo- venščino. 2.11.V prihodnosti ne bi smelo ostati neusklajeno sodelovanje slovenskih področnih ter1iinoloških komisij z mednarodnimi slovarji posameznih strok. Vključitev slovenskih izrazov v mednarodne slovarje je izred- no pomembna, vendar naj bi načelno sledila poprejšnji uksladitvi z vsemi prizadetimi področnimi komisijami in soglasjem TSTK. 1.12.Področni slovarji kakor tudi STS naj bodo razlagalni, kar pomeni, da je treba izrazom dodati ustrezno kratko razlago pojma oziroma predmeta; geselska ureditev naj bo abecedna, ne besednodružinska. 1.13.Vse raziskovalne naloge in projekti naj na začetku navajajo upo- rabljene specifične izraze z razlagami. To bo zelo koristen vir strokovnih izrazov za posamezna ožja področja. 1.14.Neusklajenost strokovnega izrazja se kaže tudi v učbenikih.Zanje bi moralo dosledneje veljati pravilo, da jih mora vedno pregleda- ti tudi terminolog za ustrezno področje. 2.15.TSTK načrtuje za prihodnje srednjeročno obdobje te dejavnosti: izdelava osnutka enotne kartotečne kartice in enotnih osnov za pripravo tehniških slovarjev, - usklajevanje med področnimi terminološkimi komisijami, - terminološki pregled slovenskih prevodov standardov JUS, - terminološki pregled učbenikov, - priprava nove izdaje Jezikovnega priročnika za tehnike, - priprava gradiva za tretjo izdajo STS. 2.16. Za vse predvidene terminološke dejavnosti je treba zagotoviti za- dostna finančna sredstva iz širših družbenih virov na podlagi si- stemskih odločitev. 2.17. Sklepi naj se objavijo tudi v strokovnih tehniških glasilih. 3. SKLEPI IN SMERNICE ZA TERMINOLOŠKO DELO 3.1. Osnovno načelo za tvorbo novih izrazov je predvsem funkcija pred- meta oziroma pojma, ki mu je treba najti nov izraz. Po obliki pred- meta tvorimo izraze šele, ko gre za podrobnejše razlikovanje. 3.2. Izrazi morajo biti natančni, da ni dvoumnosti. 3.3. Izrazi naj bodo čimkrajši, da se laže in hitreje uveljavljajo. 3.4. Sinonimom se je treba izogibati, ker so lahko vzrok nesporazumov. Če pa že obstajajo, moramo enemu izrazu določiti prednost pred dru- gimi. V standardih, nomenklaturah in drugih dokumentih uporabljamo le prednostne sinonime. 3.5. že uvedene strokovne izraze, ki niso najboljši, obenem pa ne napač- GV 29(1985)4 167 ni, spreminjamo le v najnujnejših primerih. 3.6. Pri tvorbi novih izrazov je koristna analogija z izrazi v drugih jezikih, vendar se pri tem ni dobro opirati samo na en tuj jezik, ampak po možnosti upoštevamo vsaj po en germanski, romanski in slo- vanski jezik, da najdemo za slovenščino najboljšo možnost. 3.7. Če kdo prvič uporabi kakšen izraz, naj ga vedno tudi razloži. Ti novi izrazi naj se z objavo v več strokovnih glasilih dajo v širšo strokovno presojo. 3.8. Izrazov grško-latinskega izvora načeloma ne prevzemamo iz živih jezikov, ampak izhajamo iz izvirnih grških oziroma latinskih besed. 3.9. Izogibamo se nekritičnemu prevzemanju besed iz tujih jezikov, ko- likor le gre, in se trudimo najti ustrezne domače izraze, dosti- krat tudi s prevodom. 3.10. Umetnih besed, akronimov, ne prevajamo, ampak jih prevzemamo v pregibni obliki in slovenskem branju, tudi črkovalnem, npr. radar - radarja, radarji, radarjev; laser - laserja, laserji, laserjev; ABS, ABS-a = abees, abe@sa. 3.11. Zaradi ne povsem enakih mnenj glede pisave izrazov, sestavljenih iz dveh besed, od katerih je ena domačega, druga pa tujega izvo- ra, naj čimprej sprejme dokončni sklep pravopisna komisija. 3.12. Na splošno ni priporočljivo dodajati tuja obrazila slovenskim besedam (npr. plinifikacija, toplifikacija, žerjavist, antidelec ipd.), pač pa se lahko dodaja slovenska tujim podstavam (nemeta- len), in sicer po vzorcih slovenskega besedotvorja. 3.13. Pogosto se predmeti oziroma pojmi poimenujejo po njihovih odkri- teljih oziroma izumiteljih. V takih primerih nastane iz lastnega imena občno ime, ki ga pišemo poslovenjeno - fonetično in z malo začetnico (npr. Rentgen-rentgen, rentgenski aparat, rentgenski žarki, Diesel-dizelski motor ipd.). Taki primeri so tudi pri pri- devnikih na -ov/-ev (-in), ko označujejo vrstnost. 3.14. Pri pisanju merskih enot Zakon o merskih enotah in merilih nava- ja obe pisavi; večina je bila za to, da bi dali prednost domači fonetični pred tujo pisavo. Prvine (elemente) naj bi pisali vse le s črkami za slovenske glasove, simboli zanje pa seveda ostaja- jo mednarodni. Tudi imena snovi (avstenit) se lahko podomačujejo. 3.15.Tehniški priročnik je treb~ posbdobiti v skladu s sodobnim jezi- koslovjem v pojmovanjih, izrazju in problematiki. 3.16. Tehniški jezik je le del splošnega slovenskega jezika, zato zanj načeloma veljajo enotna merila tvorjenja, rabe in presoje. Komisija za sklepe: Franc Spiller-Muys - predsednik Stane Bonač Maja Levačič-Košmrlj Bojan Kraut Florijan Vodopivec Osnutek je pregledala TS'l'K. 168 GV 29(1985)4 Vodja TSTK: France Adamič Florijan VODOPIVEC* TRIGONOMETRIČNI NIVELMAN, ZAMENJAVA ZA TEHNIČNI NIVELMAN IN KOT NAČIN DOLOČANJA VERTIKALNIH PREMIKOV Vsekakor je geometrični nivelman najtočnejši način določanja vertikal- nih premikov, vendar se mu je v zadnjem času po natančnosti zelo prib- ližal trigonometrični. Ta je glede na geometrični nivelman predvsem hi- trejši in cenejši, zlasti na razgibanem zemljišču. S sodobnimi sekundnimi teodoliti s kompenzatorji merimo vertikalne kote skoraj tako natančno kot horizontalne kote. Če dodamo takemu teodolitu še sodoben elektrooptični razdaljemer, nam ostane kot nepoznan vir pog- reškov le še vertikalna refrakcija. To pa lahko v večji ali manjši me- ri eliminiramo na podlagi istočasne meritve vertikalnih kotov na obeh krajiščih merjene stranice. še boljše rezultate dosežemo, če za trigo- nometrični nivelman v višinskem poligonu uporabljamo prisilno centrira- nje instrumenta. Vertikalne kote in poševne dolžine merimo na fizični zemeljski površini, to je na geoidu, ki pa ga pri lokalni izmeri dovolj dobro aproksimiramo s kroglo, ki ima povprečni radij Ringa za zadevno območje računamo po enačbi. R = VM . N M - krivinski polmer po meridianu N - krivinski polmer po prvem Iz slike l povzamemo tole: Najprej izračunamo kote: 2 cJ + r = 180° er 90° ! = 2 (3 = 180° (90° (3 = 90° - ( cl + * 61000 Ljubljana! YU_, FAGG, dr.teh.znanosti. vertikalu 'l + 2 + 00) ¼'. 2 ) Prispelo za objavo 1985-10-09. GV 29(1985)4 l. 2. 3. 169 Slika 1 z2 + r2 = ol., + c} + v: zl + rl = /3 + r rl = r2 z2 - zl = ol + cJ - /3 z2 - Zl = ol + (90° - t) - [ 90° -2 z2 - zl = 2 c/.; 4. -\ z2 - z f) (3 = 90° 1 + 2 .t z - Zl + 2 /3 = 90° - 2 2 5. Iz trikotnika ABB' lahko računamo vertikalno komponento• BB' po sinu- sovem stavku. Iz slike 1 vidimo L:iH S' -z· z 1) - ~ sin ( 2 2 ) cos 2 z2 - zl S' sin 2 L:iH = cos t. 2 6. Pri tem računamo kot ~ po približni enačbi 1 S' sin z2 . ) " '('n = R 7. 170 GV 29(1985)4 Tako dobimo višinsko razliko med točkama Bin B', to je med merskima točkama A in B. · V praksi pa nas ne zanima sama teoretična možnost računanja višinskih razlik, ampak tudi natančnost določanja višinskih razlik. Najprej si oglejmo teoretično dosegljivo natančnost. Predspostavirno, da merimo trigonometrični nivelrnan prek točk poligona, ki naj imajo te elemente: s = a = 150 rn + 10° povprečna dolžina povprečni nagib Prva neznanka, ki nastopa pri trigonometričnem višinornerstvu, je ref- rakcija. Njen vpliv računamo po enačbi: h = r k. s2 2R = 2 O, 13 . 