Poštnin* plačana t gotovini
Posamezna Številka S din
DoIen/sJci list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO III. - Štev. 15.
NOVO MESTO, 11. APRILA 1952
ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN
IZHAJA VSAK PETEK
Od tedna do tedna
Teden dni že konferirajo v Londonu zaradi Trsta zastopniki Amerike, Anglije in Italije. Ves čas zatrjujejo skopa uradna poročila, da udeleženci konference nimajo namena sprejeti kakih končnoveljavnih sklepov glede na tržaško vprašanje, toda še niti sledu ni, da bi razgovore zaključili. Italijani so se seveda pokazali v svoji pravi luči in predložili kopico zahtev. Časopisje jih v domovini še bolj podžiga, češ da se Italija ne more zadovoljiti s takimi »malenkostmi« kot je sodelovanje v tržaški upravi, da morata cona A in B v celoti pripasti pod Italijo, da pa ne bodo pozabili še ostalih »svojih« pokrajin, s čemer merijo na Istro, Dalmacijo in na ves Jadran. Italijanski tisk celo zameri, da so zahodne sile obljubile jugoslovanski vladi, da jo bodo sproti obveščale o poteku konference.
Zastavo nosita seveda fašistični in kominformovski tisk. Redno je spet začel izhaiati Ust »Popolo d'Italija«, ki je bil svojca s osrednje Mussolinijevo glasilo. Lahko si predstavljamo, kakšen ton ubira ta izrodek fašistične nadutosti, ki čuti, da se spet more svobodno šopiriti po Italiji. Objavlja slike naših dalmatinskih mest, istrskih pokrajin in jadranskih otokov, ki da se morajo vrniti k »materi Italiji'', poziva na fašistične pohode in pokolje, ščuva in se repenči, da je dovolj čakanja. Komin-formovci spet po svoje brusijo peresa. Norčujejo se. da je italijanska vlada premila t> zahtevah po »italijanski lastnini«, celo da prodaja koristi Italije jugoslovanskim »imperialističnim agentom«. Oni dan je poslanec KPI v parlamentu očital De Gasperiju, da premalo stori ^^ rešitev tržaškega vprašanja, da mora biti bolj odločen pri terjanju »italijanskih pravic«.
Pri nas se ljudje dobro zavedajo, da vsi ti glasovi in vsa ta zoprna početja, ki so se v Italiji zadnje čase tako razbohotila, niso plod italijanskih množic. Italijansko delovno ljudstvo ima dovolj lastnih skrbi in težav v borbi za vsakdanji kruh, da bi nasedalo prenapetim in zločinskim krogom, ki jim je fašizem zastrupil srca, komlnformovščina pa zmedla glave. To ljudstvo bi rado red in mir v lastni državi, otresti bi se hotelo morečih skrbi za vsakdanji kruh in zaživeti po tolikih letih fašistične tiranije in povojne neuravnovešenosti boljše življenje.
Toda taka hotenja in želje italijanskega ljudstva hočejo vladajoči krogi zatreti. Za zločince so proglasili najod-kritosrčnejše in najbolj predane sinove Italije in v Lucci prejšnjo nedeljo obsodili 41 garibaldincev. Ti italijanski partizani, ki so bili najdoslednejši anti-fašistični borci in zgled italijanskih množic, morajo gniti v zaporih, da ne bi »okužili« državljanov prav zdaj, ko je šovinistični bes prerastel v fašistično divjanje.
Razumljivo je, da vsi dogodki okrog Trsta in Italije najbolj živo zadenejo nas v Jugoslaviji, da jih budno spremljamo in tudi krepko povemo in pokažemo, kaj ob njih mislimo, še drugih političnim dogodkov je v svetu na pretek, toda za nas je trenutno to najpomembnejše. Ne bomo se pomirili, dokler ne bo zavladalo v teh vprašanjih pravično in danemu položaju ustrezno stanje.
Vendar se danes — vsaj na kratko in površno dotaknimo še nekaterih dogodkov, ki smo jih le nekaj časa sem v naših tedenskih pregledih prezrli. — Med drugim je v tem času le kazalo, da bo anglo-egiptovski spor nekako spravljen s sveta Pa prav zadnji dogodki so spet položaj zaostrili in tudi vlada Hilali paše najbrž ne bo kos — kakor že nekaj vlad pred njim — ugoditi zahtevam egiptovskega ljudstva in britanskim, željam V Tuniziji je prav tako vroče Že nekaj časa so brez vlade, ker so prejšnjo francoske oblasti odstavile in nekatere ministre zaprle Novega ministrskega predsednika so sicer že imenovali, za zdaj pa je še brez sodelavcev in vsi čakajo, kaj bo dejal Varnostni svet, ki je končno le sprejel tu-nizijsko vprašanje na dnevni red. Na Korejo kot da smo že pozabili in ne le mi, tudi tisti, ki se tam pečajo s kovanjem miru. Tu in tam se za nekaj minut sestane jo h? spet razidejo. Evropsko ozračje nima kakih bistvenih novic. Sedanja francoska vlada ima menda več sreče kot Se nekaj dosedanjih. Prebrodila je težavno pot do sprejetja proračuna v parlamentu in sedaj se bo ubadala, kako bo proračun uresničila Nemčijo so velesile po izmenjavi not med Vzhodom in Zahodom nekako upokojile, o avstrijski mirovni pogodbi se tudi kaj posebnega ne zve. Informbiro-jevske države pa nadaljujejo s svojim starim življenjem' tu in tam koga spravijo na hladno ali ga pošljejo na »zdravljenje« v Moskovo, od koder so zadnje čase spravili v svet spet nekaj besed o sodelovanju med narodi, a to nikogar preveč ne gane, ker se nihče več ne zanese na take varljive pomladne sapice.
VreniPnsha napoved
Okoli 11. in 16 jc pričakovati padavine — v višjih legah sneg. Drugače bo prevladovalo suho vreme.
Od Triglava do Vardaria:
MI SVOJEGA NE DAMO!
Ni mesta in ne vasi na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer ne bt prebivalci v teh dnevih jasno izražali svojega srda proti ponovnemu oživljanju italijanskega fašizma, proti hinavskemu zavijanju oči Vatikana, ki blagoslavlja s križem vsak pohod črnosrajčnikov in njihovih podrepnikov — italijanskih kom-informovcev. Prebivalstvo Dolenjske soglasno obsoja početje italijanske vlade, ki bi spet rada — kakor že toliko v svoji neslavni zgodovini — mešctarila s krvjo tujih ljudstev. Vse to, kar se dogaja v Trstu in v raznih italijanskih mestih, govori dovolj jasno, da se italijanski fašisti s svojimi osvajalniml zahtevami tudi v komaj pretekli vojni spet niso ničesar naučili. Vedno jim še diši naša sveta zemlja: svoje fašistične umazane kremplje stegujejo po Trstu, Reki, Dalmaciji in Črni gori. Spet bi rada rimska volkulja dojila svoja bevskajoča ščeneta s tujim mlekom — in kakor jih je že tolikokrat dobila v zgodovini po svojem predolgem požrešnem gobcu, tako se ji prav to obeta tudi danes. Zato začudeno javka predsednik italijanske vlade De Gasperl v italijanskem parlamentu, »... da zadaja največjo težavo italijanski diplomaciji odpor svetovnega javnega mnenja ter da je vlada pred veliko težavo, kako vzbuditi zanimanje svetovne javnosti za Italijanske zahteve...«
Italijanske zahteve! — Dolenjska jih predobro pozna: tisoči požganih ln okradenih slovenskih domov, stotine in stotine ustreljenih nedolžnih ljudi, ki so imeli nad seboj samo eno krivdo — da so bili Slovenci, mučenje tisočerih v zaporih, uničevanje v taboriščih lakote in pogina na Rabu, v Gonarsu, Re-niceiju, Padovi in številnih ostalih mučilnicah »kulturne in katoliške Italije« — da omenimo samo imena Alberobello, Perugia-Ellera, Ustica, Isola Elba, Tremiti, Perugia-Pietrafitta itd., ob katerih se zgrozi vsakdo, ki ve, kaj pomeni internacija in konfinacija v Italiji. Razbojniška plenjenja v naših krajih, posiljevanje žena in deklet, ubijanje nedožnih otrok in starcev, načrt z izselitvijo vseh Slovencev, uničevanje našega jezika in kulture. Kri, solze, gorje, požigi, smrt — to so italijanske zahteve, ki jih spet izsiljujeta jegujjasta italijanska diplomacija in njena vlada, podprta od Vatikana, Moskve in zapadnih kapitalistov!
In ko v teh dnevih po naših krajih sto In stotisoči vzklikajo proti novemu fašizmu, proti imperialistični politiki italijanskih vladajočih vrhov, proti Vatikanu In kapitalističnim hijenam, hkrati pa pozdravljajo italijanske partizane ln ljudstvo, ki je pripravljeno živeti z nami v miru in sožitju, se protestom milijonov naših ljudi pridružuje tudi partizanska Dolenjska:
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO TRSTU!
RIBNICA »TUDI ŽIVLJENJE BOMO ŽRTVOVALI, ČE BO TREBA!«
Na pobudo trškega odbora Zveze borcev in ostalih organizacij je bilo pretekli teden tudi v Ribnici protestno zborovanje, katerega se je udeležila ogromna večina Ribničanov. Se nikoli ni bilo zbranih v letih po osvoboditvi toliko ljudi kot ob teh demonstracijah, v katerih so tudi prebivalci Ribnice odločno povedali svetu, da obsojajo dvigajočo se fašistično pošast. — Po zborovanju se je množica zvrstila v povorko in prepevala borbene partizanske pesmi. Številni medklici so obsojali italijanski klerofašizem, Vatikan in Informbiro. Z zborovanja so poslali tovarišu Edvardu Kardelju protestno resolucijo, v kateri med ostalim pravijo:
»Nočemo in nikoli ne bomo dovolili, da bi kdorkoli kupčeval z našo zemljo. Nočemo biti drobiž za plačevanje tujih računov! Odklanjamo vsako vmešavanje Vatikana, Informbiroja in zapadne reakcije. Trdno stojimo za Vami in tovarišem Titom, pripravljeni žrtvovati vse, tudi življenje, če bo potrebno!«
R. M.
ČRNOMELJ TRST SO OSVOBODILI NAŠI BORCI!
V torek 2. aprila so prebivalci Črnomlja z delavci in uslužbenci tovarn, podjetij in ustanov napolnili ulice svojega mesta ter priredili veliko protestno zborovanje proti gonji italijanskih fašistov. Navzlic slabemu vremenu se je na trgu zbralo ogromno število ljudi, ki so nato v povorki in ob neprestanem vzklikanju našemu vodstvu in Komunistični partiji krenili v Dom ljudske prosvete. Na zborovanju so z velikanskim navdušenjem sprejeli protestne resolucije, ki so jih poslali tovarišu Titu, Edvardu Kardelju in vladi FLR.T.
Z zborovanjem, kakršnega v Črnomlju že dolgo ni bilo, so naši ljudje potrdili, da Bela krajina ni pozabila gorja, ki ji ga je med vojno povzročil italijanski fašizem. »Nikdar ne bomo dopustili, da bi se kdorkoli polastil Trsta, v katerem živijo naši bratje in ki so ga osvobodili naši borci!« so zapisali v resolucije Crnomaljci in znova povedali svetu, da se bomo za naše brate v Trstu borili kakor smo se vso vojno proti fašistom in nacistom.
Partizanska Dolenjska obsoja fašistično gonjo
Nikoli več se ne bo povrnilo leto 1918!
Člani sindikalne podružnice Okrajnega izvršilnega ljudskega odbora v Novem mestu so s svojega zadnjega sestanka poslali tovarišu Edvardu Kardelju, podpredsedniku zvezne zlade v Beogradu naslednje pismo:
»Člani sindikalne podružnice OILO v Novem mestu budno spremljamo vse dogodke, ki se v zadnjem času dogajajo v STO in v Italiji. Zbrani na sestanku z ogorčenjem zavračamo vse klevete, ki jih neofašisti naslavljajo na našo ljudsko oblast. V svojem pohlepu po naši zemlji nadaljujejo sedanji voditelju italijanskih malomeščanskih strank v bratskem objemu s kominfor-movci tradicije stranke črnih srajc, prikazujoč sebi in svetu, da so naša Primorska, Istra in Dalmacija »njihova ne-razdružljiva lastnina«. Toda istrsko in primorsko ljudstvo je v 25-letni suž-nosti do dobra spoznalo takozvano »rimsko pravičnost«. Nikdar ne bo to ljudstvo in nikdar ne bomo mi v svobodni domovini dovolili, da se vrne leto 1918, ko so dele naše osvobojene domovine odtrgali od naše zemlje in si jih krivično prilastili.
Prosimo Vas, tovariš podpredsednik, da zastavite vse sile, da prenehajo iz-
TAKO SE JE ZGODILO S TISOH NEDOLŽNIH SLOVENSKIH LJI'DI SAMO ZATO. KER  SO BILI  SLOVENCI.   VSI  TI  ŠTEVILNI  GROBOVI   DANES   KLIČEJO: NE POZABITE, KAJ JE FAŠIZEM!
„Pionir" pred volitvam! delavskega svela
Na zadnjom zasedanju delavskega sveta SGP PIONIR v Novem mestu je bil sprejet zaključni račun za leto, 1M1. O PIONIKJU smo na Dolenjskem veliko čuli in brali — reči je treba, da dobrega neprimerno več kakor slabet'«! Tudi leto 19.')1 je bilo za to največje podjetje v dolenjskih okrajih uspešno. Gradbinci so navzlic večkratnim izpre-membam v planih in kljub težavam raznih vrst izpolnili obvezni plan r 128%, poleg tega pa bo gradili po neobveznem planu še druge objekte. Do kraja leta so predali v uporabo Ii3 dokončanih objektov, 14 uepopolnomn dovršenih zgradb, v delu pa so imeli 42 objektov.
