lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-invest.si
D INVEST d
.0.0.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
■4 Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
Tehnično svetovanje ■4 nadzor nad gradnjo objemov
Ptuj, petek, 13. julija 2012
letnik LXV • št. 55 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC -
RADIOPTUJ
89,8«9812H04i3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NAJ MEDICINS
MEDICINSKI TEHNIK 201
Več na oglasnih straneh.
Ptuj • Lahko birokratske ovire ogrozijo obstoj ortopedije? O Stran 7

Štajerski
Ptuj • Pricenj'ajo se poletni mestni festivali
Vseh dogodkov ne bo možno obiskati
Poletno dogajanje na ptujskih mestnih ulicah bo letos še posebej pestro. V sredo se je pričel Terasafest, v sklopu katerega je Slovenski trg dobil urbano obleko, ki jo bo nosil v času festivala. Že naslednji teden pa se pričneta še festivala Art stays in Arsana.
Šport
Atletika •
Olimpijski funkcionarji Kolaričevi samovoljno uničili olimpijske sanje
O Stran 11
S pomočjo grafitarja Tea Ivančiča so organizatorji 5. festivala Terasafest Slovenskemu trgu nadeli novo podobo. Če so se popotniki že doslej radi ustavljali ob pogledu na mestni stolp, gledališče in Orfejev spomenik, jih bo nova pridobitev še bolj vabila. Festival, ki je letos dobil tudi nove vsebine in je zato bogatejši in pestrejši, pa z glasbenim delom programa pričenja danes. Prav tako na Slovenskem trgu bo predstavljen projekt Jimmy Barka Experience. V sklopu festivala pa se bodo letos prvič odvila tudi različna predavanja in delavnice. Vrhunec bo dogajanje doseglo s koncertoma skupin Cubismo in Vlat-ko Stefanovski tria v mino-ritskem samostanu. S tem se Terasafest tudi zaključuje, in sicer 17. avgusta.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Znani rezultati poklicne mature
Nekoliko več zlatih dijakov kot lani
Rezultati poklicne mature so znani. Kandidati, ki so to opravljali v spomladanskem roku, so v ponedeljek, 9. julija, bili seznanjeni z uspehom. Ptujske šole beležijo približno enak uspeh kot lani, le da je na nekaterih precej več zlatih maturantov.
Na Strojni šoli Ptuj je poklicno maturo v spomladanskem roku opravljalo 57 kandidatov. Od tega jih je bilo uspešnih 49, kar pomeni, da jih je 86 odstotkov poklicno maturo uspešno opravilo že v prvem roku. Osem kandidatov je bilo neuspešnih, 7 jih ima popravni izpit, v celoti pa bo maturo
I Nastopili bodo:
Ans. PETKA-Dobje Ans. SLOVENSKIH 6-Celje Ans. TAPRAVI FAL0TI - Šoštanj Ans. ELA IN ŠARMERJI - Ptuf Ans. NEMIR - Mokronog Ans. NAVEZA-Pernica Ans. VIHAR-Slovenj Gradec Ans. GADI - Dol pri Ljubljani Ans. VRT - Oplotnica Ans. ZAKA1 PA NE -Prebold
Kot gostje bodo nastopili člani ansambla Pajdaši.
ponavljal le en kandidat, ki ni prišel na ustne izpite.
Zlata letos niso imeli, kar trije maturantje pa so dosegli 21 točk in tako samo za eno točko zgrešili naziv zlatega maturanta. Elektro in računalniška šola Ptuj je letos dosegla 90-odstotni uspeh. Natanko toliko dijakov je maturo tudi
opravljalo, najuspešnejši pa so bili trije, ki so si prislužili naziv zlatih, in sicer Luka Horvat, Jan Haložan in Goran Kelenc. Še nekoliko boljši rezultat pa so zabeležili na Ekonomski šoli Ptuj, kjer se lahko pohvalijo s kar 94-odstotnim uspehom. Poklicno maturo je na njihovi šoli v prvem roku opravljalo
99 kandidatov, 93 jih je bilo uspešnih. Tudi pri njih imajo tri zlate maturantke: Majo Ku-harič, Martino Venta in Sabino Vogrinec. Kot pojasnjuje ravnateljica Branka Regvat Kam-pl, je uspeh primerljiv lanskoletnemu, imajo pa 2 zlati dijakinji več in 100-odstotni uspeh prve generacije maturantov programa aranžerski tehnik, česar je še posebej vesela. Na Biotehniški šoli Ptuj je poklicno maturo opravljalo 32 kandidatov, od tega 29 uspešno in 3 neuspešno. Dosegli so 91-odstotni uspeh, imajo pa tudi 3 zlate maturante. Le eno točko manj od možnih 23 in naziva zlatega maturanta
so si prislužili Urška Polanec, Marko Mlinarič, Igor Muršec in Simon Janžekovič. Tudi na Biotehniški šoli so letos do poklica pripeljali prvo generacijo novega poklicnega kadra v Sloveniji - okoljevarstveni tehnik.
Za uspešne maturante se z opravljenimi izpiti srednješolsko izobraževanje zaključuje. Za tiste, ki bodo maturo delno ali v celoti morali ponavljati, se jesenski rok prične že 25. avgusta.
Že v ponedeljek pa sledi seznanitev z rezultati za kandidate, ki so v spomladanskem roku opravljali splošno maturo.
Dženana Kmetec

10 O
Narodno 7abavne R lasbe
Perutnina Ptuj
r i ager
MESTNA OBČINA PTUJ

Ptuj 2012
Minoritski samostan, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri
9771581625012
Videm • Ustanovni sestanek RS za razvoj Haloz
Razvojni svet brez občinskih meja
V Vidmu se je v začetku julija tudi uradno ustanovil Razvojni svet (RS) za razvoj Haloz. Idejo za ustanovitev tovrstne institucije je že pred časom podal videmski župan Friderik Bračič, v RS za razvoj Haloz pa je zaenkrat vključenih šest haloških občin: Videm, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Makole in Zavrč.
Foto: SM
Del ustanovnih članov RS za razvoj Haloz s prvim predsednikom Friderikom Bračičem (v sredini).
„Moja pobuda za ustanovitev RS za razvoj Haloz je nastala na osnovi opažanj našega kraja in občine ter na poznavanju razmer na območju Haloz. Dejstvo je, da se Haloze morajo povezati na čim več različnih področjih, predvsem pa na gospodarskem in turističnem. Tako sem svojo zamisel tudi razvil in predstavil ostalim, tako vinogradnikom kot razvojni agenciji Haloze in občinam, s katerimi smo se nato zedinili, da bomo institucijo poimenovali RS za razvoj Haloz. Z ustanovitvenim aktom, ki smo ga sprejeli na seji, smo kot prednostni dejavnosti izpostavili razvoj gospodarstva in turizma v Halozah, verjamem pa, da bo naše delo veliko širše usmerjeno. RS za razvoj Haloz ni noben politični organ, kot bi mogoče kdo razmišljal, ampak gre za čisto interesno združenje s ciljem razvoja," je ob robu ustanovitve RS povedal njegov prvi predsednik Friderik Bračič. „Gre za združenje, ki ima dolgoročne cilje. Vedno pravim, da vodstvo občine mora poznati razmere v svojem okolju. In če hočemo
temu okolju pomagati kot občina, je potrebna določena oblika povezovanja. Posameznik, naj bo to kmet, vinogradnik, tudi podjetnik ali kdorkoli že, potrebuje določeno podporo, pomoč od svoje občine, še bolje pa je, če so občine povezane in občinske meje niso meje te pomoči. Občine v Halozah predstavljajo določeno celoto, ki ima identične potrebe in cilje, zato je najboljša opcija razvoja prav v povezavi in skupnem nastopu vseh haloških
občin. Če torej hočemo po poti razvoja, če želimo dosegati zadane cilje, je takšna povezava nujna. Poleg tega smo povezani močnejši, lažje konkuriramo s skupnimi, večjimi projekti, zlasti na področju turizma, ki je za Haloze izjemnega pomena. Zlasti to velja za področje vinogradništva, kjer smo še vedno preveč razdrobljeni. Vzgled so nam lahko Goriška brda, kjer so se vsi vinogradniki, ne glede na občinske meje, veliko bolje povezali v tržno skupnost in so zato tudi uspešnejši na trgu, prepoznavnejši na slovenskem in tudi na tujih trgih. Tudi sam si želim, da bi Haloze in odlična haloška vina postala bolj prepoznavna."
Računajo na skupne projekte in razpisni denar
Bračič še pravi, da RS zaenkrat še ne razpolaga z nobenim finančnim načrtom; člani RS opravljajo svoje delo prostovoljno: „Delo v RS ni plačana funkcija, gre za veselje in dobro voljo, da se pomaga okolju. Glede projektov, ki jih bomo pripravljali, pa seveda računamo na ustrezne razpise za pridobitev sofinancerskega deleža, razliko pa bodo prispevali proračuni občin, ki so vključeni v RS za razvoj občin."
Ustanovitveni člani RS za razvoj Haloz so: predsednik Friderik Bračič in Aleksander Zavec iz občine Videm, Cveto Pepelnik in Darinka Fakin iz občine Majšperk, Anton Butolen in Darko Medved iz občine Žetale, Sebastian Toplak in Milan Vido-vič iz občine Podlehnik, Alojz Gorčenko in Ivan Skledar iz občine Makole, Janko Lorbek in Lidija Domjan iz občine Zavrč, Jernej Golc kot strokovni sodelavec iz podjetja Halo, d. o. o., in tajnica RS Lea Cafuta Koussa.
Kot rečeno, se je ideja o ustanovitvi RS za razvoj Haloz oblikovala kar nekaj časa, prvi koraki pa so bili storjeni že v začetku marca ob predstavitvi
delovanja Vidove kleti. Takrat je bilo sicer govora o t. i. komisiji za načrtovanje razvoja turizma, ki bo sodelovala pri kreiranju programa dela in vzpostavitvi modela za uporabo prostora Vidove kleti ter bdela nad realizacijo programa in trženjem. 22. marca se je odvil prvi sestanek komisije, na katerem so se sodelujoči dogovorili, da se bodo zavzeli za sodelovanje in medsebojno pomoč več panog, od gospodarstva prek vinogradništva do občin in društev. Tik pred ustanovitvijo RS za razvoj Haloz sta od sodelovanja v svetu odstopili občini Poljčane in Cirkulane. Na ustanovnem sestanku RS so tako predstavniki šestih vključenih občin in strokovni sodelavec Jernej Golc (ki je pripravil ustanovitveni akt RS) določili okvirne aktivnosti sveta za letošnje leto. Mednje so uvrstili pripravo skupnega koledarja prireditev za območje Haloz in določitev ključnih tradicionalnih prireditev, aktivacijo dogajanj ob VTC, trženje produktov iz Haloz, promocijo prireditev v sklopu dnevov odprtih vrat ob postavitvi klopotcev, promocijo dogajanja v času mar-tinovanja, povezovanje vinskih kleti, osnutek ideje o povezo-
vanju društev v zveze društev, oblikovanje turističnih paketov in programov, vzpostavitev vsebinskih povezav z RDO itd. Naslednja seja RS za razvoj Haloz bo v začetku avgusta, ko bodo zaenkrat okvirne naloge sveta že natančneje zarisane.
Turistični obisk Haloz v državnem merilu ni omembe vreden
Dejstvo je, da je RS za razvoj Haloz zagrizel v precej kislo jabolko in marsikdo dvomi o uspešnosti še ene v vrsti podobnih institucij; naj spomnimo, da se je pred nekaj leti s podobnimi cilji v Podlehniku ustanovil t. i. Zavod za razvoj Haloz, od katerega pa do danes razen nekaj sestankov in mega-lomanskih ciljev, ki so ostali v glavah in na papirju, ni bilo popolnoma nič. Nekaj več upanja za uspešno delovanje kot omenjeni zavod ta novoustanovljeni RS gotovo ima - predvsem zato, ker „za njim" stojijo občinski proračuni šestih občin ...
Vendar pa je znano, da je ha-loški turizem, kljub nekaj zgledno urejenim turističnim kmetijam in nekaj dobro delujočim društvom, hudo osirotelo otro-če, ki mu bo potrebne veliko podpore, da shodi. To dokazuje tudi zadnja v nizu študij, objavljena v zadnjem Geografskem obzorniku. Podatki o turističnem obisku Haloz, ki jih je zbral geograf Dejan Cigale so namreč, milo rečeno, katastrofalni, saj med drugim pravi: „Če bi kot merilo razvitosti turizma na območju Haloz vzeli podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), bi lahko prišli do sklepa, da turizma v Halozah skorajda ni!" Cigale v nadaljevanju ugotavlja, da je daleč najvišji turistični obisk bil zabeležen v danes zaprtem podlehniškem Motelu,
kar sicer ni najboljši pokazatelj turističnega razvoja, številke pa vendarle povedo veliko: še leta 1979 je „na račun" Motela bilo zabeleženih skoraj 21.000 prihodov turistov, ta številka se je potem od leta 1980 do leta 1990 postopno nižala na 13.382 prihodov, nato pa drastično padla od leta 1992 pa do leta 2006, ko se je letni obisk gibal med 1540 in 5900 obiski letno. Potem je bil Motel zaprt ... Po zaprtju Motela pa so v ostalih šestih haloških občinah ostale zelo skromne (na državnem nivoju), skoraj neopazne nastanitvene možnosti. Glede na podatke SURS-a je bilo v letu 2010 v petih haloških občinah (razen Žetal) le 98 ležišč. Podobno velja tudi za turistične obiske; zaradi majhnega števila ponudnikov SURS sicer niti ne objavlja vseh podatkov za občine, tisto, kar je razvidno iz podatkov SURS-a, pa je podatek, da je v letih 2008 do 2010 bilo zabeleženih 47 prihodov turistov in 94 prenočitev v občini Videm. Po preglednici podatkov naj bi bilo v letu 2006 v vseh šestih haloških občinah evidentirano 6130 prihodov turistov (od tega 6114 v Pod-lehniku - Motel) in 6299 nočitev. Leta 2007 je bilo v vseh občinah evidentiranih le še 161 prihodov in 225 nočitev, leto kasneje, 2008, je bilo vseh prihodov turistov 145, vseh nočitev pa 223, leta 2009 pa 232 prihodov in 241 nočitev.
Statistično bi se obisk Haloz znal povečati z izgradnjo novega motela, vendar pa to nikakor ne more biti pokazatelj turističnega razvoja Haloz, čeprav sploh ne bi bilo slabo, če bi motelski gostje ostajali več dni in si razgledali tudi ostale haloške kraje ... Vendar pa je veliko bolj verjetno, da se bo haloški turizem res moral opreti na več dobro urejenih turističnih kmetij ali morda manjših družinskih hotelčkov, na vinogradništvo, vinske kleti in kulinariko, pa tudi na športne, tekaške, pohodne, kolesarske, sprehajalne in doživljajske poti, kjer pa bi občine res lahko naredile več, kot so doslej, prav s pomočjo in preko RS za razvoj Haloz.
SM
Uvodnik
V senci vročičnega dne
Ptujsko festivalsko poletje je tik pred eksplozijo. V tem pregretem ozračju, kije skupek mnogih učinkovanj, ne samo vremena, bodo lahke in malo težje kulturne vsebine zagotovo imele pozitiven učinek: da pogled na svet več ne bo tako črn. Zaradi krize se vse suče le okrog denarja, ki ga je na vseh področjih premalo. Rezov, takšnih in drugačnih, je iz dneva v dan več. Najhuje pri tem je, da se izgublja kompas in da je načet že tudi okvir, prek katerega se ne bi smelo iti, ker se po nepotrebnem uničujejo tudi dobre stvari. V krizi bi morali biti še toliko bolj občutljivi za dobre in kvalitetne stvari, da si ne bomo porezali vseh možnosti za jutri, za rast, ki bo zagotovo prišla. V našem vsakdanu je najmanj ena tretjina nepotrebnih stvari: to so birokratske ovire, ki nam otežujejo življenje in ki tudi preprečujejo, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši. Kaj podjetniku pomagajo gore papirja, ki jih zahtevajo neki razpisi, če mu na koncu zaradi vejice spodrsne, kot da bi bil svet zaradi birokracije in ne prihodnosti. Čas, ki ga živimo, je čas za blagovne znamke učinkovitosti, za tiste, ki znajo in uspešno opravljajo svoje delo, ki se znajo učinkovito spopadati s problemi in razvojem nekega okolja. Ni dovolj, da se problem evidentira, treba ga je tudi rešiti. Najmanj, karpa morajo pri tem pokazati odgovorni, je zanimanje, saj ni potrebno, da ga čutijo. Glede na nakopičene probleme tega okolja nekateri čakajo na rešitev desetletja, skrb za zadovoljnega občana pa ni nekaj, s čimer bi se lahko pohvalili kot tudi ne z blagovno znamko učinkovitosti. Kontinuiteta reševanja zadev pa je tako nekaj, na kar najraje pozabimo. Kako si sicer razlagati, da se ob vsakokratni predaji oblasti, od najnižje do najvišje, prevzema oziroma vidi le tisto, kar je naše, ne pa tudi drugega, tistega, ki je bilo vodilo še včeraj. Zaradi tega leta in leta trpijo ljudje, ker nekdo v imenu »našega« ni opravil včerajšnjega dela. Tudi zato je treba najrazličnejše iniciative ljudi vzeti najmanj za dobro, če ne že za zelo nujno gonilo današnjega časa, ker ljudje za razliko od birokratov ne pozabljajo: le preveč potrpežljivi so.	^g
Foto: SM
Temeljni cilj RS za razvoj Haloz je spodbuditi razvoj turizma in v povezavi s tem tudi gospodarstva. Naloga nikakor ne bo lahka, saj Haloze turistično bolj nazadujejo kot napredujejo ...
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Več kot sto tisočakov minusa v občinskem podjetju
■
/ ^S©3
Ivan Slukan, predsednik nadzornega sveta podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o.
točko, in sicer razrešitev članov nadzornega sveta omenjenega občinskega podjetja - dva sta tudi občinska svetnika - in ponovno glasovanje o direktorju tega podjetja. „Moti me odstop članov nadzornega sveta," je takoj dejal svetnik Branko Horvat in dodal, da so podjetje spravili v težave, sedaj pa želijo odstopiti. „Če direktorja ne morejo registrirati na sodišču, očitno nekaj ni dobro," je še prepričan.
Tudi Vindiš se z omenjeno dopolnitvijo dnevnega reda ni strinjal, saj je prepričan, da je nadzorni svet soodgovoren za sedanje poslovanje firme.
Da je župan tisti, ki je firmo pustil v agoniji, pa je prepričan Zelenko. Dodal je še, da je naloga župana, da ustanovno listino uskladi z odlokom, kar je bil vzrok, da se direktorja na sodišču ni dalo registrirati. Vindiš je obtožbe v celoti zavrnil in dejal, da ne prevzema nikakršne odgovornosti za stanje podjetja. Kljub vsemu pa je bila tudi sprememba dnevnega reda z večino, ki jo ima SLS v občinskem svetu, potrjena.
Nadzorniki želijo razrešitev - niso jim ugodili
Tudi dodatno točko o raz-rešnici nadzornikom v ob-
činskem podjetju Gradnje Destrnik, d. o. o., so svetniki s štirimi glasovi za uvrstili na 13. redno sejo.
„Ne morem razumeti, da se igramo s tako pomembno zadevo kot otroci v peskovniku," je med drugim dejala svetnica Simona Lacko in dodala: „Delali ste po svoje, izbirali prijatelje, ne pa delali v dobro občine".
Spomnila je, da je podjetje pridelalo veliko izgubo in izrazila prepričanje, da je od članov nadzornega sveta neodgovorno, da v tako kočljivi situaciji prosijo za razrešitev.
Nadzornik Ivan Slukan je na obtožbe odgovoril, da ni pravnik in da je pomoč pri reševanju zagate iskal tudi na občini, v kateri je podjetje Gradnje De-strnik, d. o. o. Zatrdil je celo, da za svoje delo nista plačana, kar se je kasneje izkazalo za netočno informacijo, nato pa je pojasnil, da so mandat nastopili preden so sejnine bile potrjene. „Če delamo napačno, pa nas odpokličite," je še dejal.
Da je stvar najprej treba izpeljati do konca in rešiti napake, ki so nastajale, pa je Slukanu odgovorila Lackova.
Slišati je bilo celo, da je to podjetje požiralec proračuna, ki leta in leta odžira denar iz občinske blagajne, direktorji
Se je v občinskem podjetju pral denar?
Že dnevni red 13. destrniške seje je obetal zanimivo dogajanje, a kljub temu je debata presegla pričakovanja. Samo da so prišli do sprejetja dnevnega reda, so svetniki porabili skoraj eno uro. Temu je sledila potrditev direktorja podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., Marjana Irgla, ki je takoj za tem nepreklicno odstopil, imenovanje drugega direktorja, ki naj sploh ne bi bilo veljavno, prošnja nadzornikov za odstop, ki ni bila sprejeta, in seznanitev z več kot 100 tisočakov težkim minusom v občinskem podjetju.
Dogajanje na tokratni destr-niški seji je preseglo vsa pričakovanja. Kljub temu, da je bilo jasno, da gre za pomembno sejo, ki ima na dnevnem redu zelo zanimive točke, so svetniki poskrbeli, da je dogajanje bilo izjemno napeto, pri določenih točkah pa celo groteskno.
Seja se je začela s pregledom zapisnika prejšnje seje, kjer je bila med drugim zapisana izjava župana Vladimirja Vindiša, da se je v imenu občine opravičil občini Trnovska vas za besede svetnika Branka Zelenka. Ta je zahteval, da se omenjena izjava briše iz zapisnika, saj da je šlo za napačno interpretacijo njegovih besed, zadeve z županom Alojzom Benkom pa naj bi že uredil.
„V imenu svetniške skupine SLS zato zahtevam, da se ta stavek briše iz zapisnika," je dejal Zelenko. Da ni pooblaščen, da bi sploh kaj v imenu občine Destrnik pisal o sosednjih občinah ter da si je v svoje roke vzel preveč pravic, pa je Zelen-ka okaral Vindiš. „Nisem želel, da se iz tega dela galama," je dejal Vindiš in dodal, da se je zato občini Trnovska vas opravičil, in sicer v imenu destr-niške občine, nikakor pa ne v imenu svetniške skupine SLS. Kljub temu pa je povsem pričakovano s 7 glasovi SLS-ovih svetnikov bil sprejet sklep, da se ta odstavek iz zapisnika vendarle odstrani.
Spremembe dnevnega reda
V imenu svetniške skupine SLS pa je Zelenko predlagal tudi umik dveh točk z dnevnega reda tokratne seje: predlagal je umik točke, pri kateri naj bi razveljavili sklep o postavitvi direktorja javnega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., in zadržanje 75. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik. Obenem je Zelenko predlagal še dodatno
Svetniki so bili ponovno razdeljeni.
pa si izplačujejo visoke plače. Tudi sam župan je podvomil, da je vse v skladu z zakonodajo; še dalj je šel svetnik Branko Horvat, ki se je spraševal celo, ali se ni v tej firmi pral denar.
Povsem drugače, da je namreč to firma, ki je naredila veliko in da so se nadzorniki trudili po svojih močeh, pa je govoril Zelenko.
Kljub vsemu povedanemu pa svetniki odstopne izjave Slukana in drugega nadzornika - oba sta člana svetniške skupine SLS - niso sprejeli. Soglasno so zavrnili njihovo prošnjo za razrešitev.
Irgl: potrjen, nato pa odstopil
Da je to agonija, ki se vleče predolgo, pa je dejal Marjan Irgl, svetnik SLS, ki so ga strankarski svetniški kolegi potrdili za direktorja podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o, na prejšnji seji. Na tokratni pa je Irgl nepreklicno odstopil. Obenem je dejal tudi, da naj se župan ne vtikuje v poslovanje firme, saj da se ga gospodarske zadeve ne tičejo. Vindišu je očital precej napak, podpisoval naj bi celo naročilnice, kar je župan Destrnika jezno in vehemen-tno zavrnil in zahteval, da se pokažejo takšne naročilnice. Odgovora na to zahtevo ni bilo, se pa je debata razvijala naprej in lahko bi rekli celo iznašla sa-lomonsko rešitev.
Kljub temu, da se svetniki niso strinjali z zadržanjem sklepa o imenovanju Marjana Irgla z mesta direktorja občinskega podjetja, je ta presenetil in nepreklicno odstopil.
Imenovanje novega direktorja - je glasovanje veljavno?
Takoj za tem pa je predsednik nadzornega sveta Ivan
Slukan, pojasnil, da je v vmesnem času bil objavljen razpis, na katerega se je prijavilo 24 kandidatov, 7 prosilcev je izpolnjevalo vse pogoje, dva pa so nadzorniki izpostavili. Potem ko so opravili razgovore, so kot najustreznejša izbrali Tomislava Ploja iz Maribora in Bogomirja Mernika s Ptuja. Oba naj bi seznanili z izgubo v letih 2010 in 2011. „Oba sta tudi podala smernice, kako vidita podjetje v prihodnosti," je pojasnil predsednik nadzornega sveta.
Po kratki razpravi in na predlog nadzornikov pa so svetniki s 5 glasovi za izbrali Ploja. Njegov protikandidat pa je dobil 1 glas.
Takoj zatem je poklical bivši destrniški župan in poslanec Franc Pukšič in dejal, da naj bi zaradi proceduralnih napak glasovanje ne bilo veljavno. „Glasovati bi morali le za enega," je pojasnil. Po njegovem mnenju je zato imenovanje novega direktorja neveljavno, kar bi pomenilo, da podjetje še vedno nima zakonitega zastopnika.
Več kot 100 tisoč evrov zgube
Kakorkoli, novega direktorja, kdorkoli že bo, čaka težko delo. Iz predstavitve poslovnih rezultatov je namreč bilo povsem jasno razvidno, da je podjetje v dveh letih pridelalo dobrih 100 tisočakov izgube. Decembra 2011 so imeli 46 tisoč evrov minusa, kateremu je bilo treba prišteti še 57 tisočakov primanjkljaja iz leta poprej. Zanimivo je tudi, da so bile v podjetju z veliko izgubo izplačane celo 13. plače. Bivšemu direktorju Janezu Drofe-niku so očitali tudi, da je prekoračil pooblastila, saj je najel 14 tisočakov kredita, ne da bi kogarkoli obvestil o tem. Prav
zato je svetnica Simona Lacko vztrajala, da njegove odstopne izjave nadzorni svet ne bi smel sprejeti in bi od njega morali zahtevati materialno odgovornost.
Zanimiv je tudi podatek, da je podjetje, ki je poslovalo z izgubo, v lanskem letu celo povečalo stroške plač. Ti so v Gradnjah Destrnik, d. o. o., v letu 2010 znašali 158 tisoč, v lanskem letu pa so bili visoki kar 186 tisočakov. „Teh plač niso dobili delavci, ki delajo fizično; to so v veliki meri plače naših direktorjev, ki smo jih sami nepremišljeno izbirali,"je še dejala Lackova.
Horvat pa je spomnil, da je vrednost firme izjemno nizka in da je to na trgu nekonku-renčno. Kot je dejal, delajo konkurenčna podjetja bistveno ceneje. Medtem ko naj bi recimo za uro izkopavanja drugje odšteli okrog 27 evrov, Gradnje Destrnik, d. o. o., po besedah Horvata zaračunajo več kot 40 evrov. To naj bi bil razlog, da bo ta firma vse dokler obstaja, le odžiralec de-strniškega proračuna. „Račun-sko dokažem, da če to firmo zapremo, prihranimo v 4 letih pol milijona evrov," je še dejal Horvat, ki je prepričan, da je to edina smiselna rešitev. Dodal je še, da je ta firma v začetku poslovala v čudnih okoliščinah in da je lani sprejela nov cenik, prej pa naj bi bil še bistveno višji. „Bojim se, da se je v tej firmi kar nekaj denarja opralo," je še dejal Horvat.
Da je firma bila ustanovljena z dobrimi nameni in ne zato, da bi se kdo okoristil, pa je zatrdil Zelenko in dodal: „Časi pa so težki in še bodo."
Z besedami, da gre za večplastno odgovornost, je ob koncu debate zaključil Vindiš, ki pa morebitnega zaprtja omenjenega podjetja ni komentiral.
Dzenana Kmetec
Ptuj • Z Aljošo Tuškom o slovenskem super športnem avtomobilu
„V svetu ljudje cenijo drugačnost
in ne iscejo samo napak ..."
V Špindlerjevi ulici 12 na Ptuju ima sedež podjetje Maromi car, d. o. o., ki je pod blagovno znamko Tushek super cars v postopku registracije izdelalo prototip slovenskega super Športnega avtomobila Renovatio T500, s katerim se mu je uspelo uvrstiti med zvezde parade najbolj elitnih vozil na ulicah Le Mansa, ki je potekala v noči pred slavno dirko 24 ur Le Mansa.
Letos si je parado ogledalo 160 tisoč ljudi, slovenski super športni avtomobil pa se je ob tej priložnosti enakopravno družil z avtomobilskimi zvezdami, kot so Bugatti, Lamborgini, Pagani, Ferrari in drugi. Kot je povedal lastnik podjetja Aljoša Tušek, je njihov avtomobil vzbudil veliko zanimanje med največjimi poznavalci avtomobilizma na svetu, ki se kar niso mogli načuditi, da je avtomobil slovenski izdelek, da prihaja iz male državice v srcu Evrope, ki pa ni Slovaška. Med zvezde so jih skovali tudi v najbolj prepoznavni svetovni avtomobilistični reviji Top Gear. Še to jesen pa jih bodo predstavili tudi v istoimenski televizijski oddaji.
Aljoša Tušek je šestinštiri-desetletni Ptujčan, čigar celo življenje se je vrtelo okrog motorjev, avtomobilov, skratka vsega, kar je imelo motor. Hobi dirkanje z motorji in z avtomobili, s katerimi je dirkal okrog sedem let in dosegal solidne rezultate, ga je pripeljalo do današnje zgodbe, ki jo skupaj s svojo desetčlansko ekipo sodelav-
cev želi pripeljati do nekega normalnega konca. Kruh si že ves čas služi s prodajo gum in predelavo avtomobilov, tekmovalno zgodbo pa je končal, ko ni bilo več denarja za doseganje višjih rezultatov. Z ekipo, ki mu je pomagala tudi pri dirkah, so se odločili, da bodo še naprej poskušali s predelavo avtomobilov. Odločili so se za športne avtomobile, ker ni želel pustiti ob strani vsega, kar ga je spominjalo na dirke. „Še naprej sem želel voziti in to nekaj boljšega, kot so bili dirkalni avtomobili, s katerimi sem dirkal, pove. Ko sem po končani dirkaški karieri na testni progi vozil svoj Porsche 911, se mi je zdel ta bistveno prepočasen, kot je bila moja dirkalna Xsara, zato sem se odločil, da bomo izdelali super športni avtomobil, takšnega, ki ne bo vsakdanji. Uvidel sem, da bi si marsikdo, ki ima denar, želel voziti eks-tremni avto. V tem sem videl tržno nišo. Mislim, da smo v teh prizadevanjih uspeli."