150 2. 6370000 = 0,0002 rn k= 0,13 povprečna vrednost koeficienta refrakcije 8. Dobljena vrednost je bolj ali manj le teoretični popravek. Če pa isto- časno merimo zenitni razdalji na obeh krajiščih, na končni rezultat vpliva le razlika (ka - kb) vrednosti koeficienta vertikalne refrakci- je na obeh krajiščih, zato je končni vpliv še precej manjši in ga v na- daljnjem lahko zanemarimo. Dalje predpostavimo, da borno merili verti- kalne kote in poševne razdalje s takole natančnostjo: rn = + 2" Če odvajamo enačbo 6 (v kateri štejemo, da je cos ~ = 1), dobimo srednji pogrešek višinske razlike kot funkcijo pogreška vertikalnega kota in dolžine v tej obliki: z2 - zl ) 2 2 z2 - zl 2 2 (sin 2 s2 (cos 2 m 9. m = ) m + '6.h 2 s 2 2 0,005 2 150 2 2 2" 2 m6h = sin 10° + cos 10° (l'") 10. 2 7,55 10-7 + 2,05 10-6 2,805 10-6 mL>h = . . = . mL,h = + 0,0017 m To je srednji pogrešek obojestransko izmerjene višinske razlike pri zgoraj navedenih elementih. Da dobimo srednji pogrešek višinske razli- ke na km, pa moramo ta pogrešek pomnožiti po tejle enačbi: M 6 h = + m 6 h ~ = + 4,3 mm/km ll. Ta vrednost je še precej daleč od najboljših dosežkov geometričnega ni- velmana. Vendar pa moramo upoštevati, da tako merimo na razgibanem zem- ljišču, na katerem tudi z geometričnim nivelmanom ne bi dosegli boljših rezultatov, zato je ta rezultat vsekakor omembe vreden. Praktično smo ta nacin preizkusili na poligonski mreži za potrebe detajl- ne tahirnetrične izmere terena. Preden prikažemo rezultate, moramo omeniti, da meritve niso bile name - njene za določanje vertikalnih premikov, ampak le za snemanje detajla, pri čemer je dovolj že manjša natančnost. GV 29(1985)4 171 Poligone smo merili s preciznim sekundnim teodolitom Kern DKM 2A in elektrooptičnim razdaljemerom Kern DM 502. Prednost Kernovega pribora je v stalni višini teodolita in signalov zaradi posebne izvedbe vznož- nih vijakov za horizontiranje. Za detajlno izmero smo izmerili višinske razlike na ca. 150 poligonskih stranicah, kar je dovolj veliko število za konkretne zaključke. Ker bi bilo prezamudno in preobširno prikazati vse meritve, smo vse skupaj družili v posamezne tabele. V tabeli 1 sta prikazana dva elementa, ki označujeta višinsko obliko poligona. To sta poševna razdalja in vertikalni kot. Tabela 1: Elementi poligonov število meritev maksimalna vrednost minimalna vrednost povprečna vrednost S (m) 163 203,8 25,5 64,6 o1.,0 163 43,3 0,6 15,0 Iz tabele vidimo, da je zemljišče dokaj razgibano in da so poligonske stranice razmeroma krayke. V našem primeru zato, ker smo se hoteli čim­ bolj približati detajlu. Pri merjenju posedanja pa tudi ne bi smele bi- ti poligonske točke bolj narazen zaradi jasnosti prikaza. Preden prei- demo k analizi višinskih razlik, analizirajmo še dobljens;r natančnost merjenja poligonskih stranic in vertikalnih kotov. Ti rdzultati so pri- kazani v tabeli 2. Tabela 2: Natančnost merjenja poligonskih stranic in vertikalnih kotov ( 6. = 3 m) m max m do ,6,. )L + 124 38 o 162 2,5 mm 5,3 mm (77 %) ( 2 3 %) (100 %) + 2 r 7 II 8,8 11 116 (72 %) 41 ( 25 %) 5 (3 %) 162 (100 %) V tabeli 2 so prikazani srednji pogreški, maksimalni pogreški in števi- lo pogreškov, ki so manjši od srednjega pogreška, število pogreškov,ki so v mejah med srednjim pogreškom in maksimalnim pogreškom, ter število pogreškov, ki to mejo, presegajo. Ne glede na to, da 4 % vseh meritev niso zajeti v mejah trikratne vrednosti srednjega pogreška, ugotavlja- mo, da je natančnost merjenja poligonskih stranic mnogo boljša od pred- postavljene. Prav narobe pa velja za merjenje vertikalnih kotov. te ta- ko dobljene vrednosti vstavimo v enačbo 9 in upoštevamo povprečno dol- žino poligonske stranice in povprečni nagib, dobimo srednji pogrešek povprečne višinske razlike. m~h = sin2 15°. 0,0025 2 + 64,6 2 cos 2 15° 2, 7" 2 ------) ) II 2 4,187 10- 7 + 6,672 10- 7 = 1,086 10-6 ~h = . . mt,.h = + O, 0010 m M.c.h = + O, 0010 ~ • ' = + 0,0041 m/krn 172 GV 29(1985)4 To pa je že rezultat, ki ga tudi z geometričnim nivelmanom težko dose- žemo. Z izbiro teodolita in razdaljemera sta z ozirom na njuno kval-iteto da- na srednja pogreška merjene stranice in višinskega kota. Z zemljiščem je podan tudi povprečni višinski kot. Lahko, pa si izberemo gostoto točk, to je razdaljo S, od katere je tudi odvisna natančnost merjenja. Tako si lahko izberemo razdaljo, pri kateri bo srednji kilometrski po- grešek minimalen, takole: Izhajamo iz enačbe: M2 = 1000 2 .c,,. h -S- m.c..h M2 = 1000 (sin Ah --s- + z2 - zl 2 s2 (cos ----) 2 Ker je večina elementov znanih, lahko pišemo z2 - z1 2 2 K1 = 1000 (sin 2 ) ms z2 - z1 2 2 K2 = 1000 S (cos 2 ) m~ Enačbo odvajamo in odvod enačimo z~. Kl - 82 + K2 = o s Kl = K2 s = + ~ 2 2 met. 12 • 13. 14. Če v to enačbo vstavimo naše elemente, vidimo, da bo srednji kilometr- ski pogrešek najmanjši pri razdalji S= 52,2 m. V tabeli 3 pa so prikazani rezultati terenskih meritev, to je srednji pogreški obojestransko merjenih višinskih razlik. Tabela 3: Srednji pogreški višinskih razlik m.c,.h + 1,0 mm mAh max 3,4 mm [. kadra 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 o PRIKAZ ZAPOSLENEGA KADRA V OBCINSKIH GEODETSKIH UPRAVAH V LETIH 1957 - 1983 ' / / -../ / , / / ....... ' I I I I I , /' \ / \ . \. " i. ,.___)" j J ,J J I I .,,v / ..... C.O (J'\ CX) ~ ..... C.O Cl o ' ..... C.O Cl ... / --&~ / ..,41' ..... C.O Cl N ..... C.O Cl w ' ' "'-r.. __. ' ~ -...... .....__ --,,,. --, (O Cl (J'\ ..... (O Cl Cl ' '- \ - ...,,___ -~ ..... ..... (O C.O Cl Cl CX) C.O ../ ,.... ... ,._ -/ / .... ..,.......,- (0 -..i o ..... C.O -..i _J'_,,,, (O -..i w ./ .... v ~ ..... C.O -..i (J'\ / ---I I I .,, .,. / v C.O -..i Cl ..... C.O -..i -..i ~,,, i"'" / / / v _,,,,,,. ,t' / / "" ~ ~__. ,, "",, • /' _.. - " - ..... C.O CX) N (0 CX) w -- skupno št. kadra ..........,._ geodeti - katastrski referenti - geodetski risarji ostali 1 Vozila RAČUNALNIŠKA OPREMA Osnovna enota Periferna enota Pasivni terminal Osebni računalnik Programski kalkulator • • 53 5 o •. 18 7 12 .• 115 2 3 4 36 9 5 40 5 40 2 43 8 37 43 2 Iz tabele je razvidno, da je opremljenost geodetskih upravnih organov glede navedenih delovnih sredstev dokaj slaba. Več kot polovica uprav- nih organov nima elektrooptičnih razdaljemerov, deset upravnih organov nima lastnih prevoznih sredstev. Kako poteka priprava kopij načrtov, posestnih listov in drugih izvlečkov tam, kjer geodetski upravni orga- ni nimajo rotacijskih kopirnih.