O tekmovalnem poletu PIONIRJA smo lani predvsem ob 10. obletnici ustanovitve OF slišali marsikaj vzpodbudnega. Vrsta zastav, diplom in drugačnih priznani govori dovolj prepričljivo o tem. da tekmovanje pri PIONIK.JU nikdar ni bila le prazna beseda. Samo lani je delovni kolektiv poleg rednega dela opravil pri raznih prostovoljnih delih
— da omenimo samo dela na cesti v Novem mestu in Kočevju .pomoč kmečkim delovnim zadrugam, urejevanju delavskih naselii Itd.
— 83.U4 prostovoljnih ur. Podaril je 400.000 dinarjev za kulturni dom tržaških Slovencev. 100.0(10 dinarjev za spomenik padlim borcem v Novem mestu, od lanskega dobička pa je podjetje prispevalo tudi 20.000 din za kulturno-pmsvetno   društvo   v   Bršliinu in
TEDEN ČISTOČE V NOVEM MESTU
Pod okriljem organizacije OF bo Mestni ljudski odbor v Novem mestu v času od 21. do 26. aprila 1952 priredil »Teden čistoče«. S številnimi prostovoljnimi javnimi deli bodo prostovoljci poleg delavcev podjetja »Park« v tem tednu poskrbeli za lep in snažen izgled mesta. Vso nepotrebno navlako na ulicah in cestah bo treba odstraniti, prav posebej pa bo treba urediti trge in ostale javne prostore. Odlok MLO o kulturnem izgledu in vzdrževanju snage v mestu se zadnje tedne uresničuje strogo- kar vsi zavedni meščani samo
MLADINA V ŠT. JANŽU JE IZVOLILA OBČINSKI KOMITE LMS
V preteklem tednu je delavna mladina St. Janža izvolila nov občinski komite LMS Na konferenci se je zbralo nad TO mladincev ln mladink, ki so v živahnem razpravljanju ugotovili, da so svoje delo v zadnjem letu močno izpopolnili in vzbudili zanimanje zn organizacijo pri velikem .številu mladine Zdaj pripravlja io za kulturno prireditev igro. Imajo pevski zbor. na okrajnem festi valu pa bodo nastopili z lutkami, za katere je med njimi zelo veliko navdušenja. Dobro povezavo^ imajo z mladino sosednjega Bo stanja, ki so gostovali v St. Janžu z Jurčičevim »Doonnorn«.
pozdravljajo. V tem tednu pa bodo tudi lastniki in upravitelji stavb ter usta-1 nov in uradov poskrbeli za snago v okolici svojih hiš, delavnic in podjetij.
Ena izmed priprav na letošnji 27. april bo prav gotovo tudi Teden čistoče, tako da bo Novo mesto pozdravilo praznik Osvobodilne fronte v dostojnem oblačilu.
Dolenjski železničarji se pripravljajo na svoj praznik
Tudi letos se naši železničarji s tekmovanji in prireditvami pripravljajo na svoj praznik — Dan železničarjev. V Novem mestu bo prosvetno društvo »Železničar« v Bršljinu priredilo v ponedeljek 14. aprila akademijo s slavnostnim sporedom, na katerem bodo predvajane razne žive slike, nastopili bodo pionirji, pevski zbor itd. 15. aprila bodo prirejeni razni izleti, kulturna skupina novomeških železničarjev pa bo ponovila celoten spored v Trebnjem, kamor bodo prišli na proslavo železničarji od Stične, Sevnice in Rožnega dola. Skrb za dostojno proslavitev letošnjega Dneva železničarjev vodi poseben pripravljalni odbor.
70.000 din za pomoč prizadetim po snegu na Tolminskem.
Člani delavskega sveta, delavci ln nameščenci Pionirja iz Novega mesta, krškega okraja in iz kočevskih gradbišč so budno spremljali razlago o zaključnem računu, ki jo je podajal predsednik upravnega odbora. Številke in podatki so se vrstili. Precej je bilo povedanega o gradbeni operativi, o delu stranskih obratov, o organizaciji proizvodnjo, o rentabilnosti podjetja kot celote itd. Pri razpravljali ju so člani delavskega sveta ugotovili, da je bila lani delovna disciplina precej boljša kot v prejšnjih letih, še vedno pa niso dovolj izrabljeni stroji in mehanizacija na gradbiščih. Pretežni del dobička bo uporabljen za nabavo nove strojne opreme, tako da bo zmogljivost podjetja letos še povečana.
Več kot mesec dni se člani kolektiva že pripravljajo na volitve novega delavskega sveta, ki bodo 19. aprila. Tokrat bodo volili 40 članov; za nove gospodarje podjetja pa bodo predvideli najboljše delavce, nnmeščen-ce in tehnično osebje z anketo, ki bo pokazala, kdo uživa v kolektivu največ spoštovanja kot predan in sposoben lastnik podjetja. Ko so na odprtem partijskem sestanku predlagali anketo, so jo vsi navzoči toplo pozdravili. Sindikalna podružnica PIONIRJA, ki je uvedla to novost, upravičeno računa z visoko zavednostjo svojih članov.
Tudi letos bo PIONIR častno Izpolnjeval svoje obsežne naloge do skupnosti. Velika gradbišča v krškem okraju, kjer predstavlja ključni objekt tovarna rotacijskega papirja, pa številni objekti v novomeškem in kočevskem okraju ter v okolici Grosuplje bodo zahtevali od novega delavskega sveta in celotnega kolektiva skrajne napore in najboljše gospodarjenje. Ze zdaj pa obljubljajo Pionirjevci, da bodo tudi letos s pravilnim socialističnim tekmovanjem kos tem in vsem novim nalogam.
Ustanovljeno je Združenje rezervnih oficirjev v Kočevju
V nedeljo 23. marca je bil v Seškovem domu ustanovni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev za mesto Kočevje. Poleg rezervnih oficirjev so občnemu zboru prisostvovali tudi zastopniki JLA in oblasti. Ob pričetku je rudniška godba znigrala himno, nato pa je v imenu inicintivnega odbora pričel z občnim zborom tov. Pavle Marinšrk Po izvolitvi raznih komisij je tov. Nace Karničnik podal obširen in izčrpen pregled o pomenu Združenja in o liku rezervnega ofizirja pri izgradnji socializma. Sprejet je bil delovni načrt Združenja za poslovno leto 11152. Uvedli bodo obvezne članske se stanke s strokovnimi predavanji ter prouče vanjein vojaških pravil in uredb.
Izvoljen je bil 9-članski odbor in delegati za okrajni odbor Združenja. Na zaključku je bila z odobravanjem sprejeta resolu cija. v kateri rezervni oficirji Kočevja za gotavljajo Zvezi borcev Slovenije, da bodo čuvali in krepili vse pridobitve in izkušnje iz NOB, da se bodo stalno usposabljali v vojaških vedah ter pazili, da bo ostal lik rezervnega oficirja vedno primer vsem osta lim pri delu, varčevanju, v zasebnem življenju in v ljubezni do domovine. -ko
bruhi podivjane fašistične drhali in da se tržaško vprašanje reši na miren, toda pravičen način. Vedite, da stoji za Vami vse jugoslovansko ljudstvo, ki Vas bo v teh naporih vsestransko podprlo.
Smrt fašizmu! Sindikalna podružnica pri OILO Novo mesto
TREBNJE NOBENE REŠITVE BREZ NAŠE UDELEŽBE!
Preteklo sredo so bile tudi v Trebnjem obsežne demonstracije proti italijanskim fašistom in njihovim prisklednikom — kominformistom. Kmalu po deveti uri je bila zbrana pred poslopjem OLO tisočglava množica demonstrantov, ki so vzklikali našemu državnemu in partijskemu vodstvu ter protestirali proti fašističnemu nasilju, ki znova dviga svojo pasjo glavo in odpira požrešni gobec proti našim svetim mejam.
Množica demonstrantov je navdušeno pozdravila okrajnega sekretarja KPS tov. Lovra Grdena, ki je govoril o našem odločnem stališču, da nihče in nikoli več ne bo kupčeval z našo krvjo.
»Ne dopustimo nobene rešitve okrog Trsta brez naše udeležbe,« je med drugim poudaril govornik, množica demonstrantov pa je z dolgotrajnim vzklika-njem pritrjevala njegovim besedam. Z zborovanja sta bili poslani protestni resoluciji Edvardu Kardelju in tovarišu Aleksandru Rankoviču.
KRMELJ FAŠISTI NAJ NE POZABIJO, DA ŽIVIMO V JUGOSLAVIJI TITOVI PARTIZANI!
Odločen odgovor fašističnim izziva-čem so dali v četrtek 3. aprila tudi rudarji v Krmelju. Priredili so veliko protestno zborovanje, na katerem so ostro obsodili mešetarjenje s Trstom. Mnogo žrtev je padlo za /to, kar danes imamo ln kar smo samf ustvarili! Naša neomajna volja je: branili bomo vsako ped naše zemlje proti vsakomur, ki se nas drzne napasti, pa naj pride z vzhoda ali zapada. Bili smo zvesti zavezniki v veliki vojni narodov proti fašizmu, zvesti berci za mir pa smo tudi danes. Tujega nočemo, svojega ne damo! — To so povedali med drugim krmeljski rudarji v pismih, ki so jih poslali tovarišu Titu, tov. Kardelju in ameriški vladi v Washington.
PROTEST KATOLIŠKE DUHOVŠČINE ISTRSKEGA OKROŽJA
V Kopru so zborovali predstavniki katoliške duhovščine, slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti, ki so poslali po svoji konferenci okrožnemu ljudskemu odboru Istre svojo spomenico, s katero obsojajo fašistično gonjo in tudi vse trditve o zatiranju in zapostavljanju katoliške veroizpovedi. Spomenico je podpisalo devet predstavnikov katoliške duhovščine vseh treh narodnosti v istrskem okrožju, kot prvi pa jo je podpisal škofovski namestnik v Kopru don Bruni.
BELA KRAJINA PROTESTIRA PROTI NASILJU
Pohlepne ^elje Italijanov po naši zemlji so vzbudile spontano ogorčenje po vsej Beli krajini, od koder še vedno prihajajo na naše državno vodstvo resolucije, ki trdno zahtevajo, da umaknejo pohlepneži svoje roke od naše zemlje in Trsta, kateremu naj se odloči pravica, ki mu gre. Po vseh večjih krajih so bila protestna zborovanja, ki so se jih udeležile stotine in tisoči ljudi.
Tako so v sredo zvečer kljub razmočenim potom in močnemu snežnemu metežu Metličani ter oficirji in vojaki tukajšnjega garnizona napolnili obširni trg pred mestno hišo. Sodnik tov. Ž. Zobec je v navdušujočem govoru v imenu vseh navzočih zavrnil neupravičene zahteve italijanskega klerofašizma in informbirojevcev, nakar so bile poslane protestne resolucije tovarišema Titu in Kardelju.
KOČEVJE MI NISMO NIKOLI NAPRODAJ!
V sredo in četrtek 2. in 3. aprila zvečer je okrog 3000 prebivalcev Kočevja demonstriralo po ulicah mesta proti gonji italijanskih iredentistov In šovinistov. Navzlic temu, da je precej snežilo, so ljudske množice napolnile glavni trg ter nato v povorki demonstrirale po mestu ter vzklikale našemu vodstvu. »Dol s fašizmom — svobodo Trstu! Smrt fašistom!« S takimi in podobnimi parolami in klici so odgovarjali prebivalci Kočevja na revne psovke fašističnih strahopetcev, ki so prav na Kočevskem v letih NOB na svoji koži neštetokrat morali občutiti, da Slovenci in Jugoslovani nikoli nismo bili in ne bomo naprodaj!
Pisma Dolenjskemu listu
Javni odgovor potuhnjenemu f garfu
Tovariš urednik,
mislim, da se mi ni potrebno na dolgo in široko predstavljati bralcem »Dolenjskega lista«, ker priobčujem v našem priljubljenem tedniku, glasilu OF za okraje Novo mesto, Trebnje, Kočevje in Novo mesto svoje prispevke že od vsega početka, od kar list izhaja. Svojih prispevkov tudi ne kamufliram, ker jih podpisujem s polnim imenom ali s parafo -c, ki je zlasti bralcem iz Bele krajine dobro poznana. V svojem več ko dvajsetletnem književnem in publicističnem udejstvovanju pa sem za slovensko ljudstvo napisal že marsikakšno delo, ki se ga danes no sramujem, saj me je pri vsem tem delu vodila le želja, služiti ljudstvu, čigar sin sem; vse delo, ki sem ga opravil in ga mislim še nadaljevati, pa preveva ljubezen do slovenskega ljudstva.
Odkar pa je »Dolenjski list« priobčil moj članek »Vrnil se je iz ,raja'«, ki je vseboval resnično izpoved človeka, katerega sem v članku navajal s polnim imenom, je v okolišu Podzemlja toliko burje, da se po pravici čudim, kako da me še ni odpihnil vihar, ki divja v srcih tistih, ki se jeze nad mojim odkritjem oz. nad izpovedjo skesanega omigranta tov. Malešiča, ki je izjavil, da se za svojo zablodo lahko zahvali samo tistim hujskačem, ki so ga »prepričevali«, da bo v »raju« živel lepše kakor v domovini.