Že prvi avtomobil, ki so ga izdelali, so hitro prodali, in sicer po ceni, ki je višja od cene
Foto: Črtomir Goznik
Aljoša Tušek s prototipom slovenskega super športnega avtomobila Renovatio T500. Načrtujejo, da bodo proizvedli 30 vozil, cena enega je nad 300 tisoč evrov. Gre za tip avtomobila, po katerem segajo zbiratelji in bivši dirkači.
za porscheja. Takrat je tudi videl, da so ljudje za doma narejen avtomobil pripravljati plačati več kot za porscheja. Hkrati pa so v svoji viziji uvideli, da tisto, kar so naredili, morajo še v veliki meri izboljšati. Izdelavo prototipa Renovatio T500 je šest let financiral sam, s svojim denarjem. Dela kot zastopnik avstrijske firme za prodajo gum. V letu 2011 pa so ustanovili podjetje, katerega 20 odstotkov so
dali naprodaj. Danes imajo okrog 50 vlagateljev, ki jim gre zahvala, da financiranje ni več v celoti odvisno od njega samega. Za vlaganje se vse bolj zanimajo tudi tujci.
Slovenija se zanj in za delo njegove ekipe ni zanimala, dokler ga niso opazili v tujini, kjer cenijo drugačnost in ne iščejo samo napak. V tujini moraš uspeti, potem pa te začnejo ceniti tudi doma, pravi Tušek. Ob prvih pohva-
lah iz tujine so se za podjetje Maromi car oziroma blagovno znamko Tushek super cars začeli zanimati tudi v Sloveniji. Saj ni šlo za neko priznanje, pojasnjuje Tušek, šlo je le za objavo v eni najboljših, če že ne najboljši svetovni avto-mobilistični reviji Top Gear. „Ob predstavitvi avtomobila svetovni javnosti v Monaku aprila letos smo se odločili, da bomo začeli s prodajo. Do takrat smo bili bolj ali manj skriti očem javnosti, dobesedno v garaži, če se tako izrazim. Monako nam je prinesel tudi povabilo v francoski Le Mans. Tam so bili tudi novinarji Top Geara, ki so videli, da smo bili izbrani med najboljših deset avtomobilov. Prosili so nas za ključe avtomobila, ker so ga želeli preizkusiti. Imeli smo srečo, da so o nas napisali dober članek. Zdaj se v bistvu vse zelo hitro odvija, čas nas na nek način prehiteva. Do cilja, ki smo si ga zadali, nas čaka še veliko dela, česar se močno zavedamo. Do konca leta 2012 načrtujemo izdelavo treh do petih avtomobilov. Če bo vse po sreči, jih bomo sestavljali
na Ptuju, kjer si na novo urejamo sestavljalnico. Doslej smo vse bolj ali manj delali v Selnici ob Dravi. V letu 2013 jih bomo izdelali 15, v celoti pa načrtujemo izdelavo največ 30 avtomobilov. Eno tretjino delov za super športni avtomobil izdelamo sami, dve tretjini pa v kooperaciji, med drugim je naš kooperant tudi Audi, kjer kupujemo motorje. Za kupce v tem trenutku ni problema, zdaj je večji problem, kako nam bo vse skupaj uspelo narediti," je povedal Aljoša Tušek, ki že napoveduje, da bo avtomobil, ki bo luč sveta ugledal v letu 2013, natanko takšen, kot so si ga v svoji viziji zamislili. Odločili so se namreč, da bodo na trg dali že vmesni rezultat, ker je boljša mala zgodovina kot nobena, kot bi temu rekli tisti, ki se ukvarjajo s preteklostjo. Osnovni cilj pri renovatiju T500 je bila lahka gradnja, kar pomeni, da ima avtomobil na eno konjsko moč samo 2,42 kg. Iz tega izhajajo tudi njegove vozne lastnosti, saj direktno „posluša" šoferja, njegove ukaze; ko stopi na plin, takoj pelje. Tušku največ pomeni, da so poznavalci avtomobilizma razumeli sporočilo, ki so ga s svojim avtomobilom želeli pokazati in narediti, da so razumeli, zakaj takšne zavore, takšen motor, zakaj takšen okvir, zakaj je vse iz karbona, da so razumeli poanto tega avtomobila, da to ni samo „izlet", ampak da postaja butična slovenska avtomobilska blagovna znamka vse bolj realnost, ki bo v svetu imela ugled in bo še dolgo živela.
MG
Ptuj • Podelitev priznanj najboljšim dijakom
„Za talente se delovno mesto vedno najde"
Mestna občina Ptuj, ki že več let zapored nagrajuje najboljše osnovnošolce in mlade uspešne športnike za njihove dosežke na različnih področjih, je letos prvič priznanja podelila tudi najboljšim dijakom ptujskih srednjih šol.
Na Ptuju na področju srednješolskega izobraževanja deluje pet šol. Od tega štiri, Ekonomska šola, Biotehniška šola, Elektro in računalniška ter Strojna šola sicer delujejo kot avtonomne pedagoške enote, a so del Srednješolskega centra Ptuj. Ob tem imamo v na-
šem mestu še Gimnazijo Ptuj s pestro paleto programov.
Najuspešnejše dijake vseh petih srednjih šol pa je letos prvič za svoj uspeh Mestna občina Ptuj nagradila. Preden so se podali novi poklicni poti ali nadaljnjemu šolanju naproti, jim je namreč ptujski
župan dr. Štefan Čelan podelil priznanja. Ta so v torek v Mestni hiši na Ptuju prejeli dijaki, ki so si s svojo pridnostjo in marljivostjo v šolskih klopeh prislužili nazive najboljših. Iz vsake šole je bil predlagan en kandidat iz srednjega poklicnega izobraževanja in en dijak
Najboljši dijaki v letu 2012 v družbi župana MO Ptuj dr. Štefana Celana in predstavnikov šol.
iz srednjega strokovnega izobraževanja ter dva gimnazijca.
Najuspešnejši dijakinji Ekonomske šole Ptuj sta Sel-vije Brojaj in Nina Bračič. Na Strojni šoli Ptuj so se odločili, da si priznanje občine letos zaslužita Uroš Sladnjak in Sandi Munda. Tudi na Elektro in računalniški šoli sta priznanji šli v roke dveh fantov, in sicer Kristjana Kovačca in Luke Horvata. Biotehniška šola Ptuj je izbrala dijaka Mateja Erjavca in dijakinjo Urško Polanec, medtem ko so na ptujski gimnaziji županu predlagali, da priznanje podeli dijakinjama Mojci Kostanje-vec in Niki Rožanc.
Med temi pa so potem opravili še jagodni izbor: izbrali so dva srednješolca, ki sta si med odličnimi izborila naslov najboljših. Letos je ta laskav naziv šel v roke dveh dijakinj, in sicer na področju srednjega tehniškega izobraževanja Urški Polanec iz Biotehniške šole Ptuj in na področju poklicnega izobraževanja Selvije
Brojaj iz ptujske Ekonomske šole.
Da si prav vsi zaslužijo prejeta priznanja, je ob podelitvi poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Kot je dejal, je zanj najpomembnejša želja, da se na ta način izpostavijo najboljši dijaki in da se jim za njihova prizadevanja ustrezno zahvalijo.
Ob tem je ptujski župan v zanimivi popotnici dijakom dejal še, da jim želi veliko potovanj v času morebitnega študija, obenem pa si je zaželel, da bi se po študiju vrnili na Ptuj. „Za talente se delovno mesto vedno najde," je še optimistično dodal Čelan v nadaljevanju govora o moralni in materialni krizi. Najboljše dijake je spomnil tudi na možnosti štipendiranja, ki jih ponuja ptujska občina kot tudi financiranja diplomskih del. Obenem je v nekaj stavkih podal popotnico tudi tistim, ki bi se morda odločili za politiko. „To je plemenit posel," je poudaril Čelan in dejal, da
je treba za to, da ga opravljaš, biti človek z veliko začetnico.
Kakorkoli se bodo dijaki, ki so prejeli priznanja najboljših, odločili in kamorkoli jih bo pot zanesla, bodo s svojo marljivostjo gotovo zmeraj zastavljene cilje dosegali vsaj tako dobro, kot so jih doslej. Da se bodo trudili v tej smeri in da jim prejeta priznanja veliko pomenijo, pa je v imenu dijakov Čelanu na podelitvi dejala Mojca Kostanjevec.
„Dosegli ste nadpovprečne uspehe in prav je, da se vam za to zahvalimo," pa je v imenu ravnateljev ptujskih srednjih šol dijakom dejal dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj. Občini pa se je zahvalil, da je dobro sodelovanje s šolami nadgradila s tovrstno podelitvijo in nagrajevanjem najboljših dijakov.
Najboljši dijakinji pa sta zraven priznanj od MO Ptuj prejeli tudi bona v vrednosti 500 evrov.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ptuj • Z županom Štefanom Čelanom o poslovnih prostorih
Na mestnem obrobju se
■	■	I	■ "V ■ ■
najemnine celo znizujejo ...
Trenutno ima MO Ptuj v svoji lasti 147 poslovnih prostorov, od tega je 17 nezasedenih. Iz naslova teh najemnin se je v proračun MO Ptuj lani nateklo nekaj več kot 610 tisoč evrov. Najemnina za poslovne prostore v lasti MO Ptuj se je od 1. junija letos povišala za 1,8 odstotka oziroma za rast Življenjskih stroškov.
V nekaterih obrobnih ulicah pa se bo z zamenjavo con bodočim najemnikom najemnina znižala tudi do 30 odstotkov. Gre za Cankarjevo, Dravsko, Grajsko, Jadransko, Vošnjakovo ulico, Vrazov trg, Aškerčevo, Krempljevo in Murkovo ulico. Mestni svetniki bodo na seji, ki bo 19. julija, razpravljali oziroma sklepali tudi o predlogu o brezplačni uporabi poslovnega prostora za potrebe Društva mediator-jev Slovenije, ker gre za uporabnika z izkazanim javnim interesom. Gre za poslovni prostor v Cankarjevi ulici 5, poslovno-stanovanjski stavbi, ki je trenutno nezaseden.
Po določilih odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem se s sklepom mestnega sveta poslovni prostor, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo osebam javnega prava za izvrševanje javnih nalog in nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljene. Društvo mediatorjev Slovenije izpolnjuje pogoje in deluje v javnem interesu, fizičnim in pravnim osebam bo zagotavljalo hitrejši, učinkovitejši in cenejši dostop do pravne varnosti, ugotavljajo na podlagi pregleda dokumentacije v MO Ptuj. MO Ptuj daje poslovni prostor v Cankarjevi 5 v brezplačno uporabo za obdobje petih let, društvo medi-atorjev bo dodeljeni poslovni prostor uporabljalo kot regijsko središče za izvajanje
Foto: Črtomir Goznik
Staro mestno jedro se bo še naprej praznilo, izselitev je že napovedalo nekaj obrtnikov in podjetnikov ...
mediacij. O politiki MO Ptuj na področju poslovnih prostorov smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Ptujski mestni svetniki bodo na julijski seji razpravljali oziroma sklepali o brezplačni uporabi poslovnega prostora v lasti MO Ptuj. Za kakšen najem v resnici gre in pod kakšnimi pogoji? Doslej mestni svet takšnega primera na dnevnem redu seje še ni imel. Kakšni so bili razlogi, da ste svetnikom v sprejem predlagali ta sklep?
„Občinska uprava je dolžna za vsak promet z nepremičninami (najem ali prodajo) pridobiti sklep mestnega sve-
ta. To velja tudi za primere, ko se nepremičnina predaja nekomu v brezplačni najem. Do brezplačnega najema so upravičeni vsi tisti subjekti ali posamezniki, ki jim je država podelila status, da delujejo v javnem interesu."
Ali to pomeni, da bo MO Ptuj v bodoče v vseh takšnih in podobnih primerih ravnala tako, oziroma kakšne druge pogoje bo moral še izpolnjevati zainteresirani uporabnik razen delovanja v javnem interesu? Kako boste ravnali v primeru socialnega podjetništva oziroma katere druge izjeme, ki ste jih še zapisali v odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem?
„Vsem tistim, ki jim to omogoča zakon, bomo v prihodnje prisluhnili in jih podprli v njihovih prizadevanjih. Če se bo zakonodaja na tem področju spremenila in bo omogočala širši nabor tovrstnih uporabnikov, bomo o tem odločali na mestnem svetu."
Kakšne pa so možnosti, da bi nekdo dobil poslovni prostor v najem za en evro oziroma bi plačeval en evro najemnine po m2 poslovnega prostora?
„V okviru sedanje zakonodaje ni možno, da bi na simbolični ravni nekomu omogočili najem prostora za en evro. Hipotetično bi se to lahko zgodilo, če bi sodno zapriseženi cenilec nek prostor tako nizko ovrednotil,
Ptuj • Radio-Tednik Ptuj in Ekstra Tuš v skupni nagradni igri
Poslušalci so v tem času, ki je bil namenjen tudi predstavitvi novega koncepta trgovine Ekstra Tuš na Ptuju, kjer so več kot 10 tisoč izdelkom znižali redno ceno, tako da lahko kupci vsak dan kupujejo zelo ugodno, lahko poslali sms sporočila, odgovore pa so lahko pošiljali tudi prek elektronske pošte Štajerske budilke. Vseh odgovorov je bilo v času poteka nagradne igre 126, od tega 83 pravilnih.
Pravilno so odgovorili vsi, ki so napisali, da je v novem Ekstra Tuševem prodajnem katalogu sedem nahrbtnikov.
V nagradi Ekstra Tuša - pet-delnega šolskega seta - so anatomsko oblikovan šolski nahrbtnik, vrečka za šolske copate, polna in prazna peresni-ca ter denarnica. V Ekstra Tušu so s to nagrado poskrbeli za to, da starši enega od šolarčkov ne bodo imeli skrbi z nakupom
šolskega seta za novo šolsko leto in bo več ostalo za druge nakupe oziroma za letošnje počitnice. Sicer pa so se v Ekstra Tušu dobro založili s šolskimi potrebščinami, ki jih ponujajo po ekstra nizkih cenah.
„Poslala sem nekaj elektronskih sporočil in že skoraj pozabila na to, ko so me poklicali, da sem bila izžrebana v nagradni igri Radia Ptuj in Ekstra Tuša," je povedala to-
da bi najemnina znašala zgolj en evro. Ker pa so sodno zapriseženi cenilci zavezani k spoštovanju zakonodaje in ostalih predpisov, je tak postopek praktično nemogoče izvesti."
S koliko poslovnimi prostori razpolaga MO Ptuj? Koliko jih je zasedenih in koliko praznih? „MO Ptuj ima trenutno v svoji lasti 147 poslovnih prostorov za opravljanje različnih dejavnosti. V to številko niso zajeti skladiščni in kletni prostori. Trenutno je praznih 17 poslovnih prostorov. Kar 77 odstotkov poslovnih prostorov, katerih lastnica je MO Ptuj, se nahaja v starem mestnem jedru, kar z vidika vzdrževanja predstavlja bistveno večji problem oziroma stroške, kot če bi se ti poslovni prostori nahajali v novejših zgradbah."
Kakšna je sploh občinska politika na področju poslovnih prostorov? Jih boste še nadalje prodajali?
„O usodi občinske lastnine se vsako leto odloča mestni svet, saj mora sprejeti letni načrt razpolaganja z nepremičninami. V zadnjih letih smo v glavnem omogočali prodajo vseh nepremičnin, v katerih so zasebniki izkazali interes po nakupu. Vsekakor pa je treba vedno premisliti, kakšne posledice ima posamezna prodaja glede zagotavljanja javnega interesa."
Kako pa je z urejanjem poslovnih prostorov? Je tudi pri tem odločilen javni interes?
„Zagotovo smo v občinski upravi dolžni najprej na vseh področjih zasledovati javni interes. Enako počnemo tudi pri urejanju nepremičnin, ki so trenutno v lasti Mestne občine Ptuj, če nam to omogočajo finančna sredstva."
V zadnjem času je veliko negodovanja med najemniki, saj naj bi se najemnine občutno povišale. Mestno jedro se bo zaradi tega še dodatno izpraznilo, nekaj selitev pa bo tudi zaradi izgradnje novega trgovskega centra na Ormoški cesti na Ptuju.
„Ta informacija zagotovo ne bo držala. Na eni izmed
zadnjih sej smo namreč najemnine v starem mestnem jedru znižali. Usklajevanje cen z rastjo stroškov v višini 1,8 odstotka ni primerljivo z nižanjem cen za posamezne lokacije v starem mestnem jedru, ki so nižje tudi do 30 odstotkov. Ali ni nenavadno, da zasebni investitorji še vedno gradijo trgovine, trgovci iz starega mestnega jedra pa po znatno višjih najemninah tam uspešno poslujejo, v starem mestnem jedru pa trdijo, da zaradi najemnin ne morejo preživeti?"
Najemniki, vsaj tisti, ki želijo lokale kupiti, negodujejo tudi zaradi tega, ker se jim vlaganja pri nakupu ne upoštevajo.
„Ta trditev zagotovo ne drži. Vsem tistim najemnikom, ki so sklenili pogodbo o vlaganjih v poslovne prostore, smo njihov vložek vedno upoštevali. Žal pa je mnogo takih, ki takšnih pogodb niso sklenili, sedaj pa pričakujejo, da bi Mestna občina upoštevala njihove vložke. Osebno jih seveda razumem, kot župan pa sem zavezan spoštovanju zakonov in ostalih predpisov. Še tam, kjer se striktno držimo predpisov, smo iz dneva v dan deležni vedno več anonimnih kazenskih ovadb."
Vse kaže, da se bo v mestno jedro preselilo še več uradnikov oziroma izvajalcev storitev za občane, na drugi strani pa se bo še dodatno osiromašila „turistična" ponudba.
„O tem, kaj je pomembneje za staro mestno jedro, smo na dolgo in široko razpravljali na mnogih sejah občinskega sveta in razvojnih konferencah. Dobre prakse po svetu pa so pokazale, da je življenje v mestu predvsem odvisno od števila stanovalcev, ki živijo v njem. Nobene javne, trgovske, gostinske in ostale storitve mestu ne dajejo življenjskega utripa. Ali resnično verjamete, da če bi staro mestno jedro v celoti spremenili v trgovine in lokale, da bi naša občina imela več koristi od turizma, kot ga ima danes, ko ima trgovine na obrobju mesta?"
MG
Babicino darilo za vnuka
Radio-Tednik in podjetje Engrotuš, ki je konec aprila letos na Ptuju odprlo prenovljeno trgovino novega formata Ekstra Tuš v Q-centru, sta v času od 26. junija do 3. julija letos v Štajerski budilki na valovih Radia Ptuj vabila k sodelovanju v nagradni igri z nagradnim vprašanjem o tem, koliko nahrbtnikov je v novem Ekstra Tuševem prodajnem katalogu, ki so ga kupci prejeli v svoje nabiralnike.
kužkom, kamor po navadi ne jemlje GSM-a. Tokrat ga je vzela izjemoma, ker je pričakovala nujen klic domačih. Odziv na klic iz studia Radia Ptuj ji je tudi prinesel nagrado, zanjo
se je bilo namreč treba odzvati na klic, sicer bi jo prejel naslednji, ki je pravilno odgovoril na postavljeno nagradno vprašanje in bi se na klic odzval.
MG
kratna srečna nagrajenka Majda Plajnšek iz Ptuja. Prejela je darilni set šolskih potrebščin, s katerim je razveselila svojega vnuka Nejca, ki živi v Ljubljani. Večkrat je že pravilno odgovorila na kakšno vprašanje, postavljeno v oddajah Radia Ptuj, prejela več vstopnic za obisk gledališča, sedaj pa je prvič prejela malo večjo nagrado. Sporočilo o nagradi jo je presenetilo na sprehodu s
Foto: Črtomir Goznik
V nagradni igri Radio-Tednika Ptuj in Ekstra Tuša je bila uspešna Majda Plajnšek s Ptuja.
Spodnje Podravje • Davek minule suše bo največji pri koruzi
Bo dež omilil posledice hude suše?
Čeprav zadnje deževje ni bilo najbolj pogodu pridelovalcem pšenice, pa so ga bili ostali kmetje in vrtičkarji zelo veseli. Dolgotrajen vročinski val, ki mu v začetku tega tedna še ni bilo videti konca, je namreč povzročil ne le velike skrbi, ampak tudi nemajhno škodo, predvsem na koruzi.
„Dejstvo je, da je letošnja letina pšenice po kvaliteti slabša zaradi znižane vsebnosti beljakovin, kar je posledica prisilnega in hitrega dozorevanja v času največje vročine. Suša, ki jo je zdaj omililo deževje, pa je vseeno precej „dela že opravila", kar se bo najbolj poznalo pri koruzi. Posevki koruze so zaradi pomanjkanja vlage in prejšnjih visokih temperatur na širšem Ptujskem in tudi Ormoškem močno prizadeti. Najbolj vidni znaki prizadetosti so na prodnatih in plitkih tleh Dravskega in Ptujskega polja. Koruza je še v času vročine in suše prešla v fazo cvetenja, ko je najbolj občutljiva na pomanjkanje vode. Posevki, ki so bili sejani pozno oziroma kjer je bila opravljena ponovna setev zaradi napada strun, je praktično ostala na višini 50 do 100 centimetrov in pri teh posevkih pridelka ni pričakovati. Prav tako dež ne bo več pomagal koruzi, ki se je že prej začela sušiti, kar se zlahka vidi po rjavo rumenih listih in steblu. Pri koruzi, pri kateri je zaradi vročine in suše prišlo le do zvijanja listov, pa si z dežjem lahko še opomore," je povedal vodja svetovalnih služb pri KGZ
Zaradi dolgotrajne suše in vročinskega vala jo je najbolj skupila koruza; tam, kjer se je že začela sušiti (na posnetku), deževje ne bo imelo nobenega pozitivnega učinka in takšno koruzo bo po mnenju strokovnjakov najbolje silirati že avgusta.
Ptuj Peter Pribožič ter dodal, da bodo tudi pri manj prizadeti koruzi letos storži bolj skromni.
Pridelek koruznega zrnja bo manjši
Prizadetost koruze zaradi suše je sicer na različnih nji-
vskih parcelah zelo različna, kar je odvisno od sestave tal: „Po ocenah, ki smo jih opravili prejšnji teden, je koruza prizadeta od 20 do 100 odstotkov. Če k temu dodamo še letošnji napad strun, lahko rečemo,da je izpad pri koruzi približno 40 odstoten. Nekoliko manj problematična v tem pogledu je le Pesniška
dolina, kjer so globoka tla in so posevki manj prizadeti."
Po besedah Pribožiča je na območju Spodnjega Podrav-ja s koruzo zasajenih okoli 14.000 hektarjev polj, od tega jih je prizadetih več kot polovica. „Kot rečeno, kjer se koruza še ni začela sušiti, je dež res dobrodošel, vendar ne dva ali trije kratki nalivi,
ampak mora pasti najmanj 50 litrov dežja, da se bo zemlja prepojila z vlago v globino. Kjer pa se je koruza že posušila in ne bo pridelka zrnja, pa rešitve žal več ni in takšno koruzo bo najbolje silirati že avgusta ter morda zasejati še s kakšnimi posevki, ki bi dali posevek do zime."
Izgubljena ena košnja, v nevarnosti krompir ...
Hudo na udaru suše pred zadnjim dežjem pa so bile tudi buče, vrtnine, krompir in deloma še oljna ogrščica. Tudi na travniških površinah je bila zaradi suše in vročine praktično ustavljena rast, travniške površine v predelu Haloz, Slovenskih goric in tudi na ravninskem prodnatem delu so se praktično izsušile oz. „zažgale". Zato je že izpadel en odkos travinja, kjer pa je bilo prizadeto še ra-
stišče kvalitetnih trav, bo obnova rasti precej dolgotrajna. Suša je davek začela pobirati tudi na sadnem drevju; zlasti pri jablanah so že odpadali cvetovi. Slednjim zadnje deževje ne bo več koristilo.
„Pri krompirju, ki je letos zasajen na okoli 500 hektarjih njiv, deževje prinaša novo nevarnost, in sicer možnost ponovnega klitja v zemlji. Zeleni, nadzemni deli krompirja so bili namreč že pred dežjem marsikje požgani in prav v takšnem primeru je nevarnost ponovnega klitja gomoljev v zemlji največja. V zelo slabem stanju so bile tudi buče, po oceni je bilo prizadetih med 800 in 1000 hektarjev buč. Oljna ogršči-ca je v vročinskem valu tudi prisilno dozorevala, stroki so se odpirali in dogajal se je večji raztros, zato je pričakovati prav tako manjši izplen."
Pribožič sicer meni, da dež zna še najbolj koristiti bučam, ki so kar precej prilagodljive,medtem ko je vročinski stres na preostalih kulturah škodo že povzročil in je tudi deževje ne bo moglo povsem popraviti.
O stanju in ocenah škode v celotnem Podravju je ptujski KGZ že obvestil kmetijsko zbornico, čeprav je težko pričakovati kakšno konkretno pomoč za prizadete kmetije.
SM
3
'.s log a. si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRSCICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
Hrvaška • So se cestnine in trajekti res močno podražili?
Dražje cestnine, cene trajektov nespremenjene
Že lansko leto smo poročali, da so naši južni sosedje, pri katerih dopustuje večina Slovencev, podražili cene trajektnih prevozov. Čeprav je bilo veliko govora o tem, da se je tudi letos odvil podoben scenarij - največji trajektni prevoznik Jadrolinija naj bi ponovno zvišal cene -, izračuni kažejo, da so te v primerjavi z lanskim poletjem nespremenjene. So pa zato za 15 odstotkov dražje cestnine.
Turistična sezona se je pričela, še vedno pa ena najbolj priljubljenih destinacij za Slovence ostaja sosednja Hrvaška. Pot do želene destinacije pa kot zmeraj predstavlja precejšen strošek, na katerega je pač treba računati.
Mnogi turisti prisegajo, da se največji biseri čudovitega Jadranskega morja skrivajo na otokih, a je treba za odkrivanje teh že zaradi prevozov s trajekti odšteti tudi nekoliko več denarja. Kot zmeraj se tudi letos pojavljajo ugibanja, koliko je to.
Pred pričetkom sezone lani smo poročali, da je največji prevoznik Jadrolinija podražil karte na trajektih, ki so se zvišale za 15 do 20 odstotkov. Takrat so zatrdili, da gre za vsakoletni sezonski dvig cen. Cene prevoza oseb so tudi takrat ostale nespremenjene, podražil pa se je prevoz avtomobilov. Poletne cene vozovnic za prevoz na trajektih, ki povezujejo hrvaško kopno z otoki, pa
so tudi letos višje. A ker gre za vsakoletno uskladitev cen, ki so poletne in zimske, naj ne bi šlo za podražitev.
1. junija letos so se tako cene sicer ponovno zvišale za 20 odstotkov, a so v primerjavi
Izbrali smo dve priljubljeni počitniški destinaciji: Pag in Rab.
Za trajekt (dve odrasli osebi, otrok od 3. do 12. leta starosti in avtomobil) do Raba bomo odšteli 140,5 kune, še dodatne 103 kune pa za cestnino od Trakoščana do Žute Lokve. To pomeni, da znašajo ti stroški v eno smer 243,5 kune oziroma 65 evrov za obe smeri.
Za enako družino bo do Paga za trajekt treba odšteti dve kuni manj (138,5), za cestnino pa 160 kun. V eno smer torej stroški trajekta in cestnine znašajo 298,5 kune, v obe pa skoraj 600, kar je okrog 80 evrov.
z lanskim poletjem večinoma ostale nespremenjene.
Kot je razvidno iz preglednice, ki kaže primerjavo lanskih in letošnjih cen, je povsem jasno, da so cene za izbrane trajektne prevoze v celoti enake. Te so že sedaj, brez podražitev, precej visoke.
Tako je na primer lani in letos za prevoz iz Splita do Vele Luke ali Lastova štiričlanska družina, ki potuje z avtomobilom samo za eno smer za trajektni prevoz odštela kar 820 kun. To pomeni, da bi jih povratna karta stala 1604 kun oziroma približno 230 evrov.
Da gre za visoke cene, so tudi otočani opozarjali že lani. Čeprav so se bali, da se bodo visoke cene trajektnih prevozov poznale tudi na številu gostov, so lani Hrvatje zabeležili nekajodstotno rast obiska turistov. Kljub temu, da letos trajekti niso držaji, pa je dejstvo, da so prevozi še zmeraj precej dragi. To je razvidno tudi iz spodnje tabele, ki kaže
cene trajektnih prevozov in primerjavo cen med letoma 2011 in 2012.
Cestnine dražje za 15 odstotkov
Če se trajekti niso podražili oziroma naj bi se le zvišali na poletne cene, je povsem druga slika pri cestninah. 7. junija so jih namreč na Hrvaškem podražili za 15 odstotkov.
Navedene cene že veljajo in so za vse relacije za 15 odstotkov dražje kot lanskoletne. Res pa je tudi, da se je na Hrvaškem zgradilo kar nekaj kilometrov novih avtocest, ki omogočajo
bistveno hitrejšo vožnjo. Tako na primer vožnja po avtocesti od Zagreba do Splita, ki je dolga 375 kilometrov, traja približno 180 minut.
Dženana Kmetec
LINIJA	Prizna-Žigljen 2011 in 2012	Split-Vis 2011 in 2012
Oseba	17	54
Otrok 3-12 let	8,5	27
Avtomobil	96	370
Prikolica (5-7 m)	192	780
Skupaj v kunah (za avtomobil, eno odraslo osebo, enega otroka in prikolico)	313,5	1231
V evrih (za eno smer)	42,37	166,37
Primeri cestnine od junija 2012:
Foto: DK
Cene trajektov so že prej bile precej visoke.
RELACIJA	Kilometrov	Cena za eno smer (kune) -1. skupina (avtomobil)
Zagreb (Lučko)-Šibenik	320,4	154
Zagreb-Zadar	253	121
Zagreb-Rijeka	143,9	69
Zagreb-Vrgorac	467	220
Foto: SM
Ptuj • Pogovor s predstojnikom ptujske kirurgije Teodorjem Pevcem
Lahko birokratske ovire ogrozijo obstoj ptujske ortopedije?
Začetki ptujske ortopedije, ustanovljene z namenom, da bi na Ptuju začeli izvajati primarno protetiko kolka in kolena, segajo v leto 2008. Idejo naj bi dal takratni minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je imel očitno željo zmanjšati čakalne vrste na ortopedskih programih, predstavljen pa je bil tudi finančni učinek tovrstnega programa. Iz Ljubljane je predlog prinesel takratni še sorazmerno nov direktor bolnišnice Robert Čeh. Tako se začetkov ptujske ortopedije spominja predstojnik kirurškega oddelka Teodor Pevec, ki naj bi celotno izvedbo programa prevzel in je bil tudi zadolžen za njegovo izvedbo.
Kljub navdušenju nad idejo o ptujski ortopediji sem jasno videl vse težave, ki bodo spremljale uvajanje novega programa in jih tudi predstavil, kar je povzročilo kar nekaj hude krvi in pol leta nemilosti pri direktorju bolnišnice Robertu Čehu, kar pa na sam projekt ni vplivalo, še pove. Nad ptujsko ortopedijo se zgrinjajo črni oblaki, tudi predstojnik ptujske kirurgije in koordinator tega projekta s kritičnim očesom spremlja vse dogajanje, pri čemer ne more razumeti, da se nihče ne ukvarja z zadovoljnimi bolniki, ker je v vsej zgodbi pomembnejši način plačevanja opravljenega dela po pogodbah in zakonitost takšnega plačila. Kot milni mehurčki se sedaj kažejo vsa zagotovila, da ptujska ortopedija ni ogrožena, enako je bilo tudi ob nedavnem obisku ministrske ekipe na Ptuju.