· strojev, kopirnih miz in ne fotokopirnih strojev? Iz publikacije je razvidno, da so taki upravni organi štirje. Zelo slaba je opremljenost s pantografi, ki omogočajo racionalno vnaša- nje sprememb v grafične evidence različnih meril. Kar osemindvajset up- ravnih organov je brez njih. Iz zbirnega poročila žal ni razvidno šte- vilo sodobnih optičnih pantografov, saj mehanični komaj še služijo svo- jemu namenu. Kot računalniško opremo vecina upravnih organov uporablja programske kalkulatorje. Med osebne računalnike, ki so navedeni v tabeli, so na Republiški geodetski upravi uvrstili Packardove HP-41. Verjetno bi jih bilo pravilneje uvrstiti med programske kalkulatorje. Brez vsakega ra- čunalniškega sredstva, torej tudi brez kakršnegakoli programskega kal- kulatorja, je v Sloveniji le en občinski upravni organ. V zbirnem poročilu so tudi podatki o pisarniški opremi in delovnih pro- storih občinskih geodetskih upravnih organov'. Kar osemnajst upravnih organov ima neustrezne prostore, sodobno pisarniško opremo (pri tem je mišljena t.i. klasična oprema, ki jo predstavlja predvsem pisarniško pohištvo) imajo le štirje upravni organi, enajst jih ocenjuje svojo opremo kot zastarelo, vsi ostali pa menijo, da je njihova oprema ustrez- na. 6. DEJAVNOST GEODETSKIH UPRAVNIH ORGANOV Za uvod v poglavje o dejavnosti geodetskih upravnih organov, ki je v zbirnem poročilu najobsežnejše, je podan sumarni pregled ur, ki so jih posamezne geodetske uprave porabile za opravljanje posameznih del. Ta so specificirana takole: vodstvena opravila, splošna opravila, te- meljna geodetska izmera, zemljiški kataster, kartografija, ROTE in EHIŠ kataster komunalnih naprav _in ostala opravila. Brez dvoma je tak prikaz zanimiv in v mnogočem poučen, vendar pa le pod pogojem, da so zbrani • podatki popolni in natančni. V obravnavanem primeru žal ni tako, zato je treba zaključke, ki bodo podani, sprejeti z zadržki. Naj trditev o nepopolnosti podatkov in njihovi nezanesljivosti podkre- pimo. Nikakršnih podatkov o naštetih vrstah nalog ni prispevalo osem upravnih organov, podatki štirih pa so nepopolni; predvsem manjkajo po- rabljene ure za vodstvena in splošna opravila, kar si lahko razlagamo s tem, da v vprašalniku za letna poročila ta niso natanko opredeljena 182 GV 29(1985)4 ter da se velikokrat prepletajo z drugimi opravili. če skupni seštevek ur, ki so jih v letu 1983 porabili posamezni upravni organi za našteta opravila delimo s številom zaposlenih, dobimo številke, ki so veliko-· krat daleč od števila ur, ki jih opravi posamezni delavec v enem letu. Razlike presegajo razumna odstopanja zaradi bolezenskih izostankov ali opravljenega dela izven rednega delovnega časa. Število ur na zaposle- nega se v posameznih upravnih organih giblje od 1054 do 2640, pri če­ mer so ekstremni primeri še tudi: 1128, 1323, 2426, 2184 itd. Če kljub povedanemu podamo delež posameznih nalog za celotno Slovenijo v odstotkih, je ta sledeč: vodstvena opravila 7,7 % splošna opravila 13,4 % temeljna geodetska opravila 5,9 % zemljiški kataster 49,6 % kartografija 2,4 % ROTE in EHIŠ 7,5 % kataster komunalnih naprav 1,0 % druga opravila 12,4 % Vidimo, da je največji delež dejavnosti občinskih geodetskih upravnih organov posvečen zemljiškemu katastru, ki pa je dejansko še večji, saj je temu namenjen tudi znaten delež vodstvenih in splošnih opravil. Naj- manj se geodetski upravni organi posvečajo katastru komunalnih naprav, kar 23 je takih, ki so sporočili, da na tem področju niso delovali. 6.1. Zemljiški kataster število vlog v letu 1983 V letu 1983 je bilo s področja zemljiškega katastra v Sloveniji vlože- nih 20.758 vlog. Z ozirom na vrsto je stanje sledeče: spr. vrste rabe 7256 35,0 % spr. katastrskega razreda 169 0,8 % prenosi posestne meje 2517 12,l % MUP brez parcelacije 789 3,8 % parcelacije 8686 41,8 % parcelacije na podlagi ure- ditvenega načrta 1341 6,5 % Skupaj 20758 100 % Od navedenega skupnega števila vlog za parcelacije z mejnim ugotovit- venim postopkom so geodetske delovne organizacije v istem času prejele 1128 vlog ali 13,0 %, njihov delež pri parcelacijah na podlagi uredit- venih načrtov pa je 180 vlog ali 82,1 %. Ker je reševanje vlog za zemljiški kataster med najobsežnejšimi opravi- li geodetskih upravnih organov, smo poizkušali ugotoviti njihovo uspo- sobljenost za reševanje tako, da smo izračunali število vlog na zapos- lenega v upravnem organu. Povprečje za Slovenijo znaša 38,2 vloge na zaposlenega, med upravnimi organi pa se število giblje od 10,6 (Vrhni- ka) do 61,8 (Grosuplje). Kazalo bi preizkusisti, v kolikšni meri je število vlog odvisno od števila parcel na območju upravnega organa, za kar pa podatki niso bili na razpolago. Priložena tabela nazorno ilustrira stanje reševanja vlog po vrstah za celotno Slovenijo. Iz nje je razvidno skupno število vlog, število re- šenih vlog in količina zaostankov. Prikazan je tudi povprečen čas, ki je potreben za rešitev posamezne vrste vloge. GV 29(1985)4 1 G 3 Skupno štev. Rešene vl. Nereš.vl. . cas za reš . Vrsta vloge vlog za rešitev štev. % štev. % ene vloge v ur. Spremembe v vrstah rabe 11847 6938 58,6 4909 41,4 5,4 Spremembe katastrske- ga razreda 325 185 56,9 140 43,l 3,0 Prenos posestne meje 5231 2224 42,5 3007 57,5 8,0 MUP brez parcelacije 1516 675 44,5 841 55,5 9,6 Parcelacije 14204 7718 54,3 6486 45,7 12,1 Parcelacije na podlagi ureditvenih načrtov 242 152 62,8 90 37,2 77,9 SKUPAJ 33365 17892 53,6 15473 46,4 Geodetski upravni organi so v letu 1983 rešili le dobro polovico vlog, ki so jih prejeli v reševanje v tekočem ali v prejšnjih letih. Največji zaostanki so pri urejanju posestnih meja (prenos meje in MUP brez par- celacije), najbolj tekoče pa se izvajajo parcelacije na podlagi ure- ditvenih načrtov. Iz podrobnejših prikazov reševanja posamezne vrste vlog je mogoče zak- ljučiti: SPREMEMBE V VRSTI RABE. Preseneča velika razlika v porabljenem času za rešitev ene vloge. Po podatkih, ki so povzeti iz poročil posameznih up- ravnih organov, se čas giblje od ene ure v Ajdovščini in Logatcu do 11,9 ur v Škofji Loki. Ne glede na to, da je spodnja meja povsem nerealna je razlike do neke mere mogoče upravičiti z različnim pristopom k rešitvi. Prijave se lahko rešujejo tako, da se ugotovi in evidentira le spremem- ba na prijavljeni parceli, lahko pa se spremembe ugotavljajo na celot- nem lastniškem kosu, torej na večih parcelah istega lastnika. SPREMEMBA KATASTRSKEGA RAZREDA. Iz prikaza za tovrstna dela je razvid- no sorazmerno majhno število vlog, ki prav gotovo ne odražajo dejanske- ga stanja glede sprememb. Vloge za spremembe v katastrskem razredu se pojavljajo le na območju štirinajstih upravnih organov. Zanimivo je, da vlog ni tudi na območjih kot so Maribor, Kranj, Novo mesto in Slovenj Gradec. Največje število jih je v Ljubljani, na Vrhniki in v Krškem. Poraba časa za rešitev posamezne vloge je na posameznih upravnih orga- nih izračunana na osnovi majhnega števila vlog, zato so razlike deloma razumljive. Prikazan porabljen čas se giblje med 1,4 in šestimi urami. PRENOS POSESTNE MEJE. Pri reševanju vlog za to področje je značilno,da se zaostanki večajo. Rešenih je le 88,4 % vlog iz leta 1983, število nerešenih vlog iz prejšnjih let pa za 22 % presega število vlog, vlože- nih v letu 1983. Najhitreje so bile vloge rešene v Lendavi v 4,0 urah, Škofji Loki - 4,1 urah, Ajdovščini - 4,4 urah, najdlje pa so se vloge reševale v Slovenj Gradcu - 21,1 ure in Žalcu - 18,7 ure. Tudi tu so 'velike razlike lahko posledica različnega načina dela, ki ni nikjer po- drobno predpisan. MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK BREZ PARCELACIJE. Postopek ima isti cilj kot predhodni - obakrat gre za ureditev nezaznavne ali sporne meje na terenu. Izvajal naj bi se predvsem tam, kjer .niso izpolnjeni pogoji za prenos posestne meje, ki jih določa 33.