Da to odkritje marsikoga boli in da se po pravici jezi nad neuspehom svoje razdiralne politike, ki je zvodenela pri primeru »skesanega emigranta« Janeza Malešiča, posestnikovega sina iz Boršta, mi dokazuje tudi nepodpisana dopisnica, ki sem jo prejel tri dni po objavi članka v »Dolenjskem listu«. Takole mi piše potuhnjeni figar, ki se ne upa podpisati:
»Dragi Prijatelj! Prosim te napiši tudi članek o Zadrugi v Črnomlju, ker ima en milijon 600 tisoč zgube. In kedaj se bo plačalo tisto živino, ki so jo partizani vbjsken čas požrli. Ker so rekli 3 mesece po osvoboditvi, koliko časa je že plačano še ni. Koliko se zapravi denarja brez potrebe. Koliko razni udarniki lenuhi dobijo in razne zadruge podpore, za kmeta se pa ne briga.«
Potuhnjenemu figarju odgovarjam javno naslednje:
Zgrešil si, figar, ker me imenuješ prijatelja! Ljudem tvoje baze nisem bil in nočem biti prijatelj! Vem, da te boli, ker je Malešič skoraj s prstom
pokazal na »dobrotnika«, ki mu je nasedel ter lahkoveren, kakršen je bil, kupil vse, o čemer mu je lagal, za suho zlato. Če je v Črnomlju pri zadrugi (kateri, ne poveš jasno!) zares 1,600.000 izgube, je to zadeva, ki ne briga niti mene niti tebe, ampak bo tisti, ki je povzročil izgubo, odgovarjal zadružnim članom, nadzornemu odboru in verjetno tudi sodišču. Dvomim, da si ti pri tej »zadrugi« izgubil en sam dinar, ker vem, da nisi član te zadruge, četudi si nepodpisano dopisnico oddal v Črnomlju, a iz Črnomlja nisi doma. Podmuklo si utajil svoje ime, podmuklo si oddal dopisnico v daljnem Črnomlju, ko bi jo lahko tudi v Gradacu, kjer je tvoja in moja matična pošta. S tem si hotel zabrisati za seboj sled. Če se ti je to posrečilo, bo pokazala prihodnost.
Kričiš, kdo bo »plačal živino, ki so jo partizani požrli v vojnem času?« Vpijate, ki v vseh povojnih letih to vpijejo v Podzemlju in okolišu, dobro poznamo vsi zavedni člani OF. Če so ti partizani zares »požrli« kravo, bodi zadovoljen, da si jo tako poceni izvozil v vojnem času, ko je okupator ne samo tisočem naših kmetovalcem, ampak deset in desettisočem požrl prav vso živino, jim požgal domove, pobijal otroke, posiljeval žene in dekleta, može in fante pa golih rok nagnal v gozdove, kjer so se borili in nam priborili svobodol Ta tvoj »davek« za svobodo naše do-domovine, naše pesmi in našega jezika je bil malenkosten v primeri z žrtvami, ki so jih tisoči in tisoči zavednih Belo-kranjcev utrpeli, a vedo, da bi njih in njihovih domov v Beli krajini ne bilo več, če bi hrabri partizani ne krvaveli za očuvanje njihovih domov. Kar pojdi v kočevski okraj in oglej si, kakšne rane je tamošnjim vasem prizadejal prekleti okupator! Tamkaj, kjer so bile včasih lepe vasi, so danes razvaline. Oglej si Kordun in Suho krajino, da ne omenjam drugih oddaljenejših pokrajin, pa boš pozabil na tisto živinče. ki si ga dal partizanom, da danes še živiš na svojem domu. In da nisi že zdavnaj zagrizel v črno zemljo, se zahvali tistim, ki so z orožjem v roki očuvali tvoj dom, da ni pogorel, zažgan od zločinskih okupatorjev.
Jokaš, da se zapravi mnogo denarja brez potrebe? Mislim, da lahko sebi očitaš ta greh, ker brez potrebe zapravljaš denar za dopisnice, ki jih nepodpisane pošiljaš okrog.
O »udarnikih lenuhih« pišeš in se
Politično-vz&o\no delo med ženami
je osnovna naloga organizacij AWŽ
ZDRUŽITEV ORGANIZACIJ AFZ OKRAJEV NOVO MESTO IN TREBNJE
V preteklem tednu sta se na skupni seji odborov AF2 okrajev Novo mesto in Trebnje obe organizaciji združili.
Petintrideset članic izvršnih odborov obeh okrajev je toplo pozdravilo v svoji sredi tov. Angelco Ocepek, predsednico GO AFZ Slovenije, in tovariša Martina Zuglja, sekretarja OK KPS Novo mesto. O delu žena novomeškega okraja je poročala tov. Barica Zugelj, za trebanjski okraj pa tov. Francka Slakova.
V ospredju živahnega razpravljanja po poročilih, je bila skrb za ženo in njeno prevzgojo. Odbornice so govorile o vplivu, ki ga izkorišča nad mladino in ženami protiljudska duhovščina. S politično prevzgojo, z nenehnimi osebnimi stiki in pojasnjevanjem današnje stvarnosti bo organizacija AFZ skrbela za mater in otroka. Gre za vsako našo ženo, ki jo je še treba iztrgati iz zaostalosti In mračnjaštva. Sekretar OK KPS je obrazložil odbornicam načine delovanja protiljudskih duhovnikov, ki bi se danes na vsak način radi polastili prejšnjih položajev, ki so jih v letih NOB 'popolnoma izgubili. Ženam je treba zato iz dneva v dan odpirati oči in jim prikazovati, kakšna grozodejstva in zločine so zakrivili med vojno prav ti duhovniki, ki danes odvračajo manj zavedne ljudi od ljudske oblasti.
Tudi tovarisica Ocepkova je v razpravljanju opisala lik žene lz let NOB. Omenila je med ostalim, da so tudi v letih revolucije neštete naše pobožne kmečke žene dobro vedele, kdo je naš sovražnik. Takrat in danes ni nihče preganjal vere, kakor bi to radi naši sovražniki prikazali, vedno pa smo se in se bomo borili proti zločincem, ki škodujejo napredku in izobrazbi našega ljudstva. Zato je treba žene zainteresirati za Številna gospodarska vprašanja, ki zadevajo vas, trg ali mesto. Le tako jih bomo pripravile k razmišljanju tudi o drugih vprašanjih. Zbirati jih je treba na razne praktične tečaje, predavanja, v posvetovalnice itd. Nuditi jim je treba to, kar danes našo mater, ženo in dekle zanima. Pri volitvah v občinske ljudske odbore je treba skrbeti, da bo v naših odborih tudi žena zastopana v pravem sorazmerju. Ker bo v oktobru v Ljubljani kongres AF2 Slovenije, je tov. Ocepkova povabila žene novomeškega okraja, naj se s tekmovanjem na vseh področjih dela pripravljajo na kongres.
Odbornice so nato izvolile 40-članski izvršni odbor AFZ iz članic dosedanjih dveh odborov. Za predsednico je bila izvoljena tov. Martina Petričeva, za sekretarko tov. Marija Kapova, njena namestnica pa je tov. Mirni Vovkova.
jeziš, koliko dobijo. Zakaj se ne vključiš v njihovo delo? Postani še ti udarnik in dobil boš tudi ti! Mislim pa, da si sam tisti lenuh, ki ti udarniško delo smrdi! V socializmu pa velja načelo: »Kdor skupnosti nič ne daje, tudi od nje ne sme ničesar pričakovati!« Odprta ti je pot med udarnike! Opekarna v Gradacu, »Belsad«, premogokop na Ka-nižarici, tovarna učil v Črnomlju itd. itd., vse polno je tudi v Beli krajini možnosti, da se uveljaviš in postaneš udarnik! če boš res hotel postati udarnik, boš spoznal, da lenuhi te Časti ne dosežejo, ampak da je ta čast prihranjena samo ljudem žuljevih rok in čistih src; ljudem jasnega čela in pogleda, nikakor pa ne potuhnjenim figar-jem, kakor si ti.
Zal ti je, da razne zadruge dobe podporo? Kar vključi se v zadrugo! Če je pa v tvoji vasi še ni, je ustanovi! Deležen boš tistih dobrot kakor vsi delovni zadružniki. S$j se razumeva, ne? Na kmetijske zadruge si mislil, kajne? Tudi v teh zadrugah lenuhov ne trpe, ampak si zadružniki z žulji grade srečnejšo bodočnost.
Toda nihče te v zadrugo ne sili, jaz tudi ne! Tvoja glava — tvoj svet! Če veš, da je tamkaj bolje, zakaj oklevaš? Zakaj si ne prebereš?
Če želiš, da ti povem še kaj več, me obišči na mojem domu. Na uho ti bom povedal, kdo ti je narekoval umazane besede na dopisnico, ki se je ne upaš podpisati. Upam, da se ne boš od strahu — prekrižal, saj pri meni ne diši po kadilu...
Podzemelj, 4. aprila.
Lojze Zupane dopisnik »Dolenjskega lista«, Podzemlje
Vsak naj bi tako naredil, pa bi bilo kmalu drugače
Uredništvu »Dolenjskega lista«.
V sredo 2. aprila sem opazoval voznika Ferliča, ki je z enovprežnim vozom peljal deske čez Glavni trg, Vr-hovčevo ulico in Ljubljansko cesto proti Loki. Ze ko je zavil v Vrhovčevo ulico, je obrnil bič ter udaril večkrat konja po vampu z debelim koncem biča, čeprav brez vsakega vzroka! V Vrhovčevi ulici je konja ponovno večkrat kruto udaril z debelješmi koncem bičevnika pod trebuh. Mlajši človek je stopil k njemu in mu zabrusil v obraz, da je surovež in da naj preneha s pretepanjem živali. Ferlič se je repenčil, da je to »njegova stvar«, pred postajo Mestne Ljudske milice pa je dotični tovariš voznika prijavil prometnemu miličniku, ki si je zapisal podatke o nesramnem vozniku.
Tako naj bi storil vsakdo, pa bi bilo nekulturnega vedenja nekaterih voznikov v Novem mestu In na deželi kmalu konec! Pisali ste že o mučenju živali v Vašem listu, toda mislim, da bo treba še — dokler ne bomo zatrli samovolje nekulturnih ljudi! Pa še o pretepanju otrok, naj bi kdo kaj napisal v Novem mestu!
Novo mesto, 3. aprila 1952.
J, K.
S tremi Izguba, z enim dobiček in napredek
V kmetijski zadrugi na Črešnjevcu v Beli krajini lahko dobimo zadnje čase vse, kar človek potrebuje ali želi: od najmanjših predmetov, da omenim Samo žabice za ženske nogavice, britvice, igračke, tekstilno blago vseh vrst, pa do prehranbenega blaga itd. Ni nam treba naštevati. Ob dobri postrežbi odhajajo kupci zadovoljni Iz zadružne trgovine. Pred leti so postajale v isti zadrugi ob praznih policah tri tovari-šice. Seveda je imela zadruga izgubo. Danes pa vodi trgovino zadruge en sam človek, ki krpa izgubo prejšnjih let in dela, dela noč in dan. Uspeh je zato več kot le viden. Takih mož potrebujemo še mnogo v naših zadrugah! Ljudje spoštujejo delavne nameščence in jim zaupajo, s tem pa raste tudi ugled zadruge.
Črešnjevec, 7. aprila 1952.
K. F.
Kratke vesti
Beograd. — Spomenica vlade FLRJ zaradi zapostavljanja Slovencev v an-gloameriškl coni STO. Naša vlada je poslala zavezniški vojaški upravi anglo-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja spomenico, v kateri navaja zapostavljanje Slovencev. Slovenski jezik v Trstu je še vedno na črni listi. Na sodišču ga ne smejo uporabljati. Slovenske šole nimajo enakih pravic kakor italijanske. V predsedstvu angloameri-ške cone ni nobenega slovenskega predstavnika. Razen tega navaja spomenica tudi druga zapostavljanja kot n. pr., da so Italijani dobili povrnjeno škodo, Slovencem in njihovim gospodarskim ter kulturnim organizacijam pa ni nihče vrnil škode, ki so jim jo povzročili fašisti. V Trstu nasilno razlaščajo zemljišča, ki so last Slovencev. Vse te metode povzročajo, da se postopoma spreminja etnični sestav tržaškega ozemlja.
Ljubljana. — Zakonodajni odbor Ljudske skupščino razpravlja o osnutku zakona o upravnoteritorialnl razdelitvi Slovenije ter o osnutku zakona o reorganizaciji ljudskih odborov. V petek, 11. aprila se bo začelo tretje redno zasedanje Ljudske skupščine LR Slovenije. Zakonodajni odbor je že nekaj dni prej razpravljal o razdelitvi Slovenije na okraje, mesta in občine ter o novih okrajih. Po osnutku novega zakona, ki ga je zakonodajni odbor že sprejel In ga bo predložil skupščini, bo v bodoče
v Sloveniji 19 okrajev (naknadno je bila še predlagana priključitev okraja Kamnik okraju Ljubljana-okolica), 378 občin ter 3 iz okrajev izločena mesta.
Beograd. — Delegacija francoske socialistične stranke na obisku v Jugoslaviji. Pretekli teden je odpotovala iz Jugoslavije skupina francoskih socialistov, ki so se dalje časa mudili v Jugoslaviji. Med svojim obiskom so si ogledali razne kraje naše države. Obiskali so tovarne, zadruge ter se ustavili tudi v Sloveniji. Ob odhodu iz Jugoslavije so poudarili, da so bili presenečeni nad številnimi gradnjami pri nas. Posebej so omenili razgovore z jugoslovanskimi voditelji ter poudarili, da jim je bil obisk dragocena pot do spoznavanja jugoslovanskega stališča.
Trst. — Neposredno sodelovanje Italije v upravi cone A je krivično za Jugoslavijo. Kakor v Jugoslaviji, tako se je tudi v Trstu dvignilo demokratično ljudstvo proti nameri Angloameričanov, da bi Italiji dovolili neposredno sodelovanje v upravi cone A. Prav tako tudi vse svetovno časopisje obširno komentira zadnje dogodke v zvezi s tržaškim vprašanjem. New York Times, in z njim tudi mnogi časopisi v zahodnih državah, naglašajo, da bi se morale zahodne velesile resno potruditi, da bi bil dosežen direkten sporazum med Jugoslavijo in Italijo.
Kako sadimo sadno drevfe
Ker navadno nimamo iz raznih tehničnih ovir sadnih sadik na razpolago že v jeseni, sadimo jabolka in hruške skoraj redno šele spomladi. Sajenje pa se mora spomladi izvršiti Čimprej, to je še pred začetkom spomladanskih sušnih dni. Zadnji čas sajenja naj bo prva polovica meseca aprila, po možnosti pa naj bo spomladansko sajenje izvršeno že v mesecu marcu. Vsekakor pa je potrebno, da so jame za sajenje izkopane vsaj nekaj tednov prej, da je zemlja izopstavljena vremenskim vplivom, S tem postane zemlja bolj rahla in zračna. Najbolje je napravil tisti, ki je Izkopal jame že v jeseni.