Prvo vstavitev umetnega kolka so v ptujski bolnišnici opravili 25. septembra leta 2008. Kaj lahko poveste o začetkih ptujske ortopedije?
»Ptujska bolnišnica v tistem času ni imela zaposlenega nobenega ortopeda, zato se je bilo treba povezati z ortopedi iz mariborske bolnišnice. Slavko Kramberger, dr. med., takratni predstojnik ortopedskega oddelka, je imel načrt, da bi svoj oddelek, terciarno ustanovo, razbremenil primarne protetike, ker je vedel, da njegov oddelek potrebuje prostor in energijo za zahtevnejše reči, ki mu jih takrat očitno ni primanjkovalo. V projekt so bili vključeni ortopedi: Andrej Moličnik, Tomaž Tomažič, Tomaž Brodnik in Slavko Kramberger. Kirurgi na našem oddelku so projekt ortopedije sprejeli zelo pozitivno in se temu primerno tudi odzvali. Ni znan noben primer, da bi se specialist neke stroke intenzivno in kvalitetno posvetil delu povsem druge stroke. Tako je bil narejen model, ki je zame še vedno edinstven in ne glede na vse kritike predstavlja model, ki bi se ga slovensko zdravstvo moralo pogosteje posluževati. Na začetku nismo imeli niti potrebnih instrumentov, instrumentarke so se morale s pomočjo mariborskih kolegic in kolega naučiti povsem novih znanj.
Foto: Črtomir Goznik
Asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg, predstojnik ptujske kirurgije in koordinator ortopedske dejavnosti v ptujski bolnišnici: »Program ptujske ortopedije je resno ogrožen.«
V projekt so se vključile sestre na oddelku, intenzivna enota, ki je takoj naredila po-lintenzivni del na kirurškem oddelku, fizioterapija, inženirji rentgenskega oddelka in transfuzija.«
Ptujski projekt ortope-dije je pomemben tudi zaradi tega, ker je uspel povezati doslej nekompa-tibilna svetova, kot pravite: ptujsko in mariborsko zdravstvo. Predstavljal pa naj bi tudi model, kako naj se dela v slovenskem zdravstvu.
»Bolnike, ki jih sprejemamo ob petkih, operiramo v soboto, tiste, ki jih sprejmemo v nedeljo, jih operiramo v ponedeljek. Ob sobotah naredimo štiri ali pet operacij, v ponedeljek tri. Praktično celotna ekipa izvede vse operacije v prostem času. Vsi bolniki so pred operacijo popolnoma obdelani v ane-steziološki službi, prvi dan preživijo pod neprestano kontrolo. Sam operativni tim sestavljata dva ortopeda in kirurg z oddelka, ki potem ves teden skrbijo za te bolnike in so v povezavi z ortopedom -operaterjem. Anesteziološka ekipa je v celoti „ptujska", in-strumentirajo tri instrumen-tarke, od tega ena skrbi za hiter pretok instrumentarija, saj sicer ne bi mogli ob sobotah, denimo, narediti pet protez do 16. ure. Od začetka je bilo seveda veliko privajanja. Združili smo dva svetova, mariborski in ptujski svet, svetova, ki sta do tega projekta bila nekompatibilna. Spominjam
se, kolikokrat smo šli skupaj po omarah in preverjali, ali imamo res vse na zalogi, kar bi utegnili potrebovati. Sedaj lahko rečem, da si povsem zaupamo in da je na tem področju razdalja med Mariborom in Ptujem mnogo manjša.
Seveda je spomin selektiven in načeloma se spominjamo samo lepih stvari, nismo pa pozabili, da so bili tudi v sami naši hiši že od pričetka tihi nasprotniki projekta, kar je morda nepomembno, ni pa v našem primeru, ker ti nasprotniki sedaj sodelujejo v vodstvu bolnišnice.«
Kaj je tisto, kar sedaj ogroža obstoj ortopedije v ptujski bolnišnici in kar vas je privedlo do tega, da svoja razmišljanja oziroma stališča do tega problema predstavljate javnosti, ker si v prvi vrsti želite, da bi se program, ki se je pokazal kot uspešen, v ptujski bolnišnici ohranil in naprej razvijal?
»Največji kamen spotike v samem projektu je bilo že od vsega začetka dejstvo, da smo praktično vsi izvajalci imeli z bolnišnico pogodbe o sodelovanju, podjemne ali preko s. p.-jev, ki smo jih na ta račun odprli. Tu velja poudariti, da pri odpiranju s. p.-jev nismo nikoli naleteli na informacijo, da počnemo nekaj nezakonitega, imeli smo celo pravno mnenje, ki temu pravno ni nasprotovalo, ker je šlo za opravljanje dejavnosti, ki v našem opisu del z lastnim zavodom ni bila opisana. Kritike, da smo okradli državo s
prispevki, zavračam, saj smo plačevali prispevke v skladu z zakonodajo, kot jih plačujejo vsi ostali s. p.-ji. Za odpiranje s. p.-jev je bil dejansko najbolj zainteresiran direktor, ker je kot dober gospodar takoj videl, koliko stroškov manj ima bolnišnica na ta račun.
Svet zavoda je potrdil ortopedsko dejavnost in jo je tudi vnesel v sam statut bolnišnice, je pa sedanji svet zavoda v zadnjem letu, odkar sem se sej udeleževal, neprestano zavračal tako pravno ureditev plačil prek pogodb in imel tudi sicer v glavnem pomisleke glede izvedbe le-tega.
Eno pogostih vprašanj je bilo, zakaj so vsi vključeni v projekt ortopedije na pogodbah, zakaj ne zaposlimo celotne ekipe. Pokazali smo, da je za bolnico ceneje, če plačujemo zgolj izvedbo operacij in ne vsega praznega toka, ki se sicer ustvarja v vsakem javnem zavodu. Tudi zato so menjave operacij v soboto bistveno drugačne kot med tednom.«
Zadovoljni bolniki ne zanimajo nikogar
Programu ptujske ortopedije pa so nekateri želeli škodovati tudi z neresničnimi stroškovnimi prikazi. Pri tem pa je nadvse zanimivo dejstvo, da se z zadovoljstvom bolnikov v vsem tem času nihče ni ukvarjal.
»Stroškovno učinkovitost se je večkrat hotelo zmanjšati ali celo prikazati kot nega-
tivno. Utež bolnišnice je pomembno narasla, drugo pa je, zakaj ta porast ni bil ustrezno ovrednoten za bolnišnico. Kaj pa bolniki? Ali ni čudno, da se nihče ne ukvarja s tem vprašanjem. Do tega trenutka smo naredili 910 operacij, to je 910 v glavnem zelo zadovoljnih bolnikov. S kolegom pripravljava strokovne članke, ki bodo ovrednotili tudi rezultate kliničnega dela. Glede skrb, s katero se je delalo, da se uporablja najmodernejši material in inštrumente, in predvsem, da operirajo samo izjemno izkušeni in izjemno sposobni ortopedi, me rezultat ne skrbi preveč. Spominjam se izjave direktorja ene izmed ortopedskih bolnišnic, ki je dal izjavo, da so njihovi bolniki ponosni, da čakajo v čakalni vrsti na operacijo pri njih. Odgovarjam mu z besedami enega od naših operirancev, ki smo ga ob sprejemu vprašali, ali se strinjate, da boste operirani na Ptuju, ki je povedal, da mu je vseeno, kje bo operiran in kdo ga bo operiral, lahko tudi na hodniku, tako dolgo ga že boli ... Kristalno jasno je, da so v preteklosti predstojniki ortopedskih oddelkov naredili zelo malo, da bi se ortopedski program primarne protetike porazdelil po celotni Sloveniji. Njihova odgovornost je zelo velika, saj je škoda, ki je s tem nastajala, mnogo večja kot škoda zavoljo pogodbenega dela.
Po zakonu o uravnoteženju javnih financ bolnišnica z izvajalci ne more več sklepati pogodb. Na ministrstvu se s ptujsko ortopedijo ne želijo posebej ukvarjati. Na sestanku s poslancem iz naše bolnišnice očitno niso govorili istega jezika, ker rezultat tega sestanka ni prinesel ničesar, kljub temu, da je bilo poslancu obljubljeno, da letos na
programu ptujske ortopedije ne bo sprememb.
Da bi bile težave še hujše, se je ravno v tem času tudi vodstvo bolnišnice odločilo za zmanjševanje stroškov dela na tem projektu, kar glede na dejstvo, da v tako zastavljen projekt, ki poteka v prostem času, ni mogoče siliti nikogar, predstavlja nove težave.
Sam dejansko ne dojemam, kako projekt, ki bazira na izrazitem zadovoljstvu bolnikov, strogo nadzorovani kvaliteti dela, plačilu po opravljenem delu, lahko zaide v take birokratske težave.«
Zelo prepričano govorite o tem, da pri ptujski ortopediji, ki se je pokazala kot uspešen projekt, ne gre za naključne težave.
»Ne bi se rad posluževal teorije zarot, vendar glede na to, kaj se dogaja, kar sem zadnje leto slišal na sestankih sveta zavoda in kako reagira bolnišnično vodstvo in ministrstvo, je jasno, da ne gre za naključne težave. Bolnišnica je za ta program doslej dobila okrog 5 milijonov evrov, kar ni majhen denar. Povečala je svojo gravitacijsko področje, saj smo operirali bolnike od Kopra do Goričkega. Nasprotno, zmožni bi bili narediti okrog 320 protez letno, kar bi nas postavilo med velike izvajalce na tem področju. Tudi travmatološka dejavnost ima veliko od tega, saj smo dobili nove instrumente, predvsem pa obilico izkušenj in znanj.
Veliko je govora o tem, da bo zdajšnji ptujski program prevzel UKC Maribor. Glede na to, da je takratni predstojnik menil, da UKC potrebuje prostor za terciarno dejavnost, kar roko na srce primarna protetika res ni, lahko to pomeni zgolj, da jim zmanjkuje terciarnih ortopedskih bolnikov. Mar res? Naj še enkrat poudarim, da bi bil edini razlog, ki bi ga sprejel, za prekinitev ortopedskega programa v ptujski bolnišnici slabo delo z bolniki. Tega podatka ni. Odnos do projekta ortope-dije na Ptuju kaže pravo sliko medicine v Sloveniji. Medicina je orientirana od bolnikov, v uravnilovko izvajalcev, storilnost se ne plačuje, politika v Ljubljani se pod pretvezo skrbi nad zakonitostjo igra sama s seboj in se potem razočarana čudi, kako je ljudje ne marajo. Na Ptuju bomo naredili še program v juliju in avgustu, do številke 1000 pa, kot je očitno, ne bomo prišli.«
MG
Ne ukinjajo ortopedije
Vprašanje v zvezi s prihodnostjo ptujske ortopedije oziroma njeno ukinitvijo glede na vedno glasnejše govorice o tem smo naslovili tudi na vodstvo ptujske bolnišnice, ki odgovarja, da te informacije ne držijo in da na nobenem organu oziroma z nobenim sklepom vodstvo SB Ptuj ni sprejelo odločitve o ukinitvi programa ortopedije. »Dejansko smo v fazi dogovarjanja o nadaljnjem načinu izvajanja ortopedske dejavnosti v SB glede na zakon o uravnoteženju javnih financ, ki omejuje sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi in sklepanje pogodb preko s. p.-ja z zunanjimi sodelavci,« je na naše vprašanje odgovorila v. d. direktorice Mirjana Bušljeta.
Dornava • Prvi letošnji pretok medu
„Mmm, je sladek!"
Mladi člani dornavskega osnovnošolskega čebelarskega krožka so konec prejšnjega tedna s pomočjo Društva čebelarjev izvedli prvi letošnji pretok medu. Kot so mali bodoči čebelarji ponosno povedali, so med sicer prvič točili lani, ko je čebelarsko društvo na Čušekovi domačiji postavilo ličen lesen čebelnjak.
začelo izgubljati svojo največjo moč, vse delo so opravili sami, seveda pod budnim očesom članov čebelarskega društva. Natočili so ga kar okoli 15 litrov, nato pa so ga del lahko odnesli domov, del ga bodo odnesli v šolo, nekaj pa ga bodo poskušali prodati na pra-
zniku gob v Žamencih, ki bo prihodnji mesec.
„Želimo si, da bi bilo čebelarjev vedno več, da bi bilo tudi vedno več članov našega krožka, seveda pa je vse to povezano tudi z denarjem, ki je potreben za izvajanje čebelarjenja in vzdrževanje čebelnja-
ka," so skupaj z mentorico še povedali krožkarji.
V prihodnosti nameravajo mladi čebelarji poslikati še kakšno panjsko končnico, ampak zdaj so najprej na vrsti počitnice, potem pa spet redno druženje enkrat tedensko v krožku.
SM
„Mmm, je pa med letos zelo sladek," je bilo slišati med učenci, ki so po pretoku med lepo zlivali v steklene kozarčke z nalepko pridelovalca. Seveda ga je bilo treba poskusiti in se prepričati, da je res dober: malo s prstom, malo pa s po-makanjem piškotov v tekočo zlatorumeno medeno maso.
Mentorica najmlajših dor-navskih čebelarjev Slavica Golob je povedala, da se zadnje obdobje zanimanje učencev za čebelarjenje povečuje: „Pra-viloma se je letno vključilo v naš krožek, ki deluje že 14 let, okoli 15 učencev v starosti od osem pa tja do 13 let. Nekate-
ri so vztrajali, nekateri pa pač ne. Zadnje leto pa naš krožek obiskuje kar 23 učencev, kar je veliko. Dejstvo je, da se tudi vedno več odraslih ljudi odloča za domače čebelnjake, saj otroci povedo, da pridelujejo med tudi doma. Sicer pa je bila za naš krožek izjemnega pomena pridobitev tega pravega čebelnjaka, ki ga je postavilo naše društvo čebelarjev, s katerim res odlično sodelujemo in nam veliko pomagajo. V čebelnjaku tako skozi vse leto skrbimo za eno čebeljo družino, izdelujemo tudi različne izdelke iz voska, v poletnem času pa opravimo še pretok medu kot tokrat.
Vseh teh praktičnih dejavnosti prej, ko še ni bilo čebelnjaka, nismo mogli uresničiti."
Golobova je ob tem še dodala, da se je na prvem letošnjem pretoku medu kljub počitnicam zbralo veliko mladih članov krožka: „Lepo je videti, da jih čebelarjenje zanima in veseli. V okviru krožka čez šolsko leto se veliko naučimo tudi teoretično, saj nam je Čebelarska zveza Slovenije podarila posebne delovne zvezke. Nasploh moram reči, da se odnos do čebelarjenja zelo spreminja - na bolje."
Mladi čebelarji so pretok medu opravili v petek pozno popoldne, ko je sonce počasi
Člani dornavskega osnovnošolskega čebelarskega krožka so konec minulega tedna (pod budnim očesom izkušenih čebelarjev iz tamkajšnjega društva čebelarjev) opravili prvi letošnji pretok medu.
Nova vas • Ohranjajo tradicijo in stare običaje
Košnja ter srečanje konjenikov, traktoristov in tima BCS
Krajani Nove vasi pri Markovcih so konec meseca junija pripravili dve prireditvi, povezani z ohranjanjem tradicije in običajev njihovega kraja.
V soboto, 23. junija, je potekal prikaz košnje trave na star način. Zgodaj zjutraj ob prvem jutranjem svitu so se kosci zbrali v Novi vasi pred gasilsko-vaškim domom. V vlogi gospodarja jih je sprejel in pozdravil Rudi Kristovič, med kosci pa je bil letos prvič tudi župan občine Markovci Milan Gabro-vec. Zbrani kosci so se najprej okrepčali s šilčkom domačega žganja, nato pa so se odpravili do stare struge reke Drave, kjer so jih čakali brodarji. Ti so kosce z lesenimi ladjami - ran-cami peljali čez rečno strugo v Šturmovce. Tam so kosci na travniku, pod krošnjami topolov, v jutranji rosi in prijetnem hladu, pričeli s košnjo. In to tako kot v starih časih - najprej je urezal prvi, nato za njim drugi, tretji ... vse do zadnjega. Tudi letos so se kosci med delom znali poveseliti s pesmijo, okrog 9. ure pa so se jim na
travniku pridružile še gospodinje in postregle okusno domačo malico. Tako kot nekoč so gospodinje malico postregle kar na plasteh sveže poko-šene trave, ki so jih pokrile s prti in na njih položile lončene sklede z okusno domačo kislo juho ter kose domačega ržene-ga kruha. Okrog sklede so bile položene žlice, kajti kosci so malicali tako kot nekoč - juho so vsi zajemali iz ene sklede. Po kisli juhi so nato teknile še sirove pogače, pečene v lončenih pekačih in v krušni peči. Po malici so gospodinje in kosci pokošeno travo pograbljali in jo naložili na vozove, ki jih je vlekla konjska vprega.
Tudi letos so dogajanje v Štur-movcih s svojo prisotnostjo popestrili člani tima BCS - kosci z motornimi kosilnicami BCS. Medtem ko so kosci s prikazom košnje na star način podoživeli čas pred 50 ali več leti, pa so
Rudi Kristovič, v vlogi gospodarja, je poskrbel, da kosci med delom niso bili žejni.
tista za »jutranje« kosce, vendar prav tako zelo okusna. Po opravljenem delu je v Šturmovcih sledilo prijetno druženje koscev obeh generacij, mlajše in starejše, popoldan pa se je dogajanje preselilo še v gasilsko-vaški dom v Novi vasi.
Dan kasneje, v nedeljo, 24. junija, so Novovaščani pripravili še srečanje konjenikov, voznikov konjskih vpreg, traktoristov in članov tima BCS. Prireditev so pričeli ob 14. uri s kulturnim programom in blagoslovom, ki ga je opravil farni župnik Janez Maučec. V nadaljevanju je skozi vas in čez prireditveni prostor
pri gasilsko-vaškem domu krenila parada udeležencev srečanja. V njej so sodelovali konjeniki in vozniki konjskih vpreg, vozniki traktorjev starodobni-kov in novejših traktorjev ter člani tima BCS.
Dvodnevno dogajanje v Novi vasi je zahtevalo veliko vloženega truda vseh udeležencev prireditve kot tudi glavnih organizatorjev: konjeniškega društva, prostovoljnega gasilskega društva, tima BCS in vaškega odbora. Soorganiza-tor obeh prireditev je bila tudi občina Markovci.
Mojca Zemljarič
člani tima BCS prikazali način košnje sodobnega časa oziroma bližnje preteklosti. Tudi oni so pokosili travnik, za njimi so nato prišla še mlada dekleta iz vasi in jim pripravila malico. Ta je bila nekoliko drugačna kot
Podlehnik • 90 let Angele Kozel iz Kozminc
Nekoč je želela biti učiteljica
V letošnjem letu je v ožjem družinskem krogu in krogu prijateljev praznovala svoj visok jubilej Jelka - Angela Kozel iz Kozmincev. Jelka se rada spominja lepih in težkih trenutkov v svojem življenju.
Člani tima BCS med nedeljsko parado
Vse življenje je trdo delala, zdravje pa ji vse do poznih let ni delalo preglavic. Rodila se je na domačiji skupaj s šestimi brati in sestrami. Že kot mladi so se vsi otroci podali po svetu za boljšim kosom kruha, tudi Jelka, a se je nato vrnila domov in skrbela za onemogla starša. Poročila se ni nikoli, bila pa je odlična skrbnica oz. rejnica več otrokom: Gizeli, Cvetki, Ir-mici, Vojku, Bogomiru in Ivici. Nekateri otroci se še oglasijo. Zanje je skrbela kot prava mati, tudi v šoli se je zanimala in skrbela, da so napredovali. Nekatere se potem odpeljali starši, ko so si uredili življenje. Vsi so se takrat s težkim srcem poslavljali. Svojega poslanstva pa ni opravljala za plačilo, starši niso
ničesar prinesli svojim otrokom, ko so jih prišli obiskat.
Jelka je bila v šoli zelo pridna in vestna učenka. Kadarkoli je bil kateri učitelj odsoten, ga je lahko nadomestila. Zelo si je želela postati učiteljica, vendar se je bilo šolati v takratnem času zelo težko. Šolo je opravila z odliko. Dokler je lahko, je tudi pela na koru, potem pa je bilo sčasoma dela na kmetiji preveč.Opravljala je vsa kmečka dela, najraje od vsega pa je kosila ob zgodnjih jutrih in večerih. Pri hiši je vedno imela konja, tri krave, svinje in perjad. Ko sta ji umrla oče in mama, je ostala sama, zato je k njej prišla živet soseda Berta, ki je ostala pri njej in si ustvarila družino.
Jelka še danes vsak dan skuha. Srečna je, ko zjutraj zbudi vnukico Urško, da ne zamudi avtobusa za šolo in ji pripravi zajtrk. Domača družina zelo lepo skrbi zanjo.
ZG
Foto: SM
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: ZG
Svet je majhen
Politike namesto gradbincev!
Ko sem študiral na pravni fakulteti, so me naučili gledati na strukturo oziroma politiko Evropske unije kot na grški tempelj, ki ga sestavljajo trije stebri: skupna politika, zunanja in varnostna politika in pravno sodelovanje. Pred tedni so nam trije predsedniki EU Van Rompuy, Barroso in Draghi podarili vizijo treh novih stebrov: finančnega, bančnega in političnega. Normalnemu človeku ne preostane drugo, kot da se vpraša, če imamo v Bruslju gradbince ali politike! Lahko le iskreno upamo, da bodo v kratkem dodali še kakšno vsebino lastnim arhitektonskim idejam, ker drugače nas čaka usoda Grčije.
Moram pa - ne glede na dejstvo, da je samohvala neprimerna v medijih - vseeno izraziti lastno zadovoljstvo, da smo znotraj naše rubrike pred skoraj letom dni napovedali dogajanja, ki so se godila pred tedni na zadnjem evropskem vrhu v Bruslju. Zadnji dve leti smo bil edini v Sloveniji, ki smo pisali o napačni poti reševanja oziroma soočenja z gospodarsko krizo, ki jo je ubrala Evropska unija pod vodstvom Nemčije, in osebno sem edini, ki je javno na televizijskih oddajah skušal bivšemu predsedniku vlade Borutu Pahorju dopovedati, da je nemško-fran-coski vlak ene velika prevara, škodljiva za Slovenijo. Medtem ko je na zadnji oddaji Pogledov Slovenije v sezoni bivši premier še naprej izražal svoje zastarelo vedenje izpred leta dni, se je sama Angela Merkel že spoprijateljila z dejstvom, da je njen način reševanja evro krize do danes bil delno zgrešen. Medtem ko smo iz te kolumne apelirali na slovenske politike, naj se ne prodajo samo eni na videz zmagovalni opciji na stari celini, temveč naj bodo pripravljeni na nove strategije, v katerih bi lahko Ljubljana odigrala vlogo pobudnika, povezovalca ter si tako pridobila nove zaveznike in izboljšala mednarodni ugled, seje naša najmočnejša sosednja država pripravljala na „udar". V noči, ko je Italija premagala na nogometnem igrišču nemško moštvo, se je v Bruslju oblikoval Monti Ekspress oziroma novo razmerje moči med velikimi igralci stare celine: trilaterala Rim-Pariz-Madrid proti Berlinu. Na končni postaji intersitija Merkozy je nov francoski predsednik Holland prestopil na drugi tir! Med težko in dolgo večerjo za Berlusconijevo mizo (dolga miza za večerje celinskih voditeljev, ki potrebuje osemnajst natakarjev in ki jo je med zadnjim predsedovanjem uniji podaril bivši italijanski predsednik vlade) 29. junija so latinske države dosegle veliko politično zmago. Uprle so se suhoparni logiki finančne discipline in pojasnili, da brez stabilnost in kredibilnosti evra, kije še vedno pasivna valuta brez suverenosti, lahko izgubimo vse, kar smo do danes zgradili. Madrid in Rim sta se zopersta-vila Berlinu, dobila možnost pomoči iz skupnega reševalnega sklada v primeru špekulativnega napada na lastne obveznice in dokazala, da so naslednji dan - brez da bi morala zaprositi za pomoč - trgi umirili pritisk in so obresti na državni dolg padle pod nevarno mero. Sporočilo za vse tiste, ki še mislijo, da nismo v vojni z višjim, trenutno močnejšim, finančnim sistemom in da je možno prebroditi krizo le z nemškim receptom, je jasno:potrebujemo ponovno politiko z vizijo in rešitvami.
Evropska unija je en velik „perpetuum mobile", ki potrebuje za preživetje dolgoročne vizije in cilje. Do danes je to bilo postopno združevanje istočasno pa širjenje. Širitev bo v kratkem prišla do zaključnega momenta. Balkan je še zadnji v čakalnici. Unija svojega pohoda proti vzhodu ne bo nadaljevala zara-dipotrebe sobivanja z Rusijo, ki tega ne bi sprejela, zato že dalj časa potrebuje vizijo notranjega preoblikovanja za naslednja desetletja. Samo, če se bo znala preoblikovati v skupnost narodov in zagotovila valuti samostojnost in suverenost, lahko preživi. Evrooptimisti ali vsaj realisti - med katere spadam tudi sam - vedo, da je EU težak proces, poln kompromisov. Veliki koraki naprej nikoli niso bili del skupnosti, kateri smo se sami priključili leta 2004, ampak ne smemo pustiti, da nas današnja kriza povozi zaradi pomanjkanja razumevanja, znanja in vizije današnje celinske elite. Evropski projekt je do danes prinesel veliko dobrega vsaki članici. Bilanca je pozitivna za vsako državo. Berlin je dobil trge, Rim stabilnost, Francija vpliv, Slovenija državo itd. Tega ne smejo (smemo) nikoli pozabiti.
Laris Gaiser
Cirkulanski vrtec bo poslej cenejši, kurilnico naj bi gradil konce-sionar, po predlogu župana pa bi občina lahko donirala denar za obnovo cerkve sv. Katarine, če bi cerkev občini „donirala" potrebno parcelico med cerkvijo in vrtcem (na posnetku) ...
Cirkulane • S 13. seje občinskega sveta
Vrtec bo cenejši
Že prav poletna seja cirkulanskega občinskega sveta se je prejšnji teden začela z dobre pol ure zamude, kar v tej občini nikakor ni praksa. Pravzaprav je najprej celo kazalo, da je morda ne bo, saj so prišli le štirje od devetih svetnikov in tako svetniška družba ni bila sklepčna. Položaj (in sejo) je rešil zamudnik - svetnik Anton Podhostnik.
Sicer pa, povedano čisto odkrito, bi to sejo svetniki brez vsake škode lahko preskočili ali pa opravili tudi dopisno. Edina res pomembna točka se je namreč nanašala na znižanje cen vr-teškega varstva in zvišanje števila otrok v posameznih oddelkih (v cirkulanskem vrtcu delujejo štirje oddelki), o čemer je svetnike seznanila računovodkinja. Cene mesečnega varstva se bodo, glede na oddelek, znižale od dobrih 11 do slabih 15 odstotkov.
Nato je prevzel besedo župan Janez Jurgec; najprej je povedal, da nikakor in po nobenem zakonu ne velja, da bi morali v občini poleg bodoče kurilnice na lesno biomaso zagotavljati še rezervni vir ogrevanja, o čemer je med drugim tekla beseda na izredni seji, na kateri je projekt občinskega financiranja izgradnje kurilnice padel, saj ga svetniki niso hoteli potrditi: „Rezervni vir ogrevanja, pa še to le v 25 odstotkih, morajo imeti le bolnišnice, ne velja pa za naš primer. Zakon tega ne predpisuje! Sicer pa smo zdaj že pripravili vse za razpis za izbiro koncesionarja za sistem ogrevanja z lesno biomaso. Kurilnica bo seveda takšna in tam, kot je bila prvotno predvidena; torej kotel z močjo 500 kilovatov, objekt pa bo prigrajen k novi dvorani! Izbrani koncesionar, če seveda sploh kdo bo, bo nato lahko sam nadgrajeval sistem, če bo takšna potreba oziroma interes občanov!"
S tem je zgodba o cirku-lanski kurilnici, ki je skoraj leto dni burila duhove predvsem svetnikov, očitno zapečatena. Župan Jurgec s somišljeniki je sicer želel projekt
izgradnje kurilnice prijaviti na poziv Regionalnih razvojnih programov, kjer je za občino še „ostalo" 309.000 evrov. Vendar se druga polovica svetnikov ni strinjala ne s predvideno lokacijo ne s (po njihovem mnenju) prenizko močjo kotla, zato do potrditve prijave ni prišlo.
V pričakovanju razpisa Južna meja
Občina Cirkulane pa je, kot je tokrat povedal župan Jurgec, na RRP vseeno poslala projektni list, vendar s projektom izgradnje kanalizacije v Dolanah: „Dejstvo je, da je ta projekt finančno veliko bolj zahteven, saj je ocenjen na skoraj milijon evrov. Občina sama iz proračuna nikakor ne bo mogla zagotoviti preostalih 700.000 evrov, zato ne verjamem, da bomo kanalizacijo lahko zgradili iz naslova sofinanciranja iz RRP. Se pa za jesen obeta nov razpis Južna meja, kjer je sofinanciranje precej višje, znaša do 87 odstotkov, zato bomo bolj verjetno projekt izgradnje kanalizacije
prijavili na ta razpis. Če bo možno prijaviti projekte modernizacij cest, pa bomo prijavili več projektov, ki so že pripravljeni!"
Svetniki na povedano niso imeli niti ene pripombe, prav tako so se strinjali s predlagano sporazumno prekinitvijo stavbne pravice na parceli v središču Cirkulan. Pred dvema letoma je bila stavbna pravica podeljena podjetju GP Project ing., d. o. o., ki je na tej lokaciji nameravalo zgraditi večstanovanjski blok, a se je zdaj temu odreklo. Tako bo s prekinitvijo stavbne pravice občina podjetju vrnila 25.000 evrov in pridobila nazaj v svojo last omenjeno parcelo.
Župan je svetnike nato seznanil še z možnostjo oziroma verjetnostjo, da bo od jeseni dijaške in študentske vozovnice subvencionirala država: „Glede na to, da je predlog zakona že podan, menim, da je najbolje počakati, dokler bo ali ne bo sprejet. Če ne bo, bomo takrat podaljšali občinsko subvencioniranje vozovnic na-
šim dijakom in študentom, če pa bo sprejet, to več tako in tako ne bo potrebno." Po informacijah naj bi vozovnice za študente in dijake stale 15 evrov za razdalje do 60 kilometrov, 30 evrov za razdalje od 60 do 90 kilometrov in 50 evrov za razdalje od 90 do 120 kilometrov. Jurgec je ob tem še dodal, da bodo lahko denar, ki ga je občina zdaj eno leto namenjala za subvencioniranje vozovnic, namenili bodisi za občinske štipendije ali pa v skupni regijski štipendijski sklad, od koder bi nato bili do štipendij upravičeni tudi dijaki in študenti iz Cirkulan.