člen Zakona o zemljiškem katas- tru. Ker je to pogosto na območju grafične izmere, bi bilo priča- 184 GV 29(1985)4 kovati bolj i~enačen~ razmerje med mejnim ugotovitvenim postopkom in prenosom kot J~ razvidno.iz poročila in znaša 1: 3,5. Ker se tovrstne vloge.na ~bmočJu nekaterih upravnih organe~ ne •pojavljajo (Idrija, Ilir- ska Bistrica, Lendava, Murska Sobota, Ormoz ,- Slovenska Bistrica sloven- ske Konjice) in ker je na območju nekaterih vel'ikih upravnih or~anov (Ljubljana, Kranj, Slovenj Gradec) njihovo število majhno, je mogoče sklepati, da ta, sorazmerno nov način urejanja posestnih meja, še ni povsod osvojen. Verjetno v teh primerih v večjem 1 obsegu urejajo meje s_odišča. Velike razlike v porabi časa za rešitev ene vloge so lahko posledica majhnega števila vlog, na osnovi katerega je izračunan, opravičuje pa jih lahko tudi različen obseg dela pri posamezni vlogi. V zbirnem po- ročilu se porabljen čas giblje v mejah 2,7 ur v Velenju in 43,5 ur v Radovljici. Glede ažurnosti reševanja obravnava~ih vlog velja enaka ugotovitev kot pri vlogah za prenos posestnih meja - zaostanki naraščajo, saj je le 85,6 % vlog, vloženih v letu 1983, rešenih. PARCELACIJE. V zbirnem poročilu so parcelacije ločene v dve skupini: na tiste, ki jim predhodni mejni ugotovitveni postopek, in tiste, ki se iz- vajajo na podlagi ureditvenih načrtov, pa zato mejno ugotovitveni posto- pek ni potreben. Za prvo skupino velja da se zaostanki iz let pred letom 1983 zmanjšujejo. število rešenih vlog za 2,4 % presega število vlog, vloženih v letu 1983. V zbirnem poročilu so obravnavane le tiste vloge za parcelacije, ki jih rešujejo geodetski upravni organi. Zanimivo je, da le geodetska uprava v Ljubljani ne izkazuje lastnih vlog zanje, na območju vseh preostalih, kjer velja pooblastilo za parcelacije (Gornja Radgona, Slovenska Bistri- ca, Maribor, Sežana, Šentjur, Šmarje, Vrhnika in Žalec - izvzeta je up- rava v Celju, kjer pooblastila ni za občino Laško) pa skupaj navajajo za rešitev 2262 vlog. To ponovno potrjuje, da geodetske delovne organi- zacije ne opravljajo vseh storitev, za katera so pooblaščene. Porabljeni čas za rešitev ene vloge se v primeru prve skupine parcela- cij giblje med petimi urami v Ljutomeru in štiriindvajsetimi urami v Slovenj Gradcu. Analiza reševanja vlog za parcelacije na podlagi ureditvenih načrtov je najbolj problematična. Očitno pri izdelavi letnih poročil ni bilo pov- sem jasno, za kakšne vrste parcelacij pri tem gre. Drugače si ni mogoče razložiti dejstva, da kar 21 geodetskih upravnih organov ne izkazuje no- bene tovrstne vloge in da se porabljeni časi za rešitev posamezne vloge gibljejo od 16,3 ure (Celje) do 410 ur (Vrhnika). Ker med ureditvene na- črte, na osnovi katerih se izvajajo obravnavane parcelacije, uvrščamo lokacijske načrte, ki lahko obravnavajo samo eno parcelo, zazidalne na- črte s poljubnim številom parcel ter ekspropriacijo dolžinskih objektov najrazličnejših dimenzij, je vloge med seboj težko primerjati. To vrsto del bi bilo zato potrebno analizirati po drugačnih kriterijih, pomembno pri tem bi bilo število obravnavanih parcel, število lastnikov in povr- šina kompleksa, ki se parcelira. Domnevamo,da večji del tovrstnih parcelacij opravijo geodetske delovne organizaciJe, verjetno tudi tam, kjer nimajo pooblastila. Slednje velja še posebej za ekspropriacije dolžinskih objektov. V zbirnem poročilu so v zvezi z zemljiškim katastrom v grafični obliki prikazani še tile podatki: čas za rešitev ene vloge po vrsti vloge in primerjava tega časa v upravnem o·rganu s povprečnim časom v republiki; število katastrskih občin, parcel in posestnih listov na območju uprav- nega organa; izvajalci računalniške obdelave zemljiškega katastra in iz- vajalci povezav dohodkov po gospodinjstvih. Kot zanimivost naj bo iz teh prikazov povzeto to, da se računalniška obdelava pisnih podatkov iz- vaja v šestih centrih, ki imajo v glavnem lastne programe in da poveza- GV 29(1985)4 185 vo katastrskega dohodka po gospodinjstvih opravljajo geodetski upravni organi v dvajsetih primerih, uprave za družbene prihodke prav tako v dvajsetih primerih, oba upravna organa pa v petih primerih. • 6.2. Temeljna geodetska izmera V tem poglavju je v zbirnem poročilu obravnavana dejavnost geodetskih upravnih organov ter geodetskih in drugih delovnih organizacij pri reše- vanju: - prijav o odstranitvi in prestavitvi izmeritvenega znamenja, - zahtevkov za posnetke novozgrajenih objektov za potrebe tehničnega pregleda, - zahtevkov za izdelavo geodetskih načrtov za potrebe prostorskih izved- benih aktov in - zahtevkov za zakoličenje, V smislu Zakona o temeljni geodetski izmeri lahko med zadeve temeljne geodetske izmere uvrstimo le dejavnost iz prve alineje, ostale zadeve pa opredeljuje Zakon o geodetski službi kot t.i. storitve. Zakonsko op- redeljene strokovne pojme, ki so se tudi v praksi uveljavili, ne bika- zalo spreminjati, še posebej ne v uradnih publikacijah kakršna je obrav- navano zbirno poročilo. ODSTRANITEV IN PRESTAVITEV IZMERITVENEGA ZNA.MENJA. Vlog za rešitev zadev iz tega področja je zelo malo - skupaj v Sloveniji le 136. To pa seveda ne pomeni, da je bilo v tem času odstranjenih ali prestavljenih le toli- ko izmeritvenih točk. Očitno se predvsem odstranitve, odvijajo brez ved- nosti geodetskih upravnih organov, Večji del navedenih vlog je evidenti- rala geodetska uprava v Ljubljani -119, v Celju so bile vložene štiri vloge, po ena pa v Črnomlju, Ilirski Bistrici, Mozirju in Slovenj Grad- cu. Iz let pred 1983 je ostalo za rešitev 9 vlog. POSNETKI NOVOZGRAJENIH OBJEKTOV ZA POTREBE TEHNIČNEGA PREVZEMA. Vseh vlog za posnetke, ki naj bi jih upravni organi rešili v letu 1983, je bilo 1265, od tega nerešenih iz let pred letom 1983 kar 647. Rešenih vlog v letul983 je bilo 618, pri čemer so pooblaščene delovne organiza- c1Je rešile 69 vlog; nerešenih je tako ostalo 647. Velike zaostanke pri obravnavanih delih je težko razumeti, če vemo, čemu naj bi ti posnetki služili. Ali pomeni, da enake zaostanke doživljajo tudi tehnični pregle- di objektov, za katere se posnetki izdelujejo, ali pa se izdelujejo po izvršenem tehničnem pregledu in so tako namenjeni le evidentiranju ob- jektov v evidencah geodetskega upravnega organa. Na geodetskih upravnih organih bi morali ta namen geodetskih posnetkov kar najbolj upoštevati, saj dosledno izvajanje meritev novozgrajenih objektov omogoča njihovo sprotno evidentiranje v zemljiškem katastru in nekaterih drugih eviden- cah geodetske službe, pri čemer nosijo večji del stroškov investitorji. Kot kažejo podatki pa temu ni tako. Kar šestnajst geodetskih upravnih organov ne izkazuje nobene vloge za posnetke novozgrajenih objektov med njimi so tudi geodetske uprave v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru,No- vem mestu itd.) Razlog za tako stanje v poročilu ni morda ta, da uprav- ni organi niso dobili podatkov od organizacij, ki tovrstna dela izvaja- jo po pooblastilu, saj je med njimi kar deset takih, ki delujejo na ob- močjih, kjer pooblastila niso bila izdana. Kot zanimivost naj bo navede- no, da je geodetska uprava v Litiji rešila kar 34 % vseh vlog, ki so bi- le vložene v Sloveniji. GEODETSKI NAČRTI ZA POTREBE PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV. Prostorski iz- vedbeni akti, za katere se izdelujejo geodetski načrti, so po določilih prostorske zakonodaje, ki je veljala v letu 1983, predvsem lokacijske dokumentacije. Vseh vlog za rešitev v letu 1983 je bilo 5120- rešenih je bilo 4240, od tega so jih pooblaščene organizacije rešile 1229 ali 30 %. Tudi na tem področju kar 13 geodetskih upravnih organov ne navaja ~obene vloge, med njimi so tudi geodetske uprave v Ljubljani in Mariboru. 