Razmer jame mora imeti najmanj 1,5 m v premeru in 0,6 do 0,7 m v globino. V jami takega obsega bodo imele korenine dovolj prostora za nagel razvoj.
Pri izkopavanju ločimo rodno gornjo rodovitno plast zemlje od spodnje nerodovitne mrtvice na ta način, da izmotavamo eno na eno stran jame, drugo pa na drugo stran jame. To je važno za kasnejše sajenje, kjer dodajamo h koreninam samo rodovitno zemljo, mrtvico pa bomo pustili na vrhu, da jo čas in obdelovanje spremenita v rodovitno.
Ako je drevesce posajeno v manjši, ozki jami, bi se korenine razvijale v globino, v nezračno plast, pri široki jami pa se korenine razvijajo enakomerno v višji zračni plasti, kar ugodno vpliva na hitrejšo in boljšo rast drevesa.
2e pred sajenjem moramo drevescu postaviti oporni kol, na katerega bomo kasneje privezali drevesce, da ga ne zlomi veter. Kol naj bo približnega premera 6—7 cm in dolžine do izpod drevesne kronice.
Vsaj teden dni prej jame zasujemo, da se zemlja vsede. S tem si olajšamo pravilno višino sajenja. Pri pravilnem sajenju mora biti drevesce posajeno tako globoko, kakor globoko je bilo v drevesnici. Preplitvo ali pregloboko sajena drevesca se slabo razvijajo. Kako globoko je bilo drevesce prej, nam pove koreninski vrat.
Pri sajenju potrebujemo mešanec (kompost) in hlevski gnoj. Ako ni na razpolago komposta, ga lahko zamenja dobra vrtna ali gozdna zemlja.
Pred sajenjem obrežemo drevescu korenine nazaj za dve tretjini.
Ako mogoče korenina v sredini ni zdrava, jo porežemo nazaj do zdravega mesta. Gnile korenine odstranimo. Ranjene korenine gladko obrežemo. Pri-krajševanje korenin ima namen spod-
buditi rast mladih gostih, vlaknatih korenin.
Pred sajenjem namočimo korenine v brozgo, ki smo jo pripravili iz vode, krav jaka in ilovice.
Pri samem sajenju je važno, da pride drevsce v pravo globino, da pridejo korenine Čvrsto v kompost ali vrtno zemljo in da damo dreveščku v zalogo dovolj starega gnoja, ki ga plitvo pod-kopljemo iznad korenin. Pod korenine podkopan gnoj bi koreninam ne koristil, ker bi prišel pregloboko in bi zoglenel. Pri gnojenju moramo paziti, da gnoj ne pride neposredno na korenine, ker bi korenine osmodil.
Za sajenje sta vedno potrebni dve osebi. Ena, ki drevešček drži v pravi legi, in druga, ki sadi. Važno je, da so korenine v mešancu dobro ugnezdene in ne visijo v zraku. V ta namen je potrebno med koreninami zemljo dobro nabijati, odnosno tlačiti. Po potrebi moramo drevo po sajenju tudi zaliti.
Kronico obrežemo na kratko šele po sajenju. Dreveščku damo na kol dve vezi, nato napravimo okoli dreveščka kolobar.
Samo na ta način posajena drevesca bodo dobro uspevala. Saditi pa moramo sorte, ki našemu okolišu ustrezajo. Izbor naj vsebuje čim manj sort.  V. K.
Ustanavljanje mestnih! krajevnih in zadružnih hranilnic
V sodelovanju z zveznimi gospodarskimi organi pripravlja Narodna banka že dalj časa načrt predpisov o kreditiranju v gospodarstvu, o obrestih, o finančnem poslovanju gospodarskih podjetij in zadružnih organizacij ter o ustanavljanju mestnih, krajevnih in zadružnih hranilnic. Kakor je znano, ho poslovanje komunalnih bank v zvezi z reorganizacijo naSega bančnega sistema prevzela Narodna banka. Ljudski odbor me«ta Beograda je te rini že sprejel sklep, po katerem se ukine beograjska komunalna banka. Po*le te banke v zvezi s plačilnim prometom bo prevzela Narodna banka, ki bo v ta namen ustanovila posebno podružnico, medtetm ko bo za posle v zvezi z zbiranjem hranilnih vlog ter dejanjem majhnih kratkoročnih kreditov ustanovljena posehna mestna hranilnica. V načrtu je tudi, da se ustanove zadružne hranilnice in sicer po sklepu skupščine zadružnikov kmetijskih zadrug.
POJASNILO
V svoji knjigi »Belogardizem« sem na str. 342 zaradi nepopolnih podatkov zapisali »Bivši aktivni mornariški podoficir Skerlj i« Novega mesta je po nalogu Pebeljakovega £taba zbiral in vodil nekdanje orožnike...« Kot sem naknadno ugotovil, ie to delal bivši srezki načelnik v Prištini Mirko fikerlj ii Novega mesta, zadeva pa se ne nanaša na Kornelija Škerlja iz Novega mesta.
Saje Franeek
Ambrožih Franca Martin, roj. 7. 10. 1913, Bevke; Bec Janeza France, 11. 10. 1912, Migalica; Barhori? Janeza Matija, 24. II. 1908, Juma vas 13; Bartolj Franca Jože, 12. III. 1912, Straža 28 (Sent Rupert); Birca Franca Boris, 5. I. 1919, Žalec; Brodnik Jožeta France, 5. 10. 1922, Kompolje 110; Butala Viktorja Feliks, 15. 10. 1922, Trstenik 10; Belej Antona Franc, 29. 8. 1923, Ljubljana, Poljanska; Bundaršek Jožeta Jože, 2. I. 1923, Sent Rupert 8; Babic Jurija Alojzij, 26. 8. 1914, Bojanja vas 26; Brus Ivana Karel, 20. 12. 1920, Slovenj Gradec; Blatnik Simona Stanko, 15. 2. 1919, Stara vas; Brulc Franca Alojzij, 17. 4. 1918, HruSica 11; Černe Franca Franc, 23. 10.1924, Kozare 25; Cerne — Gustelj, 15. 5. 1921, Maribor; Čiri« Jožeta Leopold, 13. 12. 1916, Polje 15; Dežman Franca Alojzij, 15. 6. 1919, Sp. HruSica; Dobnik Matije Ferdinand, 21. 5. 1914, Jezica, Ljubljana; Fik Jožeta Milan, 31. 7. 1922, Ljubljana, Čopova 10; Golob Franca Franc, 11. 2. 1922, Stopiče 24; Gričar Petra Janez, 22. 5. 1914, Vransko; Gamser Cirila Janez, 31. 7. 1920, Slovenj Gradec; Gorenje Franca Franc, 7. 3. 1919. Hom 17, Št. Rupert; Gnričar Franca Matija, 19. 10. 1915, Ozrje (?); Gale Janeza Ivan, 21. 9. 1920. Mala vas 30, Dobrepolje: fielob Franca Jernej, 18. 4. 1919, Selo 5, občina Mirna; finim Franca Franc, 21. 5. 1922, I)ev. Mar. v Polju; filavnik Franca Frane, 2. 8. 1921, Rateee-Planica; firm Jožeta Jože, 18. 2. 1920. Sevnica, ob? Trebnje; Gnidovec Franca Anton, 13. 6. 1919, Ajdovce: Henigman Maksa Viktor, 22. 11. 1923, '»olcnjske Toplice 29; Hrovat Janeza Alojz. 16. 6. 1911, Trehnja gorica.
Holevar Matije Jože, 22. 4. 1915, Škrjanče (pri Mirni); Hudovernik Andreja Edvard. 3. 10. 1909, Velenje; Jakuš Marka Anton, 11. 1. 1926. Vransko 11; Jurca Avgusta Avgust, 5. 3. 1919, Prim-.kovo, Jake! Alojzija Marko, 10. 3. 1921. Rožen-ben 1. Št. Rupert; Jakoš Alojzija Jože. 24. 5. 1914, Rožcnberg 4; Jurjevič Jožeta Šteian, 27. 3.
F ranček S a j e t
15
Belogardistični štajerski bataljon
1918, Rajhenhurg; Juric Janeza Slavko, 1. 9. 1921, Celje; Jelenko Milana Milan, 30. 7. 1920, Ruse; Jarc Janeza Avgust, 13. 12. 1921, Hrastje, Mirna peč; Jako! Jožeta Jože, 10. 3. 1921, Dobrunje 5i Lap Franca Alfonz, 21. 4. 1922, Bistrica 26; Lamot Filipa Simon, 15. 3. 1919, Št. Jurij. Laško; Lah Jurija Leopold, 15. 3. 1922, Migalica 11, Mirna; Lamovšek Antona Stane, 15. 8. 1923, Dobje 18; Lah Ivana Rafael, 23. 10. 1923, fiotna vas; Mihec Antona Anton, 4. 12. 1913, Brinja 14; Mihelip Antona Franc, 5. 1. 1921, Ljubljana, Tržaška 86; Ma-knvec Andreja Alojzij, 19. 5. 1915, Rudolfovo pri Cerknici; Matisar Franca Ivan, 27. 4. 1920, Dolenja vas 2; Mraz Mihaela Jaro, 4. 3. 1919. Velenje; Murn Franca Franc, 8. 2. 1920, Št. Jqšt 1; Muhi? Jožeta Jože, 3. 2. 1922. Crmošnjice 10; Mavec Janeza Jože, 4. 2. 1918, Cemše 13, Mirna pef; Mavec Janeza France, 26. 9. 1923, Mirna peč; Novak Avgusta Jarostav, 4. 3. 1918, Trnovo, Zeljarska: Nah-tigal Ivana Milan, 20. 5. 1920, Primskovo; Nsapo-vl? (Vasiljevi??) Milovana Nikola, 15. 2. 1909, Ljubljana; Nedim Ivana Alojzij, 1. 5. 1920, Domžale, Zabukovice 3; Okoren Franca Janez, 1. 2. 1915, Naklo; Orehek Janeza Franc, 4. 3. 1917, Pri stava 3, Jesenice; Cman Franca Kristo, 15. 12. 1918. Cerklje pri Kranju; Pintar Valentina Valentin, 15. 1. 1020. Podkoren; Pifpler Franca Franc, 29. 5. 1920. Bled; Poženel Franca Jože. 18. 7. 1918, Kropa; Pisk Rudolfa Franc. 4. 12. 1920, Škofja Loka: Pavli? Ivana Marjan, 26. 2. 1920. Ljubljana, Aleševčeva 12; Pižmoht Antona Sikst, 10. 8. 1910, Mirna; Pižmoht Antona Kvirin, 24. 5. 1913, Brezovica, oh?. Mirna; Posavc Ivana Vlado, 4. 5. 1921, Celje; Pocajt Janeza Ignac, 21. 10. 1919, Vransko;
Rukše Jožeta Martin, 28. 12. 1924, Hrušica; Robida Janeza Ivan, 15. 4. 1919, Selce, Škofja loka; Roje Jožeta Franc, 20. 1. 1917. Okroglo, Kranj; Rupar Jožefa Ludovik, 10. 10. 1923. Krvava pe? 12; Rukše Jožeta Jože. 30. 9. 1922, Hrušica 6; Rudolf Andreja Andrej, 25. 3. 1922. Rudolfovo, nl>?. Št. Vid pri Cerknici'; Rudolf Andreja Alojzij, 21. 6. 1913, Rudolfovo, obe. št. Vid pri Cerknici; Kav?i? Petra Vladislav, 4. 4. 1923, Ljubljana, šlajmarjeva 2; Kordan Janeza Anton, 21, 8. 1917, Prevalje 4; Ko-nafan Ignaca Oskar. 19. 9. 1917, Šoštanj; Kos Janeza Milan, 2. 10. 1915. Naklo: Keferle Jožeta Jože, 19. 7. 1923, Sela 6; Kolenc Antona Jože, 111.9. 1922, Selo 3; Koren Ivana Janez, 1. 3. 1919, Bražice; Korošec Cirila Milan, 6. 4. 1914, Zabnica; Kregar Matevža Matija, 2. 1. 1920. Žalec; Korošec Nikolaja Ivan, 17. 6. 1914, Bizovik, Dobrunje; Kadunc Jožefa Ludovik, 10. 10. 1923, Krvava pe? 12; Knemžar Franca Franc, Ljubljana, šuštoršičeva; Kosanovi? Mileta Petar. 20. 1. 1910, Ljubljana, Bleiweisovn 42; Kone?nik M'haela Ljubo. 15. 5. 1918, Ptuj; Novšak Franca Anton, 14. 7. 1914, Sevnica; Kodeli? Viktorja Štefan, 30. 12. 1922, Črešnjevec; Kirn Antona Jože, 8. 1. 1919, Selo. ob?. Mirna; Koleni? Antona Anton, 3. 1. 1920, Selo, ob?. Mirna: Krištof Mihaela Franc. 24. 9. 1921, Sojenice 2. Mirna; Koritnik Antona Edvard, 13. 2. 1914. Maribor: Štepec Ivana Jožef. 20. 4. 1918, Sv. Križ: Sladi? Jožefa Jože, 16. 4. 1918. Vesela gora 21; Stanovnik Franca Jože, 20. 8. 1921, Stranska vas 1; Cesar Valentina Alojz, 26. 3. 1918. Jurna vas 20; Stole Franca Franc, 25. 2. 1919. Krani: Sojer Janeza Janez, 4. 2. 1921, Brezovica 44; Skolj Janeza Janez, 23. 8. 1913, Zabukovje 23; Slapšak
Jožeta Jože, 29. 10. 1923. Hrastno 5; šali Ivana Evsrahij. 7. 10. 1921, Dolenja Straža; Senekovt« Hugo (Tomaži? Drago), 13. 1. 1914, Maribor; Stegne Cirila Alojz, 16. 2. 1909, Sv. Urh. Slovenska Bistrica: Sinkar Franca Anton, 8. 2. 1916, Selce nad škofjo loko: Selan Jožeta Leopold, 16. 2. 1919, Dohrunje; šniid Alojzija Alojzij, 12. 1. 1912. Draž-goše; Stropnik Mihaela Ivan, 28. 10. 1922. Rimske Toplice: gradi? Jožeta Anton, 12. 2. 1920, Vol?je njive, Mirna: šišteršič Franca Alojzij, 7. 3. 1922, Crmoi niirc 10, Stnpi?e; Slatnik Janeza Miha. 14.2. 1919, Prapročf. Škofja loka; Tavželj Franca Franc,
2. 5. 1920, Tavžlje 1; Tekavc Antona Jože, 11. 3. 1922. Grahovo; Tratar Stanko, 15. 2. 1923, Trstenik. št. Rupert; Usaj Franca Evgen, 19. 8. 1916, Šempas 21; IrbanČi? Ignaca Alojz, 28. 3. 1915, Sevnica 22; tTrhan?i? Ignaca Franc, 1. 11. 1921, Sevnica 22: Phan Franca Franc, 25. 6. 1926, Straža 41, št, Rupert: Vrefif Janeza Dušan, 15.5.1915, Šoštanj: Vrtovee Vekoslava Bogdan. 10. 6. 1922, Ljubljana, Frančiškanska 2; Vrtovec Vekoslava Marjan, 7. 2. 1923, Ljubljana, Frančiškanska 2; Zupančič Jožeta Mirko, 19. 3. 1919, Britof 1; Za-krajšek Jožeta Franc, 17. 3. 1920. Migalica 5; Žon-ta Franca Anton, 4. 1. 1923, Hrastno 5; Zupančič Jožeta Alojzij. 20. 2. 1922. Biška vas 18. Mirna peč: Zadnik Alojza Roman, 7. 8. 1924. Gabrijele, Tržišče; Vidmar Ivana Rado, 19. 9. 1917. Velenje; Teljak Janeza Janez. 20. 4. 1904. Podlipa 24; Fur-lan Franca Drago, 4. 12. 1914, Dol. Kronovo 25; šknlj Janeza Anton, 5. 5. 1921. Kozjak 23. Št. Rupert; Tratenšek Franca Ivan, 8. 2. 1920. Maribor.