Zemljišče za donacijo cerkvi ...
Ob koncu seje je bilo slišati še o nemoči občine, da bi asfaltirala kratek in zelo strm odsek ceste do Jurgeče-vih v Gruškovcu, o katerem smo že večkrat poročali. Občina je sicer izvedla meritve, a se je ena od občank, Bregova, zoper odmerjene parcele pritožila in dokler sodišče ne izda odločbe, se kratek jezik ceste, ki že več kot desetletje čaka na asfalt, ne more asfaltirati ...
Malo pa je počilo še okoli vprašanja občinske dotacije za obnovo cerkvice sv. Katarine. Svetnika Hercoga je namreč zanimalo, ali bi bila občina pripravljena stisniti kakšen evro v pušico za obnovo, a je bil župan precej odrezav: „Prvič na občino še nismo dobili nobene prošnje. Drugič: s 33.000 evri smo pomagali pri obnovi cerkve sv. Barbare. Namenskih sredstev za takšno pomoč v proračunu nimamo. Podariti 500 evrov pa verjetno ne bi imelo smisla. Sprašujem se tudi, kako to, da se obnova začenja prav zdaj, ko so najbolj krizni časi ... Saj vendarle ne gre za tako zelo pomemben kulturni spomenik. No, kakorkoli že, predlagam pa, da bi končno lahko rešili že nekaj let trajajočo pat pozicijo želenega župnijskega zemljišča: naj nam župnija to parcelo ob vrtcu podari, občina pa bo nato donirala denar za obnovo cerkvice ... "
In seja je bila končana.
SM


PONUDBA V PRODAJALNAH ZERAK
Prodajalna Videm ¡ Prodajalna Majšperk ¡ Prodajalna Podlehnik | Prodajalna AP Ptuj
SVINJSKA REBRA BREZ KOŽE
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 29.7.2012.
Hajdina • Na ogled razstava o Francu Jezi
Razstavo si bodo lahko ogledali tudi v Trstu
Ob 21. prazniku dneva državnosti so se v občini Hajdina z več dogodki poklonili velikemu Hajdinčanu, slovenskemu domoljubu in pisatelju Francu Jezi, ki se je rodil na Spodnji Hajdini, v današnji Brlekovi domačiji. Odkrili so spominsko obeležje in razstavo pod naslovom Franc Jeza: Vedno sem čutil, da je lepo biti Slovenec, ki jo je postavila Doroteja Emeršič in bo v prostorih hajdinskega razstavišča v PSC Hajdina na ogled do jeseni, ko naj bi jo preselili v Trst, kjer je Franc Jeza tudi stalno živel in deloval, je povedal podžupan občine Hajdina Franc Mlakar, ki je nadvse zadovoljen, da so obudili spomin na velikega rojaka.
V svojih delih je Franc Jeza zagovarjal načela demokracije, pluralizma in slovenske državne neodvisnosti. Nekaj dni pred odprtjem hajdinske razstave je pri Slovenski matici izšla zbirka političnega dela Franca Jeze pod naslovom In zgodil se bo čudež (Premišljevaja o slovenski samostojnosti in demokraciji), ki prinaša njegove najpomembnejše politične spise iz časa med leti 1951 in 1983. Idejni pobudnik za izdajo je bil pisatelj Boris Pahor, ki mu je pripadla tudi čast, da je skupaj s hajdinskim županom Stanislavom Glažarjem 22. ju-
Foto: Črtomir Goznik
V hajdinskem razstavišču je na ogled razstava o velikem Hajdinčanu, slovenskem domoljubu in pisatelju Francu Jezi.
nija letos odkril spominsko obeležje v sklopu hajdinske fontane pred PSC Hajdina.
Knjiga In zgodil se bo čudež je izšla kot sad sodelovanja med Borisem Pahorjem, ki
Zavrč • Zaključno srečanje otrok
Igrali so se nekoč in danes
Pod okriljem OŠ Cirkulane - Zavrč deluje tudi Vrtec Zavrč, ki vključuje dve skupini otrok. Mlajšo, ki jo vodita vzgojiteljica Alenka Rižnar in pomočnica vzg. Martina Težak, ter starejšo, ki jo vodita vzgojiteljica Dušanka Kotolenko in pomočnica vzg. Bernardka Ropic.
Na zaključnem srečanju, ki se je odvijalo 14. junija 2012, smo se predstavili s spletom Igrali so se nekoč, igramo se danes. V goste smo povabili gospo Terezijo Zebec, članico skupine ljudskih pevcev Trta iz Zavrča in obenem našo bivšo sodelavko. V vlogi babice nam je posredovala nekaj utrinkov iz svojega otroštva. V zgodbi so trenutki iz sedanjosti trčili s preteklostjo. Pripovedovala nam je, da je bilo njeno otroštvo povsem drugačno. Pri hiši je bilo veliko otrok. Mama jih je jemala na delo, otroci so morali pri opravilih tudi pomagati. Imeli so tudi Srečanje otrok
Središče ob Dravi • Sprejem učencev
Odličnjaki pri županu
V drugi polovici junija je župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko sprejel učence odlič-njake in učence, ki so dobili priznanja na državnih tekmovanjih iz različnih področij.
Učenec Osnovne šole Središče ob Dravi - odličnjak v vseh devetih razredih osnovne šole - je bil Jan Brodnjak. Dobil je tudi zlato priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine. Jan se sprejema pri županu iz objektivnih razlogov ni mogel udeležiti, zato mu je župan priznanje izročil naknadno.
Na sprejemu pri županu je bila tudi osmošolka Ivana Aleksič, ki je na državnem
Najboljši učenci z županom Jurijem Borkom.
je prijateljeval z Jezo, Jezovo hčerko Evelino, Primožem Sturmanom, ki je Jezovo gradivo zbral, in Dragom Jančarjem, urednikom založbe Slovenska matica. Gre za zelo pomembno knjigo, ki razkriva veličino slovenskega domoljuba in pisatelja, ki je bila doslej Slovencem in tudi Hajdinčanom zelo mala znana. To je druga knjiga, ki je izšla po smrti Franca Jeze leta 1984, prvo - zbirko njegove kratke proze z naslovom Zakasnela pomlad in druge kratke zgodbe - je leta 2010 izdala občina Haj-dina.
MG
čas za igranje, ki je bilo povsem drugačno od sedanjega; zvečer po napornem dnevu pa so skupaj sedli in zapeli.
Otroci so ob pripovedi prikazali te utrinke. Najmlajši so se predstavili kot ljudski godci, s pomočjo lesenega vozička in korpic so pripomogli pri spravilu krompirja z njive, medtem ko so starejši uprizorili pomoč pri luščenju koruze in se predstavili z otroško igro Rinčico ta-lam ter ljudsko rajalno igro Potujemo v Ameriko. Skupaj smo ob zvokih ustne harmonike zapeli nekaj ljudskih pesmic. Babica je svojo pripoved zaključila s sporočilom, da zadovoljstva naj ne iščemo v trgovinah, ampak v svojem srcu, v igri, druženju in petju. Sledil je tradicionalni ples minimaturantov in pa zalivala gospe ravnateljice Kristine Artenjak, ki je posebej poudarila pomen medgenera-cijskega sodelovanja.
Alenka Rižnar
tekmovanju iz slovenščine prejela zlato Cankarjevo priznanje. Matic Horvat je na tekmovanju iz matematike dobil diamantnega kenguruja v vseh razredih osnovne šole, bronasto priznanje pa na tekmovanju Mednarodni matematični kenguru. Na sprejemu uspešnih učencev je bila prisotna tudi ravnateljica Jasna Munda.
V sproščenem pogovoru so se učenci razgovorili o svojih ciljih in željah v prihodnosti. Župan je uspešnim učencem ob tej priložnosti izročil knjižno darilo. Zaželel jim je veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in veliko dobrih in modrih odločitev pri doseganju ciljev.
MM
Tednikova knjigarnica
Kvačkam, kvačata, kvačkate
Kvačkati pomeni delati tekstilne izdelke s kvačko, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994) na strani 469, kjer piše tudi, da je kvačka podolgovat, tanjši, na enem koncu ukrivljen predmet za kvačkanje: oviti nit okrog kvačke; koščena kvačka. Kvačka-nec je sukanec za kvačkanje. Tako pravi slovar in ne omenja, vsaj v mojem spominu pogoste prenesene rabe, besede kvačkati za govoričenje oziroma govorno zapletanje, nepotrebno, predolgo žlobudranje, nakladanje, ovinkarjenje z besedami. Kakorkoli že, spretnost izdelovanja ročnih del, uporabnih oblačil in namiznih prtičkov s pomočjo pletilk, kvačk, šivank je bila nekoč priljubljena veščina, ki so jo poučevali tudi v šolah. Kaj veščina?! Umetnost! Zal se je z razvojem potrošniške družbe porazgubilo družinsko mojstrstvo in tudi unikatnih, domačih, ročno pletenih, kvačkanih, vezenih, šivanih oblačil skorajda ni zaslediti med plejado večinoma enakih tekstilnih izdelkov, ki se jim je na poti iz daljnih dežel izgubila vsa duša. Zdaj morda tudi jaz na tem mestu nekaj kvačkam, a rada bi povedala, da doma spleteno, skvačkano, zvezeno, zašito oblačilce, modni dodatek ali kak drug domači okrasek, nima le uporabne vrednosti. Kvačkanje, pletenje, vezenje, klekljanje, našivavanje, šivanje ... je mnogoterno koristno in v sodobnem času so te spretnosti izziv za dvig kvalitete življenja. Ja, prav ste prebrali: kvalitete. Ker taki, ročno izdelani predmeti, če se povsem nestrokovno izrazim, lahko pomenijo ohranjanje tradicije, izročila, družinsko prepoznavnost, lahko pomenijo turistično atrakcijo, spodbujajo ustvarjalnost in odnos do dobrin, razvijajo spoštovanje do dela, nizanje zank in vbodljajev, ustvarjanje ponavljajočih se vzorcev je izrazito »meditativno delo«, red, disciplina in vztrajnost ter potrpežljivost pa so nujni za spodoben ročni izdelek iz niti, preje, blaga ... To pa so vrline, ki bi si jih več želeli v tem hitečem svetu. Vsekakor je sedenje s kvačko, pletilko, iglo ali s kleklji v rokah, veliko veliko bolj koristno od marsikatere sodobne prostočasne dejavnosti.
No, pa da se ne bom preveč »zakvačkala«, predstavljam v današnji Knjigarnici simpatično knjižno novost, ki je sicer prevedena knjiga iz angleščine. To je priročnik Velika knjiga o kvačakanju, ki je to leto izšla pri založbi Mladinska knjiga. Avtorica Sue Whiting je oblikovalka pletenin in je diplomirala na londonskem College of Fashion in že več kot 30 let ustvarja v modni industriji s kvačkanjem in pletenjem. Napisala je tudi več knjig o vezenju, šivanju oblačil, pletenju in redno dela za večino največjih britanskih predilnic (Mimogrede: a imamo Slovenci sploh kakšno predilnico?).
Knjiga je slikovno zelo bogata in nazorna, kot se pač spodobi za moderne priročnike splošne rabe. Ponuja strokovne nasvete o izbiri prej in kvačk, navodila so jasno besedno in slikovno predstavljena, ter priporoča pravilno nego kvačkanih izdelkov. Namenjena je čistim začetnikom, a tudi tistim, ki so vešči kvačkanja, saj predstavlja 24 izbranih izdelkov s pomočjo kvačke: od oblačil do igrač. Velika knjiga o kvačkanju je odličen priročnik tudi za tiste, ki bi želeli obuditi veščino, ki so jo morda nekoč že obvladali.
Knjiga ima 150 strani večjega formata, prevedla jo je Irena Madric. Pri istem založniku sta izšli še Velika knjiga o pletenju in 1000 pletenih in kvačkanih rožic.
Vse tri navedene knjige so, upam, začetek preporoda odnosa do ročnih del. In upati je, da bo »ročnodelsko navdušenje« vsaj nekoliko začelo dohitevati »veselje s kuhari-jo«, oziroma da bodo vsaj delček založniških programov s področja take in drugačne kuharije, nadomestili priročniki o vezenju, kvačkanju, pletenju, šivanju, klekljanju, našivavanju .
Liljana Klemenčič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Oddaja o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
Nogomet
Kdo se lahko približa Mariboru?
Stran 12
Tenis
Nina uspešnejša med dvojicami
Stran 12
Strelstvo
Petra Vernik med članicami do dveh medalj
Stran 13
Jadranje
Medved nastopal med najboljšimi laseristi
Stran 13
Nogomet
Nogomet je na Ptuju znova aktualna stvar
Stran 14 Odbojka na mivki Spektakel na ptujskem morju vendarle bo
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ fiai na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Nina Kolarič, AK Cestno podjetje Ptuj
Olimpijski funkcionarji Kolaricevi
■■	■ viii ■■ ■■ ■	■
samovoljno uničili olimpijske sanje
Druge olimpijske sanje slovenske državne rekorderke v skoku v daljino Nine Kolarič, prvič je na najpomembnejšem svetovnem srečanju športnikov nastopila v Pekingu pred štirimi leti, je uničil kar sam Olimpijski komite Slovenije (OKS). Spomnimo, Kolaričeva je normo za nastop v skladu z veljavnimi pravili, ki jih je določil OKS (!), dosegla lani na mitingu na Ptuju. Minulega 14. avgusta je na Mestnem stadionu Ptuj pred domačo publiko skočila 667 centimetrov, kar je bilo dva centimetra več od predpisane norme B za nastop na letošnjih olimpijskih igrah.
Kot je znano, Kolaričeva vse do minule nedelje ni stopila na tekmovališče, saj jo je pestila zahrbtna, a težko določljiva poškodba odrivne noge. Razlog, da je kljub poškodbi nastopila na državnem prvenstvu v Kopru, kjer je bila s preskočeni-mi 602 centimetri tretja, leži v tem, da jo je OKS z ad hoc pravilom naknadno pozval, da mora z dobrim nastopom potrditi nastop v Londonu. Skratka, OKS je retroaktivno, podoben primer se je zgodil tekaču čez zapreke Boštjanu Buču, za Ko-laričevo spremenil pogoje nastopa v Londonu.
Kolaričeva: »Odločitev ni poštena«
Izvršni odbor OKS je Ko-laričevo na seji 3. julija, kljub temu, da je imela izpolnje-
Foto: Črtomir Goznik
Olimpijsko sezono je Kolaričevi že dodobra zagrenila poškodba, piko na i pa so dodali funkcionarji OKS s samovoljno in retroaktivno spremembo pogojev nastopa v Londonu. Sama pravi, da tja ne bi potovala, če ne bi bila prepričana, da lahko skoči daleč. Nikakor pa ji ne pade na pamet olimpijski turizem, kot se ga je šel OKS v Pekingu, kamor je poslal plavalca z zlomljeno roko.
no olimpijsko normo, črtal s spiska 65-članske delegacije športnikov, ki bodo na OI v Londonu branili slovenske barve. Vzrok za takšno odločitev je bil ta, da Kolaričeva sploh ni imela rezultata, ker zaradi poškodbe do minulega konca tedna ni nastopala že leto dni. Ker se njen položaj tudi po nastopu na državnem prvenstvu ta vikend ni spremenil, je izvršilni OKS na korespondenčni seji v torek dokončno sklenil,
tako so zapisali v skopem in neosebnem sporočilu za javnost, da Kolaričeva ne potuje v London.
»Nimam pametnega komentarja. Izpolnjujem mednarodno razpisane pogoje za nastop na olimpijskih igrah. Ponovno pa sem za odločitev, da nisem med potnicami v London, izvedela neuradno, saj uradnega obvestila od OKS nisem dobila, niti ga ne pričakujem več,« je zaprepadena
Kolaričeva komentirala pravno sporno odločitev OKS.
»Odločitev ni poštena, ker potem tudi nekaj drugih športnikov ne bi smelo oditi na OI. Zavedam se, da sem zaradi po-
škodbe nastopila le enkrat v sezoni. Nastop na državnem prvenstvu v Kopru tudi ni bil tisto, kar sem sposobna, saj sem sredi terapij. Prav tako ne drži ocena, ki so mi jo pripisali, da nisem sposobna spodobnega rezultata,« je z veliko grenkobe v glasu povedala Kolaričeva.
Kako velika krivica se ji godi zaradi odločitve OKS, se je Kolaričeva lahko prepričala na osnovi primera iz olimpijskih iger v Pekingu, ki ga sama dobro pozna. »V Peking je potoval plavalec Luka Turk, ki je imel zlomljeno roko in tam ni niti skočil v bazen, jaz pa ne smem v London,« predstavi Kolaričeva absurdnost slovenskega olimpizma z druge plati. A viteško nadaljuje: »Toliko pa sem že poštena do sebe, da ne bi potovala v London, če bi lahko skočila le šest metrov. Če ne bi bila prepričana, da bi lahko skočila bistveno dlje, bi se nastopu odpovedala sama.«
V tem trenutku zaradi raz-očaranosti, ko se ji je zaradi krivice podrl svet pred seboj, še ne ve, kaj bo počela do konca sezone. Najprej bo do konca opravila terapije, šele potem se bo lahko odločila kako in kaj. »Najraje pa bi trenirala in potem na Ptuju 21. julija na odprtem državnem
prvenstvu za mlajše člane in članice skočila več kot šest metrov in pol in OKS dokazala, da so se zmotili,« Kolari-čeva še vedno ni vrgla puške
v	koruzo. Tako bi OKS znova postavila v sila nelagoden položaj, saj bi s tem izpolnila samovoljni kriterij OKS po potrjevanju norme.
Na Facebooku več kot 3 tisoč glasov podpore
»Kar se Nine tiče, mi je zelo žal. Žal, ker vem, da je vse podredila olimpijskim igram, potem pa se ji je zgodila poškodba. Kakorkoli, zelo smo ponosni nanjo, tudi kar zadeva nastopa na državnem prvenstvu. Nastopiti pod takšnim psihičnim pritiskom in s takšnimi bolečinami, ni lahko,« je Kolari-čevi v bran stopil predsednik Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Aleksander Lorenčič.
Trdno ob bok pa je Kolariče-
vi	in Buču stopila tudi športna civilna družba. Facebook stran Zahtevamo, da Nina Kolarič in Boštjan Buč gresta na olimpija-do je včeraj dopoldne štela že okoli 3300 članov. „Udeležba na Olimpijadi je nagrada oziroma plačilo za garanje in doseženo normo! Ker v Slovenistanu tako ali tako ni nič čudnega, da se ne plačujejo računi tistim, ki garajo, je takšna poteza veljakov pričakovana," je bilo mogoče prebrati v enem izmed komentarjev, ki dobro povzema razpoloženje številnih podpornikov in hkrati kritikov nepravičnega ravnanja OKS.
Uroš Esih
Kdo so člani odborov, ki so Kolaričevi in Buču onemogočili nastop na OI (Odbor za vrhunski šport je IO OKS poslal predlog, slednji je o tem odločal):
Odbor za vrhunski šport:
Bogdan Gabrovec predsednik
Vladimir Sitar podpredsednik
Iztok Čop
Andrej Jeriček
Matjaž Kek
Edvard Kolar
Franci Petek
Boro Štrubelj
Janez Vodičar
Bojan Žmavc
Memi Bečirovič
Izvršni odbor OKS:
mag. Janez Kocjančič predsednik Bogdan Gabrovec podpredsednik dr. Jakob Bednarik Branko Žnidarič
Bojan Rotovnik Bojan Žmavc Dušan Prezelj dr. Edvard Kolar Iztok Čop
mag. Janez Sodržnik Matjaž Rakovec mag. Miran Kos Miroslav Cerar Roman Volčič Rudi Zavrl Sonja Poljšak
podpredsednik podpredsednik neolimpijski športi olimpijski športi olimpijski šport olimpijski šport športnik lokalna raven olimpijski šport lokalna raven individualni ustanovitelj olimpijski šport olimpijski šport lokalna raven
Tjaša Andree Prosenc olimpijski šport dr. Tomaž Subotič neolimpijski šport mag. Vojka Ravbar
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Sagadin blestel tudi na velodromu
Kolesarski klub Sava Kranj je v petek, 6. 7., organiziral DP na velodormu za vse kategorije dečkov v naslednjih disciplinah: vožnja na končni cilj, vožnja na čas na 500, 1200 m in 2000 m in vožnja na točke. Pri vožnji na točke tekmovalci tekmujejo določeno število krogov, odvisno pač od kategorije, točkuje pa se sprint vsaki peti krog. Zmagovalec je tisti, ki zbere največje število točk.
Državnega prvenstva so se udeležili tudi mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj, ki letos žanjejo številne uspehe doma in v tujini, nič drugače pa ni bilo tudi tokrat. Največ so v klubu pričakovali od mladega Luka Sagadina, ki je letos v izjemni formi ter niza zmago za zmago. Slavil je tudi v Kranju, kjer je s tekmeci pometel v vseh štirih
	
	
	-
	
" r •»»	
ilÉp i	I
\ ■	
V i	
Luka Sagadin
Foto: Marjan Keiner
kategorijah, kar ni uspelo nobenemu drugemu kolesarju. Ob tem ni zanemarljivo spoznanje, da je svoje tekmece ugnal s precejšnjo razliko in jim ni dal niti kančka upanja na morebitni uspeh. Njegova premoč je bila še posebej očitna v vožnji na točke, kjer so kolesarji morali premagati 25 krogov, točkovali
pa so se sprinti v vsakem petem krogu (1. mesto je štelo 5 točk, drugo 4 točke ...). Luka je zbral kar 22 točk, le v 2. krogu je osvojil 2 točki, sicer je bil v preostalih krogih najboljši. Na 500 m sprinta na pisti je odličnemu mlademu ptujskemu kolesarju družbo na stopničkah delal klubski kolega Blaž Furjan, ki je bil prav tako odličen 3.
Pri dečkih A gre pohvaliti predvsem vožnjo Tima Ro-škarja, ki je v vožnji na čas osvojil 10 točk, glavnini je namreč pobegnil 10 krogov do cilja, vse to pa je zadostovalo za naslov viceprvaka.
Pri najmlajših gre pohvala Nacetu Maloviču, Matiji Kranjcu in Žanu Ljubcu (vsi Perutnina Ptuj), ki so se redno uvrščali od 6. do 10. mesta.
tp
Nogomet • Pred pričetkom prvenstva v 1. SNL
Kdo se lahko približa Mariboru?
Uvod v novo tekmovalno sezono 2012/13 sta s tekmo Superpokala že utrla Maribor in Olimpija, v soboto pa se začenjajo še prvenstveni boji v 1. SNL. To letos vodi NZS, ki je že predstavila novo, svežo celostno podobo. A zunanji izgled ni tisto najpomembnejše, kar bi gledalce privabljalo na stadione, pomembnejša je vsebina. To pa imajo trenutno najtehtnejšo v Mariboru: ekipa že tretje leto zapored ni doživela bistvenih sprememb, pravzaprav so bile te le kozmetične (letos je Daliborja Volaša zamenjal Srb Nikola Ko-mazec). Veter, ki ga je s sabo v klub prinesel športni direktor Zlatko Zahovič, ima očitno dovolj svežine, da bodo tudi letos Mariborčani glavni favoriti za naslov prvakov. ZZ top si je v letih uspešne kariere v tujini nabral dovolj izkušenj, da ve, da okostja ekipe ni dobro spreminjati vsako leto (seveda so za to potrebne stabilne finance). Določene spremembe zahtevajo le odhodi igralcev v tujino, a temu se je zaradi prihodkov v primeru prodaje lahko prilagoditi. Mariborčanom pa državno prvenstvo ni edini cilj, saj se želijo - podobno kot lani - prek kvalifikacij uvrstiti vsaj v Evropsko ligo (v idealnem primeru v Ligo prvakov, a to so bolj tihe želje).
Evropsko leto so že začeli tudi pri Olimpiji, Muri 05 in Celju, vendar se bodo morali kmalu osredotočiti tudi na prvenstvene tekme. Predvsem v taboru Olimpije, pri kateri si želijo, da bi se z Mariborom enakovredno vključili v boj za naslov prvaka. Trener Ermin Šiljak bo imel pri tem podporo številčnega igralskega kadra, ki je glede na lansko sezono doživel precejšnje spremembe. Zagotovo se bo najbolj poznal od-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Maribora so branilci naslova državnih prvakov in obenem prvi favoriti za novo krono.
hod Dareta Vršiča, ki je bil lani najboljši strelec prvenstva, veliko pa je prispeval tudi v kreaciji igre. Kvaliteta novincev res ni sporna, saj so se Trifkovič, Vicente, Zarifovič, Šporar in drugi že izkazali na slovenskih stadionih, a je težave pričakovati pri uigravanju moštva. Če bo ta faza trajala malo časa, potem je na Olimpijo treba resno računati, sicer ...
Nikakor ne smemo pozabiti na Koper, ki je bil v prestopnem roku zelo aktiven. Tako so uspeli v svoje vrste zvabiti reprezentanta Mavriča, ob njem pa tudi enega najboljših mladih slovenskih igralcev, Mitja Lotriča. Nekako se zdi, da se trenutno le trije slovenski klubi, Maribor, Olimpija in Koper, borijo za najobetavnejše slovenske mladince in si skušajo z njimi na dolgi rok zagotoviti prednost pred tekmeci. V se-
danjih finančnih razmerah za njih pač ni treba seči globoko v žep, saj so jih klubi zaradi nezmožnosti izplačevanja pogodbenih obveznosti prisiljeni izpustiti tako rekoč zastonj.
Z mladimi igralci se bodo poskušali uveljavljati tudi v Celju in novi trener Marijan Pu-šnik je (dokazano) pravi mož za takšne naloge. Damjanu Romihu je v lanski sezoni uspel podvig z uvrstitvijo v finale Pokala, sedaj so s Pušnikom in Dabanovičem prisegli na trdo delo in primeren odnos do celjskega dresa. Podobno stališče ima tudi velenjski trener Milan Buričič, ki je izgubil kar nekaj uveljavljenih igralcev (Saviča, Stojniča, Finka, Trifko-viča, Majcna, Žinka), a so novinci sposobni te vrzeli zakrpati. Predvsem je razveseljivo, da bo znova med vratnice stopil Matjaž Rozman, ki se po neu-
speli nemški avanturi vrača na slovensko prvoligaško sceno.
Pred prvenstvom so največje izgube v igralskem smislu doživeli v Gorici, Muri 05, Domžalah in Triglavu. V vseh treh klubih so se odločili za drastično pomladitev (beri: pocenitev) ekipe, kar pa ne pomeni nujno zmanjšanje kvalitete. Razlike med temi ekipami bi lahko nastale v bolj ali manj rednem izplačevanju pogodbenih obveznosti: klub, ki bo na tem področju uspešnejši, bo imel lepo prednost pred tekmeci.
Tega recepta se zavedajo tudi v Kidričevem in - ob trdem in strokovnem delu - stavijo nanj. Ob tem imajo še eno prednost: veliko motivacijo, ki jo s sabo prinašajo le novinci. Za uresničitev osnovne želje, obstanka med prvoligaši, bo potreben le še kanček sreče .
Jože Mohorič
Poletni prestopni rok
Maribor
prišel: Nikola Komazec (Petrolul Ploiesti, Rom);
odšli: Dalibor Volaš (Mordovia Saransk, Rus), Aleš Majer (Mura 05), Joao Gabriel da Silva;
Olimpija
prišli: Aris Zarifovic in William Franklin Vicente (oba H iT Gorica), Damjan Trifkovic (Rudar Velenje), Andraž Šporar (Interblock), Rok Ba-skera (Genoa/Simer Šampion), Iñigo Sarasola Laskurain (Španija);
odšli: Dare Vršič (Austria Dunaj, Avt), Saša Ranic, Milan Andelkovic, Alen Vučkic, Enes Rujovic;
Mura 05
prišel: Aleš Majer (Maribor);
odšla: trener Ante Šimundža (GAK Gradec, Avt), Mitja Lotrič (Luka Koper);
Luka Koper
prišli: Matej Mavrič Rožič (Kapfenberg, Avs), Luka Majcen (Rudar Velenje), Mitja Lotrič (Mura 05), Miroslav Čovilo in Milan Bubalo (oba Hajduk Kula, Srb);
odšli: Aljaž Struna (Palermo, Ita), Siniša Li-nic (Istra 1961, Hrv), Enes Handanagic, Milan Osterc, Srebrenko Posavec, Danijel Marčeta, Davor Bubanja, Davor Bagaric, Matko Obradovic;
Celje
prišli: trener Marijan Pušnik, Gregor Baj-de, Blaž Vrhovec in Mateo Barukčič (vsi Interblock), Marko Tuomas Kolsi (Tilburg II, Niz);
odšli: Saša Bakarič (Rudar Velenje), Bekim Kapic, Saša Kovjenic, Dejan Krljanovič (Ciper);
Rudar Velenje
prišli: Saša Bakarič (Celje), Ivan Firer (Šmarje), Matjaž Rozman, Dragoslav Stakic (Borac Banja Luka, BiH), Alen Pašagic (Bela krajina), Nemanja Stjepanovic (Kozara Gradiška, BiH), Branislav Čorka;
odšli: Damjan Trifkovic (Olimpija), Luka Majcen (Luka Koper), Gregor Fink (Zavrč), Luka Žinko, Boban Savic (konec kariere), Nenad Novakovic, Branimir Djokic, Boštjan Jelečevic, Petar Stojnic;
Domžale
prišli: Goran Vuk (Roltek Dob), Žan Majer (Aluminij), Mato Šimunovic (Ordabasy Šimkent, Kaz), Slobodan Dinčic (Santa Clara, Por), Luka Cerar, Jure Škafar (Celje), Aleks Pihler;
odšli: Damir Pekle (Wildon, Avt), Tadej Apatič (Šerif Tiraspol, Mol), Dalibor Teinovic, Igor Ra-dovanovic, Miroslav Grbic, Mate Selak, Mitja Zatkovič, Blaž Brezovački, Rok Hanžič, Amer Krcic, Blaž Mohar, Dejan Gerič, Marko Dreven-šek;
HiT Gorica
prišli: /
odšli: Aris Zarifovic in William Franklin Vicente (oba Olimpija), Goran Galešic (Beerschot, Bel), Nebojša Kovačevic, Boris Mijatovic, Danjel Rakušček, Rok Buzeti, Andrej Komac, Dalibor Stojanovic;
Triglav
prišel: Peter Stojnič (Rudar);
odhodi: Alen Krcič (Crotone, Serie B), Darjan Curanovič, Dejan Burgar, Bernard Stjepanovič, Andrej Jožef, Ousman Koli, Lamin Diallo (konec posoje), Enes Rujovič (konec posoje);
Aluminij
prišli: Tomaž Kožar in Tadej Žagar (oba Šampion Celje), Blaž Dolinar (Nafta), Almir Sulejma-novic
odšli: Boris Sambolec (Zavrč), Alen Ploj (Maribor), Žan Majer (Domžale), Alen Kavčič (Gratkorn, Avt)
Gregor Režonja (Aluminij): »Ne bo nam lahko«
Nogometaši Aluminija imajo do pričet-ka prvenstva v 1. SNL še dober teden. Prvo tekmo bi morali z Luko Koprom sicer odigrati konec tedna, vendar je bila zaradi obveznosti Koprčanov prestavljena na sredo, 1. avgusta. Tako Kidričane uvodna tekma čaka v soboto, 21. 7., v Kranju proti Triglavu. Pomemben člen igre Aluminija
je Gregor Režonja, ki nam je o pripravah dejal naslednje: »Priprave so res zelo naporne, saj smo trenirali dvakrat dnevno, odigrali pa tudi nekaj srečanj s kvalitetnimi nasprotniki. To je vsekakor dobro, saj tudi v 1. ligi ne bo lahkega tekmeca.«
Izgubili ste Sambolca, v ekipo pa je prišlo nekaj novincev. Ali bo to dovolj za kvalitetno igro Aluminija?