186 GV 29(1985)4 ZAKOLIČENJE V l~~u 1983.so geodet~ki upravni org~ni in_po~blaščene delovne organi- zac1Je spreJele v rešitev 3162 vlog,iz preJŠnJih let pa je ostalo ne- rešenih 454 vlog za zakoličenje. Geodetski upravni organi so jih rešili 2271, pooblaščene organizacije pa 1058 ali 32 %. Preseneča majhno števi- lo zakoličenj, ki nikakor ne ustreza številu objektov (stavb), ki se v Sloveniji pričnejo graditi v posameznem letu. Tudi na tem področju kar sedem upravnih organov ne navaja nobene vloge za zakoličenje. Ker sta med njimi tudi Ljubljana in Maribor, gre očitno za to, da nekateri upravni organi niso dobili podatkov od organizacij, ki opravljajo sto- ritve po pooblastilu občinskih skupščin. Ker so občinski geodetski up- ravni organi odgovorni za zadeve geodetske dejavnosti v občini in v smislu Zakona o geodetski službi tudi za opravljanje strokovnega nadzo- ra nad izvajanjem geodetske službe v geodetskih organizacijah, so izva- jalci del dolžni potrebne podatke dostaviti občinskemu upravnemu organu, če jih ta zahteva. Iz zbranih podatkov je razvidno, da so pri zakoličenju v povprečju naj- manjši zaostanki, izjemni sta geodetski upravi v Ilirski Bistrici in Žalcu, kjer ti presegajo razumne meje. 6.3. Kartografija V zbirnem poročilu so zbrani podatki o kartografskih izdelkih (karte, publikacije), ki so bili publicirani v letu 1983 in količina opravlje- nega dela na področju kartografije, ki so ga opravili posamezni upravni organi. Karte različnih meril in različne vsebine ter kartografske publikacije je v letu 1983 izdalo 17 občin, pri delu na pripravi teh gradiv pa so bili zaposleni delavci v enajstih geodetskih upravnih organih. Njihovo sodelovanje je bilo različno,število ur se · giblje od 45 v Krškem do 1550 v Slovenj Gradcu. 6.4. Evidenca hišnih številk in register območij teritorialnih enot V zbirnem poročilu so pod tem poglavjem zbrani sledeči podatki: - število hišnih številk na območju upravnega organa, - število sprememb hišnih številk (nove h.št., preoštevilčbe in ukinit- ve), - število ulic na območju upravnega organa in - število sprememb ulic (nova imenovanja, preimenovanja, ukinitve). Zbrani podatki za Slovenijo so za leto 1983 sledeči: 416694 hišnih številk in 10593 ali 2,5 % novododeljenih, 11621 ali 2,8 % preoštevilčb ter 592 ali 0,1 % ukinitev hišnih številk, 7815 ulic, ki so v istem letu doživele 580 sprememb, kar pomeni 7,4 %, Čas, potreben za izvedbo navedenih sprememb, se za posamezne upravne organe močno razlikuje - v eni uri nekdo reši 2,3 spremembe hišnih šte- vilk, drugi pa le 0,2 spremembi, razlika je torej več kot desetkratna. O registru območij teritorialnih enot so v zbirnem poročilu navedeni sledeči podatki, ki se nanašajo na območje upravnega organa: - število popisnih okolišev~ - število statističnih okolištev, - število naselij, - število katastrskih občin in - število krajevnih skupnosti. Za Slovenijo so ti podatki sledeči: 12351 PO, 7836 SO, 5974 NA, 2748 KO, 1211 KS. Vseh sprememb v mejah območij, ki so jih doživele navedene te- ritorialne enote, je_bilo 161, za njihovo evidentiranje pa so geodetski upravni organi porabili 1252 ur. GV 29(1985)4 Na evidentiranju sprememb, ki se nanašajo na hišne številke, ulice in teritorialne enote, je bilo porabljenih 33 569 ur. V uvodnem poglavju o dejavnosti geodetskih upravnih organov je za to vrsto del navedena znatno večja poraba časa 54 333 ur. Razliko si lahko razlagamo le s tem, da ponekod še vedno potekajo dela na nastavitvi obeh evidenc. Če iz pri- kazanega števila ur izračunamo število delavcev, ki so v letu 1983 de- lali na evidenci hiš in registru teritorialnih enot, znaša to 26 ~ to- rej znatno manj kot en delavec v upravnem organu. 6.5. Kataster komunalnih naprav Kot je bilo ugotovljeno v uvodu poglavja o dejavnosti geodetskih uprav- nih organov, je na področju komunalnih naprav, pri čemer gre za vzdrže- vanje, dejavnost najmanjša. Samo v osmih občinskih geodetskih upravnih organih izkazujejo delo na vzdrževanju zbirnega katastra komunalnih na- prav in le 11 na grafičnem pregledu komunalnih vodov, kjer so v letu 1983 potekala obsežnejša dela na njegovi izdelavi, ki so jih opravljale geodetske delovne organizacije. 7. FINANČNI POKAZATELJI V zadnjem poglavju zbirnega poročila so prikazani izdatki upravnega or- gana za redno dejavnost, izdatki za posebne namene ter dohodki od taks in storitev. Ker geodetski upravni organi v večini primerov nimajo sa- mostojnega računovodstva, se podatka ni dalo zbrati na enostaven način in so zato vsaj pri izdatkih za redno dejavnost kazalci nerealni. Dokaz temu je izračun izdatkov na zaposlenega v upravnem organu, ki se giblje od 5300 dinarjev v Slovenski Bistrici do 520. 000 dinarj•ev v Novem mestu. Pri izdatkih za posebne namene, ki so v glavnem namenjeni financiranju programa geodetskih del, ugotavljamo da v letu 1983 šest upravnih orga- nov ni razpolagalo s sredstvi za te namene, njihova višina na območju ostalih upravnih organov pa je zelo različna - od 52 000 dinarjev v Trebnjem do 10.760.000 dinarjev v Ljubljani. Zaradi zanimivosti naj bo kljub navedenim pomanjkljivostim v podatkih podan prikaz obravnavanih finančnih pokazateljev za SR Slovenijo: Izdatki za redno dejavnost 186 212 000 dinarjev Izdatki za posebne namene 59 948 000 " Dohodki od taks 10 648 000 " Dohodki od storitev 43 906 000 " 8. SKLEP Na koncu prispevka, ki kljub svoJi obsežnosti ni izčrpal vseh možnosti analize prikazanih podatkov, naj podamo še nekaj misli o pomanjklji- vosti v zbiranju podatkov. Menimo namreč, da obravnavano gradivo ne daje prikaza celotne dejavnosti upravnih organov. Nikjer ni prikazano delo na izvajanju sprememb v pisnem delu operata zemljiškega katastra ni prikazana količina izdanih kopij ·katastrskih in drugih načrtov ter kart, tudi ne izdanih kopij posestnih listov in različnih potrdil. Iz- jema so kopije, ki jih izdajamo iz elaborata ROTE, ki pa jih je zane- marljivo malo. v sistem poročil o opravljenem delu upravnih organov je potrebno vklju- čiti tudi statistična poročila, ki.jih vsako leto pripravijo izvajalci računalniške obdelave pisnih podatkov zemljiškega katastra. Ta poročila so neenotna, njihova vsebina in izgled sta pri posameznih izvajalcih različna. Dejstvo je, da ima vsa dejavnost na zemljiškem k?tastru, ra- zen prenosa mej in mejno ugotovitvenega postopka na delu parcele, svoj odraz v pisnih podatkih zemljiškega katastra. Iz podatkov o številu 188 GV 29(1985)4 parcel, ki so spremenile parcelno števixko, vrsto rabe, katastrski raz~ red, površino, posestni list, zemljiškoknjižni