Ta seznam »pripadnikov formacije .bela garda'«, kakor so Italijani zapisali na vrhu spiska, je kot strogo zaupno stvar hranilo poveljstvo italijanskih karabinjerjev pri poveljstvu pehotne divizije >Isonzo«. Svojim podrejenim odsekom pa J«
3. avgusta sporočilo.
Stev. 15.
DOLENJSKI LIST
itran
lenente colonnelto Giuseppe Agueci:
Vojni zločinec general Taddeo Or-lando je v začetku 1948 izjavil, da bi mu bilo treba samo eno zločinsko dejanje dokazati, pa bi priznal, da je vojni zločinec. Ohranjeni dokumenti italijanske vojske in civilne oblasti pa nam nudijo ne samo enega, temveč stotine dokazov, ki jasno izpričujejo ne samo zločinstvo omenjenega generala, temveč vseh poveljnikov italijanske vojske od Roatte na Sušaku in Robot-tija v Ljubljani do podrejenih divizijskih in polkovnih poveljnikov in navadnega vojaka, da fašistične milice še posebej ne omenjamo. To našo trditev naj dokaže le kratek izbor iz ogromnega kupa sovražnih dokumentov, ki so za nas in za svet najbolj prepričljivi. Med temi dokumenti je tudi marsikatero pismo, ki ga je pisal italijanski vojak prijatelju ali svojim domačim ter jim v tej zaupni obliki sporočil brez olepšave to, kar je videl in delal, pa je ravno zato vojaška cenzura pismo zaplenila in vrnila poveljstvu z naročilom, da preveč odkritosrčne pi-savce — kaznuje zaradi nedovoljenega razkrivanja stvari, ki bi morale ostati tajne. Originali spodaj navedenih dokumentov se nahajajo v naših arhivih.
»MESEC DNI DOPUSTA DOBIMO, CE USTRELIMO CIVILISTA...«
Dario Petrozzi, grenadir 2. čete I. bat. I. polka divizije Sardinskih grenadirjev, je 20. septembra 1941 pisal svojemu prijatelju Silviu Roma-gnoliju, šoferju tovornih avtomobilov tržaške komande, takole:
»... Kar tiče prostega izhoda, hodimo po trije skupaj, oboroženi s puško in z nabojem v cevi in ukazano nam je, da streljamo na vsakega, ki bi hotel vojakom kaj storiti. Sedaj se bomo pa resnično zabavali. Povrhu dobi se mesec dni dopusta vsak, kdor ustreli kakega civilista.«
Da so vojaki tak ukaz od Robottija in Orlanda. resnično prejeli in jim je bila obljuba enomesečnega dopusta naravnost vzpodbuda za streljanje na naše ljudi, dokazuje kazen, ki jo je vojak za to pismo dobil: 5. novembra
»
Slovence je treba pobiti kakor pse!"
Pričevanje italijanskih vojakov o lastnih zločinih
TO SO NAJOGABNEJŠI DOKAZI 2000-LETNE  RIMSKE KULTURE
Je bil kaznovan s pet dni pripora, »ker je v pismu sporočil svojemu tovarišu vojaku vojaške vesti zaupnega značaja«.
»POGUM« BREZ PRIMERE...
Mednarodno pravo prepoveduje vsako sovražno dejanje- proti ranjenemu nasprotniku. Za italijanskega oficirja to načelo ni veljalo. Ko so se partizani po napadu na Lož 1941 umikali proti Debelemu vrhu in je del njih padel v italijansko zasedo, so bili trije ranjeni partizani, ki se niso mogli več braniti, nečloveško umorjeni. O tem je v svojem poročilu z dne 31. oktobra 1941 zapisal podporočnik Carta:
»Ko . sem se vračal... sem slišal streljanje v razdalji 20 m in glas... ki me je klical; takoj sem krenil na bojišče, kjer mi je serg. Patruno pokazal jarek v oddaljenosti 3 metrov, kjer je ležalo nekaj prav gotovo ranjenih moških; da bi ne spravljal moštva v nevarnost, sem ukazal še streljati tako dolgo, da bo z matematično gotovostjo dognana njihova smrt. Po preiskavi trupel sem našel nepoškodovano samo 19 fotografij in tri puške Mauser, kar prilagam.«
»Lastnoročno sem ju ustrelil«
2. novembra 1941 je bila Prva belokranjska četa na Gor. Lazah po izdajstvu obkoljena in skoraj popolnoma uničena. Naslednjega dne je novomeški karabinjerski kapitan Enrico Pani spremljal generala Federica Romera po gozdni poti pri Gorenjih Lazah in tam naletel na dva partizana. Ustavil ju je, ju dal po spremstvu razorožiti, nato pa potegnil revolver in ju ustrelil. S tem svojim junaštvom se je po-laehal v svojem poročilu XI. armad-nemu zboru v Ljubljani, nakar je Ro-botti naročil Romeru, naj kapitana posvari, da bi v bodoče v uradnih spisih ne uporabljal več izraza: »lastnoročno sem ju ustrelil^. V utemeljitvi pravi takole: »popolnoma odobravam ravnanje kapitana, vendar ne gre, da bi to zapisali v uradnem poročilu«. Nekdo na poveljstvu pa je pripisal:
»Premalo resne so besede .lastnoročno sem ju ustrelil'. Treba je misliti na prihodnjost.«
Kaj nam pove ta dokument? Italijanski generali so odobravali vsako zločinstvo in vsako kršitev mednarodnega
Deset let poteka, odkar je italijanska vojska sivozelenih in črnih srajc prinašala svojo dvatisocictno »Kulturo« v našo deželo. Tisoči grobov in stotine požganih naselij so še danes ta dan priče njihovega pohlepa po naši lepi zemlji. Vse naše ljudstvo še vedno hrani v spominu grozo, ki je spremljala ropajočo in morečo soldatesko »večnega« Rima na njenih požigalskih pohodih.
Vse naše ljudstvo pa tudi natančno ve, da ga ni bilo bolj strahopetnega vojaka od teh sinov rimske volkulje, ki so znali biti »pogumni« le takrat, kadar so se čutili popolnoma vame, in so se le takrat znali razbesneti do naj-odvratnejših zločinov proti neoboroženim in slabim ženam, starcem in otrokom, kadar je bila daleč od njih kaznovalna puška naših partizanov.
Nesporna zgodovinska resnica je, da italijanska vojska od časov združevanja Italije do najnovejših dni ni niti znala niti mogla brez tuje pomoči izboriti niti ene odločilne zmage, da je bila vedno poražena od časov Radec-kega in Tegethofa do Kobarida v 1. 1917 in Grčije v 1. 1940 ter sramotne kapitulacije v letu 1943.
Zgodovinska laž je italijanska bajku o »veličastni zmagi« pri Vittorio Veneto v začetku novembra 1918, ko je italijanska vojska z več kot izdatno francosko in angleško vojaško pomočjo začela ofenzivo proti razhajajoči in zapuščajoči avstrijski vojski. Vsi vemo. dn so že 28. in 29. oktobra 1918 v Pragi, Zagrebu in Ljubljani izklicali samostojne države in tako razbili habsburško monarhijo, ki jo je potem italijanska vojska — »premagala«...
Dobro se še spominjamo, kako so se v novembru 1918 italijanske čete z belimi zastavicami tihotapile v Gorico, na Primorsko in naš Kras, dokler jim ni pri Vrhniki srbski in slovenski vojak ustavil »zmagovitega« koraka.
Z lažjo pita italijanska šovinistična in fašistična vladajoča kasta svoje kljub »dvatisočletni kulturi« v nevednosti nepismenosti, gospodarski in umski zaostalosti tavajoče ljudstvo, ki mu pripoveduje o »trpečih« Italijanih v našem Primorju, Istri in Dalmaciji, kjer teh Italijanov — sploh ni ali pa so le neznatna manjšina, ki pa uživa vse ugodnosti svobodnih in enakopravnih državljanov.
»Polje časti in slave« je za moderno Italijo s sramoto in porazi popisani list zgodovine. Zato pa je zelena diplomatska miza bila njeno pravo torišče. Ne pogum in hrabrost, temveč zakulisno spletkarjenje« širokoustno laganje, spretno izrabljanje mednarodnih nasprotij in teženj in sunek z bodalom % hrbet, to je pravo italijansko — polje slave in časti.
Pri vsem tem zvesto hodita z roko v roki oba Rima; nekdanji kraljevski in sedanji republikanski ter tisočletni papeški Rim. Ni slučaj, da sta si v late-ranski pogodbi podala roke papež Pij XI. in Benito Mussolini ter z združno stisnila pod resnično večni simbol Rima, lakotno zavijajočo volkuljo, in na novo krpala scefrani škrlat rimskega imperija po milosti božji.
prava, ki prepoveduje streljanje ujetnikov. Le očitno tega povedati ne bi smeli, ker bi v prihodnjosti tak dokument lahko pričal — proti italijanski vojski. Ta dokument pa je danes v naših rokah!
MUSSOLINIJEVA ZAPOVED
Cas je, da končamo z miselnostjo onega dela Slovencev, ki meni, da obstoja   italijanski   narod   iz slabičev,
umetnikov ln zanesenjakov... Nastopa novo obdobje, ki naj pokaže, da so tudi Italijani možje... Vtepimo si dobro v glavo, da nas to ljudstvo ne bo nikdar ljubilo, zato stran s pomisleki... Letalstvo naj uporablja Slovenijo za svoje vežballšče. Trpljenje ljudstva naj vas ne skrbi...« (Mussolini v Gorici 31. julija 1942 na posvetu generalov.)
Robotti v Kočevju
2. AVGUSTA 1942...
»Nobenih pomislekov proti povečanju škode, ki jo osebno in stvarno pri-zadenemo upornikom, ker brez tega nikdar ne bomo mogli biti mirni. Zato smo ukrenili, da se postopoma vsi odrasli moški izselijo na Rab. Ni se treba ozirati na to, če je kdo videti neškodljiv. Torej popolna izpraznitev... Kamor boste prišli, si spravite izpred nog vse prebivalstvo... Če treba, bomo tudi rabi ji...« (Vojaško posvetovanje pred pričetkom napada na Rog)
... IN NJEGOVA PISMENA NAVODILA:
4,. oktobra 1941 je ukoril karabinjer j a Fornero Guida, ker je pri aretaciji branečega se bivšega jug. oficirja Darka Derendo samo z udarci onesposobil, z besedami:
»Samo onesposobil! Bolje bi bilo, da ga je ubil! Zakaj Fornera ni streljal?«
3. avgusta 1942 je na brzojav divizije Sardinskih grenadirjev o aretaciji 37 ljudi in o zajetju treh ranjenih partizanov napisal:
»Zakaj jih niso postrelili? Opomnite jih (in ustrelimo jih mi).«
5. avgusta 1942 je na brzojavno poročilo generala Fabbria, da je v boju padlo devet in bilo takoj ustreljenih 32 ujetih partizanov ter požgane vasi
Razloge, Krašičevica, Kovačev laz in Okrug, zapisal:
»Bravo, Fabbri! Prav gotovo nima takih pomislekov kot Ruggero. Treba je temu zadnjemu po telefonu to povedati. Nikdar ne bomo dovolj strogi!«
General Ruggero je bil poveljnik divizije Alpskih lovcev in tisti, ki je ljubljanskemu škofu Rozmanu odkrito priznal, da je partizanstvo neuničljivo, belogardistična MVAC pa samo koplje razdor med Slovenci.