G. Režonja: »Kar težko vprašanje zame. Vem, da bomo Borisa Sambolca pogrešali v igri, vendar bomo morali do-
bro odigrati tudi brez njega. Drugače pa smo v pripravah igrali iz tekme v tekmo bolje ter na koncu premagali tudi Inter iz Zaprešiča.«
Prvo tekmo v prvenstvu boste odigrali v Kranju.
G. Režonja: »Na tem srečanju bi naj bili v prednosti nogometaši Triglava, ki imajo vsekakor veliko več izkušenj kot mi. Zavedamo se, da nam ne bo lahko, vendar bomo dali seveda vse od sebe.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma
Beskov Zagreb premočan
Zagreb - Zavrč 4:2 (2:1)
STRELCA ZA ZAVRC: Avguštin (40.), Kokot (80.)
ZAVRČ: Fink. S. Čeh, Sambolec, Murko, Kokol, Golik, Kuserbanj, A. Čeh, Kelenc, Šnajder, Avguštin. Igrali so še: Sagadin, Filipovič, Lenart, Letonja, Marinič, Matjašič, Kokot, Dugolin, Matjašič. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča so imeli čast gostovati na generalki Zagreba pred začetkom prvenstva v 1. hrvaški nogometni ligi. Na legendarni Kranjčevi-čevi so se pomerili z ekipo, ki jo vodi nekdanji znanec ptuj-
Nogomet
Kaj pa navijači?
ske Drave Dražen Besek.
Domačini, ki so nastopili z najboljšo postavo, so bili skozi celotno srečanje podjetnejši, toda na drugi strani ni razočaral niti Zavrč. Še več, nogometaši Mirana Emeršiča so dvakrat zadeli v polno, uspešna sta bila Avguštin in Kokot. Ob tem so si priigrali še nekaj lepih priložnosti, ki jih ni izkoristil predvsem Avguštin. Pred Zavrčani je konec tedna brez srečanja, naslednjo tekmo pa bodo novi drugoligaši odigrali v sredo, ko se bodo pomerili z madžarskim ZTE.
tp
Pričetek prvenstva v 1. slovenski ligi se približuje tudi za Kidričane. Nogometaši se pripravljajo in pridno vadijo, ob tem pa odigravajo prijateljske tekme s kvalitetnimi tekmeci. Ob tem s polno paro dela tudi uprava kluba: na desni strani (travnati) so že opravljena pripravljalna dela za tribuno za goste in novinarje, na levi strani je obnovljen betonski del sedišč, nameščeni pa so tudi novi sedeži. Do sem vse lepo in prav.
Skorajda vsi klubi imajo bolj ali manj številčne organizirane skupine navijačev, česar pa zaenkrat v Kidričevem še ni zaznati. Nikakor ne želimo, da bi v klubu razumeli, da je to njihovo delo, ampak bi pobuda
morala priti s strani ljubiteljev nogometa v Kidričevem. Predvidevamo, da bodo glasni in enotni takrat, ko bodo v goste prišli Maribor, Olimpija, Mura 05, vendar bi bilo učinkoviteje delovati znotraj skupine. O tem je že bilo veliko govora, vendar se do sedaj ni premaknilo iz mrtve točke.
V Kidričevem si želimo dober nogomet in pa seveda glasno in korektno navijanje. Tudi nogometaši, ki so NK Aluminij na igrišču priborili mesto v 1. SNL, si to zaslužijo. Ni potrebno, da bi glede navijačev gledali preko meje: pravo nogometno vzdušje se da narediti tudi doma!
Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina uspesnejsa med dvojicami
Od 4. do 8. julija je v Plznu na Češkem potekal mladinski turnir ITF 3. stopnje (Ex Pilsen Wilson Cup), na katerem je nastopila tudi Nina Potočnik. Med posameznicami se je kot 7. nosilka hitro poslovila od tekmovanja, saj jo je v 1. krogu z rezultatom 5:7, 3:6 izločila domačinka Barbora Stefkova.
Nina je bila uspešnejša v igri dvojic, kjer je združila moči z Ukrajinko Anastasiyo Fedo-ryshyn. V konkurenci 16 parov sta nanizali tri zaporedne zmage in se prebili vse do finala. Na tej poti sta v 1. krogu izločili drugi, v polfinalu pa še tretji nosilki. V zaključnem obračunu turnirja sta morali priznati
ITF turnir v Plznu, dvojice, rezultati:
1. krog: Potočnik/ Fedo-ryshyn (Slo/Ukr) - Bekefi/ Herdzelas (Mad/BiH, 2) 7:6(3), 6:2;
četrtfinale: Potočnik/Fe-doryshyn - Enea/Ghitescu (Rom) 7:5, 3:6, 11:9;
polfinale: Potočnik/Fedo-ryshyn - Pantuckova/Stefkova (Češ, 3) 7:6(5), 6:3;
finale: Potočnik/Fedo-ryshyn - Jablonovska/Schmi-eldova (Slovaška) 3:6, 7:5, 7:10.
premoč slovaški dvojici.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj)
Strelstvo • 22. DP z orožjem MK 50 m
Petra Vernik med članicami do dveh kolajn
Foto: Darko Vernik
Dobitnice posamičnih odličij na 22. DP 50 m v kategoriji članic s puško MK 60 strelov leže: zmagala je londonska olimpijka Živa Dvoršak, naslov državne podprvakinje je osvojila kovinarjeva mladinka Petra Vernik, tretje mesto je osvojila Renata Oražem. Slednja pa je osvojila naslov državne prvakinje v trojnem položaju 3 x 20 pred Živo Dvoršak in Petro Vernik.
Vernikova nosilka slovenske zastave
Od 10. do 15. julija v Bologni poteka EP v streljanju z orožjem malega kalibra na 25 in 50 m. V pisani zasedbi 230 sodelujočih strelcev iz 30 držav članic ESC bodo nastopali tudi trije mladi slovenski strelci: Petra Vernik, Rožle Repič in Gregor Gotovina. Mladi upi slovenskega streljanja se bodo na prvenstvu predstavili kot novinci na velikih tekmovanjih, kar bo za vse tri predstavljalo še dodaten izziv in motivacijo.
Slovenski strelci so na prizorišče EP v Bologno odpotovali v sredo, 11. 7., na otvoritveni slovesnosti pa je slovensko zastavo ponosno predstavila najmlajša v slovenski ekipi, Petra Vernik. Gotovina bo imel svoj glavni nastop danes (v petek), Repič v soboto in Vernikova v nedeljo med 13.45 in 15.00.
Spremljate rezultate slovenskih strelcev v živo prek povezave www. results.sius.com.
Minuli konec tedna je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo 22. državno prvenstvo v streljanju z orožjem MK na 50 m. Na prvenstvu je v disciplinah s puško MK v ležečem in trojnem položaju ter s pištolo MK tokrat tekmovalo že 110 strelcev, kar predstavlja rekordno udeležbo v zadnjih nekaj letih. Tradicionalno se s streljanjem na daljše razdalje, na 25 in 50 m, po koncu sezone z zračnim orožjem ukvarjajo tudi številni strelci iz Spodnjega Podravja, med katerimi jih je nekaj zelo uspešno nastopalo tudi v Ljubljani.
Največji uspeh je zagotovo dosegla ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik, ki se je v ležečem položaju članic z dosežkom 587 krogov kot mladinka uvrstila na odlično 2. mesto in osvojila naslov državne pod-prvakinje! Državna prvakinja je pričakovano postala Živa Dvoršak, udeleženka olimpijskih iger London 2012, ki je dosegla zelo dober rezultat s 594 krogi. Enak rezultatski dosežek kot Dvoršakova sta v isti disciplini, vendar v moški kategoriji, dosegla tudi Rajmond Debevec in Robert Marko-ja, ki pa ju je presenetljivo premagal Mitja Žižmond, SD Preddvor, ki je postal državni prvak s 595 krogi. Tretje mesto
je v ženski konkurenci osvojila Renata Oražem s 586 krogi. Vesna Mele zaradi poškodbe kolka ni nastopila. Med ostalimi strelci iz naših koncev je Barbara Muhič, SD TSO, med članicami s 572 krogi osvojila 4. mesto, Urška Kuharič in Tina Novak, obe SD Kovinar Ormož, pa sta s 552 in 525
krogi zasedli 5. in 6. mesto. V moški konkurenci je med člani Tadej Horvat, SD TSO, s 555 krogi osvojil 15. mesto, pri kadetih pa se je dobro boril tudi Kidričan Aleš Pernat in s 566 krogi osvojil 2. mesto. Boljši je bil le Tilen Mihelčič iz Predo-selj s 573 krogi. Med pionirji sta zmago slavila dva konjiška
strelca, Jakob Petelinek in Matej Keber s 273 oz. 254 krogi, v kategoriji pionirk pa je tak dosežek uspel ljutomerski strelki Nuši Špindler, ki je kot novinka s to vrsto orožja dosegla zelo dober rezultat z 262 krogi.
V	drugi disciplini trojnega položaja s puško MK je veliko presenečenje med člani pripravil Željko Moičevic, ki je z dosežkom 1170 krogov premagal osemkratnega olimpijca in dobitnika zlate kolajne iz Sydneyja Rajmonda Debev-ca, ki je s 1168 krogi osvojil 2. mesto. Tretji je bil Markoja s 1159 krogi. V članski konkurenci je presenečenje pripravila tudi Renata Oražem in z odličnim dosežkom 580 krogov premagala prvo favoriti-njo prvenstva Živo Dvoršak, ki bo 4. avgusta v tej disciplini nastopila tudi na POI London 2012, tokrat pa je dosegla 570 krogov. Najboljši letošnji dosežek v tej disciplini je dosegla tudi ormoška strelka Petra Vernik, ki je osvojila tretje mesto s 561 krogi. Še drugi naslov državne prvakinje pa je med pionirkami osvojila Nuša Špindler, SD Mesto Ljutomer, ki je dosegla 240 krogov.
V	pištolski konkurenci je med člani prvi naslov državnega prvaka osvojil Rok Ivanc
iz Grosuplja s 539 krogi, pred Petrom Tkalcem in Fran-cijem Ivancem s 537 krogi na drugem in tretjem mestu. Slabše od pričakovanj pa se je odrezal predvsem večkratni državni prvak Boštjan Simo-nič, ki je s 532 krogi osvojil šele 6. mesto, možnosti za visoko uvrstitev pa zapravil že v prvi seriji, kjer je dosegel 80 krogov. Mesto za Boštjanom se je uvrstil njegov brat Simon Simonič, oba SD Jože Keren-čič, s 531 krogi. Ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta je s 528 krogi osvojil 10. mesto, 11. Aleksander Cigiarič, Jože Kerenčič, 527, 12. Ludvik Pšajd, Juršinci, 525, 15. Mirko Moleh, Juršinci, 514, 16. Uroš Mohorko, Kidričevo, 502, 19. Milan Stražišar, Ptuj, 494, 23. Miran Miholič, Jože Kerenčič, 484, 24. Rok Pučko, Juršinci, 484, 25. Alojz Trste-njak, Jože Kerenčič, 479, 27. Matevž Mohorko, Kidričevo,
468, ter 28. Jurček Lamot, Kidričevo, 463 krogov. V mladinski kategoriji je naslov državnega prvaka pričakovano osvojil Kamničan Rožle Repič s 531 krogi, naslov državnega podprvaka je pripadel juršin-skemu mladincu Ivanu Dru-zoviču s 515 krogi, bronasto odličje je osvojil Juršinčan David Kekec s 473 krogi, še tretji mladinski predstavnik iz Jur-šincev Gregor Vesenjak pa je dosegel 427 krogov in osvojil 5. mesto.
V ekipni razvrstitvi so naslov ekipnih državnih prvakov osvojili Grosupeljčani s 1596 krogi, pred drugouvrščeno ekipo Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu s 1590 krogi, tretji so bili strelci Dušana Poženela iz Rečice s 1585 krogi, četrto mesto je osvojila juršinska ekipa s 1523 krogi, Kidričani pa so z rezultatom 1433 krogov osvojili 6. mesto.
Simeon Gonc
Jadranje • EP Laser Radial
Medved nastopal med najboljšimi laseristi
Francosko mesto Hourtin je prejšnji teden v spremenljivih vremenskih pogojih gostilo člansko evropsko prvenstvo v jadranju v razredu Laser Radial. Po uspešno odvoženih kri-terijskih regatah se je v slovensko reprezentanco uvrstil Jure Medved.
Član Brodarskega društva Ranca iz Ptuja je šele pred kratkim presedlal v ta razred, zaradi česar še ni osvojil vseh občutkov. Na EP je med stotimi tekmovalci osvojil končno 44. mesto. O uvrstitvi je Jure Medved dejal: »Iskreno povedano sem pričakoval nekoliko več, saj sem upal na uvrstitev okoli 20. mesta. To mi ni uspelo in zato s tem rezultatom ne morem biti zadovoljen. Sam imam višje cilje!«
Kljub temu, da je mladi ptujski jadralec tako samokritično ocenil svoje nastope, je bil v eni izmed regat celo deveti. Na njegovo končno uvrstitev
je močno vplival prehiter start v drugi regati, zaradi česar je bil diskvalificiran. Zaradi tega je moral v nadaljnjih regatah zelo paziti na startni črti in je kar nekajkrat startal prepozno. To se je nato poznalo skozi celotno regato in je vplivalo tudi na njegove rezultate.
Kljub dobrim občutkom Jure Medved tako na EP v razredu Laser Radial (gre za žensko olimpijsko jadralno klaso, medtem ko gre pri moških za prehodno klaso pred Laser standardom, op. a.), ni pokazal vsega svojega jadralnega znanja. Naslednjo priložnost za dokazovanje bo imel zelo hitro, saj bo zadnji teden avgusta tekmoval na mladinskem EP, na katerega je prijavljenih kar 240 tekmovalcev. Do tega tekmovanja sledijo za Medveda še posebne priprave, ki jih bo izvajal v glavnem z njegovim trenerjem Sergiom Nalisom.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Jure Medved, BD Ranca Ptuj
Rokomet • Mlajše selekcije
Jeruzalem 6., Drava 9., Velika Nedelja 26., Moškanjci Gorišnica 38.
Reprezentančni selektor letnikov 1998 Marjan Potokar (RK SVIŠ) že vrsto let marljivo zbira vse klubske končne uvrstitve mlajših selekcij od mladincev, kadetov, SDA, SDB, MDA in MDB. Po zbirki točk posamezne selekcije se nato določa klubski vrstni red mlajših selekcij za posamezno sezono. Prva ekipa v posamezni kategoriji dobi toliko točk, kolikor je ekip v konkurenci, zadnja dobi 1 točko. Letos je bilo možnih točk 196, največ so jih zbrali Celjani - 181 pred Trimom - 177 in Krškim - 163 (vseh ekip je bilo 50).
Čeprav niso imeli ekipe v konkurenci mladincev, so izmed naših ekip najvišje posegli Ormožani, ki so sezono končali na 6. mestu s 137 točkami. Pri Jeruzalemu sta se
Sezona 2011/2012:	
1. Celje PL	181
2. Trimo Trebnje	177
3. Krško	163
4. Cimos Koper	160
5. SVIS	138
6. Jeruzalem Ormož	137
7. Gorenje Velenje	134
8. Krka Novo mesto	129
9. Drava Ptuj	123
10. Ribnica	122
11. Skofja Loka	115
12. Smartno	106
13. Rudar Trbovlje	103
14. Mokerc Ig	101
15. Radovljica	101
26. CO Velika Nedelja	48
38. Moškanjci GorišN.	28
najbolje odrezali ekipi SDB in MDA, ki sta sezono končali na četrtih mestih in svojemu klubu prinesli 55 točk. Dravi, ki je osvojila končno deveto mesto, je največ točk (31 točk) priskrbela kadetska ekipa s petim mestom v državi. Velika Nedelja je sezono končala kot 26., Moškanjci Gorišnica kot 38.
V sezoni 2010/2011 je ekipa
RK Jeruzalem Ormož (letniki 2000)
Jeruzalema zasedla 10. (114 točk), Drava 16.-17. (82 točk), CO V. Nedelja 24.-26. (55
točk), in M. Gorišnica 38. mesto (27 točk).
UK
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Nogomet je na Ptuju znova aktualna stvar
Na tiskovni konferenci so načrte novega vodstva NŠ Poli Drava Ptuj predstavili novi predsednik Aleš Luci (v sredini), trener članskega moštva in vodja tekmovalnega ustroja Franci Fridl (desno) ter Jura Arsič, tajnik kluba.
Da je nogomet na Ptuju vedno aktualna tema, se je najbolje pokazalo v sredo, ko je bila sklicana precej neuradna tiskovna konferenca, na kateri bi naj novo vodstvo NŠ Poli Drava Ptuj predstavilo načrte po prevzemu vodstvenih funkcij. Pred samim sestankom je namreč telefon spodaj podpisanega brnel nenavadno pogosto, vsi sogovorniki pa so želeli izvedeti vsaj kakšno (neuradno) informacijo že pred (neuradno) tiskovno konferenco ...
Razlog za povečano zanimanje je bila ponedeljkova skupščina NŠ Poli Drava Ptuj, na kateri je dosedanji predsednik Igor Šoštarič podal odstopno izjavo, dosedanji vodja nogometne šole Boris Emeršič pa že pred mesecem ni podaljšal pogodbe o sodelovanju. To ni bilo presenečenje, saj se je o tem govorilo že nekaj časa. Skupščina je potekala brez zapletov, na njej so že bili potrjeni novi člani vodstva: predsedniško mesto je prevzel Aleš Luci, strokovni vodja NŠ (in obenem trener članskega moštva) je postal Franci Fridl, v vodstveni ekipi je še Jura Arsič. Upravni odbor ob predsedniku sestavljata še Tina Vu-kasovič (predstavnica generalnega sponzorja, Perutnine Ptuj) in Robert Kolarič.
»Nova vodstvena ekipa je v klub prišla na povabilo starega vodstva, ki se je nekako 'izčrpalo', nekaj nove energije pa bo tudi dobrodošlo. Po skrbnem pregledu poslovanja lahko rečem, da je dosedanje poslovanje potekalo zelo dobro, seveda na ravni sredstev, ki so jih imeli na razpolago. Finančno stanje je stabilno. NŠ Poli Drava ima pod svojim okriljem ekipe U-6, U-8, U-10, U-12, U-14 ter kadetsko, mladinsko in člansko vrsto. V letošnji sezoni se je ekipi U-14 uspelo prebiti v 1. ligo, kadetom in mladincem pa je uspelo napredovanje v 2. ligo. Tukaj bi želel pohvaliti stari vodstveni in strokovni kader, ki je zaslužen za te uspehe,« je poudaril novi predsednik Aleš Luci, ki se je nato obrnil v prihodnost: »Pred nami so novi izzivi, v prvi vrsti bi želel ločiti vodstveni in strokovni del. Vodenje slednjega, ki je obenem najpomembnejši za delovanje šole, bo prevzel Franci Fri-dl. Sam bom z ostalimi člani upravnega odbora skrbel za dobro in racionalno gospodarjenje, za zagotavljanje finančnih sredstev za nemoteno delovanje šole. Jasno je, da se bomo lahko pokrili le s tako dolgo
Ambicije
O ambicijah članske ekipe je Aleš Luci povedal: »Delovanje članske ekipe je zelo povezano s samimi finančnimi sredstvi. Najprej se bo treba ozreti po potencialnih sponzorjih in potem določiti okvire, znotraj katerih bomo delovali. V načrtih imamo čim prejšnje napredovanje do 2. lige, v tem trenutku pa ne morem reči jasnega časovnega obdobja, v katerem bomo to uresničili. Zaenkrat bi cilje igranja v 1. ligi opredelil bolj kot sanje; ko bo gospodarska in finančna situacija v Sloveniji boljša, lahko razmišljamo tudi o tem.«
odejo, kot jo bomo imeli na voljo; načrte je treba prilagoditi stanju v gospodarstvu. Bazirali bomo na domačih igralcih, na domačem strokovnem kadru, zato v kratkem ne pričakujem bistvenih sprememb v delovanju, nekatere pa bodo vendarle potrebne. Glede tekmovalnih ciljev si želimo, da bi ekipo U-14 zadržali v 1. ligi, s kadeti in mladinci bi radi v naslednjih dveh letih napredovali v 1. ligo. Morate razumeti, da smo te načrte sestavljali precej na hitro, po povabilu k sodelovanju dosedanjega vodstva, zato bomo še nekaj časa potrebovali za natančnejšo analizo. Glede članske ekipe imamo še nekaj odprtih vprašanj: prejšnje vodstvo je ekipo prijavilo v tekmovanje pod okriljem MNZ Ptuj, v novoustanovljeno Super ligo, kjer pa še ni pojasnjen sistem napredovanja. Pričakujem, da bo to razrešeno v najkrajšem možnem času; tudi sami smo glede tega naslovili vprašanje na NZS.«
V nadaljevanju je beseda tekla tudi o drugih aktivnostih, ki so prav tako pomembne za razvoj ptujskega nogometa, ki je imel v preteklosti zelo vidne rezultate. »Več želimo narediti na prepoznavnosti kluba in na skrbi za dobro ime kluba
med občani. Menim, da je NŠ potrebna in prepoznavna med občani in da otroci morajo imeti možnost vadbe v domačem okolju. Želimo si tudi obojestranskega sodelovanja z okoliškimi klubi.
Radi pozabljamo, da je klub v preteklosti imel velike uspehe: med drugim je igral v 1. ligi, na Ptuju so se igrale pomembne tekme. Res pa je, da se lahko pri večjih zgodbah stvari hitreje zalomijo. Napake, ki jih je takratno vodstvo storilo, je tudi preneslo. Na teh napakah se moramo nekaj naučiti, čeprav jih Ptuj še doživlja in z njimi živi. Enkrat pa se to mora končati in se moramo obrniti v prihodnost, v nove zgodbe.«
Lani so že potekali dogovori o tem, da prevzamete vodenje NK Drava, pa do dogovora ni prišlo. Kaj se je spremenilo v tem letu?
Aleš Luci: »Lani smo dobili povabilo k sodelovanju v NK Drava. Ko sem opravil pregled in nekaj pogovorov s takratnim vodstvom, se za to nisem odločil, saj so bile težave večje, kot sem pričakoval, med drugim tudi z licenciranjem. Za sanacijo takratnih razmer bi porabil preveč energije in finančnih sredstev, zato bi teh zmanjkalo za nadaljnji zagon. Ob tem se je govorilo, da NŠ Poli Drava formira člansko moštvo in naše aktivnosti so se s tem končale. Letos je prišlo povabilo iz NŠ Poli Drava, nekatere razmere so se spremenile, zato smo sprejeli ta izziv.«
Perutnina Ptuj ostaja generalni pokrovitelj nogometne šole?
Aleš Luci: »Sredstva imamo zagotovljena do novega leta, upamo pa, da bomo sodelovanje lahko podaljšali. Perutnina je del tega okolja, kakor ti otroci, ki trenirajo v naši šoli, zato se mi zdi prav, da v okviru svojih zmožnosti še naprej podpirajo to dejavnost.«
Med imeni, ki se pojavljajo v govoricah, je tudi ime Aleša Čeha.
Zahvala bivšega vodstva
V začetku tedna sta se od svojih položajev v Nogometni šoli Poli Drava Ptuj uradno poslovila predsednik Igor Šoštarič in vodja šole Boris Emeršič. Slednji je v zadnjih osmih letih, odkar je delal v šoli, to postavil na zelo visok organizacijski in tudi športni nivo. Po preteku pogodbe se je odločil, da je ne podaljša, saj se njegov pogled na razvoj nogometne šole preveč razlikuje od dela novih vodilnih mož v šoli. Z mesta predsednika se je zaradi zdravstvenih težav umaknil predsednik Igor Šoštarič, ki novemu predsedniku Alešu Lu-ciju in njegovim sodelavcem želi obilo uspeha pri vodenju ptujske nogometne šole. Oba se obenem iskreno zahvaljujeta vsem, ki so NŠ Poli Drava Ptuj pomagali, posebej otrokom, staršem, trenerjem, sponzorjem in Mestni občini Ptuj.
DB
Aleš Luci: »V mislih imamo tudi njega, računamo, da bi lahko pomagal pri delu z najmlajšimi selekcijami. Boris Emeršič je v prejšnjem mandatu skrbel za vse selekcije, vključno s člani, sedaj bi to radi vsaj delno spremenili pri najmlajših selekcijah in glede te teme se pogovarjamo z Alešem Čehom.«
Fridl: »Verjamem v pozitivno zgodbo«
Eden od najpomembnejših členov nove ekipe je zagotovo Franci Fridl, ki je v svoji igralski karieri igral tudi za najboljše slovenske klube, nazadnje pa je Zavrču pomagal do napredovanja v 2. ligo. Pred letošnjo sezono so mu v Zavr-ču ponudili mesto pomočnika trenerja, a ga je premamil klic s Ptuja, kjer bo sedaj opravljal zahtevno nalogo trenerja članskega moštva, obenem pa bo strokovni vodja celotne nogometne šole.
»Za prevzem funkcije strokovnega vodja NŠ sem se odločil na povabilo predsednika. Moja osnovna naloga bo skrb za trenerski tim vseh mlajših selekcij, obenem pa tudi za člansko moštvo. Moja ocena je, da je delo doslej potekalo dobro - to dokazujejo tudi rezultati -, zato sem že začel pogovore o nadaljevanju sodelovanja z nekaterimi dosedanjimi trenerji. Damjan Vogrinec in Robert Hojnik sta se odločila, da zaradi osebnih razlogov ne bosta več sodelovala z NŠ, ostali pogovori še potekajo. Do konca tedna bi želel imeti čisto sliko o tem, kdo bodo trenerji v mlajših selekcijah v naslednji sezoni. Prav tako ni prišlo do podaljšanja sodelovanja z dosedanjim trenerjem članskega moštva Borutom Šalamunom,« je o prvih korakih povedal Fri-dl, ki se je dotaknil tudi nadaljnjega dela in članskega moštva: »Čeprav vedno poudarjam, da je doslej delo potekalo dobro, pa so vedno možne izboljšave. Veliko bomo delali na izobraževanju kadrov, v delo pa želimo vključiti čim več nekdanjih igralcev Drave. Zavedamo se, da je članska ekipa 'paradni konj' vsakega kluba, zato pričakujemo, da si bodo člani mlajših selekcij želeli vključitve v lastno člansko vrsto, ki bo nekaj pomenila v Sloveniji.
Tekmovalni cilji v Super ligi so sicer povezani s 1. mestom in napredovanjem. Računamo na domače fante, po potrebi bi se sam obul v 'kopačke'. Kvaliteto imamo, večino dečkov poznam, pomagal pa mi bo
tudi Jura Arsič. Zaenkrat smo dosegli dogovor s Frangešem iz Zavrča in s Pečnikom, ki je včasih že bil na Ptuju.« Sestava članske ekipe bo večinoma jasna v ponedeljek, ko se začnejo priprave na novo sezono.
Na vprašanje, kako se je odločil za zapustitev 'mirnega' mesta pomočnika trenerja pri Zavrču, je odgovoril: »Ko sem v Zavrču končal igralsko pot, so bile moje ambicije vezane na trenersko kariero. Ko je prišlo povabilo s Ptuja, sem začutil novo pozitivno zgodbo in se odločil za sprejem tega izziva.
80-letnica kluba
Naslednje leto klub praznuje 80-letnico obstoja, zato bodo po besedah Aleša Lucija že jeseni startali s pripravami na aktivnosti ob jubileju. Zaenkrat so v načrtu priložnostna razstava o razvoju kluba, odigravanje srečanj ali turnirja s povabljenimi ekipami ter srečanje z nekdanjimi funkcionarji in igralci kluba.
Prepričan sem, da bo to uspešna zgodba. Moram pa se zahvaliti NK Zavrč za korektno sodelovanje in razumevanje. Obenem bi se zahvalil Borisu Emeršiču in Igorju Šoštariču, ki sta pokazala pripravljenost, da z nasveti pri posameznih projektih NŠ pomagata še naprej.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Gorica - Maribor; NEDELJA ob 18.00: Mura - Rudar Velenje; NEDELJA ob 20.00: Celje - Triglav, Olimpija - Domžale. Srečanje Aluminij - Luka Koper je prestavljeno na sredo, 1. avgusta, ob 18.00.
Aluminij v nedeljo z Roltek Dobom
Nogometaši Aluminija bodo v nedeljo, 15. 7., ob 18.00 v prijateljskem srečanju gostili ekipo Roltek Doba. Sicer bi morali v nedeljo v prvem krogu 1. SNL gostiti Luko Koper, vendar je bilo srečanje zaradi nastopa Koprčanov v prijateljskem srečanju z milanskim Interjem preloženo na sredo, 1. 8.
St. dečki Aluminija (U-14) na Švedsko
V	soboto, 14. julija, bodo na Švedsko odpotovali mladi nogometaši Aluminija. Kot finalisti Nike Premier cupa bodo nastopili na enem največjih tovrstnih turnirjev na svetu - Gothia cup. Za Aluminij bodo igrali: Luka Janžekovič, Erik Zorec, Nejc Brodnjak, Tilen Ahec, Denis Hreljič, Jan Šavorič, Jetmir Muharemi, Jan Bračič, Timotej Elšnik, Marko Panikvar, Dejan Petrovič, Bruno Gale, Denis Majerič, Luka Petek, Tim Lončarič, Domen Klanj-šek, Žan Pugartnik, Aljoša Munda. Vodila jih bosta trener Borut Kolar in pomočnik Sašo Gajser.
V	kategoriji, v kateri nastopajo nogometaši Aluminija, je udeležba izjemno številčna, saj je napovedanih kar 53 skupin s po štirimi ekipami. Mladi fantje Aluminija so razvrščeni v skupino z dvema ekipama iz Švedske in eno iz ZDA. Prvo srečanje bodo imeli v ponedeljek, 16. julija, ob 10.00. »Naš cilj je odigrati kar najbolje ter tako dostojno zastopati barve Slovenije,« je kratko dejal njihov trener Borut Kolar.