vložek, in iz--podatkov o številu novih ali spremenjenih nosilcev pravic na zemljiščih bi se dalo realno ugotoviti dejavnost posameznega geodetskega upravn;ga orga- na na vzdrževanju zemljiškega katastra. Republiška geodetsk~ uprava naj bi zato izvršila analizo statističnih poročil, opredelila njihov namen. ter poskrbela za enotnost prikazanih podatkov v poročilih različ­ nih izvajalcev avtomatske obdelave. O računalniški obdelavi podatkov, ki prikazujejo dejavnost občinskih geodetskih upravnih organov, bi bilo smotrno širše razmisliti. Nekateri upravni organi imajo opremo, ki omogoča tako vodenje, na geodetski upra- vi v Velenju pa že tudi preizkušajo projekt avtomatske obdelave pisar- niškega poslovanja, ki bi ga bilo smotrno razširiti tako, da bi lahko služil tudi temu namenu. GV 29(1985)4 189 NOVI PREDPISI„ RAZISKAVE„ KNJIGE„ PUBLIKACIJE IZBRANE NOVOSTI KNJIŽNICE FAGG (januar-oktober 1985) EIGNER, Martin: "Einftihrung und Anwendung von CAD-Systemen" Sig.: 519.6;032 "INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON THE USE OF ARTIFICIAL SATELLITES FOR GEODESY", 2nd, Athens, 1965 Sig.: 629. 7;003 "INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON THE USE OF ARTIFICIAL SATELLITES FOR GEODESY AND GEODYNAMICS", 3rd, Ermioni 1982 Sig.: 629.7;001 GIGAS, Erwin: "Physikalisch-Geodatische Messverfahren:neue Wege der Dreiecks - und Hohenmessung", Sig.: 528.01/.08;045 Jeršič, Matjaž: "Zasnova uporabe prostora SR Slovenije: kmetijstvo: izvleček iz osnovnega gradiva" Sig.: 71;498 KONECNY, Gottfried: "Photogrammetrie" Sig.: 528.7 "OPTIMIERUNG geodatischer Messoperationen" Sig.: 528;137 SKOPAC, Nuša: "Zasnova uporabe prostora: varstvo lkulturnih spomenikov: najpomembnejši spomeniki" Sig.: 71;501 SVETIK, Peter: "Prostorske povezave - funkcionalna območja v SR Slove- niji" Sig.: 71;503 VODOPIVEC, Florijan: "Izmera barjanskega dela Ljubljane" Sig.: 528.3;094 VODOPIVEC, Florijan: "Razdaljemeri in trilateracija" Sig.: 528.5;022 "ZBORNIK RADOVA". Vojnogeografski institut, Beograd Sig.: 528;136 ZUPANČIČ, Pavel: "Geodezija za gradbene tehnike" Sig.: 528;138 IZBRANE NOVOSTI KNJIŽNICE GZ SRS (_januar-oktober 1985) BRAUM, Franjo: "Orientacija fotogrametrijskih snimaka III: Orijentacija terestričkih stereoparova" Inv.št. 2168 190 GV 29(1985)4 , ~ l l l 1 1 1 j 1 J 1 1 i 1 l "DIGITALE BILDVERARBEITUNG", izd.H.-P. Bahr Inv. št. 2126 FRANK, Andre: "Datenstrukturen fur Landinformationssystemesemantische topoldgische und raumliche Beziehungen in Daten der Geo-Wissenschafte~" Inv.št. 2151 "GEODESY AND GLOBAL GEODYNAMICS: Lectures Delivered at the Third Inter- national Summer School in the Mountains on Geodesy and Global Geodyna- mics", izd. Helmut Moritz Inv.št. 2129 GROSSMANN,Walter: "Vermessungskunde II: Winkel-und Streckenmessgerate, Polygonierung, Triangulation und Trilateration" Inv.št. 2116 HRADILEK, Ludvik: "Three-dimensional terrestrical triangulation: Appli- cations in Surveying Engineering" Inv.št.2145 "ISBD (CM): Mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva" Inv.št. 2153 JUNIUS, Hartwig: "Eine digitale topographische Karte fur die Flachen- nutzungsplannung: Vorschlag fur ein photogrammetrisches und datentech- nisches Verfahren zu ihrer Herstellung" Inv.št. 2159 KRAUS, Karl: "Photogrammetrie" Band 1 Grundlagen und Standardverfahren Inv.št. 2117 Band 2 Theorie und Praxis der Aus~ertesysteme In v. št. 2118 LOCKEMANN, Peter C.: "Rechenrgestutzte Informationssysteme" Inv.št. 2127 "MEASUREMENT - computation systems for science, engineering, business, industry, education, medicine", Hewlett Packard Inv.št. 2111 MEISSL, Peter: "Least squares adjustement a modern approach" Inv.št. 2128 PAŠALIC, Srnail: "Račun izravnanja" Inv.št.2114 "PRECISE LEVELLING: Contributions to the Workshop on Precise Levelling held at the University of Hannover March 16..:.18, 1'983" Inv.št,2125 "PRAVILNIK o načinu izrade izvodjačkog projekta komasacionog područja", Pokrajinska uprava za imovinsko-pravne poslove, Novi Sad, 1984 Inv.št. 2152 "PRIROČNIK za izvajanje komasacije in vodenje komasacijskega postopka" Republiška geodetska uprava, Ljubljana 1985 "REMOTE sensing for resource management", izd. Ch.J.Johannesen Inv.št.2160 GV 29 (1985) 4 191 SCHOCH, Rudolf: "Land-cover studies and crop acreage estimates from aerial photography and satellite imagery: A case study in the region of Ta'iz-Turbah, Yemen Arah Republic" Inv.št.2147 TRETJAK, Ana et. al.: "Uporaba digitalnih, satelitsko zajetih podatkov v SR Sloveniji" Inv.št.2123 192 GV 29(1985)4 Podatke zbral in uredil Boris Bregant 1 '1 ' 1 i 1 RAZNC NOVICC IN ZANIMIVOSTI TURISTIČNI NAGELJ PETRU SVETIKU Petru Svetiku je RTV Ljubljana podelila turistični nagelj. Ob tej pri- liki je bil v Delu objavljen naslednji članek: DELO* Četrtek, 7. novembra 1985 Vače postajajo bolj turistične Označitev geometričnega središča Slovenije in kopija situle privabljata obiskovalce LJUBLJANA, 6, novembra - Petru Svetiku, vodji projekta Vače 81, je ljubljanska televizija namenila turistični nagelj za izjemno prizadevnost, saj je bil ta geodet in ekonomist iz Ljubljane »duša in motor« pri obsežnem delu okoli geoiltetričnega središča Slovenije (GEOSS) in je tudi izdelal projekt. Zanimivo je, da Peter Svetik o ~eometričnem središču. »To sploh ni litijski občan, celo vi- pa Je samo del zastavljenih na- kendaš ne, že dolga leta pa ima log, saj smo jih opravili še precej čeprav je Ljubljančan, rad to ob'.. več, veliko jih pa še bomo.« čino, še zlast~ pa Vače in njene Središče, označeno s kamnom krajane. ·zaposlen je kot sekre- iz granita, simbolizira slovenski tar pri Gospodarski zbornici ob- narod, ki se ni dal nikoli potujči­ čin ljubljanskega območja. Kot ti, 88 dreves pomeni prijatelj- geodeta ga je še zlasti pritegnilo sivo, štirje temeljni kamni na geometrično središče in njegova vseh štidh straneh neba pa so izračunava. . simbol naše odprtosti na vse. »Projekt sam podrobno raz- strani. členjuje vse delo tako po vsebini »V Vačah smo največ naredili kot času: strokovna dela ·in za- •s prostovoljnim delom, tako količenje težišča Slovenije, obe- strokovnjaki z umskim delom ležitev GEOSS s slovenskim gr- kot krajani s. fizičnim ter s pri- bam, z lipo, z 88 macesnovimi spevki v materialu, zlasti v da- drevesi v spomin na tovariša Ti- našnjem času, zaslužimo vso ta ob cesti iz Spodnje Slivne k pohvalo. Vačani so izredno pri- obeležju in komunalna ureditev jetni in delavni ljudje. Tudi vod- zemljišča, « nam je v pogovoru_ stvo skupščine občine nam je povedal Peter Svetik, .ki je sku- vseskozi stalo ob strani. Ves čas paj s sodelavci izdal tudi brošuro nas je spodbujalo· dejstvo, da so Petru naše iskrene čestritke! v Vačah in okolici neizčrpni zgo- dovinski viri, ki morajo prej ali slej prodreti do vsakega Slo_ven-. ca. Vseskozi se nam je vsiljevala primerjava s Triglavom, ki je prav tako naš slovenski simbol. Vaška situla, predstavljena v po- večani kopiji, in spominska ploš- ča dr. Francetu Staretu, najpo- membnejšemu raziskovalcu in zapisovalcu prazgodovinske na- selbine, sta priznanji za veliko delo, ki je bilo že opravljeno, preden smo se ga lotili mi.