8. septembra 1942 je divizija Tsonzo prosila za letala, ki naj bi uničila vasi Sv. Križ, Karlče in Slinovce pri Kostanjevici. Na sporočilo, da je bilo letalstvu naročeno, naj te kraje poruši, je Robboti pripisal:
»Ne, pred porušenjem poizkusimo poslati tja naš oddelek, ki bo polovil vse odrasle moške, potem pa zravnajte vasi z zemljo!«
18. septembra 1942 je na brzojavko divizije Alpskih lovcev o ujetih partizanih napisal:
»Opozarjam vse na izraz ,ujeti'! Kaj se to pravi? Če so uporniki, jih je treba postreliti!«
4. avgusta 1942 pa se je ob brzojavki divizije Alpskih lovcev o aretaciji 73 prebivalcev vasi Rakitnica, zaprtih zaradi suma podpiranja partizanov, takole razburjal in svojemu načelniku štaba polkovniku Gallu naročal:
»Dobro je treba razčistiti ravnanje z osumljenci, ker se mi zdi, da je malo
preveč, če bi med 73 osumljenci ne mogli najti niti enega primera, ki bi ga lahko postavili za svarilen vzgled. Kaj pravijo določila okrožnice 3 C in nadaljnja navodila: Sklep: premalo pobijate!«
Okrožnica 3 C je bila izdana spomladi 1942 s podpisom armadnega generala Maria Roatte in je vsebovala podrobna navodila za pobijanje prebivalstva, odpeljevanje v internacijo in požiganje vasi na vsem po Italijanih zasedenem jugoslovanskem ozemlju.
PODPOLKOVNIK AGUECI, POVELJNIK KARABINJERJEV, VREDEN PAJDAŠ ROBOTTIJA
Na pritožbo slovenskih žena zaradi nesramnega postopanja italijanskih vojakov in karabinjerjev na ljubljanskih blokih je poveljnik karabinjerjev pri XI. armadnem zboru, ki bi moral te stvari preiskati in uvesti postopek proti svojim podrejenim, namesto tega napisal pripombo:
»Slovence je treba brez usmiljenja pobiti kakor pse!«
STRAH PRED ODGOVORNOSTJO
3. marca 1943, ko je vojakom Mus-solinijevega imperija strah že temeljito zlezel v kosti in so Čedalje bolj čutili svoj bližnji vojaški in politični zlom ter se bali odgovornosti za svoje zločine, je italijansko poveljstvo v Ljubljani naročalo svojim podrejenim enotam:
»Zaradi umljivih razlogov je potrebno, da v poročilih ali drugačnih obvestilih o smrti upornikov, poslanih civilnim oblastem, zamenjate izraz .ustreljen' ln .pokončan z orožjem' s splošnim izrazom ,v spopadu z našimi četami je padel upornik... v kraju...«
UMIRANJE SLOVENCEV V TABORIŠČIH — VESELJE GENERALA GAMĐARE
Ko so tisoči in tisoči Slovencev umirali in trpeli na Rabu in premnogih ostalih taboriščih v Italiji od Alp do Sicilije, je Robottijev naslednik general Gastone Gambara 17. decembra 1942 zapisal:
»Jasno In razumljivo je, da koncentracijsko taborišče ne pomeni taborišče, v katerem naj bi se ljudje d e b e I i 11 ... Bolan človek = človek, ki da mir!« O njihovih »junaštvih« naj govori nekaj njihovih pisem
Vojaki - poslušni izvrševalci povelj svoiih komandantov...
Prego, prego, gentlemcn, pravico: Reko, Zader, Boko, Trst, Gorico! Dio buono, saj smo zaslužili, saj smo jih dovolj po ... dobili.
Niko Pirnat, 19!'
Vojak Cherubini Giuseppe iz 51. italijanskega pešadijskega polka piše dne 3. julija 1942 svoji ljubici Luzzitelli Giuliji iz Capranice:
»Dobili smo krave, konje in smo vse odpeljali. Našli smo vino, gnjati, kokoši in krompir in smo kuhali vso noč... Tretjega dne smo hodili 18 ur in prišli v neko hribovsko vas... Najprej smo izropali vse hiše, nato pa jih požgali. V njih je bilo toliko robe, oblek, rjuh, šivalnih strojev, pa vse je pogoltnil plamen, razen kar se je dalo v naglici odnesti.«
platneni rjuhi in uro, tako da sem prejel skupno 800 lir. Da bi ti vedela, kako objokujem vse to blago, ko mislim, da je doma vsaka obleka po tisoč lir, medtem ko moram prodajati skoraj zastonj. Vzel sem tudi dve gnjati, toda komaj sem jih vzel, smo se že usedli prijatelji in jih pojedli.
Z blagom, ki ga še imam, ne vem kaj storiti, kajti čez nekaj dni bomo znova odšli na isti posel v kakšno drugo vas in to blago, ki ga imam, sem prisiljen prodati. Z njim ne morem niti teči, da bi se branil in mi je v veliko
DESETTISOČI  SO MORALI V  ZAPORE  IN TABORIŠČA,  OD  KODER SE MNOGI
NISO VEC VRNILI
Vojak Fioravanti Luigi iz 5. čete 52. pešpolka piše domačim v Palom-baro Sabino, Via Regina Ellena 89, dne 4. julija 1942:
»Predragi starši!
... Sedaj smo bili štiri dni na pohodu, napravili smo pokolj, vse hiše smo požgali z vsemi stvarmi, ki so bile v njih... Dragi brat, jaz sem si vzel budilko, ki je že tako srčkana in teče 8 dni, ter dve posodici kave.«
Vojak Tamburini Lorenzo iz 7. čete 52. pešpolka je pisal svoji ženi Antoniji Tamburini v Tuscania, Via Giuseppe Verdi 1, dne 4. julija 1942:
•        »DRAGA TOTA!
Znova ti bom pripovedoval o grozotah, ki^ jih počenjamo. Prav danes smo se vrnili v isto taborišče, kjer smo že bili pred dnevi, ker smo ponovno odpotovali z vlakom, da bi požgali dvoje uporniških vasi in tako ti , nisem uspel razložiti, kakšen pokolj smo naredili in kakšen plen civilnega blaga smo dobili. Jaz sem nosil obložen kakor mula dvoje smučarskih moških oblek, par pumparic, tri rjuhe, par škornjev, novo študentovsko torbico, par ženskih čevljev, ki bi tudi tebi dobro pristojali, dva para ženskih galoš, nizke ženske čevlje, dva namizna prta, dvanajst svilenih naglavnih rut. Ker nisem mogel več nositi zaradi utrujenosti, ki se me je lotevala, sem prodal dve moški   obleki in pumparice, dve
nadlego, če bi vsaj lahko naredili pakete. Potem bi bilo dobro. Tudi oficirji imajo polne vreče blaga, toda oni so oficirji in jim to nosijo mule...«
IN KAJ PRAVI ITALIJANSKI OFICIR?
Takole je pisal capitano Antonlo M o d i c a iz 3. bat. 51. polka svoji ženi Bice Modica v Genevo, Via Cassare-gis 8/8, dne 7. julija 1942:
»... Tukaj požigamo cele vasi, vzamemo vžigalico in milijoni so v plamenih. Videl sem, kako so odirali vole, samn da so izrezali iz njih zrezke, ostalo pa so pustili ležati kar na soncu. Ljudstvo pa gleda brez solze, brez besed...«
8. julija pa ji je pisal:
»...Čutim se rablja, spričo barbarstva zdivjam še sam, sedaj že tudi jaz nimam nobenega usmiljenja več. Postajam brezčuten pred uničenjem. Ne zdi se mi, da delam tu za veličino domovine ...«
*
Da! Ne Antonio Modica, ne njegovi vojaki, ne njegovi poveljniki z Robot-tijem, Gambaro in Roatto na čelu na naših tleh niso delali za veličino Italije!
Slovenska in jugoslovanska bojišča za Italijo niso bila »polja- časti in slave«, temveč s strahopetstvom in zločini vseh vrst popisani sramotni list njene zgodovine. Ali hoče današnja Italija temu dodati novo poglavje?       J. J.
Obsodba zupniha Pozuna iz Osilnice
O župniku Požunu, ki je pretepal v šoli otroke, ki niso hodili k verouku, smo letos že pisali v prvi številki »Dolenjskega lista«. Organi ljudske oblasti so uvedli preiskavo, pred dnevi pa se je duhovnik Karel Požun iz Osilnice moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Kočevju.
Sodišče je ugotovilo, da je gospod Karel Požun v resnici strahoval otroke, ki niso hodili k verouku ali k mašam ob nedeljah in praznikih. Male »brezbožnike«, ki jih čaka na onem svetu — tako vsaj uči g. Požun — večno pogubljenje, je kaznoval že na tem svetu božji zastopnik v Osilnici kar sam. Tako je n. pr. gospod Požun ob neki priliki zgrabil malega Antona Žagarja, ki ni šel k maši, za prsa in ?a z vso močjo (gospod Požun je krepak in mladeniško srborit človek!!) dobro »pretresel«, nato pa se je lotil učenčeve glave
»Brezbožnico«, učenko Vilmo Mal-nar, pa je kaznoval bolj »milo«: pri-solil ji je samo zaušnico, vendar tako nežno, da se ji je takoj ulila kri lz nosa. Grešnik Jože Muhnič pa je spet po svoje občutil srd in jezo duhovnega gospoda: Požun se je nad učencem učil boksanja. Ko mu je bilo te igre dovolj, je zgrabil duhovnik za dolgo ravnilo in »spravil« z njim nepokornegi učenč-ka iz klopi na umazana tla...
Dne 15. marca je okr. sodišče v Kočevju obsodilo duhovnika Karla Po-žuna na dva meseca zapora in na prepoved poučevanja verouka za dobo treh let.
Vsi poceni prebivalci Osilnice In okolice so odobravali pravično kazen ljudskega sodišča. (Opomba uredništva: zdi se nam, da je izrečena kazen nad duhovnikom Požunom vendarle še pre-mila» O.K.
Iz življenja naših frontnih organizacij
Živahno delo organizacij OF v Beli krajini
V zadnjih dveh mesecih je bilo življenje v organizacijah OF v Beli krajini zelo živahno. Osnovne organizacije so na občnih zborih pretresale delo v preteklem letu in postavljale načrte za leto 1952. Izvoljeni so bili skoraj že povsod novi vaški odbori OF, pa tudi občinski frontni odbori, od katerih je v veliki meri odvisna delavnost frontnih organizacij.
Občni zbori Fronte so potrdili, da je ogromna večina belokranjskega ljudstva povezana z OF, da se zaveda njenega pomena za politični, gospodarski in kulturni napredek Bele krajine. To je pokazala tudi udeležba na občnih zborih OF, ki znaša povprečno 75% članstva. V Bojancih je volilo 98 % članov OF, v Butoraju 95 %, v Adle-šičih 82 %, v Preloki 75 % in podobno. V Butoraju je vstopilo v organizacijo 28 novih članov.
Najslabša udeležba na volitvah je bila v vasi Krasinec, na Desincu, V Podzemlju in Otoku, kjer je volilo komaj 25 % frontovcev. Kako malo se zanimajo za delo OF in kako slabo cenijo njeno vlogo v preteklosti in sedanjosti, so pokazali prebivalci Vojne vasi pri Črnomlju, Primostku in v Rosalnicah, kjer še do danes niso imeli občnih zborov osnovnih frontnih organizacij. Malomaren odnos do dela OF kažejo tudi na Suhorju. Osnovni vzrok za tako stanje v navedenih vaseh je predvsem slabo delo odborov OF, nekaterih partijskih organizacij kot celot ali pa po-edincev., ki gledajo samo na osebne koristi, zanemarjajo pa koristi skupnosti. Od te bi samo zahtevali. Pozabili pa so na naše geslo: »Kdor skupnosti ničesar ne daje, ne more od nje ničesar prejemati!« Posebno se je ta slabi odnos do skupnosti pokazal na Suhorju. kjer se nekateri člani Partije in OF poleg reakcionarnih in špekulantskih posameznikov veselijo slabega gospodarjenja kmetijske zadruge in njenih odsekov. Pozabili so na svojo dolžnost, da bi namreč morali sami zgrabiti za vodstvo zadruge in koristiti z njenim delom vsem prebivalcem okoliša.
Tak odnos do vloge OF so pokazali posamezniki tudi v drugih, sicer zelo redkih vaških odborih OF. Na Vinjem vrhu št. 14 živi Jože Ivanetič, Žagar, ki dobiva pokojnino, čeprav je vseskozi delal samo na privatnih žagah, pri vsem tem pa ne čuti potrebe, da bi se vključil v OF in delal za skupnost, od katere prejema. Raje se članom OF posmehuje in pravi, da »mu OF nič ne da in da lahko živi brez nje«. Vlogo OF podcenjuje tudi Janez SimoniČ z Vinjega vrha 5, Jože Horvat ih Franc Novina iz Brstovca, ki pravijo: »čemu bi bili člani OF, ki nam nič ne da, saj lahko živimo brez nje in organizacija OF tako ne bo več niti pol leta obstajala...« Vsi trije pa uživajo agrarne
vinograde, ki so jih dobili po zaslugi naše revolucije in uničenja kapitalistov.
Vsem takim je pravila in pravi OF v Beli krajini, da se bridko motijo v svojih ocenah. S svojim delom so pokazali, da jim je ljubša pot sovražnikov delovnega ljudstva, ki so se Še
Na mnogih občnih zborih Fronte so člani obravnavali delovne načrte, v katerih so si postavili obsežne naloge, predvsem v kulturno-prosvetni in gospodarski dejavnosti. Mnogo je bilo sprejetih lepih sklepov za popravila vaških potov, vodnjakov, ureditev drevesnic in plantažnih nasadov sadnega drevja, o gradnji sušilnic itd. Med najboljšimi so načrti organizacije OF v Bojancih, Butoraju, Dragatušu, Vinici,
vedno zmotili v svojem napovedovanju I Cerkvišču in še nekaterih. Tu so orga-
sprememb v naši državi. Motijo se tudi sedaj, kar jim bo pokazala že bližnja bodočnost. Vaški odbori OF pa naj poskrbijo, da bodo vrste Fronte takih sovražnikov čimprej očiščene.
nizacije OF našle vsebino svojega dela; poleg glavne naloge — politično vzgojnega dela — bodo z gospodarskim dviganjem svojih krajev vzgajale novega človeka, ki bo poln vere v samega sebe.
lev
Frontovci Novega mesta —
vstopimo v delovne brigade!