Mali nogomet • Liga ŠD As
PARI 11. KROGA (petek): 20.00: Koranti Demoni - Mix Teamm, 20.35: KMN Draženci - ŠD AS, 21.10: Joe Fernandes - FC Optimisti, 21.45: ŠD Majski Vrh - ŠD Pobrežje, 22.20: UŠR Višnji-ca - ŠD Tržec Bar Osmica, 22.55: FC Optimisti - KMN Draženci, 23.30: ŠD AS Evroavto - UŠR Višnjica
Danilo Klajnšek
Nogometni novički
Dekleta pričnejo 25. avgusta
Opravljeno je bilo žrebanje tekmovalnih parov za novo sezono v 1. slovenski ženski nogometni ligi, ki bo tokrat štela devet ekip -nova je ekipa Radomlja. V prvem krogu bodo nogometašice Dorna-ve gostovale pri Krki v Novem mestu. Preostali pari so: Radomlje -Teleing Pomurje, Jevnica - Rudar Škale, Maribor - Velesovo Kamen Jerič. V tem krogu je prosta ekipa ŽNK Slovenj Gradec.
V tekmovanju za ženski nogometni pokal bodo nogometašice ŽNK Dornava v predkrogu tega tekmovanja 12. 8. gostile ekipo ŽNK Maribor. »Letos bo v 1. ligi ena ekipa več. Ekipe so se malo transformirale, kar bi lahko bilo zanimivo za samo tekmovanje. V pokalu pa nismo imeli sreče in bomo še ob treh ekipah igrali predkrog. V pokalu se je pojavila tudi ekipa iz Izole, ki pa ne bo igrala v prvenstvu,« je dejal trener ŽNK Dornava Mitja Serdinšek.
Nogometašice iz Dornave bodo s pripravami na novo sezono pričele
v ponedeljek ob 19. uri.
Žreb za 3. SNL vzhod
V ponedeljek je bilo v Turnišču žrebanje parov 3. SNL vzhod za tekmovanje v sezoni 2012/2013. Tudi v prihajajoči sezoni bo v njej nastopilo 14 klubov, tekmovanje pa bo vodila MNZ Lendava. V ligo so se uvrstili Šmarje pri Jelšah (prvak Štajerske lige), Agroservis Beltinci (Pomurska liga) in Ljutomer (Pomurska liga). Iz lige je izpadla Paloma, Stojnci niso vložili zahteve za igranje v tej ligi, kot prvaki so v 2. SNL napredovali nogometaši Zavrča. V ligi so ostali nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki bodo letos edini predstavnik MNZ Ptuj.
Tekmovanje se bo pričelo, 25. 8., pari 1. kroga pa so naslednji: Odranci - AHA EMMI Bistrica, Kovinar Štore - Veržej, Tromejnik
-	Šmarje pri Jelšah, Rakičan - Koroška Dravograd, Malečnik - Agroservis Beltinci, Čarda Martijanci
-	Grad, Ljutomer - Zreče.
Danilo Klajnšek
Odbojka na mivki • Na Ptuju Beach challenge
Nogomet
Bezjak v Cirkulanah
Sedaj že bivši trener in igralec NK Majšperk, Damjan Bezjak, je prevzel trenerske posle v Cirkulanah. Pod njegovim vodstvom bodo fantje pričeli s treningi 23. julija in bodo do pričetka tekmovanja v ligah MNZ opravili skupno 20 treningov in odigrali pet pripravljalnih srečanj.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
PLMN Miklavž 2012: Kemovod prvak
REZULTATI 8. KROGA: Pristan Frankovci - Pušenci 5:2, B. U. Team Vinogradništvo Bogša - KAEMDE 5:4, Kog junior - DM Trgovišče Plečko 3:2, Mladost Prevozništvo Pesrl - Kemovod 1:5, Mladost Digo bar - Kog 0:10. REZULTATI 9. KROGA: Kemovod
-	Kog junior 7:1, B. U. Team Vinogradništvo Bogša - DM Trgovišče Plečko 7:5, Mladost Digo bar - Pristan Frankovci 5:10, Mladost Prevozništvo Pesrl - Kog 2:6, KAEMDE
-	Pušenci 0:3.
Končna lestvica:
1.	KEMOVOD	9
2.	ŠD KOG	9
3.	PRISTAN FRANKOV.	9
4.	B. U. TEAM BOGŠA	9
5.	MLADOST PESRL	9
6.	KAEMDE (-1)	9
7.	PUŠENCI	9
8.	DM TRGOVIŠČE P.	9
9.	KOG JUNIOR	9
10.	MLADOST DIGO B.	9
8	0	1
7	1	1
6	1	2
6	1	2
4	1	4
4	1	4
3	0	6
2	1	6
2	0	7
0	0	9
24 22 19 19 13 12 9 7 6 0
S tekmami 9. kroga se je v Miklavžu pri Ormožu končala jubilejna 10. izdaja poletne lige malega nogometa. Organizator, Športno društvo Mladost, je najboljšim ekipam
Foto: proviprlek.si
Alen Leben (Kemovod) - naj strelec PLMN Miklavž
podelilo pokale in denarne nagrade v višini 750 EUR. Največ uspeha so imeli igralci ekipe Kemovoda pred Kogom in Pristanom iz Frankovcev. Prvaki so doživeli le en poraz in sicer v 2. krogu proti Pristanu z 2:3. Branilci naslova, Mladost Prevozništvo Pesrl, je sezono končalo šele na 5. mestu, kar dokazuje zavidljivo kvaliteto lige. Med posamezniki sta pokale za naj strelca in vratarja prejela Alen Leben (Kemovod) in Nejc Kocjan (Kog).
uk
Mali nogomet
RLMN Haloze: superpokal nogometašem ŠD Rim
Nogometaši ŠD Rim so v srečanju finala super pokala RLMN Haloze po streljanju kazenskih strelov s 5:3 premagali nogometaše ŠD Cir-kovce. S tem je zaključeno letošnje tekmovanje v RLMN Haloze.
POSTAVI FINALISTOV: ŠD RIM: Dušan Kodrič, David Škrabl, Marko Vogrinc, Klemen Širec, Borut Železnik, Robert Žele-znik, Aleš Frlež, Gregor Jus, Matej Gajser.
ŠD CIRKOVCE: Žan Vazovec, Rok Pajek, Boštjan Frangež, Dekan Robar, Aleš Rozman, Grega Medved, Sašo Gajser
DK
Zmagovalna ekipa ŠD Rim
Popravek
V sestavku Znana sestava lig MNZ Ptuj v torkovi številki Štajerskega tednika je prišlo do neljube napake, saj je v sestavu 1. lige MNZ Ptuj - člani izpadlo ime ekipe Dornava. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Zmaga Lady Lune
Na kasaških dirkah v Budimpešti je 7-letna kobila Lady Luna (Rene Hanžeko-vič, KK Ljutomer) na 1800 metrov dolgi stezi zmagala z odličnim kilometrskim časom 1:14,8. To je nov osebni rekord.
NŠ
Spektakel na ptujskem morju vendarle bo
Potem ko so prireditelji ptujskega Baeachmastra pred kratkim sporočili, da največjega spektakla v odbojki na mivki v Sloveniji letos na Ptuju ne bo, je tik pred zdajci prišlo do velikega preobrata, tako da prebivalci najstarejšega slovenskega mesta in okoličani tudi letos ne bodo prikrajšani za igre najboljših igralcev odojke na mivki v Sloveniji. Dogajanje na Ranci bo tradicionalno potekalo tretji vikend v juliju, letos bo to v petek in v soboto, 20. in 21. julija.
Sam turnir sicer ne bo sodil v serijo Beachmaster, toda vse ostalo ga uvršča ob bok tej prestižni seriji. Že ime turnirja - Beach challenge powered by Beachmaster - pove, da ima ogromno skupnega s preteklimi, izvrstno izpeljanimi turnirji. Letošnja razlika je le v tem, da je zaradi omejenosti finančnih sredstev turnir »ekshibici-onistične« in rekreacijske narave. V petek, 20. julija, bo potekalo tekmovanje štirih parov v ženski konkurenci, izmed katerih bo eno dekle izbrano za kraljico ptujskega morja ali »Queen of the Beach«. V soboto, 21. julija, sta predvidena ek-shibicijska dvoboja najboljših igralcev odbojke na mivki pri nas, tako v moški kot ženski konkurenci proti tekmecem iz tujine, obenem pa se bodo za zmago na turnirju na ptujskem morju merili tudi rekreativci v trojkah, nagradni sklad pa bo znašal 1000 evrov.
Toda sama zgodba bo tudi le-
Foto: Črtomir Goznik
Ljubitelji odbojke na mivki tudi v letošnji sezoni ne bodo prikrajšani za športne užitke.
tos sila podobna Beachmastru, nenazadnje se bo tudi dogajala na istem prostoru kot v preteklih letih. V vsakem primeru je vredno pohvaliti organizatorja, Odbojkarski klub Beach Volley Ptuj in Promino sport, ki sta v sodelovanju z Odbojkarsko zvezo Slovenije poskrbela, da se bo omenjeni športno-turi-stično-rekrativno-zabavni dogodek odvijal na Ptuju.
Oba dneva bodo organizatorji poskrbeli tudi za nadvse bogat spremljevalni program, v času odbojkarskih bojev bo namreč potekal pester anima-
cijski program z nagradnimi igrami, promocijami, modnimi revijami in plesnimi nastopi. Dogodek, ki bo sledil visokim organizacijskim standardom Beachmastra, bosta spremljala tudi dva koncertna večera. V petek bo na svoj račun prišli ljubitelji house glasbe, v soboto pa bodo zbrane zabavali člani zasedbe Rok'n'Band.
Ptujski organizatorji tako želijo nadaljevati uspešno odbojkarsko zgodbo, ki so jo začeli leta 2009 ter še naprej spod-
bujati razvoj profesionalne in rekreativne odbojke na mivki na Ptuju in v celi Sloveniji, že za naslednje leto pa obljubljajo tudi četrto izvedbo Beachmastra.
Emil Mesaric, predsednik kluba Beach volley Ptuj: »Potem ko smo se s soorganzatorji zavedali, da letos samega Bae-achmastra zaradi znanih težav s financami ne bomo mogli organizirati, so prišle v ospredje druge ideje. Z velikim zadovoljstvom lahko rečem, da smo se skupaj odločili, da bomo tudi letos organizirali odbojko na mivki v podobnem obsegu kot pretekla leta in v sobotnem večeru povsem Beachmastru podobno zadevo. S tem bomo nekako zadržali Beachmaster na Ptuju v eni drugi obliki, vendar s tem sporočamo Sloveniji in tudi Ptuju, da bomo sam Beachmaster obdržali na Ptuju in se ne bo selil drugam. V primeru, da bi letos odpovedali odbojko na Ptuju, bi bil cel projekt ogrožen, sedaj pa, ko bomo zadevo vseeno izpeljali, si za v bodoče želimo turnir 'satellite' ali pa vsaj turnir 'challenger' za mlade in pri tem bomo vztrajali. Vsem Ptujčanom in prijateljem Ptuja le še vabilo k ogledu spektakla na mivki 20. in 21. julija na ptujskem morju. Še posebej zanimivo bo v petek, ko bomo iskali kraljico ptujske plaže.«
tp
Bedrač četrti na državnem prvenstvu
V Kranju je potekalo letošnje državno prvenstvo v odbojki na mivki. Za naslova se je pri moških borilo dvanajst in pri ženskah osem parov. Glede na kvaliteto sta po pričakovanjih pri moških zmagala Danijel in Jan Pokeršnik, medtem ko sta pri ženskah zmagali Andreja Vodeb in Simona Fabjan. Na državnem prvenstvu je nastopil tudi Ptujčan Jure Peter Bedrač, ki je v paru z Leom Mohoričem osvojil visoko 4. mesto.
DB
Glavna zvezda bo Alen Pajenk
V sredo je dokončno postalo jasno, kdo so odbojkarji, ki se bodo 21. 7. merili na turnirju Beach challenge. Še posebej zanimivo bo pri moških, kjer bo prva zvezda domačin iz bližnjega Destrnika, Alen Pa-jenk, sicer član italijanskega prvaka Macerate, ki bo nastopil v paru z dvakratnim državnim prvakom Danijelom Pokeršnikom. Njihova tekmeca bosta znana igralca odbojke na mivki Anže Bahč ter Tadej Bo-ženk. Pri dekletih si bosta nasproti stali koroška dvojica Nina Kontrec - Marina Crnjac (lani 3. na Beachmastru) ter pomurski par Tamara Borko - Sara Sakovič.
Nogomet
Barcelonin kamp v Sloveniji
FCB Escola je organiziral poseben nogometni kamp NK Barcelona, ki se ga je v Sloveniji v Kopru, Radomljah in na Pohorju udeležilo več kot 600 otrok. Drugega, ki je potekal med 2. in 7. julijem v Radomljah, se je udeležil tudi ptujski nogometni trener z licenco Pro Drago S. Ačimovič.
Pod vodstvom štirih španskih trenerjev, Josepha Mora-talla, Isaaca Guerrera, Alehan-dra Nana in Roberta Diaza, je pomagalo 16 trenerjev iz vse Slovenije. Ti so se zbrali že dan pred samim kampom, kjer so dobili natančna navodila ter tudi določen spisek vaj. Otroci so dobili ob prihodu dva Bar-celonina dresa in promocijsko zapestnico. Brez njiju se niso mogli udeležiti vadbenega procesa, ki je dopoldan in popoldan potekal dve uri. V tem času so se izvajale različne tehnične in taktične vaje. Ačimovič je o tem delu kampa dejal: »Na kampu me je najbolj fascinira-la discipliniranost udeležencev. Sam sem že videl različne nogometne pristope, vendar ta Barcelonin je bil prav poseben, saj so otroci vse vaje izva-
jali v gibanju. To pomeni, da med vajami praktično ni bilo počitka oziroma je bil vmes med vajami čas le za osvežitev.«
Posebnost dela z mladimi je bila tudi, da so tako 8- kot 14-letniki izvajali enake vaje -te so bile pri mlajših le manj intenzivne. Glavni cilj kampa
je bil naučiti igralce osnov nogometne igre in jih soočiti s športnimi izzivi v prihodnosti. Posebnost je po besedah Ači-moviča bila tudi v tem, da otroke učijo spoštovanja, tovarištva in strpnosti. Na tak način želijo skozi treninge pri Barceloni vzgojiti korektne, preproste
Foto: Črtomir Goznik
Drago S. Ačimovič s certifikatom Barcelonine šole
ljudi in celovite športnike. Te lastnosti kažejo tudi aktualni zvezdniki Barcelone, ki so jim jih trenerji začeli vcepljati kot mladim nogometašem na kam-pu. Slovenski trenerji so se od izkušenih španskih kolegov naučili marsičesa novega, prav tako pa so dobili tudi določene nove vaje in poglede na nogometno igro.
Sam trenažni proces je bil otrokom sicer prva dva dni dokaj znan, nato pa so v naslednjih dneh vadili nove vaje. Zadnja dva dni so odigrali med seboj tudi poseben turnir. V Športnem parku Radomlje je bilo ob 216 otrocih zares živahno, organizacijske niti pa je imel v rokah Boštjan Ramp. Udeležencem so po zaključku kampa podelili spominske diplome, izžrebanemu udeležencu pa tudi originalni dres največjega zvezdnika katalonskega nogometnega velikana, Lionela Messija. Pri mladih nogometaših - in tudi trenerjih - je šlo zagotovo za nepozabno izkušnjo, s čimer se strinja tudi ptujski trener Drago S. Ačimo-vič, ki se je naučil veliko novega in uporabnega. Letos bodo v Kopru v mesecu oktobru zaradi velikega zanimanja otrok organizirali še en podoben kamp.
David Breznik
Foto: DK
Kuharski nasveti
Bučke
Današnji kuharski nasveti so namenjeni bučkam, ki jih že lahko nabiramo tudi na domačem vrtu. Bučke so ena izmed najštevilčnejših skupin zelenjave. S svojo zanimivo obliko, ugodno hranilno vrednostjo in kratkim časom toplotne obdelave se same po sebi ponujajo, da jih vključujemo v pripravo in ponudbo vsakodnevnih jedi. Bučke so doma na ameriški celini in zajemajo več kot 800 sort. Za pripravo jedi so posebej dobrodošle buče s tanko lupino, ki jih imenujemo tudi poletne buče. Buče, ki pa imajo trdo lupino, ki jo je treba pred pripravo jedi odstraniti, so zimske ali poljske buče.
Bučke z mehko lupino pobiramo še preden dozorijo; takrat jih lahko pripravljamo skupaj s semeni. Dozorele poletne bučke imajo še vedno primerno lupino, vendar so koščice pri pripravi jedi že moteče. Meso bučk je tako nežno, da ga največji ljubitelji bučk uživajo kar presnega, pokapljanega ali prelitega s solatnim prelivom ali drugimi prelivi. Najokusnejše so mlade vrtne buče oziroma zucchini, dolžine 15 cm, ki so znane in cenjene po vsem svetu. Mlade poletne bučke se komajda razlikujejo druga od druge po okusu. Vse so prijetnega blagega okusa in če so primerno toplotno obdelane, so sočne in mehke. Pri predolgi toplotni obdelavi se razku-hajo v kašasto zmes, ki bi bila primerna za nadevanje testa. Mladih bučk praviloma ne lupimo, saj tako bučke ohranijo obliko in so tudi okusnejše. Večje bučke so zaradi svoje oblike in lupine primerne za nadevanje. V kolikor imamo večje bučke, jih lahko, preden jih nadevamo, skuhamo do polovice v slani vodi, le tako se bosta meso in lupina popolnoma zmehčala.
Ugrizi kač so pri nas na srečo zelo redki. Na našem koncu domujeta dve strupeni kači: modras (Vipera ammodytes) in gad (Vipera berus). Obe kači imata v ustih zobe stru-pnike in v njih različno količino strupa. Strup je relativno nevaren; gre za hemolitičen strup, kar pomeni, da povzroči razpadanje rdečih krvnih telesc in sprostitev hemoglobina iz njih. Strup povzroči tudi slabo strjevanje krvi in močno razpadanje tkiva oziroma nekrozo na mestu ugriza. Kot velja za vsak strup, je tudi pri kačjem strupu pomembna količina vbrizganega strupa v telo. Tako je kačji strup zelo nevaren predvsem za manjše pse, saj je pri njih količina izločenega strupa glede na telesno maso dokaj velika.

Bučkina solata
Manjše bučke kuhamo v vodi ali v vodni sopari, lahko pa jih samo na hitro popraži-mo na maslu in začinimo le s soljo in peteršiljem. Lahko pa tako pripravljene prelijemo z zeliščnim maslom. Bučke, narezane na kocke, lahko mešamo tudi med drugo zelenjavo in jih prav tako ponudimo kot prilogo. Primerna kombinacija so paradižnik, jajčevci, cve-tača in blitva. Meso bučk pa lahko tudi naribamo. V kolikor jih naribamo, lahko iz njih pripravimo številne zanimive jedi. Tako naribane dobro odcedimo, jim dodamo gosto omako bešamel, začinimo s peteršiljem in soljo in v kolikor je zmes premehka, lahko dodamo še krušne drobtine. Iz tako pripravljene mase si lahko pripravimo bučkine zrezke tako, da oblikujemo majhne polpete, ki jih povaljamo v moki, nato v razžvr-kljanih jajcih in na koncu v drobtinah. Drobtinam lahko dodamo manjšo količino parmezana. Tako pripravljene na hitro ocvremo v vroči maščobi. Iz tako pripravljene mase pa lahko pripravimo tudi buč-kine ocvrtke. Osnovno maso pa lahko popestrimo z na
kocke narezano slanino, na-ribanim sirom, fino naribano zelenjavo, pri tem pa pazimo, da ne izberemo zelenjave, ki ima močno aromo in okus ter prepraženih gobic.
Tako pripravljeno bučkino testo pa lahko uporabimo tudi kot podlago za narastke. Testo razdelimo na dva enaka dela, posebej pripravimo poljubni nadev. Lahko pripravimo mesni nadev iz mletega mesa, tako da na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo. Ko čebula porumeni, dodamo sesekljani česen in prisipamo večjo količino mletega mesa. Začinimo s soljo, mleto kumino in lovorom. Če se nadev rahlo prijema, prili-jemo malo vode. Mesni nadev dušimo do polovice, nato ga ohladimo. Polovico bučkinega testa damo v manjši dobro po-maščen pekač, ga enakomerno porazdelimo na testo, sipa-mo ves pripravljen nadev in ga prekrijemo z drugo polovico bučkinega testa. Po vrhu prelijemo mešanico kisle smetane in jajc. Bučkin narastek pečemo pri 180 °C, 20 do 30 minut, odvisno od debeline narastka. Tako pripravljen narastek ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato ali kot prilogo zraven mesnih jedi, le
da takrat ni treba pripraviti mesnega nadeva.
Bučke pogosto tudi polnimo. Takrat jih dobro operemo in po dolžini vrežemo na polovico. Izdolbemo sredico, ki jo lahko uporabimo za nadev. Pri večjih in starejših bučkah sredico zavržemo. Tako pripravljen bučke do polovice skuhamo v slani vodi. Posebej pripravimo nadev. Pripravimo si lahko mesni, zelenjavni in skutni nadev. Nadev iz gob pripravimo tako, da na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo. Ko čebula porumeni, dodamo sesekljani česen in večjo količino na lističe narezanih gob. Gobe začinimo s soljo, majaronom in peteršiljem ter jih dušimo do polovice. Za zalivanje lahko uporabimo belo vino. Nato gobam dodamo žlico paradižnikove mezge in malo sladke tekoče smetane ter jih dušimo tako dolgo, da se zgostijo. Nadev ohladimo. V kolikor je nadev tekoč, mu dodamo drobti-ne. S pripravljenim nadevom napolnimo bučke, po vrhu prelijemo z bešamel omako in potresemo z naribanim sirom ter v pečici pri temperaturi 200 °C zlato rjavo zapečemo. Tudi tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Kaj storiti ob ugrizu strupene kače?
Dobili smo nekaj podobnih vprašanj lastnikov kuž-kov, in sicer kako ravnati v primeru, če se zgodi, da našega kužka ugrizne kača.
Kako vemo, da je našega psa ugriznila kača?
Diagnoza je najlažja, če je lastnik kačo videl, slišal, da je pes zacvilil, ali pa celo videl ugriz. Mesto ugriza zelo hitro oteče, je zelo boleče, kužek postane
izrazito nemiren in prestrašen. Na mestu ugriza oziroma otekline so vidni sledovi zob stru-pnikov, majhne luknjice, ki jih je lahko več. Iz njih se izceda rdečkasta tekočina, sokrvica, zaradi močne lokalne hemoli-ze. Ker kužka rana in oteklina močno boli, si jo sprva liže, pogosto presunljivo cvili in kaže znake vedno večje zmedenosti, prestrašenosti, motenj v gibanju, težkega in pospešenega dihanja, bruhanja, lahko tudi driske. Stanje se zelo hitro slabša in kužek obleži z očitnimi znaki omejene zavesti, krčev in na koncu umre.
Psa, ki ga je ugriznila kača, moramo čim prej pripeljati k
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: E. Senear
veterinarju. Če je bil ugriz v eno od ekstremitet, je priporočljivo nad mestom ugriza nemudoma tačko močno pre-vezati s povojem, elastičnim trakom, gumo ali čim podobnim. S tem tako imenovanim esmarchovim ali kompresij-skim povojem vsaj nekoliko preprečimo sistemsko delovanje strupa, seveda če smo to storili takoj po ugrizu. Če ne vemo, kdaj je bil ugriz, je pre-vezovanje tačke nesmiselno. Strokovna pomoč veterinarja je usmerjena v preprečevanje šoka, ki nastopi zaradi ugriza in je lahko smrten. Z zdravili je treba preprečevati nekrozo na mestu ugriza in idealno je, če lahko nevtraliziramo vsrkani
Kmetijska svetovalna služba
Spremembe pri izvajanju kmetijsko-okoljskega podukrepa neprezimni krmni dosevki
V letošnjem letu 2012 so lahko upravičenci ob vlaganju vloge za neposredna plačila 2012 prevzemali nekatere nove petletne obveznosti. Eden izmed teh novih ukrepov je bil tudi ukrep KOP: podukrep Neprezimni dosevki, ki je novost v letošnjem letu.
Namen tega novega ukrepa je obvezna pokritost tal čez poletje in jeseni, tako da se prazna strnišča obdelajo in zasejejo z neprezi-mnimi dosevki. Setev je treba opraviti najkasneje do 1. 9. tekočega leta, obdelava tal, ozelenjenih njivskih površin pa je mogoča od 16. 10. tekočega leta. Kmetijske rastline, ki se lahko uporabijo pri izvajanju podukrepa, so navedene v seznamu Šifrant vrst in skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. V petletni kolobar morajo biti vključene najmanj tri poljščine, kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep.
Na podlagi Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 in Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 je bilo tako z letom 2012 možno vstopiti v ta novi kme-tijsko-okoljski podukrep Neprezimni krmni dosevki (krajše NEP). Navedena uredba pa je med drugim določala, da za površine, na katerih upravičenec v tekočem letu uveljavlja plačilo za podukrep NEP, lahko v naslednjih letih, v kolikor ni možno izvajanje omenjenega ukrepa, uveljavlja plačilo za podukrep Ohranjanje kolobarja oziroma izvaja vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.
Ta določba je bila naknadno vključena v usklajevanje sprememb Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 z Evropsko komisijo, pri čemer pa je bila črtana. Evropska komisija se z določbo ni strinjala, ker po njihovem mnenju prehajanje med podukrepi v obdobju petletne obveznosti ni sprejemljivo in dovoljeno. Možen je samo prehod v bolj zahteven ukrep, to je podukrep Ohranjanje kolobarja, ne bo pa možno izvajanje enostavnega kolobarja, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.
To pomeni, da mora upravičenec, ki se je letos vključil v ukrep NEP, tega izvajati tudi v letu 2013 oziroma do konca petletne obveznosti, h kateri se je zavezal z vstopom. Zaradi narave dela podukrepa NEP ni možno izvajati vsako leto na istem gerku, zato se dopušča kroženje podukrepa na vseh njivskih površinah kmetije, tako da se zagotavlja vsako leto enaka površina, na kateri se izvaja podukrep NEP.
Za boljšo razumljivost je tukaj enostaven praktičen primer: imamo kmetijo, ki ima 5 ha njivskih površin. V kolikor je kmetija v letošnjem letu pristopila k izvajanju podukrepa NEP na 3 ha njivskih površin, bo v letu 2013 imela težave, kako zagotoviti enako površino, na kateri se bo izvajal omenjeni podukrep. Agencija ne bo preverjala sledljivosti izvajanja podukrepa po posameznih gerkih, temveč samo na enako velikost površin.
V kolikor to za kmetijo ne bo izvedljivo in se prav tako ne bo odločila za prehod v zahtevnejši podukrep Ohranjanje kolobarja, ima sedaj možnost za izstop iz izvajanja kmetijsko-okoljskega podukrepa Neprezimni posevki (NEP) zaradi naknadnih sprememb.
Ker je sedaj ravno čas za setev neprezimnih posevkov po str-niščih, svetujemo vsem kmetijam, ki so pristopile v izvajanje tega ukrepa, da naj pretehtajo možnost izvajanja ukrepa vseh pet let obveznosti pod novimi pogoji oziroma se obrnejo na svojega kmetijskega svetovalca za odstop iz podukrepa.
Vse dodatne informacije lahko dobijo vsi kmetovalci na KGZ Ptuj pri Kmetijsko svetovalni službi.
Kmetijska svetovalna služba Ptuj Helena Vornekar, ing. kmet.
strup s specifičnim serumom. Pred leti smo veterinarji imeli serum na zalogi, sedaj pa ga je zelo težko dobiti. V primeru hujših sistemskih težav je treba psa hospitalizirati, priklo-pljen mora biti na infuzijo in potrebna je intenzivna nega z monitoringom. S pravočasno ustrezno terapijo se stanje pri kužku hitro popravlja, stabilizira in kužek lahko že naslednji dan zapusti bolnišnico. Dalj časa traja terapija nekrotičnega mesta, kjer je bil ugriz, kar rešujemo z uživanjem an-
tibiotikov ali celo s kasnejšo kirurško obdelavo rane.
V primeru, da posumimo, da je našega psička ugriznila kača, ga je treba čim prej pripeljati do izkušenega veterinarja oziroma veterinarske ustanove, ki je tudi dobro opremljena za nudenje intenzivne nege in ima možnost hospitalizacije. Pravočasno ustrezno ukrepanje vsekakor pogojuje srečni razplet sicer zelo neprijetne in na srečo pri nas redke težave. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: arhiv
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Poletje
Vprašanje: Kako naj ustvarjalno preživim poletje?
Odgovor: Vsako leto, ko Sonce prestopi v znamenje Raka (21. junija), se uradno začne poletje in s tem več sproščenosti in harmonije. Poletje je čas, ko ponavadi nastopi tudi vročina in pridejo na vrsto bolj lahkotna oblačila. Sonce samo po sebi sprošča več ugodnosti in optimizma. Tako je mnogo ljudi na tem svetu bolj srečnih in zadovoljnih. Splošno znano je, da so tega obdobja najbolj veseli otroci, saj imajo počitnice in s tem tisoč priložnosti za ustvarjanje. Človek bi se moral v svojem bistvu zavedati svoje unikatne energije. Ravno s tem bi si lahko pomagali do osebne sreče in zadovoljstva. Po astrološki karti trenutka vprašanja je tako, da imate pretirana pričakovanja tako do sebe kot do drugih ljudi in omenjeno vas potem blokira. Mnenja ste, da se poleti življenje vrti prepo-
časi in da se nič ne dogaja. Čar tega obdobja je, da si človek zna vzeti svobodno čas zase in za lasten počitek. Notranja umiritev lahko poteka skozi to, da najdete svoj mir in ljubezen. Morda od časa do časa preveč pričakujete od drugih ljudi in ste potem razočarani. Celo svoje življenje ste na svoj način morali trdo delati in še danes si le s težavo vzamete nekaj časa zase. Ni poanta v tem, da nimate dovolj časa, pač pa v tem, da si ga ne razdelite pravilno. Pomembno je, da si v poletnem obdobju znate narediti urnik za delo in za zabavo. V prostem času počnite tiste reči, ki vam prinašajo veselje in vas razbremenijo. Vsekakor se bodo zadeve obrnile v vašo
Če imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
korist in tako najdete tisto, kar iščete. Ustvarjalno poletje je tisto, ki vnaša dovolj možnosti za osebni razvoj. Prav gotovo je pozitivna izkušnja, da se odpravite na kakšen izlet in da si ogledate znamenitosti. Koristne in čarobne učinke ima tudi oddih v kakšni zeleni oazi v tistem predelu Slovenije, ki vam je všeč. To bo prineslo iskano ravnovesje in harmonijo. Nikoli ne smete pozabiti poiskati družbe in graditi na družabnem življenju. Pogovori so največkrat tisti, ki odpirajo vsa vrata. Dejstvo je, da se morate vedno znova potruditi in določene stvari razbrati v novem sijaju. Toda vi ste tisti, ki se boste odločili in to poletje naredili odlične korake naprej. Vsekakor morate pri tem poslušati svoje srce in nikoli ne smete pričakovati nemogočega. Lahko si nekoliko polepšate dom in dokončate tisto, s čimer ste
odlašali. Seveda to ne more biti celotna prenova - ampak delček za delčkom. Kajti modri ljudje so bilo prepričani, da se počasi daleč pride. Če boste naredili samo polovico vsega, vam bo poletje skoraj ušlo. In prišla bo jesen, ki bo v sebi skrivala novo moč in upanje. Tedaj vam bo pridobljena energija koristila, da boste vsem obveznostim in drugim rečem kos. Pozitivne premike vedno prinese tudi glasba. Na nepopisan list papirja je treba vnesti svetle barve. Želim vam mnogo romantike in čim več izpolnjenih srčnih želja!