« Peter Svetik s sodelavci pa se- veda tudi vnaprej ne namerava mirovati. Njega in sodelavce ča­ ka še kopica nalog. Vse večji obisk Vač, Klenika in Spodnje Slivne dokazuje, da so krenili po pravi poti, ko so se lotili tudi kmečkega turizma ter občasnih kulturnih in športnih priredi teV. MARINA UČAKAR GEODETSKI ZAVOD V SARAJEVU se je 26.10.1985 preselil v nove sodobne po- slovne prostore. Moderna trinadstropna stavba je postavljena-v novem delu mesta Sarajeva v ulici VI. Proletarske brigade v Sarajevu. Pred- računska vrednost nove stavbe in večjega dela opreme znaša 342.000.000 din. Sredstva so zagotovljena s kreditom (80.000.000 din) in lastnimi sredstvi (262.000.000)din). Pogodba za gradnjo je bila sklenjena 25.8, 1983 leta. Kolegom na Geodetskem zavodu v Sarajevu čestitamo in jim želimo mnogo delovnih uspehov v novih prostorih. Stanko Majcen GV 29(1985)4 193 IMENOVANJA NA Oddeleku za geodezijo Svet VTOZD Gradbeništvo in geodezija je na svoji tretji redni seji dne 21.3.1985 izvolil: - tov. Zmaga FRASA, dipl.ing.geod., za asistenta za področje kartogra- fije in nižje geodezije. Svet VTOZD Gradbeništvo in geodezija je na svoji četrti redni seji dne 25.6.1985 izvolil: - tov. dr. Bogdana KILARJA, dipl.astr. za izrednega profesorja za pod- ročje geodetske astronomije in programiranja. Svet FAGG je na svoji drugi redni seji dne 27.6.1985 izvolil: - tov. dr. Florijana VODOPIVCA, dipl.ing.geod., za prodekana Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. 194 GV 29 (1985)4, IN GCOQCTOV GIG JUGOSLAVIJE IZVLEČE!< iz zapisnika skupne seje predsedstva in izvršnega odbora Zveze geodetov Slovenije, ki je bila dne 3.oktobra 1985 na Geodetskem zavodu SR Slove- nije. D N E V N I R E D : l. Priprava za 18. geodetski dan 2. Skupščina ZGS 3. Predlog imenovanj častnih in zaslužnih članov ZGS in ZGIGJ 4. Priprava na sejo predsedstva ZGIG~ 5. Predlog srednjeročnega programa geodetskih del za obdobje 1986-1990 6. Razno. Ad l. Priprave potekajo skladno s programom. Podane so bile nove zadolžitve pri organizaciji strokovnega posveta. Ad 2. Po statutu ZGS se sklicuje skupščina ZGS vsaka štiri leta, če ni izraže- na dodatna zahteva po pogostejšem sklicu. Oblikovano je bilo stališče, da letos ni potreb, da bi sklicali skupščino ZGS. Ad 3. Komisija za imenovanja in nagrade pripravi predlog imenovanj, ki ga po- sreduje predsedstvu ZGS. Ad 4. Seje predsedstva ZGIGJ v oktobru se bo kot delegat ZGS udeležil tov. Jože Avbelj. Imenovani so bili delegati ZGS, ki se bodo v začetku leta 1986 udeleži- li skupščine ZGIG~ Ad 5. Ker ima v naslednjem srednjeročnem programu geodetskih del obnova zem- ljiškega katastra pomembno vlogo, je bila dana pobuda, da sekcija za zemljiški kataster pri ZGS, Republiška geodetska uprava in Inštitut geo- detskega zavoda SR Slovenije organizirajo razpravo o tehničnih vpraša- njih programa obnove zemljiškega katastra. Za člane delovne skupine za pripravo razprave so bili imenovani: tov. Bilc, tov. Čermelj in tov. Kolman. Ad 6. Ni bilo gradiva. Po zapisniku Jurija Hudnika - priredila: Božena Lipej 195 IZVLEČEK iz zapisnika XV. seje predsedstva ZGIGJ, ki je bila dne 11.10.1985 v Beogradu l. Tov. Bogdan Bogdanovic je kot predsednik Organizacijskega odbora za pripravo VI. kongresa ZGIGJ poročal o poteku priprav. Le-te so bile intenzivne že v letu 1983, vendar so bile prekinjene iz objektivnih razlogov. Dosedaj so bili kongresi v Zagrebu, Sarajevu, Portorožu, Ohridu in nazadnje leta 1975 v Beogradu.Predlagal je, da se VI. kan:,;-· gres pripravi meseca oktobra 1986 v črni gori, ker v tej republiki še ni bil pripravljen. Tov. Krunoslav Mihajlovic je kot predsednik Redak- cijskega odbora VI. kongresa ZGIGJ predložil za mesto gostitelja kon- gresa Budvo, ki ima velike nočitvene zmogljivosti, vendar pa ne vztra- ja na predlogu, če bi predsedstvo ZGIGJ obdržalo svojo prvotno odloči­ tev, da se VI. kongres pripravi v Beogradu. Tudi tov.Milan Peterca, načelnik Vojnogeografskega instituta, je pod- prl predlog izvedbe kongresa v Beogradu, saj bi bil poleg upostevanJa drugih ugodnosti v tem primeru Vojnogeografski institut pripravljen organizirati tudi razstavo v svojih prostorih. Po razpravi je bilo soglasno sprejeto, da se VI. kongres ZGIGJ orga- nizira v Beogradu v oktobru leta 1986. Dogovorjeno je bilo tudi, da se bo: - izdala informacija o kongresu, strokovnih temah, - izdala jubilejna številka Geodetskega lista in - pripravil finančni plan. 2. Pomembni točki sta bili tudi predlog za spremembo Samoupravnega spora- zuma o združevanju 1 v ZGIGJ. in predlog Statuta ZGIGJ. Zaključeno je bilo, da bo Sekretariat dostavil po en izvod Samouprav- nega sporazuma in Statuta (z obrazložitvijo) vsem zvezam geodetov v razpravo, le-te pa morajo posredovati svoje eventuelne pripombe delov- ni skupini do 31.12.1985. 3. Med drugim je bilo govora tudi o pripravah na posvetovanje v Splitu o temi Geodezija v hidrogradnji, hidrografiji in hidrologiji, o Progra- mu aktivnosti ZGIGJ v letu 1986-1987, ki bo sprejet na IV. skupščini ZGIGJ v Splitu dne 9.11.1985 in o poteku te skupščine. 196 Po zapisniku priredila Božena Lipej PONOVEN POZIV NAROČNIKOM GEODETSKEGA VESTNIKA V primerjavi s prejšnjimi leti smo letos prejeli kar precej sprememb glede naročnikov Geodetskega vestnika. Vendar je bilo za nekatera društ- va teh sprememb vprašljivo malo. Zato z željo, da bi res vsi naročniki dobivali Geodetski vestnik, ponovno objavljamo dopolnjen seznam naroč­ nikov. Še vedno velja, da spremembe sporočajte poverjenikom za posamezna društ- va (imena so navedena poleg naslova ustreznega društva). Nečlani ZGS in naročniki izven območja Slovenije pa se obračajte direktno na ZGS (tov. Irena Ažman, Republiška geodetska uprava, tel. 061-312-315). Seznam bo veljal za leto 1986. Le z vašim skrbnim in natančnim sporo- čanjem sprememb bomo dosegli, da bo v tridesetem, jubilejnem letu izha- janje Geodetskega vestnika res vsak slovenski geodet prejemal svojo re- vijo. Izvršni odbor ZGS Uredniški odbor GV LJUBLJANSKO GEODETSKO DRUŠTVO, šaranovičeva 12, 61000 LJUBLJANA - Evidenca naročnikov: tov. Matjaž KOS tel. 061- 327-861 N a r o č n i k i BALDIN Daniel BELEC Marjan BERCE Janez BILBAN Valentin BOGATELJ BOH Marjeta BOŠTJANČIČ BRADEŠKO Leon BRATKOVIČ Franc BREZOVŠEK Jani BRtlFACH Gvido CILENŠEK Jože ČRNIVEC Miroslav,st. DVORŠAK Rado DJUKIČ Smilja GANTER Vido GORJUP Zvonimir GOSTIČ Valenka GUČNIK Peter JEKL Stane KOROŠEC Darko KULOVEC Franc LENARDIČ Zdenko LUTOVEC Jeremija MARIN Aleksander MARKOVIČ Aloj z MEZE MIHELIČ MLAKAR Igor MORANO Emil MORANO Milan MURKO NAMESTNIK Dane PETERNELJ PETKOVŠEK Franc PODGORNIK PODPEČAN Alojz POR Marjan RAVNIK REJC Matija ROJKO Martin RUDL Franjo SANSONI Vojko SLATNAR Andreja STEINER Oton STUŠEK Valenka ŠPOLAR Anton ŠTALEC Bine ŠTEFANE Milojka ŠUŠTAR Lojze GV 29(1985)4 TIMOV Džordže TOTOSKOVIC Stevo TURNŠEK Franc USNIK Igor VARACHA Stanislav VARL VODNIK Hinko VUKSANOVIC Boško ZALOKAR Andrej ZEMLEN Vinko ZIMA Ladislav ZORKO Marija ŽEPIČ Rajko 197 GEODETSKI ZAVOD SRS, šaranovičeva 12, 61000 LJUBLJANA ACCETO Matjaž ADROVIC Halil AVBELJ Ana AVBELJ Jože BEDEN Francka BEDEN Ludvik BEDEN Remigi BELEC Teobald BESENIČAR Jure BILC Andrej BITENC Vida BOŽIČ Marjan BREGANT Boris