Na nedavni skupni seji starega in novega Mestnega odbora OF Novega mesta so odborniki obravnavali tudi vprašanje prostovoljnega dela v 1. 1952. Obširen načrt MLO o urejevanju komunalnih naprav v mestu, o ureditvi parka v Ragovem logu, pomoči meščanov pri tlakovanju ceste skozi mesto itd., vse to zahteva tudi letos še prav izdatne pomoči prostovoljcev. Lani začeto delo je treba nadaljevati in stopnjevati s še večjim delovnim poletom. Samo krediti in strokovni delavci ne bodo zmogli vsega. Treba bo pridnih rok članov Fronte in vseh meščanov, da bodo obsežni načrti do jeseni uresničeni.
Novost v letošnjih akcijah je oblika prostovoljnega dela. Stab za prostovoljno delo pri MO OF bo te dni začel vzpostavljati prostovoljne delovne bri-
gade, v katerih bo do 20 frontovcev. Član brigade lahko postane vsakdo brez ozira ali je član tega ali onega sindikata ali samo Fronte, katerega izmed mestnih terenov. Na čelu brigad bodo brigadirji, prevzemali bodo skupinske delovne zadolžitve in skrbeli, da bo brigadni duh preveval vse prostovoljce.
Dela je veliko, naloge, ki so pred nami, so pomembne. Pokažimo tudi letos dobro voljo in se lotimo obnavljanja in olepšavanja mesta tako, kakor smo se ga lani pomladi! Uspeh ne bo izostal. V skupnosti je moč! Naše prostovoljno" delo pa bo tudi letos dokaz vsem, ki ne verujejo v novo Jugoslavijo, da smo enotni, čvrsti in odločeni zgraditi vse, kar potrebujemo za nas in naše otroke!
Zaključek izobraževalnega tečaja v Novem mestu
Dobra dva in pol meseca so večkrat na leden dekleta iz mesta in bličnje okolice a veseljem prihajala na prvi izobraževalni te-č*j v novomeško osnovno šolo. ki je preteklo soboto zaključil svoje plodno delo.
Veliko so pridobile — to priznajo od prve do zadnje: o hranoslovju,'šivan ju. ročnih delih, kuhanju, lepem vedenju in serviranju, o vrtnarstvu in 8vinjere\ji. narodnem gospodarstvu in družbenem planu ter o zdravstvu so čule toliko zanimivega in novega "d tovarišev M. ("cšarkove, S. Moškonove, V. Cam-pove. P. 01 jača. J. Mikuliča, Kocovana z Qrma, J. Zamljena in Marije Tomšičeve iz bolnišnice, da tega same niso pričakovale, ko so 10. januarja imele prvi pouk. Poleg praktičnega pouka — predelale »o vrsto gospodinjskih predavanj, saznalo nad 250 jedil, nova ročna dela. praktično serviranje, sestavo in vrednost vitaminov v hrani, nego dojenčka tn prvo pomoč, pa še slovenščino in OMbno higieno ter politična predavanja — so se vključile tudi v kulturno-prosvetno delo.
V soboto. S. aprila so tečajnice v lepo okrašen) telovadnici osnovne šolo odprle razstavo kuharskih izdelkov, ročnih del, »eTvi-ranja Itd., popoldne ob petih pa so v polni dvorani nastopile g kratkim, a lepo pripravljenim kult. zabavnim sporedom, na katerem so same pele. igrale in nastopale. Tovariš Marn Zora se je zahvalila ljudski oblasti za pomoč. kJ jo- je prvi izobraževalni tečaj
Kako so gospodarili zadružniki
v Gribljah v preteklem letu
Pred nekaj tedni so se zbrali na redni letni občni zbor člani KDZ »Majde Sile« v Orihljah. Na zboru sta bila navzoča tudi direktor zadružneg« sklada iz Črnomlja tov. Aloiz Dutar in poverjenik za komunalno gospodarstvo tov. Pahulje, ki je navzoče člane pozdravig v imenu OKKPS Črnomelj.
Iz poročila upravnega odbora, ki ga je podal brigadir Tone Kralj, je liiJo podrobno prikazano gospodarstvo zadruge v preteklem letu. Zadruga je imela zelo lep uspeh, saj znaša vrednost delovnega dne 232 din. V razne sklade so vložili 27% čistega dohodka. Pn proizvodnji je dosegla zadruga lepe hektarske donose. Posebno lep pridelek so dale kul; ture na tustih površinah, kjer so zadružniki sipali apnenec, ki so ga dobili iz Knina. Poizkusili so tudi z apnencem iz Adlešič, iz ka; terega so ee v začetku nekateri dvomljivci »norčevali, češ da hi bili potreben kovaški bat. da bi razbili to kamenje. Pri jesenskem oraniu p« smo videli, da se je vsak, tudi debelejši kamen v zemlji razkrojil.
V preteklem letu so si zadružniki nabavili konje, za katere so iz lastnih sredstev plačali 117.500 din in traktor I raznimi priključki, s katerimi zamenjujejo delovno silo in vprego. Precej dela so vložili v goveji hlev. ki so ga dogradili pred nedavnim in že služi svojemu namenu. Hlev stoji na lepem prostoru in je ponos vseh zadružnikov. Mnogim sovražnikom te male zadruge gradnja hleva ni bila po volji in danes govoričijo po Gor. Gribljah. da so »zgradili hlev oni s svojimi davki«.
Tov. Kralj je poročal kako so poedinl zadružniki izpolnili in presegli obveze delovnih dni. Posebno je pohvalil družino Matije Hrodariča. ki je opravila v preteklem letu 40% celokupnih delovnih dni Razlika ▼ delovnih dneh nam tudi pokaže, kako »o se nekateri člani zanimali zu zadružno delo. Tov. Matija Brodarič je u. pr. opravil 3fi5 delovnih dni. Alojz Brodarič pa samo 3 de lovne dni. Potem ni nič čudnega, da je zadruga morala najeti tujo delovno silo in za njo plačati 38.900 din. Delovne sile ima zadruga na površino svoje zemlje prej preveč kakor premalo. Treba hi bilo le, da se vsi bolj oprimejo zadružnega dela, zlasti oni, katerih delovni dnevi znašajo 3 do 50 dni v vsem letu.
Odnosi med zadružniki so zadnje čase postali precej mlačni zlasti pa sta popustili dve družini, ki se ne zanimata za nobeno zadružno delo. Zaradi tega so se sovražniki zadruge zadnje čase precej zaletavali v zadrugo, da bi omajali njeno enotnost. Tovariš Kralj je oh zaključku poudaril, da se bo vsak. kdor misli škodovati napredku zadruge, pošteno urezal.
Na občnem zboru so zadružniki t veseljem sprejeli novega člana Petra Brin ca. za predsednika zadruge pa so ponovno izvolili lov. Matija Brodaricu ml. — Ob zaključku so zadružniki sprejeli vač važnih sklepov. Usedli bodo gospodarski račun, s čemer so že pričeli, pa tudi ostale sklepe bodo točno in vestno uresničevali. — . lj
v Novem mestu užival, pra.vta.ko pa tudi organizaciji AFŽ in Svetu n kulturo in pro-sveto na OLO. Za njo je govorila o pomenu zbližanja deklet \i. mesta in vasi tovarišioa Francka Pungerčar. po odigranem sporedu pa je spregovorila se ena izmed tečajnic. Na prireditvi j« bila 'udi tov. Angelca Ocep-kova. predsednica GO AFz Slovenije, ki je pohvalila uspehe tečaja, prizadevanje tečajni« In trud vzgojiteljev, ki so se res potrudili, da so nudili tečajnicam od vsega kar največ.
Z okusno in pestro pripravljeno večerjo, ki hi delala čast vsakemu hotelu v velikem mestu, so tečajnice pokazale gostom pridobljeno spretnosti v gospodinjstvu in serviranju, z naravnost vzornim vedenjem pa so potrdile, da so na tečaju veliko pridobile. Kratek, a važen sklep, \\ je pravzaprav hkrati tudi želja vseh tistih, ki se zaradi pomanjkanja prostora _ latafcnjega tečaja niso mogle udeležiti, pa je: v jeseni čimprej na nov tečaji
Dolenjska primorskim bratom v nesreči
Z« pomoč, poškodovancem po snegu na Tolminskem so poslali Še:
Vaški odbor OF češnjice pri Mirni peči 25« din; Krajevni odbor OF ftmarjeta 1180 dinarjev; šola Dolenjske Toplice 1798 din; Krajevni odbor OF Zbure 1(550 din.
Invalidsko podjetje slaščičarna — bife Novo mesto 10.000 din. Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov Novo mesto 15.7<W dinarjev. (Od tega med drugimi Krajevni odbor ZVVI Brusnice 4149 din. Krajevni odbor ZVVI fikocijan 5814 din.)
Koliko imamo živine
Zvezni zavod za statistiko je objavil izid popisa živine, ki je bil zaključen letos 15. januarja. Do tedaj je bilo v vsej državi 1,095.695 konj, 4,804.302 govedi, 10,416.128 ovc, 3,953.596 svinj in 20,102.109 perutnine.
.......t............44.».».********************
Vrsta dobro pripravljenih in obiskanih izobraževalnih tečajev skoraj v vsaki večji vasi na Dolenjskem v preteklih mesecih je potrdila, da 6i naši ljudje želijo splošne izobrazbe i:n da smo zimske mesece dobro izkoristili. Samo v novomeškem okraju je bilo 21 takih   tečajev,  obiskovalo   pa   jih je
Z razstave gospodinjskega tečaja v Kartaljevein
okrog 8O0 tečajnic in tečajnikov. V trebanjskem okraju so imeli 14 tečajev s 550 udeleženci, v črnomaljskem okraju pa 40 tečajev z več kot 1000 udeleženci. Tudi v ko- „, čevskem okraju so z izobraževalnimi tečaji dosegli prav lepe uspehe. Največ zanimanja je bilo za splošne gospo-d i n jske tečaj e, katerih je bilo tudi največ, pa tudi za razne strokovne tečaje je bilo veliko zanimanja.
V glavnem so bili tudi vsi tečaji zaključeni v marcu, povsod skoraj z razstavo, ki je pokazala uspeh tečaja, in s kulturno prireditvijo. Za večino teh prireditev trdimo, da je bil to obenem kulturni praiz-
nik dotičnega kraja in dokaz voljo in prizadevnosti naših ljudi, da se kulturno dvignejo. Uspeh pa je bil največji tam, kjer je bilo sodelovanje šole, množičnih organizacij in ljudske oblasti najboljše.
Na Dolžu pod Gorjanci po vojni še niso imeli nobenega izobraževalnega tečaja. Letošnjo zimo pa so požrtvovalne učiteljice pod vodstvom upraviteljice Marije Presen, ki je tudi vodila tečaj, skozi tri mesece vsako nedeljo celodnevno izobraževale 29 mladih to-varišic v kuharski umetnosti in drugih potrebnih stvaireh. še veliko več deklet je bilo prijavljenih- pa jih zaradi pomanjkanja prostora niso mogli sprejeti. Ob zaključku tečaja so 29. marca tečajnice z razstavo pokarale, kaj so se naučile. Na zaključek so povabilo tudi zastopnike JLA in predstavnike Okrajnega ljudskega odbora, ki so se vabilu radi odzvali. Zastopniki vojske so pripeljali s 6eboj tudi pomožno električno centralo in za ta večer razsvetlili vso šolo. To je bil pravi praznik za Dolž. V okusno urejeni šolski sobi so tečajnice pogostile povabljence ter več kot sito domaČih gostov.
V St. Petru pri Novem mestu je tri mesece vsak teden po trikrat 32 tovri-rišic obiskovalo gospodinjski tečaj, ki
fa je vodila tova ribica Flor jančičeva. Inkrat na teden so imele teoretični, dvakrat pa praktični pouk. Ob zaključku so v nedeljo "50. marca priredile razstavo, ki jo je obiskalo okrog 1000 ljudi, popoldne pa so imele kulturno prireditev. Naučile so se tri igrice in zapele nekaj lepih pesmi. Prisrčno so se zahvalile predavateljem, voditeljici tečaja pa so pripravile darilo. Udeleženke tečaja so izjavile,1 da so se tako navadile skupnega dela, da jim je kar hudo, ker je tečaja že konec.
Zadovoljne tečajnice Iz smlhela. pri Novem mestu pozdravljajo bralce Dolenjskega Usta
Splošna kmetijska zadruga Dolenja vas
stopa na pot napredka
Letošnji občni zbor Kmetijske zadruge v Dolenji vasi je hU za marsikoga poučen: za tiste, ki si žele resničnega napredka in za one. ki bi rani v kalnem ribarili. Nekateri so trdovratni celo z istopnimi izjavami — zvišanje deležev jim ni hotelo v raoun. Toda občni zbor jedokazal. da je v dolenje-vaščanih vendarle zmagal zdrav duh in da hočejo po poti napredka. Uvideli so. da se je treba otresti nazadnjaštva, da more biti zadruga le tedaj močna, če razpolaga z zadostnimi sredstvi. Zato so sklenili povečati deleže na 500 din.
Ko so se ozrli na gospodarstvo zadruge v preteklem letu. so ugotovili, da zadruga na splošno ni slabo gospodarila. Bile so tudi *********************************************
GROSISTlCNO PODJETJE
TELEFONI: uprava 20-09, 51-09 računovodstvo 28-61 skladišče 29-21
POST. PREDAL 132
TEKSTIL
Ljubljana - Pred škofijo 3
vas vabi k ogledu in nakupu pisanih in bogatih zalog vseh vrst tekstilnega blaga, konfekcije, trikotaže in pletenin
***+******4*+**************^*****+^**+*4+**+*+***********++*****^********************^^
razne pomanjkljivoati. ki pa jih bodo v bodoče odpravili. V preteklem letu je imela zadruga 233.000 din čistega dobička Investicije so znašale 190.700 din. Med letom so reorganizirali trgovsko mrežo, prodajo tobaka pa so uvedli po vse^h trg. poslovalnicah, Lani" je zadruga odkupila lepe količine gozdnih zadežev in zdravilnih zelišč ter nekaj kmetijskih pridelkov — akupno za 2.287.818 din. Od tega bo odkupili za 1.750.000 din samo zdravilnih zelišč ln gozdnih sadežev, ki so jih ljudje pridno nabirali: zhrali so nad f>000 kg lipovega cvetja; v tekmovalnem poletu so bili najboljši v okraju.