Šifra: Sol in aroma življenja
Vprašanje: Kaj bo z mojim ljubezenskim življenjem?
Odgovor: Iz karte trenutka vprašanja razberem določeno razdvojenost in žalost. Ljubezen je sama po sebi nekaj najlepšega in resnica je ta, da prinaša neizbežna prilaganja. Včasih je lažje in drugič težje. Pomembno pri vsem tem je zavedanje, da ste unikatni. Toda ravno slednje morate znati vnesti v vsakdan. Tudi če pričakujete princa na belem konju, ga ne bo. Ampak vseeno vam je usoda na tem področju naklonjena in spremljala vas bo sreča in ugodne priložnosti. Zadeve se bodo postopoma uredile v vašo korist. Tako ste lahko pomirjeni
Duševno zdravje
Popustljivost pri vzgoji otrok
Blaža zanima, kakšno škodo pravzaprav povzroča popustljivost pri vzgoji otrok. Njegova žena namreč njunemu sinu vse dovoljuje in se zaradi tega prepirata, saj je on mnenja, da morajo biti neke meje, ki določajo, kaj se sme in kaj ne.
Blaž ima prav, saj pretirana popustljivost privzgoji otroku samovoljnost in egocentričnost ter zgradi otroku prepričanje, da se mu mora vsaka želja vedno in takoj izpolniti. Takšen otrok postane neprilagojen. Ko odraste, težko prenaša frustracije in ne zna počakati, da se mu kasneje izpolni želja, je nepotrpežljiv, ne zna se odrekati in močno trpi, če se mu neka želja ne izpolni. Takrat se počuti ogroženo, meni, da se z njim postopa nepravično, da se ga zapostavlja ali podcenjuje.
Ravno egocentričnost preveč popustljivo vzgojenega človeka mu ne dopušča, da bi razumel potrebe drugih ljudi in tudi ne neke skupnosti (družine, okolice ...), saj ima svoje interese za najpomembnejše in edine važne. Pa še to: svojih zahtev ne zna uskladiti s situacijo, v kateri se trenutno nahaja, ni realen in tudi ne objektiven ter razloge za svoje težave vedno išče v drugih, nikoli v sebi.
Da to vse pri sinu prepreči, svetujem Blažu, da se temeljito pogovori z ženo, ji z argumenti predstavi, kakšno škodo dela sinu, in vztraja, da ona spremeni svoj popustljiv način vzgoje.
Mag. Bojan Šinko
in prišel bo tudi dan, ko boste na tem področji našli srečo in osebno zadovoljstvo. Zavedajte pa se, da bo vse odvisno od vas in vaše aktivnosti. Pričakovati je, da bodo zvezde ljubezni jasno sijale. Vsekakor se morate zavedati, da iz majhnega raste veliko!
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda bo-
ste sami tisti, ki se odločite. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil
Poletna oblačila, primerna za različne priložnosti
Angelca Vindiš je doma v Dragonji vasi (Cirkovce). Stara je 50 let, po poklicu ekonomska tehnica. Mama dveh že odraslih otrok, 30-letnega sina in 26-letne hčerke, se rada sprehaja v naravi, uživa v delu na vrtu in v branju zanimivih knjig. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil sin, ki ji tega, da je prijavo napisal v njenem imenu, ni povedal, zato je bila toliko bolj presenečena, ko smo jo poklicali za sodelovanje v akciji. Izziv je sprejela, da bi tudi sama presenetila sina. Zagotovo bo presenečenje veliko, ko bo odprl današnjo številko Štajerskega tednika, je zadovoljna povedala po končani preobrazbi.
Foto: Črtomir Goznik
Angelca v oblačilih iz Modiane, sandali in torbica so iz trgovine Alpina.
V	kozmetičnem salonu Neda - gospa Angelca je sploh prvič obiskala kozmetični salon - so pri njej ugotovili mešani tip kože. Podrobneje so ji predstavili postopek nege kože, ki ga bo poskušala čim bolj dosledno izvajati tudi doma, pri čemer bo obvezno uporabljala čistilno mleko in tonik ter ustrezno hidratan-tno kremo za njen tip kože. Uredili so ji tudi obrvi in zma-sirali obraz.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Angelčino novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase je postrigla kratko in bolj modno ter jih
KOLEKT1V SALONA
niošKo m tensKo
FiU2£iiSCVO z
Slomškova 22 10 % popust v juliju *
Foto: Črtomir Goznik
Angelca prej ...
pobarvala v naravno rjavo. Posušila jih je s fenom in stili-rala z bisernim stajlerjem.
Ličenje je vizažistka Min-ka Feguš pričela z nanosom pudra v kremo, ki ga je nato fiksirala. Oči je poudarila s temno vijoličnim in sivo vijoličnim senčilom ter jih obrobila s črtalom. Poudarila je tudi obrvi, na ličnice pa
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
nanesla rožnate tone in na ustnice glos.
„Gospa Angelca je po prvem vtisu tipična predstavnica športnega sloga oblačenja, saj je ob najinem prvem srečanju kar žarela od energije. Nisem kaj dosti razmišljala, ampak sem se kar hitro odločila za poletni, čim bolj hladni stil, v katerem bo lah-
ko preživela te letošnje eks-tremne temperature. Seveda pa se vsi ti kosi oblačil lahko kombinirajo tudi s tistimi, ki jih že imamo v omari, možnosti za to je kar nekaj. Oblačila in pleten klobuk sem našla na policah trgovine Modiana, sandale in torbico pa pri Alpini. Izbrala sem svetle, umazano bele lanene hlače, ki so lahko dolge ali jih spod-vijemo in s paskom skrajšamo na 3/8 dolžino. Seveda so širšega kroja, kar je v tej vročini bolj zaželeno, kot da se oblačila popolnoma prilegajo telesu. Zraven sem izbrala še srajčno tuniko. Tunika je svetlo rjave barve s posutimi umazano belimi cvetovi. V pasu se lahko zveže ali se pusti prosto padajoče. Seveda je lahko tudi odpeta, če imamo pod njo kakšen top ali majico. Proti vročinskemu glavobolu si zdaj brez čudnih pogledov na ulici lahko omislimo poletno pleteno pokrivalo, ki nas bo ščitilo in obenem tudi prispevalo k popolnemu videzu. Sandali so nizki in zračni, kar bo gospe Angelci omogočalo dolg in hiter korak kljub vročini. Seveda pa ne bo šlo brez torbice, v katero si zdaj poleg vseh nujnih ženskih stvari moramo dati tudi kakšne vlažilne robčke, pa tudi kakšna manjša brisača ne bi bila odveč. Nikakor pa ne smemo pozabiti na steklenico , v kateri naj bo vedno sveža hladna voda. V novi podobi se gospa Angelca lahko odpravi v službo, če še nima
dopusta, na večerno predstavo ali koncert, ali pa samo na ledeno kavo," je Angelčino preobrazbo predstavila sti-listka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je gospa Angelca odločila za masažo nog, pri kateri se masira sprednji in zadnji del nog ter stopala. Izvaja se z gibi ročne limfne drenaže in refleksno masažo
stopal. Z masažo nog pospešimo krvni obtok, stimuliramo delovanje imunskega sistema, hkrati pa pospešimo tudi odpravljanje meta-boličnih produktov iz telesa. Z redno masažo se prepreči nastajanje celulita in izboljša obstoječe stanje, je o masaži nog povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Slo glasbene novice
Pevka Nuša Derenda, ki v Sloveniji že dalj časa velja za eno najboljših slovenskih vokalistk, je postala velika zmagovalka festivala Melodij morja in sonca 2012. Med 14 skladbami in zvenečimi imeni slovenske pop glasbe (Matjaž Jelen, Eva Boto, Rudi Bučar, Mambo Kings, Irena Vrčkovnik, Saša Lendero ...) je Nuša Derenda prejela skupno največ glasov s strani žirije radijskih postaj, strokovne žirije, publike v avditoriju ter zmagala na telefonskem glasovanju gledalcev in poslušalcev po Sloveniji. Za Nušino zmagovalno skladbo Za stare čase so se združili avtorji Matjaž Vlašič in Urša Vlašič, ki sta napisala melodijo in besedilo, ter Raay kot aranžer in producent skladbe.
•k-k-k
Skupina Tangels na radijske postaje pošilja novo skladbo. Lani so se njihove skladbe znašle med najbolj poslušanimi v Sloveniji. Največji uspeh pa je doživelo lanskoletno sodelovanje skupine v duetu s pevko Ka-tayo, saj je bila pesem To je moj dan druga najbolj predvajana slovenska skladba leta 2011.
Letos so k sodelovanju povabili odličnega avtorja besedil, pesnika in umetnika Roka Vilčnika, ki je napisal nekaj največjih uspešnic zadnjega desetletja za različne izvajalce. Vilčnik je v besedilu Ti si poletje na svoj način prikazal pogosto situacijo v življenju, ko se skupna pot dveh ljudi, bodisi partnerjev, prijateljev, konča brez izhoda, poti se razidejo, pa vendar gresta na lepše in se vsak po svoje prepustita novim zgodbam življenja, najdeta novo srečo in svoj srečni konec vsak na svoji poti.
Tangelsi - Raay, Marjetka in Krt tokrat prinašajo nekaj, kar gre hitro v ušesa, a je primerno tudi za tiste, ki iščejo nekaj več.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NEOMI - ČUDOVITO
I.MANiHl;-EXPL0ZIJA
... - —___ - 2 .
8. VESNA- KOMAJ ČAKAM DA BO PETEK 7. ŽAN SERČIČ ' - TO POLETJE 6. MARTINA ŠRAJ - PLEŠETA 5. ALMA MERKLIN - VSAKA MINUTA
4. ALYA - MOJA PESEM 3. GAL GJURIN - KNJIGA OBRAZOV 2. ŠPELA & ŠPELCA - GREMO NA OBALO 1. MUFF - NAJ SIJE V OČEH
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Duran Duran kmalu v Križankah
Duran Duran, ena izmed najbolj ikonskih skupin v svetu in zagotovo skupina, ki je med najbolj „divjimi" po slovesu, bo jutri ob 21. uri v Križankah poskrbela za pravi šov, ki bo prežet z nostalgijo 80. let in bo hkrati zadovoljil najbolj sodobno pop uho.
John Taylor, Roger Taylor, Nick Rhodes in Simon Le Bon, originalna zasedba skupine Duran Duran, bodo v sklopu turneje All You Need Is Now prvič obiskali Slovenijo. Predstavili bodo skladbe s svojega zadnjega albuma All you need is now, ne bodo pa pozabili niti na svoje največje hite, kot so Girls On Film, Rio, Hungry Like The Wolf, The Reflex, Notorious, Come Undone, Wild Boys, A View to a Kill, Ordinary World in druge.
Mnedežment Divjih fantov je že poslal zahtevek za njihove zakulisne želje, med katerimi je najbolj zanimiv spisek za gostinske storitve s hrano in postrežbo. Duran Duran gredo očitno po stopinjah največjih glasbenih ikon na svetu, kot so na primer Metallica, ki zadnja leta ne živijo več tipično rokersko. Nova doba je oči-
tno prinesla nove, veliko bolj ozaveščene navade. Duran Duran namreč v svojem zaku-lisju zahtevajo veliko zdrave hrane, saj skrbijo za uravnotežene obroke. Na seznamu za postrežbo je zato veliko sadja,
zelenjave, zdravih napitkov in brezglutenskih jedi. Skupina pa si zasluži tudi vse pohvale za ekološko ozaveščenost, saj so organizatorja koncerta prosili, da v zaodrje namesti koše za ločevanje odpadkov.
Foto: arhiv managementa
Slovita skupina Duran Duran bo jutri zatresla ljubljanske Križanke.
Kot predskupina zasedbi Duran Duran bodo nastopili Leeloojamais. Nastop na istem odru s tako velikim imenom svetovne glasbe si LeeLooJa-mais štejejo v veliko čast in hkrati obljubljajo, da bodo pripravili energičen pop uvod za Duran Duran, sestavljen tako iz svežih skladb kot starejših uspešnic. LeeLooJamais namreč na področju urbane glasbe navdušujejo že vrsto let. Širši javnosti so se prvič predstavili leta 2001, ko je skupina debitirala z albumom Pod vplivom. Drugi album Nextasy so izdali leta 2004. Album jim je prinesel mnoge nagrade in nominacije (SRF 2005, Plošča leta 2004, MTV, Viktor). Ne zameri mi so posneli z angleškim hip-hop artistom Lordom Leftyjem; skladba je postala pravi hit, ki so ga redno predvajali tudi v MTV-jevi oddaji World Chart Express. Sledil je še album Country Club Music z zelo močnim in pristnim organskim nabojem.V letu 2011 so LeeLooJamais izdali aktualen studijski album Excuse my Imagination, ki so ga pospremili z novo podobo in svežo energijo.
MZ
Filmski kotiček
Prijatelja
Smeh in zgodbe vedno temeljijo na konfliktih ali vsaj na razlikah. Junaki si morajo biti osebnostno čim bolj različni, sicer zgodbe ni, pa tudi če gre samo za konflikt človeka s svojim srcem ali vestjo. Bolj ko so si junaki podobni, manj je o njih za pisati, zato je osnova vseh zgodb konflikt, takšen ali drugačen in v tisočerih pojavnih oblikah. Hollywood je iz tega naredil pravi recept, ko v romantične komedije meče moškega in žensko, ki si ne bi mogla biti bolj različna, saj so s tem
Intouchables
Igrajo: François Cluzet, Omar Sy, Anne Le Ny, Audrey Fleurot, Clotilde Mollet, Alba Gai«a Kraghede Bellugi, Cyrill Mendy, Christian Ameri, Grégoire Oestermann Režija: Olivier Nakache in Eric Toledano Scenarij: Olivier Nakache in Eric Toledano Žanr: komična drama Dolžina: 112 minut Leto: 2011 Država: Francija
zagotovljeni prepiri in iskrice za ves dolgometražen film.
Francozi so se tokrat odločili oponašati Hollywood, zato so posneli svojo različico filma Šofer gospodične Daisy. Spet imamo črnca, ki od spredaj in zadaj streže bogato osebo in spet se takšen krhek in malo verjeten odnos s pomočjo spontanosti in iskrenosti počasi prelevi v pristno prijateljstvo. Proces je prikazan dovolj premeteno, da se gledalci ne zavemo scenari-stičnega sladkobnega pretiravanja vse do zadnjih nekaj minut filma, ko dojamemo, da gledamo pravljico, nekakšno levičarsko utopijo, kjer so črnci in geji tako nesporni člani družbe, da jih nihče več ne preganja oz. jim ne omejuje pravic. Film se tako na koncu žal zreducira samo na urbano fantazijo, pravljico za lahko noč in s tem uspešno izniči sicer tekoče gledljiv začetek in sredino, pa čeprav se tudi tam večkrat nevarno približa disneyevski osladnosti. Priča smo komediji o rasnih in družbenih stereotipih, ki v resničnosti seveda ne drži
vode, v Sloveniji še najmanj, sodeč po rezultatih raznih referendumov. Toda film je dovolj premeteno posnet in sce-naristično močan, da gledalci povsem pademo na foro, da gledamo pomemben film (na začetku nas celo opozori, da je posnet po resničnih dogodkih, na koncu pa prikaže pravega Phillipeja in Drissa), k temu pa seveda pripomore dejstvo, da je film francoski in s tem seveda samoodejno zelo avtorski in osebni in, no, umetniški.
Velikanski finančni uspeh filma (350 milijonov po vsem svetu) zato ni presenetljiv, saj gre za pocukrano pravljico, premeteno ovito v umetniški film, ki tako v gledalcu zadovolji dvoje: željo po lahkotni pripovedki s srečnim koncem in potrebo po globljem ume-
tniškem doživetju. To dvoje film tako mojstrsko zmeša, da nas uspe pretentati v svojo večvrednost in pomembnost, čeprav gre v resnici za navadno žanrsko formulo, ki pa za nameček tokrat celo malce zgreši, saj se, v nasprotju s Šoferjem gospodične Daisy, dogaja v okolju in obdobju, ko rasne in spolne segregacije ni več, vsaj na papirju ne, zaradi česar zgodbi manjka ne le velik čustven naboj, ampak tudi bistvena sporočilnost filma. No, ampak zdaj vsaj (znova) vemo: pod kožo smo vsi enaki, vsi čustvujemo in si želimo enako, od ilegalnih priseljencev, ki tvorijo spodnjo plast piramidne družbe, do obsceno bogatih tetraple-gikov. Vsi si želimo varnost in denar, šele potem ljubezen in zdravje.
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
|= Sreča v ljubezni se bo skrivala na 'g strani pogumnih. Drzno se boste .g soočili z novostmi. Kljub vsemu S bo pomembno, da ne boste spre--a gledali smerokazov. Delovne ob-
.cc o
"s veznosti se bodo kopičile in modro 1 jih bo sproti reševati. Notranji ne-1 mir bo posledica stresa in v pomoč bo pogovor.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Zadeve se bodo pričele obračati v vašo korist. Zelo prijetno in zabavno bo v ljubezni. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje. Prosti čas bo priložnost za lenar-jenje in za razvajanje v dvoje. Popaziti boste morali na svoje zdravje!
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)

RAK
(Il. ó. - II. 7.)
LEV
S svojim znanjem in energijo boste lahko pomagali drugim. Na delovnem mestu bo potrebna določena previdnost in premišlje-nost. V kolikor bo pred vami čas dopusta, boste uživali. Obdobje bo v osnovi namenjeno prenovi doma. Ljubezenska sreča bo odvisna od vaše prožnosti.
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Razpeti boste med številnimi novostmi. Predvsem bo to teden, ko se boste ukvarjali s podrobnostmi in malenkostmi. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje nekje v naravi.
f^V
WjSj (23.7. - 22.8.)
Narava bo vaša zaupnica in učiteljica. Zanimivo bo, da boste na življenje pogledali iz svetle plati. Vsekakor vas bo privlačilo vse tisto, kar bo vezano na svet duhovnosti in ezoterike. Skrivnostno bo v ljubezni in popolnoma od vas bo odvisno, ali boste naredili prvi korak ali ne.
14 DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Sreča vas bo čakala tam, kjer bo veliko ljudi. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Pri tem bodite pazljivi in modro se bo zavedati, da beseda ni konj. Raziskovali boste v ljubezni in pri srčnem izvoljencu opazili pozitivne spremembe na bolje. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava.
SESTAVIL
EDI KLASINC
POTRKANJE
POVRŠINA, OBMOČJE
NAŠA NOVINARKA FAJON
IVO DANEU
ANGLEŠKA PISATELJICA
2. VRATNO VRETENO
POZLAČEN KROŽNIK ZA HOSTIJO
PREPROST PLUG
BELI ŠPORT
MANJŠE OBMOČJE, PREDEL
POTEPUH, KLOŠAR
KRVAVEČA POŠKODBA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER
DRAGO ULAGA
OSATU PODOBNA JUŽNA RASTLINA
ŠIROKA RAZMAKNI-TEV NOG
ŽENSKA, KI SE POSTI
ČLOVEK Z BISAGO
OLGA KOROŠEC
CERKOVNIK V ZAKRISTIJI
SOBICA
VODJA OBREDA
STRANSKI DEL TELESA
VRSTA AKTA
HRABRO, JUNAŠKO DEJANJE
SLED OD DRSANJA
CEPIČ
DRUŽINSKA REVIJA
TANJA ZGONC
PONVA
RUVALO
VODONOSEC
KRADLJIVEC, ZMIKAVT
VZNESENOST
EKSPLOZIVNO TELO
ORODJE ZA RAHLJANJE ZEMLJE
KRIČANJE
STRANSKI
DEL MEDENICE
EMILE ZOLA
MORALNI NAUK
ŽENSKO IME
PESNIK RACIN
TOVARNA V KOBARIDU
BABICA
RAPER MAAJKA
RAKOV OKLEP, HITIN
VAS PRI CERVENJAKU
ARHITEKT TAVŽELJ
25. IN 1. ČRKA
JANEZ RIBIČ
OTROK, KI SE SLINI
DLAKA KAMELE
SOTESKA GRAPA, GLOBEL
RASTLINA
ŠČIR, AMARANT
ŽABJI KRAK
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARTIČOKA = osatu podobna južna rastlina, ČAGONA = vas pri Cerkvenjaku, KITIN = rakov oklep, tudi hitin, PATENA = pozlačen cerkveni krožnik za hostije, PATOS = vznesenost, POSTILkA = ženska, ki se posti, SRST = mačja dlaka, TRATOR = drugo ime za rastlino ščir ali amarant.
>)6J>10 'JOJBJJ 'BAB^OJ
'e^eip ei|eiue>i 'zeu||s 'jopoei 'euo£eo 'ur^ 'ogoy 'e|ejoiu 'Z3 'H|A 'euejq 'sojed 'jej 'zi 'euep 'e^deo 'esjp 'ejnAejq '^oq 'jepejqo 'jepej§ez 'e^msod 'zeusouod '}0||3 'eiuei '|eeje '^od :ouAejopoA '3>INVZId>l 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 14. julij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA: pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 15. julij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15.
Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pi-gnarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 16. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa - Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
TOREK, 17. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 18. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno
v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Puta-rek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 19. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (po-
novitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val).
PETEK, 20. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). Novo v poletnem programu Radia Ptuj: pregled tedna, vsak petek po 18. uri.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Jasno je, da boste v tišini prejeli določene odgovore. Zelo dobro vam bo služila intuicija. Na delovnem mestu bo pomembno, da boste stvari spravili na svoje mesto. Nujno bo, da se boste sprostili in zaupali. Življenje bo samo po sebi prinesli oazo sprememb in novosti.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Koraki usode se bodo zavrteli v vašo korist. Obstajapovečana možnost, da se boste dobro počutili v
nje bo tako spoštovano kot tudi upoštevano. Na delovnem mestu boste morali stopiti iz ozadja. Blagodejno bo delovalo, v kolikor si boste pisali občutke.
Razvanje v dvoje bo nekaj prijetnega. Magnetična energija vam bo podarila krila v ljubezni. Po zvezdnih namigih si boste preprosto upali več in tako uspeli. Teden pred vami bo namenjen užitkom in počitku. Toda kljub temu dejstvu boste tako ali drugače razpoloženi delovno.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Pričakovati je mnogo možnosti za sprostitev. Odkrili boste, kaj vas veseli in na kaj ste lahko ponosni. Pričakovati bo, da vam bo ob strani stal srčni izvoljenec. Čas bo v svojem bistvu primeren za oddih na morju ali romantičen izlet v gore. Sprememba okolja vam bo zelo koristila.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Pomembno bo, da boste sledili sebi in svojim sanjam. O tistem, kar vas moti ali boli, se boste morali pogovoriti. Na težave, ki jih piše življenje, boste morali pogledati s svetle plati. Modro bo, da boste znali na pravilen način reči bobu bob. Resnica je, da iz majhnega raste veliko.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Točke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Iz vodnjaka usode boste črpali čisto vodo. Odgovorno se boste soočili z obveznostmi. Zanimivo bo, da bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo. Ljubezen bo igra strasti in pomembno bo, da se boste znali prilagoditi.
in me
Cirkulane • 10. Ovčje-kozji bal
Od golaža do pastirskih iger in pobegle lame
Društvo rejcev drobnice Haloze (DRDH) je prvo julijsko soboto na dvorišču pred gradom Bori že tradicionalno pripravilo in nadvse uspešno tudi izvedlo že deseti Ovčje-kozji bal. Kljub zapori ceste pred odcepom za grad si je skozi ves dan sobotno dogajanje gotovo ogledalo najmanj 2000 obiskovalcev, ki so lahko uživali v marsičem.
Senčni del grajskega dvorišča je bil skozi vroč dan kot vsako leto do zadnjega kotička poln tistih, ki so želeli poskusiti jedi iz mesa drobnice. In teh jedi nikakor ni manjkalo, saj se je cvrlo in peklo povsod naokoli. No, za tiste, ki mesnih dobrot iz ovčjega ali kozjega mesa ne marajo, se je nad ognjem zvijal tudi odojek. Na račun so prišli tudi sladkosnedi, saj so bile na voljo gibanice, na stojnicah pa se je poleg raznih izdelkov domače obrti lahko kupilo tudi odličen kozji sir, ki ga pridelujejo Bedračevi.
Sicer pa je bil drugi del senčnate površine namenjen priložnostni razstavi drobnice; videti je bilo kar nekaj vrst koz in ovac, prvič letos pa tudi mlado lamo. Ta je požela še največ zanimanja, sploh potem, ko ji je očitno v obori postalo premalo udobno (ali pa ji je bilo morda dovolj radovednosti malih in velikih obiskovalcev) in je gladko preskočila sicer visoko ograjo ter se zapodila po celotnem prizorišču, nekajkrat tudi na sam rob strmine, a se je pravočasno ustavila in se zvedavo ozirala po občinstvu. Pobegla lama je bila kar nekaj časa središče pozornosti, saj se nikakor ni pustila uloviti ali ustaviti; niti svoji lastnici ne. In prav zanimiv lov na lamo je sprožil
Ena od „atrakcij" letošnjega desetega ovčje-kozjega bala je bila pobegla mlada lama, ki se nikakor ni več pustila uloviti ...
Letošnji zmagovalci v kuhanju golaža iz mesa drobnice s predsednikom DRDH Ivanom Hemetkom (skrajno desno)
slave smeha med obiskovalci, saj se je vedno uspela izmuzniti tako lastnici kot ostalim, ki so ji pri lovu pomagali. Tako nekako v stilu risanke Toma in Jerryja. Pri uživanju svobode in raziskovanju okolice gradu pa se mlada lama ni prav nič ozirala na dovoljenje kulturnega ministrstva, kje se lahko dogajanje sploh izvaja ...
Laminemu zgledu pa niso sledile ovce; te so se namesto
divjanja po travniku prepustile rokam izurjenih strižcev: Ronu Metzu, Damjanu Drob-niču in doktorici veterine Katji Kokot, ki je tudi članica DRDH. Glede na letošnji vročinski udar je bil ta ovčji obisk frizerja več kot odlična poteza ...
Seveda pa se je dogajalo še veliko več od lamjega pobega, striženja ovac in uživanja ob hladni pijači ter mesnih
dobrotah. Že dopoldne so se v kuhanju golaža iz drobnice pomerile štiri ekipe. Pogoj pri kuhanju golaža je bil en sam: v njem mora biti vsaj dva kilograma različnega mesa drobnice, vse ostalo pa so lahko kuharji in kuharice dodajali po lastnem okusu. Na koncu je po oceni komisije četrto mesto zasedla ekipa kmetije Kelemina s Koga, tretje mesto je zasedla kuharska ekipa kme-
tije Drobnič, ki je sicer doslej že dvakrat zmagala, drugi so bili kuharji ekipe Gruntov-čani, ki se lahko ponašajo z redno udeležbo na Ovčje-koz-jem balu, saj niso manjkali niti enkrat, zmago pa so si letos prikuhali debitanti - ekipa kmetije Težak. Pozno sobotno popoldne je izzvenelo v smehu obiskovalcev ob navijanju in opazovanju pastirskih iger. Tekmovalne ekipe so se tudi letos najprej pomerile v postavljanju ograj za drobnico, nato v metu podkve na cilj, pa v skokih z vrečami in za konec še z „osvežilnim" prenašanjem vode v škafih.
Kot vsa leta doslej pa so na 10. Ovčje-kozjem balu razglasili tudi naj rejca. V kategoriji A (do 15 živali) je zmagala Sonja
Butolen (podjetje Eko Nordic) iz Mestnega Vrha, v kategoriji B (nad 15 živali v čredi) pa Milan Korez iz Majšperka.
Predsednik DRDH Ivan He-metek je povedal, da so bili z obiskom tradicionalnega bala zadovoljni: „Pravzaprav je bil obisk celo nekoliko večji od pričakovanega, saj je bila cesta do Borla še vedno zaprta. Letos smo za pridobitev uspeli pridobiti tudi vsa potrebna dovoljenja za prireditev, čeprav je bilo sprva nekaj dvomov, ali ga bo kulturno ministrstvo, ki je lastnik nepremičnine, izdalo. Tako velik obisk te prireditve jasno kaže, da bi bila velika škoda, če bi ministrstvo prireditev prepovedalo oziroma ne bi izdalo dovoljenja."
SM
Koračice • Klet - muzej Brumen
Prenovljena hisa na ogled
Na koračkem hribčku, 300 metrov nad morjem, od koder se pogled odpira proti Sv. Tomažu in na lepo okolico, se vam oko gotovo ustavi na prekrasno prenovljeni prleSki cimprani hiSi, ki so jo uredili v Klet - muzej Brumen in je po novem odprta tudi za oglede.
Tonček in Minka Brumen iz Pršetincev sta lastnika urejene cimprače, ki je že tri generacije v družinski lasti, zato so na njo zelo navezani. Kakor so vedeli in znali so doslej skrbeli za njo in jo obnavljali, kar pa ni bilo tako preprosto, saj na takšni hiši, grajeni iz naravnih materialov, lahko že močnejši
naliv pusti vidne sledi. Hiša je namreč zgrajena iz lesenih brun ter znotraj in zunaj ome-tana z blatom. Stara je vsaj 255 let, saj je nad vrati izklesana letnica 1757. Hiška je služila kmetom ob delu v vinogradu in ima sedaj dva prostora. Ni znano, kako je bilo prej, saj je bila hiša večkrat prenovljena.
ro kmečko hišo. Na koncu so jim odobrili sredstva v višini 11.200 evrov, izplačanih pa so dobili le 8.200, ker so del ostrešja z istim izvajalcem obnovili že leto prej, ker je bilo nujno potrebno. Znesek ni pokril niti stroška pokrivanja s slamo.
V hiški so razstavili številne stare predmete, veliko je kuhinjskih pripomočkov in posode, zelo stara posoda za mast, ki nosi letnico 1824, krasno so ohranjene skrinje za obleko. Obnovili so tudi klet, ki je ohranjena v izvirnem stanju. V lesenih sodih hranijo tudi vino, ki ga pridelajo v svojem vinogradu. Lani so ga prav tako obnovili, saj je bila
trta že zelo stara. Ob hiši pa je posajena tudi potomka najstarejše trte na svetu, stare trte z mariborskega Lenta.
Brumnovi živijo od kmetijstva, za obnovo pa se ne bi tako lahko odločili, če ne bi bila nad njo navdušena tudi sin in hčerka, ki sta pri obnovi tudi aktivno pomagala. Na hišo so zelo navezani, sami jo uporabljajo pri delu v vinogradu. Registrirali pa so tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji, saj menijo, da bi bil obisk muzeja lahko zanimiv za posameznike in skupine. Poleg ogleda muzeja nudijo tudi domačo kapljico, kulinariko z domače kmetije in izvajajo delavnice.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Tonček in Minka Brumen sta zelo vesela, da sta staro cimpračo iztrgala propadu in jo ohranila za prihodnje rodove.
Foto: Viki Ivanuša
Tudi notranjost je lepo prenovljena.