BRINJŠEK Aleksandra CIGLAR Katarina ČEHOVIN Bogo ČEHOVIN Vera ČERNE Franc ČERMELJ Klara DEBELJAK Filip DIVJAK Kostja DOLŠČAK Bojan GOSTIČ Mile GORJUP Svetozar GOSTINČAR Milan GREGORIČ Marija HUDNIK Jurij ILEŠIČ Danila JAMNIK Ana JANČIČ Milena JANČIČ Anton J"ARC Joža JEMEC Janez JEMEC Štefka JENKO Marjan KEZALE Joco KOKALJ Ana KOS Matjaž KOS Peter- KOS Viljem KRIŽNAR Peter LUCU Aleksander MARTINČIČ Dušan MENART Marjan MEDVED Matija MIKEK Vesna MURNIK Marija NOSE Darko NOVAK Janez DRENŠEK Stane FLEGAR SPILLER Marta GAMBERGER Nevenka GOLOBIČ Zvone POŽENEL Irena POTRPIN Janez REBOLJ Marjan RIHAR Bogdan ROJKO Martin ROZMAN Ivan STANČIČ Albin STANOJEVIČ Mladen STUŠEK Avgust SVETIK Štefka ŠEGA Matija ŠEGULA Andrej ŠMALCELJ Jože ŠTEFANČIČ Majda ŠUŠTERŠIČ Amalija ŠUŠTERŠIČ Miloš TANČIČ Magda TANKO Darko TRAMPUŽ Betka TRAMPUŽ Roman UMEK Jože URH Janez VIDMAR Ivan VILFAN Franc VOVK Jože VOVK Matjaž VOVK Vera VREČAR Vinko WEINBERGER Vlado ZAKOTNIK Marica ZLATNAR Vaso ZOBEC Franc ZOBEC Slavica ZUBALIČ Janko ZUPAN Karel ŽAGAR Janez ŽONTAR Bogo REPUBLIŠKA GEODETSKA UPRAVA, Kristanova 1, 61000 LJUBLJANA ANDOLŠEK Lidija AŽMAN Irena DEMŠAR Božidar DRINOVC Žiga KIFNAR Janez KOLMAN Vlado LESAR Anton LIPEJ Božena MAJCEN Stanko MARUŠIČ Darko PLATOVŠEK Mateja PRISTOVNIK Stanko ROTAR Jože SVETIK Peter ŠTUPAR Ivan ŽVAN Mimi INŠTITUT ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO, Jamova 2, 61000 LJUBLJANA ČRNIVEC Miroslav ml. DEŽMAN Nevenka DUPOR Danica KERŽAN Emil LOVŠIN Mija MRAVLJE Dušan PERNE Nace PREGL Albina PRIMAR Milica ROJC Branko ROZMAN Janko SCHIFFRER Irena FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN 61000 LJUBLJANA ČADEŽ Branka ČUČEK Ivan DVORŠAK Rado FRAS Zmago GORŠIČ Janez 198 HRIBAR Matjaž JEŽOVNIK Vesna KUMELJ Majda MIŠKOVIČ Dušan PAJER Milan RAKAR Bine GV 29(1985)4 SLADIČ Boris SMREKAR Marjan ŠIVIC Raoul ŠTEBLAJ Tatjana ULE Danica· VODOPIVEC Maja VELKAVRH Francka GEODEZIJO, Jamova 2 RUDL Franjo STEGENŠEK Bojan ŠIVIC Peter VODOPIVEC Cveto ZUPANČIČ Pavle LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO, Cankarjeva 1, 61000 LJUBLJANA BIZJAK Tomislav DEŽMAN Doroteja GREGORC Zdenka GRIČNIK Dušan JARC Marijan KADUNC Milan KLEMENC Tatjana KREN Boris LESAR Tone LUNDER Stane MLAKAR Pavla PANGARIČ Lojze PAKIŽ Franc PIRNAT Srečko PIRNAT Lojze PODBEVŠEK Ema PRIJATELJ Mojca SLAVIČ Igor SM,ILJANIČ Milena VERTAČNIK Janez ZAKOTNIK Franc ZEBEC Miro ŽITNIK Drago MESTNA GEODETSKA UPRAVA LJUBLJANA, Cankarjeva 1/III, 61000 LJUBLJANA (KOL) BERDEN Janez CICMIL Džoko DOTTI janez GORINŠEK Margita HAUKO Jože HLEBEC Mojca KASTELIC Milena MLINAR Erika OBREZA Janez SLOVENC Božo SMOLE Fani STARE Milena STARE Nevenka ŠINKOVEC Andraž ŠTOLFA Marjeta TALJAN Ema GEODETSKA UPRAVA RADOVLJICA, Gorenjska c 15 (KOL) 64240 RADOVLJICA GRILC Pavel KERSNIK Brane KOBLAR Alojz SMID Jaka TONKLI Srečo GEODETSKA UPRAVA KAMNIK, Maistrova 2, 61240 KAMNIK (KOL) DOVČ Janez HOLCAR Lado JELOVIČ Terezija REJC Albert GEODETSKA UPRAVA GROSUPLJE, Adamičeva 6 61290 GROSUPLJE (KOL) HOČEVAR Stanka KASTELIC Stanka KOGOVŠEK Tone MARINČIČ Tilka PETRIČ Vinko SKUBIC Marija TRUNKELJ Alojz GEODETSKA UPRAVA DOMŽALE, Ljubljanska c. 69, 61230 DOMŽALE (KOL) ČRMELJ Zmago KNAP Boris MIKLIČ Matjaž OREHEK Ivan PORENTA Urška TOMAŽIČ Miro UKMAR Vera VERBIČ Marko GEODETSKA UPRAVA KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1, 64000 KRANJ (KOL) DOBROVOLJC Andrej DRNOVŠEK Bojan GRČAR Matjaž GROBOVŠEK Silvo MAVEC Majda SELIŠKAR Aleš TEPINA Stanislav ZLOBEC Željko ZUPANC Emil ŽAGAR Ljudmila GV 29(1985)4 199 GEODETSKA UPRAVA LITIJA, Ljubljanska 26, 61270 LITIJA (KOL) BELKO Vinko MAVEC Sašo PATERNOSTER Darja ILOVAR Helena ROKAVEC Slavko ROVŠEK Robert GEODETSKA UPRAVA LOGATEC, Tržaška 13, 61370 LOGATEC (KOL) DRAŠLER Majda SLAVEC Tatjana GEODETSKA UPRAVA VRHNIKA, Cankarjev trg 4, 61360 VRHNIKA (KOL) NOVLJAN Igor VIDMAR Bojan PETKOVŠEK Franc ŽITKO Janez PIVK Goran GEODETSKA UPRAVA RAKEK, Trg padlih borcev 2, 61381 RAKEK (KOL) KOČEVAR Leopold JELOVŠEK Franc MRŠEK Božo GEODETSKA UPRAVA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 38, 64220, Škofja Loka (KOL) KOPIČ Ivan KUNSTELJ Bojan MLAKAR Ignac MLADENOVIČ Uroš PAVŠIČ S;r-ečo PORENTA Franci PREZELJ Božena TRLEP Darko TRLEP Jerneja VALIČ Božo VIDMAR Vladimir GEODETSKA UPRAVA JESENICE, Maršala Tita 65, 64270 JESENICE (KOL) ČERNE Andrej KRAPEŽ Olga LOTRIČ Bogdana MAvc· Stanislav NOVAK Bojana OMAN Olga TUTIČ Danijel VOVK Branka GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, Moša Pijade 14, 64000 KRANJ (KOL) KOZAMERNIK Brane ZAVOD ZA PROSTORSKO STANOVANJSKO IN KOMUNALNO UREJANJE, Taborska 3, 61290 GROSUPLJE HRIBAR Franc JER$IN Tone SKALJA Vika ZAVIRŠEK Miro DOMPLAN KRANJ, Cesta JLA 6, 64000 KRANJ (KOL) BEGUŠ Jože FABJAN Alojz HAUPTMAN Mitja 200 STRUPI Ivan ŠULC Darja ZUPAN Ivanka GV 29(1985)4 GRADBENA TEHNIŠKA ŠOLA, Titova 100, 61000 LJUBLJANA (KOL) BRUMEC Miran GALE Marjana SLUGA Ciril DO VODOVOD-KANALIZACIJA, Krekov trg 10, 61000 LJUBLJANA FIDLER Karla MLAKAR Alojz NOSE Franc POTOKAR Bojan PRIJATELJ Bojan ŠTANGL Franc ZEVNIK Špela ZIBELNIK Mojca ZUPANČIČ Brane INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT, Hajdrihova 4, 61000 LJUBLJANA (KOL) KRALJ Jože LASIČ Leopold RECER Marjan VIc°ENTIČ Dušan SCT - TOZD PROJEKT LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 20, 61000 LJUBLJANA (KOL) BRAČUN Ciril KOGOJ Franc KRŽIČ Tone NAGODE ~avel ŠVAGELJ Stanislav ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO, Vožarski pot 12, 61000 LJUBLJANA BANOVEC Tomaž REPUBLIŠKI URBANISTIČNI INŠPEKTORAT, Parmova 33, 61000 LJUBLJANA NAPRUDNIK Milan ZAVOD SRS ZA DRUŽBENO PLANIRANJE, Gregorčičeva 25, 61000 LJUBLJANA (KOL) Lavrenčič Zlatko PODOBNIKAR Marjan ZAVOD ZA NAČRTOVANJE VRHNIKA, Tržaška ,C 23, 61360 VRHNIKA (KOL) NOVLJAN Igor ZAVOD ZA UREJANJE PROSTORA, Notranjska ulica 45, 61380 CERKNICA (KOL) JUVANČIČ Milan MLINAR Matjaž VODNOGOSPODARSKO PODJETJE "HIDROTEHNIK", Slovenčeva 95, 61000 LJUBLJANA (KOL) KOSMAČ Dušan GARTNER Jana GV 29(1985)4 201 PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ, Cesta JLA 6/1, 64000 KRANJ (KOL) BOGATAJ Rajko MARETIČ Dušan PEVEC Miro POGAČNIK Tone ROOSS Vlado GEODETSKA UPRAVA TRBOVLJE, C.oktoberske revolucije 12, 61240 TRBOVLJE BENČAK Jadranka BOGOŽALEC Breda FIDLER Peter ŠKRABAR Zvone CELJSKO GEODETSKO DRUŠTVO, Ulica XIV. divizije 14, 63000 CELJE - Evidenca naročnikov: tov. REHAR Magda, tel. 063 24-752 int. 24 ADAMOVIČ Vladimir ANTAUER Breda AŠIČ Maks BEVC Franc KOPRIVC Rezika KOVAČ Andrej KREČIČ Franc KRIVEC Vlado OKROGAR Bojan PERČIČ Anton RUBIN Roman SLATINŠEK Franc STEINER Vinko TOMŠIČ Ljubica TOPLAK Renata TRČEK Stanko TROBIŠ Alojz URANKAR Jolanda URATNIK Ludvik GEODETSKI ZAVOD CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 63000 CELJE ANTELJ Martina BEVC Anton CINK Tomaž ČONČ Mirjam GLINŠEK Mojca GOLOB Milena GOLOUH Viljem ISTENIČ Peter JEHART Jože KLEMEN Vinko KOLENC Ciril LESKOVAR Bernard LESKOVAR Marjan MAROVT Tomaž MATKO Franc NEČIMER Dejan NEPLUŽAN Janko OBU Marija OKROGAR Alojzija PEPELNAK Herman PEVNIK Andrej PINTARIČ Ivica PUHAN Zinka PLANK Stanislav RAZLAG Božo SEDEVČIČ Zdravko SKRINJAR Igor STOJANOVIČ Stevan TISEL Milan VERONOVSI