Kje je bila kuhinja, ne vedo, zanimivo pa je, da niso nikjer našli sledi dimnika. Verjetno je bila v hiši odprta črna kuhinja. Lani so v celoti obnovili ostrešje, notranjost in klet, pri tem pa jim je svetovala delavka Zavoda za kulturno dediščino Maribor. Koliko je stala obnova, niti ne vedo, saj so veliko
naredili sami in ob pomoči prijateljev in sosedov. Pri delu so bili vezani na roke, ki jih je bilo treba loviti. Vlogo za sredstva so vložili že leta 2010, v začetku leta 2011 so prejeli zahtevo za 11 dopolnitev vloge in Minka Brumen pravi, da so ob tem imeli dobili občutek, da obnavljajo graščino in ne sta-
Foto: Viki Ivanuša
S slamo krita streha, sivomoder rob na fasadi in majhna okna z rdečimi „gartenštoki" - tako je verjetno izgledala hiška tudi kakšno stoletje nazaj.
Foto: SM
Foto: SM
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Znamka	Oprema	Letnik	Cena(€)
HYUNDAI MATRIX 1,8	ABS, servo volan	2001	1.990
HYUNDAI SANTA FE	usnje.avt.menj.	2008	13.990
RENAULT MEGANE	ABS, servo volan	2007	4.990
AUDI A4 QUATTRO 3,0 TDI	ABS, servo volan	2004	9.990
PUNT0 EVO	Testno vozilo	2011	8.390
MERCEDES CLK270	ABS, servo volan	2007	10.990
SEAT LEON	ABS, servo volan	2002	3.420
CITROEN C3 1,4	ABS, servo volan	2004	3.590
OPEL ASTRA GTC 1,6	ABS, servo volan	2006	7.490
FIAT SCUD0 1,6 JTD	ABS, servo volan	2008	8.190
OPEL VECTRA 1,6 KAR.	Klima	1997	990
LCD TV	gratis ob nakupu novega vozila na leasing		


Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
o OMiklavž
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDI AVANT	2009	19.480,00	NÄVI.	SREBRN
BMW 318 D TOURING CONFORT	2009	15.770,00	NÄVI.	KOV. SIVA
BMW320DUMUZINA	2005	11.950,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
BMW52S D KARAVAN	2006	12.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FIAT BRAVO 1.6 MULTUET	2009	8.480,00	ALU PLAT.	BELA
FIAT CROMA 1.9 MJT	2009	8.580,00	DYNAMIC	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.416V	2002	2.370,00	CONFORT	ČRNA
FORD FOCUS C-MAX 1.6 TDCI	2009	8.790,00	KLIMA	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULTIJET	2010	11.990,00	PIATINO	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE1.9 DCI	2006	7.990,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.5 DCI	2010	9.280,00	EXPRESSION	BELA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 TDI	2010	15.780,00	ELEGANCE	KOV. ČRNA
ŠKODA SUPERB 2.0 TDI	2009	15.490,00	XSEN0N	SREBRN
TOYOTA CEUCA 1.8 WH	2004,12.mes	7.550,00	AVT.KUMA	SREBRN
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUTOM.	2005	6.990,00	XSEN0N	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS BLUEMOTION 1.6 TOI	2010	11.980,00	CONFORTUNE	MIŠJE SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEMOTIO UMUZINA	2009	12.990,00	CONFORT	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
PoletarstvoArnuš
PVC okra, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata
m
Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.si | ¡nfo@roletarstvo-arnus.si
N0TESDENT zobozdravstvo
Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteza in bela zalivka cenejša kot pri koncesionatju-
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
f>m@mmm CMIM
D® H«
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
WILLIAMS
UJIL,;H'I|J
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, email: vilko.gerecnik@siol.net
v •/
muume
il
J
™i
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ?V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM 5 mesecev brejo telico in mlado kravo, staro 25 mesecev, obe simentalki, pašni, ter kupim teličko si-mentalko, težko do 150 kg. Tel. 031 840 282.
SILAŽNI kombajn - trivrstni, samohodni, in traktorski „šrotar" prodam. Tel. 041 521 863.
PRODAM ostrešje po naročilu, late, deske, opaž, morale, bruno, z dostavo. Tel. 051 816 492.
PRODAM premog in drva zelo ugodno, z dostavo, vozimo tudi gramoz, pesek (sekanec). Telefon 041 279 187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
PRODAM pujske, težke okrog 30 kg. Tel. 041 386 069.
Prireditvenik
Petek, 13. julij
09:00 Gaj pri Pragerskem, olimpijsko strelišče GAJ, tekme v streljanju glinastih golobov
10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek za osnovnošolce in mlajše s spremstvom do 12:00 15:00 Zamušani, gasilski dom: 60 let delovanja PGD Zamušani, srečanje
veteranov, 18:00 taktična vaja in veselica 17:00 Sp. Hajdina, Felnar bar: zaključek sezone pikada ŠD Vavtar 21:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, večer argentinskih,
brazilskih in slovenskih pesmi, Juan Vasle ob spremljavi pianista 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, veseloigra KUD
Reporter Milan - Si ali nisi 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest 2012, KPŠ, Jimmy Barka Experience
Sobota, 14. julij
09:00
13:00
14:00 14:00
18:00
Ptuj, Dom upokojencev: numerološka delavnica z Danom Sovino, do 12:00
Dvorjane, na Dravi: tekmovanje gasilskih reševalnih čolnov, ob 20:00 zabavna prireditev Praznik mornarice, PGD Dvorjane in GZ Slovenije
Ptuj, grad: srečanje bivših ptujskih in lokalnih vinskih kraljic Polenšak: 49. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, mimohod starodobnih vozil in tehnike, 16:00 kulturni program in odprtje EKO muzeja, zabava, TD Polenšak
Ormož, grajska pristava: festival Ormoško poletje, koncert Poletna šola za flavto, Lisete da Silva-flavta in dr. Ricardo Barros-čembalo in baročni ples
Nedelja, 15. julij
08:00 Polenšak: 49. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, razstava in peka gibanic
09:00 Sv. Jurij ob Ščavnici: 3. mopedovo srečanje vseh znamk do 50 ccm,
društvo Oldtimer Stara Gora 11:00 Gomila pri Kogu: srečanje veteranov vojne za Slovenijo 15:00 Polenšak: 49. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, osrednja prireditev, prikaz opravil in žetve ter mlatve na star način, FS Podgorci, veselica
16:00 Zamušani: 60 let PGD Zamušani, svečana prireditev s parado in
proslava ob dnevu gasilcev GZG Gorišnica, veselica 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, koncert zimzelenih melodij Alenke Godec So najlepše pesmi že napisane
Ponedeljek, 16. julij
09:00 Studenice: likovna kolonija
10:00 Ptuj, CID: počitniški program, začetni tečaj švedščine z Ivo Klemen-
čič, za otroke od 12. leta, do 13:00 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: počitniški program, poletne ulične delavnice z bratoma Malek, za osnovnošolce in predšolske otroke s spremstvom, do 12:00
10:00 Ptuj, Mestni park: počitniški program CID-a, žongliranje in hoja po
vrvi z Blažem Slaničem 19:00 Slovenska Bistrica, grad: poletna muzejska noč, do 8:00
Mestni kino Ptuj
Petek,
13., sobota, 14., in nedelja, 15. julij: 17:00 Zrcalce, zrcalce; 19:00 Maščevalci; 21:30 Ločitev
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 - nedelja ob 10.00: 50 ZVEZDIC ZA OTROKE; narodno-zabavni ansambli: Štajerskih 7; Štirje kovači; Ansambel Pogum; Vitezi celjski; Ansambel Slapovi; Navihanke.
PRODAM 8 tednov stare gosi, cena 15 evrov za gos, in dve leti star gosji par. Cena za par je 40 evrov. Telefon 040 365 384, 030 282 473, Janški Vrh 49, Ptujska Gora.
PRODAM bukova metrska drva. Telefon 031 839 764.
PRODAM 250-litrsko stiskalnico, stilo-vo škropilnico in rdečo vino - gemaj. Tel. 051 212 482.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM odojke, cena 2,60 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766 - Ptuj.
PRODAMO kravo simentalko, tik pred telitvijo, ter kupimo kravo ali telico za zakol. Telefon 041 240 003.
www.tednik.si
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddam poslovni prostor v izmeri 25 m2 in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju in pri rdečem bloku na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj, tel. 041 325 925.
DOM - STANOVANJE
PRODAM stanovanje v izmeri 60 m2 na Ptuju, v bloku na Volkmerjevi cesti, v 2. nadstropju. Tel. 031 317 508 in 031 257 894.
UGODNO ODDAM enosobno stanovanje, 5 km s Ptuja, pošteni zanesljivi ženski srednjih let. Pogoj je pomoč pri urejanju vrta. Telefon 751 23 31.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smois-kali naj natakarjal-ico, smo se letos ponovno odločili
pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali T r m. i
NAJ MEDICINSKA
MEDICINSKI TEHNIK 2012

6'i
Terme ©Umi»
TíirmeOilmíiü
Naj medicinska sestra/ medicinski tehnik po vašem izboru bo prejel/a. Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
•	2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem.
•	kopalni plašč,
•	termalno vodo v sobi,
•	kopanje v bazenih Wellness centra Termalija,
•	kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
•	kopanje v Termalnem parku Aqualu-na (od maja do septembra),
•	vodno aerobiko po programu,
•	telovadbo za dobro jutro,	Tiriiii.(;||in
•	uporabo titnes studia,
•	nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah,
•	živa glasba za ples v Gostišču Lipa. Turistična taksa se plača v recepciji.
Nekdoizmed vas, ki boste glasovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 l z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)	.	.
www.terme-olimia.com
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. jggjggE TEP£I£
PTUJ i».o.r
octenisept:
; I B€/IUTV_ nurDAV
\JWORLD PUCKA?! Trenutni vrstni red:
KOZEL MARIJA-ORDINACIJA DR. BERIC OBRAN ANDREJA-ZD ORMOŽ KIDRIČ NATALIJA - ZD KIDRIČEVO	T™«on»i«
PODPEČAN RENATA - PATRONAŽNA SLUŽBA PTUJ KRAJNC MAJDA-ORDINACIJA DR. PETEK UHAN VERŠIČ ZDENKA - AMBULANTA ŠAŠKO	TMitefa«. a
GLASOVALNI KUPON NAJ MEDICINSKA
SESTRA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasujem za:
Telefonska številka: Davčna številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva6, 2250 Ptuj
Akcija poteka od 10. 7. do 28. 8. 2012.
Zmagovalec/-ka akcije bo objavljena v torek 31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 13. 7.
SOBOTA 14. 7.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja
10:00 Zaključek OS Lenart in Dan državnosti
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Polka in Majolka
13:30 Ujemi sanje
14:30 Video strani
18:00 Mesečna kronika iz Občine Lenart 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
00:00 8:00 9:00 10:00 11:30 12:00 18:00 19:30 20:00 22:00 23:00
Video strani
Praznovanje Sv. Izidorja v Novi vasi
Mesečna kronika iz Občine Lenart Ptujska kronika Video strani
Od kleti do kleti s prijatelji Glasbene novičke z Ingrid Košnja v šturmovcu Utrip iz Ormoža Video strani
NEDELJA 15. 7.
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Dan državnosti na Hajdini 10:40 Ptujska kronika
11:00 Vidovi dnevi - Koncert Janeza Ferieža 13:00 Koncert: Moje pesmi, moje sanje 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Folklorni večer na Destrniku 18:30 Mesečna kronika iz Občine Lenart 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 1. Del 2012 22:00 Video strani
PONEDELJEK 16. 7.
00:00 Video strani 8:00 Vidovi dnevi - Dan ljudskega petja 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani
18:00 Vidovi dnevi - Koncert Janeza Ferieža 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Košnja v šturmovcu 22:00 Praznovanje Sv. Izidorja v Novi vasi 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredniätvo:(02) 764 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIA. PARIS	2008	12.900,ooe	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4 IXR PRESENCE	2005	3.690,00 6	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216V AUTH.	2006	5.250,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA1.616V EXCLUSIVE	2002	2.630,00 6	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31.4 HDI SX PACK	2007	5.250,00 6	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.416V PREMIUM	2007	6.650,00 6	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6EC0UPE	1997	1.150,006	SERVO VOLAN	K0V.B0RD0
SEATIBIZA 1.212V REFERENCE	2008	6.650,00 €	PRVI LAST.	RDEČA
FORD FOCUS 1.416V AMBI ENTE	2005	3.690,00 C	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MOD.
RENAULT SCENIC 1.6 ERT	1998	1.350,00 C	KLIMA	KOV. T. ZELENA
CHEVROLET KAL0S1.2SE	2004	2.990,006	PRVAREG.05	KOV. SREBRNA
MERCEDES- BENZ 320 CLK AVANTGARDE	2003	12.500,006	CABRIO	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE1.9DCI EXPRES..	2003	3.950,006	AVT. KLIMA	KOV. SV. MOD.
TOYOTA CELICA1.816VWT-I	2002	6.500,006	PRVAREG.03	KOV. SREBRNA
CITROEN L2H1 JUMPY 2.0 HDI CON.	2008	9.700,006	PRVI LAST.	BELA
FIAT PUNT01.2 SX	2002	1.990,006	KLIMA	KOV. OLIVNA
ŠKODA FABIA1.2 CLASSIC	2010	6.890,006	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PUNTO GRANDE 1.418V ACTIVE	2008	5.500,006	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 CABRIOLET 2.0	2005	6.650,006	SERV. KNJIGA	KOV.VUOLA
PEUGEOT 2061.416V	2006	4.250,006	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN Q 1.11 SX	2003	2.950,006	AVT. KLIMA	RUMEN
CHEVROLET LACEni 1.416VSE	2009	6.350,006	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT1061.il	2002	1.380,006	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z cftasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
V SPOMIN
Marjan Vidovič
2004-2012
Franc Krajnc
2007-2012
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi.
Hvala vsem, ki s cvetom ali svečko počastite spomin na naša draga.
Domači
AVTOMOBILI P.R. Utvari ) Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
1 ZNAMKA LETNIK CENAc			OPR.	BARVA
CrTROEN XSARA 1.41	1996	1.190,00	2. LASTNIK	KOV. MODRA
PEUGEOT BOXER 2.5D	2001	2.790,00	MOŽNOST ODBITKA DDV	BELA
OPEL FROHTERA 2.0 4X4, HARD TOP	1997	2490,00	KLIMA	ČRNA
FIAT STILO 1.6 DYNAMIC	2064	3.790,00	1. LAST, KUMA	T. MODRA
RENAULT CLIO 1.216V	2006	3.990,00	I.LAST, KU MA	KOV. ČRNA
RENAULTMEGANE 1.5 DCI	2003	4.290,00	AVT. KLIMA	KOV. RUMENA
RENAULTMEGANE 1.5 DCI	2004	4.390,00	POTOV. RAČUN.	KOV. SIVA
AUDIA4 1.9 TDIKARAVAN	2002	4.990,00	OPR.GLAVNI SERVIS	BDEČA
FORD FIESTA FRESH+1.3.5 VRAT	2007	5.290,00	SAMO 30.000 KM	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2004	5490,00	POTRJ.SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODER
RENAULT CLIO TEAM 1.21EV	2007	5.590,00	1. LAST., SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
FORD TRANSIT 300S 2.0 D	2004	5.590,00	SAM0139.000 KM	DELA
OPEL VECTRA 2.2 0T1 KARAVAN	2004	5.990,00	XENON,TEMP0MAT	RDEČA
VOLKSWAGEN GOIT 2.6 SDI	2007	8490,00	NIZKA PORABA	MODRA
FORD FUSION COMFORT 1.6	2009	7.990,00	POT. SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT207 141	2010	7.990,00	1. LAST.	KOV. SV. MODRA
KIACEED 1.4 GSLIX FRESH	2007	6.990,00	EL. PAKET, 1.1ASTNIK	ČRNA KOVINSKA
OPELCORSA 1416V, S VRAT	2010	8.690,00	SAMO 20.600 KM	BEUČBNA
FORD FIESTATREND 1.25	2010	9450,00	GARAN.D011/2012	KOV. ČRNA
FORD FUSION 1.6 EBONY	2011	9.890,00	SAMO 6.450 KM	KOV. ČRNA
FORD FIESTATREND 1.25	NOVO	9.990,00	MOŽN. FINANC.	BDEČA
PEUGEOT 807 2.0 HDI	2006	9.990,00	OPR.GLAVNI SERVIS	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS EBONY 1.6	2010 10.980,00		TREND PIUS PAKET	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA TITANIUM 1.25	2012 11.535,00		RAZSTAV. VOZILO	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EBONY 1.6	NOVO 12.315,00		TREND PIUS PAKET	KOV. SREBRNA
FORD M0N0E0 GHIA 1.8TDCI, KAR.	2009 13.890,00		NAVIGAC.	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EC0B00ST- AVTOIETA	NOVO 14.135,00		PAKET UDOBJE	BELA
RMWM3SMG COUPE AVT. 1.REG.2003 17.660,60			SLOVENSKI	KOV. ZLATA
FORD KUGA TREND 2.0 TDCI	NOVO 23.200,00		STILSKI PAKET, TEMPOM.	BELA
FORDSMAXTREND 2.0 TDCI	NOVO 24.990,00		PARK. SENZORJI, 110 LUČI... BELA	
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr				
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V julijsko-avgustovski številki revije Sad lahko berete o poletnih jablanovih sortah, pridelovanju vin posebnih
kakovosti in razlogih za rožnato obarvanje belih vin. Pišemo tudi o obvladovanju
vplivov poletnih ujm v zelenjavnem vrtu, namakanju vrtnin z dognojevanjem in eroziji pridelovalne zemlje, ki jo povzročajo močne padavine....
Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
www.tednik.si
Naj cvet pride v lepe trenutke ... In naj tvoja duša pride v lepe skrivnosti. (Blažka Š.)
SPOMIN Blažki Šenkiš
IZ ŽABJAKA 15 A, PTUJ
Minilo je dve leti, odkar si odšla v lepe skrivnosti ... Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu.
Mami, ati in sestrica Klara
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, svaka in botera
Franca Majcna
IZ KICARJA 57 1. 1. 1940-1. 7. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. Klemnu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Veri za molitev in besede slovesa ter Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve. Posebej se zahvaljujemo Reševalni postaji Ptuj ter intenzivnemu oddelku Bolnišnice Ptuj. Vsem in vsakomur še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Katarina, hčerke Marjetka, Anita in Marica s Tonijem, vnuki Danijela z Ivanom, Mitja,
Urška, Nastja in Nina
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče pa ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice in sestre
Marije Krajnc, roj. Zelenik
IZ LOČIČA 6
3. 12. 1943-26. 6. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljeno sv. mašo, g. Danilu za vsakdanje molitve, gospe Elbl za ganljiv govor, pogrebnemu podjetju Jančič, vsem zastavonošem, društvu upokojencev in Rdečemu križu. Posebej se zahvaljujemo naši botri Liziki, Miranu Brumnu, Albinu Brumnu in Zdenki Murko z družinami. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mož Anton, sinovi Franci, Jožef, Ivan in hčerka Cvetka z družinami ter sestra Lizika
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od drage mame, tašče, botre, tete, svakinje in dobre prijateljice
Angele Braček
IZ KICARJA 140 B
28. 5. 1927-6. 7. 2012
Iskrena hvala družinam Herak, Ferčič, Hanjžič, Merčnik, Braček - Grabar, Markuža, vsem sorodnikom, sosedom, kolektivu OŠ Franceta Prešerna Maribor, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju hematološkega oddelka UKC Maribor, posebej dr. Robertu Ekartu za izjemno pomoč. Hvala godbenikom gospoda Prsteca za prelepo odigrane melodije in Tišino kakor tudi pevcem Zarja za lepo odpete pesmi. Hvala ge. Veri za molitev in besede slovesa, posebej hvala p. Vinku in p. Marjanu za cerkveni obred. Hvala pogrebnemu zavodu Javne službe Ptuj za organizirano slovo ter praporščakoma. Posebna zahvala nečaku Srečku Heraku in njegovi družini za nesebično pomoč v času zdravljenja. Hvala vsem, ki v teh bolečih trenutkih sočustvujete z nama.
Hčerka Ida z možem Jožetom
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
14. julija mineva leto dni žalosti, odkar nas je zapustila draga žena in mama
Neža Brus
IZ PODVINCEV 81
Hvala vsem, ki prižgete svečo, prinesete cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: tvoj mož in sin
Življenje s tabo niso leta, ki so minila, temveč leta,
ki smo si jih zapomnili ...
SPOMIN
12. julija je minilo 20 let, odkar si tiho odšla od nas
Angela Plohl
IZ ZABOVCEV 88 1948-1992
Vsem, ki ji namenite tiho misel - iskrena hvala.
Njeni najdražji
Lep, vroč in dolg poletni dan, a tragično zaznamovan. Utihnil je tvoj glas, za vedno si odšel od nas.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega partnerja, atija in zeta
Antona Šeruga
IZ KOČIC 18
28. 3. 1968-26. 6. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu Perutnine Ptuj, ki ste ga v lepem številu in z lepo mislijo pospremili na njegovo mnogo prerano zadnjo pot, darovali cvetje, sveče, za sv. maše. Hvala za vsa izrečena in pisna sožalja.
Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, g. Vodušku za ganljive besede slovesa, nosilcem križa, zastave, luči ter pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala družini Prevolšek iz Tržca in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Iskrena hvala!
Žalujoči: tvoja Klavdija, hčerka Sabina, babica Veronika ter Marija in Vassili iz Stuttgarta
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel, a smrt pač tega ni hotela, mnogo prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru naj ti bog podari.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina, moža, očeta, brata, svaka, zeta, strica in botera
Janeza Kampla
IZ GRAJENŠČAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se duhovnikoma g. Lahu in g. Kralju za cerkveni obred, govornici za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju Almaja. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Ptuj • Terasafest se je pričel
Dogajanje v mestu bo razgibano
Program petega Terasafesta, ki se je začel v sredo, je letos še bolj pester in zanimiv. Organizatorji, Klub ptujskih študentov, so si za izvedbo projekta namreč uspeli zagotoviti izjemen del kolača EPK Maribor 2012. Ocena tokratnega dogodka je vredna kar 40 tisočakov, kar polovico pa je prispeval Zavod EPK.
„Terasafest je mednarodni poletni festival umetnosti, ki ga Klub ptujskih študentov v zavetju starega mestnega jedra organizira že 5. leto zapored. Obiskovalci se lahko ob toplih poletnih večerih prepustijo izredni kulisi starega mestnega jedra, se naužijejo žanrsko neopredeljenih tonov, melodij in jezikov ter pokramljajo s starimi sošolci in znanci. Terasa-fest je več kot festival sodobne umetnosti, saj urbanemu vrača urbano in ne vsiljuje, vendar zgolj spremlja," je na novinarski konferenci pojasnila vodja festivala Petra Kosi.
Pojasnila je, da je tokratni festival izveden s pomočjo sredstev Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Ta je prispeval kar polovico sredstev, preostalih 20 tisočakov pa krijejo Javne službe Ptuj. „Veseli smo, da je tudi v mlajši populaciji v tem mestu skupina ljudi, ki organizira tovrstne dogodke," je med drugim dejal koordinator partnerskih mest
Zavoda EPK 2012 Borut Pelko. Da je KPŠ ena tistih organizacij, ki skrbi za celoletno dogajanje v mestu, pa je poudarila Maja Leber, strokovna sodelavka EPK za Mestno občino Ptuj.
Dogodki že v teku
Tokratno dogajanje v okviru Terasafesta pa se je že pričelo. Vsi dogodki razen dveh koncertov se bodo odvijali na enem prizorišču: Slovenskem trgu. Tam se je odvil tudi otvoritveni dogodek letošnjega festivala, grafična instalacija Tea Ivančiča. Ta je trgu nadel urbano obleko, ki jo bo nosil tekom festivala.
Včeraj se je na tem istem prizorišču predstavil Siniša Šikman s predavanjem v angleškem jeziku. Predaval je na temo Gibanja Otpor! (slovensko: Upor!), aktivnosti pa obsegajo številne kampanje, ki na takšen in drugačen način pripomorejo k rušenju diktatur. Gibanje je odigralo izredno pomembno vlogo pri padcu vlade Slobodana Miloševica v Srbiji
Z leve: Maja Leber, Borut Pelko in Petra Kosi
in v uporih v Egiptu leta 2011.
Jedro gibanja predstavljajo mladi, ki se borijo za svobodno in enakopravno družbo. Siniša Šikman je vidni predstavnik tega gibanja in je iz prve roke podal informacije o delu, aktivnostih in osnovnih idejah tega revolucionarnega gibanja.
Danes zvečer pa bo na sporedu prvi glasbeni dogodek. Predstavili se bodo Marjan Stanic, Bakto in Borka s projektom
Jimmy Barka Experience. Gre za nov projekt treh veteranov slovenske glasbene scene, ki so se odločili, da bodo stvari postavili na glavo, saj se oddaljujejo od ustaljene kombinacije DJ -glasbenik. Ustvarjajo z željo, da je zvok, ki ga proizvajajo, produkt skupine, tria in ne samo »glasbenikov, ki sledijo DJ setu«.
Naslednji dogodek bo na sporedu čez teden dni, ko prihaja zasedba Melodrom. Dve
leti po izdaji zadnjega, tretjega studijskega albuma z naslovom Vse, kar si pustila, da leži na tleh, se skupina na odre vrača v spremenjeni in razširjeni zasedbi. Ob tem se bo skupina, katere glasbo kritiki uvrščajo nekje med alternativo in elektroniko, v živo prvič povsem odrekla elektronskim podlagam in svoje skladbe predstavila v novi preobleki.
Eden pomembnejših dogodkov je tudi koncert skupine Cubismo v petek, 27. julija, ki pa se bo odvil v minoritskem samostanu. Gre za skupino, ki je razvila edinstven in prepoznaven glasbeni stil, ki temelji na afro-kubanskih ritmih. Doslej so izdali že 7 zgoščenk in sodelovali s številnimi mednarodno priznanimi glasbeniki.
Še eden vidnejših dogodkov bo gotovo koncert zasedbe Vlatko Stefanovski trio, ki bo na sporedu v petek, 17. avgusta, prav tako v minoritskem samostanu.
To sta edina koncerta, ki sta plačljiva, vse ostale vsebine bodo za obiskovalce brezplačne. Novost letošnjega Terasafe-sta so predavanja, ki so doslej potekala v okviru tako imenovane Humanistične ofenzive. Ta so dobila novo preobleko in se bodo odvijala v sklopu Terasafesta, tema pa še vedno ostajajo posamezniki v družbi.
Dženana Kmetec
Ptuj • Bazeni energije ponovno uspešni
Trinajstica prinesla srečo kar 4000 tisoč mladim
13. zapored je Klub ptujskih študentov upravičil renome enkratne zabave, ki ga nosijo Bazeni energije. To že dolgo ni več majhna lokalna zabava študentov, temveč druženje mladih iz vse države. Letos so jih lepo vreme, bogat animacijski program in dobri glasbeniki privabili kar štiri tisoč.
Pred natanko tednom dni se je proti ptujskim Termam vila truma mladih in tistih nekoliko
starejših, željnih dobre zabave. Tradicionalna ..žurka" ob bazenih, ki vsako leto privabi večti-sočglavo množico, je tudi letos navdušila. Na Bazenih energije se je zabavalo več kot 4.000 ljubiteljev dobre glasbe in druženja ob bazenih. Dogajanje se je pričelo ob 11. uri, od takrat pa vse do zaključka zabave pa so se na različnih prizoriščih v Termah Ptuj odvijale različne animacijske igre v bazenih in ob njih.
Organizatorji so ponovno dokazali, da so ekološko usmerjeni, saj so tudi letos sodelovali z Ekologi brez meja, stalno sode-
lovanje pa že vrsto let uspešno izvajajo tudi s fundacijo Z glavo na zabavo. „Čim manj alkohola
in čim več dobre zabave," bi se približno glasil koncept omenjene fundacije, ki ga bolj ali manj
uspešno izvaja vsako leto. Kljub temu, da marsikdo nanj pozabi in spije kozarec ali dva preveč, na srečo tudi letos večjih težav organizatorji niso imeli. Čeprav gre za množično zabavo, se je na srečo pri mladih, ki se zabave udeležujejo, že dodobra ukoreninila zavest o varni zabavi. Raje kot alkoholu se jih je večina posvečala športnim igram,
ki so ponovno bile množično obiskane, skoki s skakalnice pa so tudi tokrat jemali dih. Kot vsako leto je tudi tokrat zabava dosegla svoj vrhunec zvečer -nenazadnje: noč ima svojo moč. DJ Chush, BELTEK in Ian Carey so poskrbeli za obilico dobre glasbe, s katero so se 13. Bazeni do naslednjega leta poslovili.
Dženana Kmetec
tehnični pregled
i in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni.
Zbralo se je okrog 4000 mladih.
Foto: Boris V. Voglar
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Črna kronika
Zasegli avtomobil
9.	julija so policisti Postaje prometne policije Maribor v Mariboru ustavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da voznik ne poseduje vozniškega dovoljenja, zato so mu osebni avtomobil zasegli.
Čez balkon v hišo
Neznani storilec je 9. julija v času med 8. in 15.30 uri stopil do stanovanjske hiše v Gerečji vasi, splezal na balkon ter vstopil v notranjost hiše skozi priprta balkonska vrata. V notranjosti hiše je pregledal predale omar v dnevni sobi, spalnici in otroški sobi. Odtujil je več kosov nakita in ročno uro. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
Pijani vozniki
10.	julija ob 1.05 so policisti Postaje prometne policije Maribor v Mariboru ustavili 31-letne-ga voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,01 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
8. julija ob 23.50 so policisti na Ptuju ustavili 34-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,29 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznik je vozil neregistrirano vozilo, na katerem je imel nameščene tuje registrske tablice. Voznika so pridržali. Izdana mu bo plačilni nalog in podan ob-dolžilni predlog.
Našli ukraden BMW
Policisti PP Gorišnica so 8. julija ob 17. uri v kraju Dolane odkrili ukradeno vozilo znamke BMW 525. Ugotovili so, da je bilo vozilo, ki je bilo na kraju odklenjeno, ukradeno v Nemčiji.
Vlomil v Mercedes
3. julija je neznani storilec v Borštnikovi ulici v Mariboru vlomil v osebni avtomobil Mercedes-Benz. Iz notranjosti je odtujil tablični računalnik, oblačila in druge predmete. Premoženjska škoda znaša okoli 4000 evrov.
Tihotapil tabletke
2. julija ob 12.30 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 31-letnega državljana Francije. Ob kontroli osebnega avtomobila so našli 17 tablet clenbuterola. Policisti so predmete zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Napoved vremena za Slovenijo
Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.
15/22
17/24
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v severozahodni in osrednji Sloveniji tudi pretežno oblačno s kakšno ploho. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 21 do 26, na Primorskem do 29 stopinj C.
Obeti
V soboto bo večji del dneva sončno in toplo. Pihal bo jugozahodni veter. Popoldne se bodo na severozahodu spet začele pojavljati plohe in nevihte, ki bodo zvečer in v noči na nedeljo zajele vso državo. V nedeljo bo sprva oblačno in deževno, čez dan pa se bo delno razjasnilo. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja.
-oto: DK