V hranilnih vlogah je dolenjevaški hra-nilno-kreditni odsek med najboljšimi v okraju, saj znašajo njegove vlogo 420.000 din. Zadružnikom je bilo danega posojila 191.000 din, kar predstavlja 40% stanja hranilnih vlog.
Temeljito so se pogovorili tudi o bodočem delu in načrtih zadruge. Kmečko gospodarstvo mora na hitrejšo pot. razvoja in napredka. Zadruga se ne bo smela vrteti le okrog »štacunarstva«, temveč se posvetiti tudi drugim važnim vprašanjem: pospete-van.iu kmetijstva, dvigu kmetijske proizvodnje, treba bo nabaviti potrebno poljedelske stro.ie, več umetnih gnojil, poskrbeti za močna krmila za živino, da bo veft mleka in krepak prirastek. Važna ie Izbira dobrih semen. Med sklepi, ki so jih »prejeli, je zlasti važen ta. da bodo poživeli delo vsi zadružni odseki. Ustanovili bodo nujno potrebni lesni odsek, saj so se iz gozdov območja zadruge doslej okoriščali bolj sosedne zadruge (Ribnica). Okrepili bodo čebelarstvo, pomnoiiil število plemenske živine, dvignili proizvodnjo leka in redno vodili rodovnik Živine.
PREKRIŽANI NAČRTI RAZBIJAČEV KMETIJSKE ZADRUGE V RIBNICI
Po objavi pisma CK KPJ o zadružništvu in objavi pisma CK KPS o izboljšanju političnega dela organizacij Komunistične partije je razbijačem Kmetijske zadruge v Ribnici postalo vroče. Doslej so brezskrbno v najrazličnejših oblikah rovarili proti zadrugi, partijske in množične organizacije pa temu niso posvetile nobene pažnje. Tudi sam občinski komite KPS Ribnica ni bil dovolj tenkovesten, da bi na močno in aktivno delo sovražnikov zadruge z aktivizacijo množic reagiral v borbi proti sovražniku.
V začetku meseca marca je bila v Ribnici važna sektorska konferenca vodilnih ljudi KZ, KDZ ter ostalih gospodarstvenikov. Na konferenci so bili tudi odborniki KLO, člani občinskega komiteja KPS, predstavniki množičnih organizacij, predsednik OLO tov. Janez pirnat in direktor zadružnega sklada tov. Karel Mikulič. Na podlagi pisma CK KPJ o zadružništvu so na konferenci obravnavali konkretna vprašanja kmetijske dejavnosti v Ribnici.
Na osnovi sklepov, ki jih je sprejela konferenca, je upravni odbor KZ sklical redni letni občni zbor. Toda za to resno in važno stvar je upravni odbor zadruge pokazal prav malomaren odnos. Tudi KLO, frontna in partijska organizacija so za to vprašanje pokazali premalo zanimanja. Občni zbor je bil sklican dvakrat, vendar ga zaradi
slabih priprav ni bilo. Za zbor so menda določili najslabše prostore v neurejenem in mrzlem skladišču v Ribnici. Člani zadruge so bili obveščeni le s plakati in ne tako, kot določajo to zadružna pravila. Vsled tega je prišlo prvič le sedem, drugič pa nekaj nad 10 \jud\ Torej niti upravni odbor ni bil v celoti zastopan! Človek nehote misli: to je bilo narejeno namenoma ali pa se vodilni ljudje v zadrugi boje svojih članov in svojega obračuna pred njimi? Zato so posamezni odborniki in uslužbenci tudi zatrjevali, da so ljudje slabi in jih ni mogoče dobiti skupaj. V tem se kaže veliko nezaupanje v naše delovne ljudi, kar je praktično dokazal končno sam občni zbor, na katerega je prišlo nad 300 članov zadruge.
Navzlic nekaterim napakam je bil zbor uspešen ter je rešil vrsto koristnih vprašanj. V ostri borbi naprednih kmetov proti vaški zaostalosti in v nekaterih primerih celo sovražno nastrojenim ljudem je zbor pokazal osnovne naloge za bodoče delo v zadrugi, družniki so ostro kritizirali dosedanje delo KZ. ki je imelo pretežno trgovski značaj, medtem pa so zanemarjali razvijanje proizvodne dejavnosti. Sele decembra lani so ustanovili sadjarski odsek, letos marca pa živinorejskega. Da bi izboljšali stanje živinoreje, so sklenili, da bo treba nabaviti dobre plemenske- bike, saj imajo na teritoriju, kjer je bilo prej 12 do 14 sedaj le dva
bika. Precej živine je okužene, kar je velika ovira za napredek živinoreje.
Da bi se čimbolj razvijala dejavnost posameznih odsekov so sklenili, da bodo pri KZ ustanovili potrebne odbore, v katere bodo povabili najboljše gospodarje za določene stroke.
Zadružniki so kritizirali delo lesnega odseka, ki je premalo skrbel za gozdove in je le izsekaval, kakor je bila navada starih trgovcev. Za pogozdovanje so premalo skrbeli, zlasti pa so pokazali premalo skrbi v borbi proti lu-badarju in drugim gozdnim škodljivcem.
Obračun iz preteklega leta je pokazal precejšnjo aktivnost v poslovanju zadruge. Napredni zadružniki 50 dali pametne nasvete, kako naj porabijo dobiček, da bo uspeh v prihodnjem letu še večji. Toda kot po navadi so tudi tu izstopili razni elementi, ki niso zadrugi ničesar prispevali, s predlogi, naj dobiček razdele med člane KZ. Med temi je tudi Vinko Cešarek iz Nemške vasi. Tajnik KLO Gorica vas Franc Klun, ki bi moral nastopiti proti takim ljudem, pa je izjavil, da je nad dobičkom KZ razočaran in bi bilo treba delati tako, da bi privatni kmetje dobili več in da bi tudi prevozniki več zaslužili, čeprav so to v glavnem premožni ljudje, ki po večini dobro zaslužijo in živijo brez dvoma bolje kot on, ki jim je nasedel. Jasno je, da so napredni zadružniki ubrali drugo pot. Sklenili so, naj se dobiček uporabi za nadaljnje gospodarstvo. KZ, predvsem za razvoj raznih odsekov. Za podrobno razdelitev dobička so zadolžili upravni odbor, na predlog tov. Ančika pa so sklenili, da
KZ nakaže iz svojega fonda 25.000 din za primorske kraje, prizadete po snegu.
Vnela se je ostra borba mnenj, ki je kazala izrazit razredni karakter okoli povišanja deležev in jamstva. Posamezniki so začeli zapuščati dvorano. Med njimi je bil tudi uslužbenec KZ Alojz Arko iz Brega, ki vedno izstopa s svojimi sebičnimi predlogi.
V dvorani je postalo napeto. Veliki in bogati kmetje so se začeli spogledovati. Kaj hitro so se znašli ljudje, ki so organizirali verigo, da je šla od ust do ust s predlogom za glasovanje proti zvišanju deležev in jamstva. Eden od teh je bil Vinko Cešarek. Tudi Janez Peček iz Hrovače ni hotel biti zadnji v nastopanju proti skupnim interesom. Peček je kmet z 12 hektarji zemlje, redi dve kravi in enega konja, a je za leto
1951 plačal le 9800 din davka, za leto
1952 pa je dal 2500 din akontacije. Je na papirju član KDZ in eden od tistih nasprotnikov, ki niso člani OF. Naša ljudska oblast pa mu je dajala štipendije za študij dveh otrok v Ljubljani, čeprav je socialno dobro stoječ! Železniški uslužbenec Janez Stare, ki prejme mesečno 10 do 12 tisoč din plače, je tudi pokazal svojo barvo. Vsedel se je pred delovnega predsednika, ga vseskozi motil in ko so začeli razpravljati o kreditnih vprašanjik KZ, je demonstrativno vstal in odšel, za njim pa še ostali sovražniki napredka in nekaj omahljivcev, ki bi za počen groš izdali socializem. Napredne in predane člane KZ to ni motilo. Ostro so obsodili de-zerterje socializma in nadaljevali z delom. Med drugim so sklenili, da povišajo zadružne deleže in jamstvo, kar je
podrobno obravnaval že upravni odbor. Sklenili so, da zvišajo deleže od 1.00 na 1000 din z desetkratnim jamstvom, za nekmete pa so določili delež 500 din.
Zadružniki so ugotovili, da hočejo premožni kmetje razbiti zadrugo in da so proti povišanju deležev ter za izstop iz zadruge. Zato so napredni zadružniki z novoizvoljenim upravnim odborom na čelu vsem tem razbijačem prekrižali njihove načrte. Sklenili so, da jim. zadruga ne bo pomagala, v kolikor ne spremene odnosa do KZ. Marsikdo bo v enem dnevu bolj prizadet kot znaša zadružni delež! Tudi lesni odsek in državna podjetja, kot n. pr. LIP, ne bodo do takih »zadružnikov« ravnodušno.
V ostri borbi mnenj za rešitev praktičnih nalog pri graditvi socializma se nujno pokaže zavest posameznikov. Osvobodilni fronti Ribnica je uspelo zaostriti razredni boj proti ostankom kapitalizma in izzvati sovražnika, ki je doslej potuhnjeno rovaril. To je resno opozorilo in šola tudi partijskim org» nizacijam tega kraja, ki v KZ niso videle važnega dela za Partijo in OF in se zato niso dosledno borile proti ostankom reakcije.
V novi upravni odbor so bili izvoljeni najnaprednejši kmetje, ki imajo dovolj volje in sposobnosti za uresničevanje političnih in gospodarskih nalog v KZ. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Anton Andolšek, za tajnika pa Anton Maležič. Prepričani smo, da bo novi upravni odbor s pomočjo Partije in OF častno izpolnil svoje naloge.
Tone Ožbolt
78451939
Štev. 15.
DOLENJSKI LIST
S trao 5
IZ ITAŠ m £RAJ£V
NOVICE IZ DOBLIC
Zaradi izredno toplega podnch.ia ima Bela krajina sijajne pogoje za razvoj sadjarstva, ki hi donašalo Belokranjcem lepe dohodke. Zal pa to prednost izkoriščajo le nekateri predeli. Med te ne spada Dobliče, nad katerim se po prisojnih pobočjih vsako pomlad bohotno razcvetajo divje češnje. Številne mladike nestrpno čakajo odrešilne roke, ki bi jih požlahtnila. Se škorci nezadovoljno godrnjajo.
Kaj pa' pravijo k temu dobliski pionirji, katerim lastniki ene ali dveh z bodečo žico ovitih cepljenih češenj očitajo, da svojo mladostno moč preizkušajo na češnjevih vejah. Tudi njim ni prav, ker morajo zobati »grenke koščice. Zato so sklenili, da bodo pričeli orati ledino, na kateri bodo divjake uvrstili med žlahtno sadje. V ta namen so že lani napravili na Šolskem vrtu drevesnico. Posadili bo 30 divjih češenj in koščice marelic, letos pa so jih po skrbni vaji in veščih strokovnih navodilih precepih. Toda to jim še ni bilo dovolj. Ze takoj naslednji daD je 35 preizkušenih mladih sadjarjev v veselem razpoloženju krenilo v bližnji gozd. V njem so skakali kot zajčki ln iskali mlade divje češnje. Toda iskali jih ni bilo treba, ker so se jim kar same proseče ponujale. Zapele so žagice, zasvetili so se cepilni noži in že je cepič z dremavimi očesei sedel v razkol. Po dveh urah plodnega dela so vodje grup javili, da so precepili skupno 92 divjakov. Pa če jih bo poplemenitenih samo polovico, bo še vedno lepo število. Ob koncu aprila bodo pričeli s cepljenjem za lub. Ker pa zahteva ta način več spretnosti, so se že prej urili v grmovjih ležčevja, da bo uspeh zanesljivejši.
•
Tudi nesreča Tolmincev ni šla mimo naših pionirjev.  Po  svoji  zmogljivosti  so zbrali 623 din, kar znese na enega povprečno 8 din. *
Vaščani so na pobudo Vaškega odbora OF začeli popravljati napajališče. ze pozimi so navozili 30 kupov kamenja, ki so ga sedaj razložili po razmočeni ilovnati zemlji. Le obglavljeni jablani, katerima je dal zob časa 6voj pečat, bi morali odstraniti, pa bi bil dohod v vas mnogo lepši.
*
Pohvaliti moramo tudi mladino. Na dra-roatskem udejstvovanje jo lahko štejemo med najaktivnejše v okraju. V tej sezoni se pripravlja ž* na tretjo igro. Marljivo študira Finžgarjevo dramo »Veriga', ki jo bodo uprizorili 27. aprila. Junija pa bo njihov trud poplačan s prijetnim izletom na Bled, v Novo Gorico in v Postojno. E. C.
OPEKARNA V GRADACU MODERNIZIRA SVOJ OBRAT
Opekarna ▼ Gradacu je podjetje okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju. Obratovala je že pred vojno, vendar v tako majhnem obsegu, da je komaj krila potrebe najožjega okoliša. Po vojni je poverjeništvo za lokalno industrijo pri OLO v Črnomlju •spoznalo, da bo gradaškemu prebivalstvu, ki ga tvorijo večinoma obrtniki in mali posestniki, potrebno dati možnosti za zaslužek. Na prizadevanje šefa poverjenistva za lokalno industrijo tov. Klinarja pa je gradaška opekarna že pred dvema letoma razširila svoje obratovanje.
Lansko leto pa je vodstvo opekarne prevzel strokovnjak tov. Trebižan. Lotil se je načrtne modernizacije obratovanja. Pred njegovim prihodom je opekarna zaposlje-vala po 29 delavcev. Tov. Trebižan 6e je odločil, da bo s preureditvijo obrata lahko za isti efekt dela zmanjšal delovno silo za polovico ali pa povečal kapaciteto opekarne za 100 % V ta namen je letošnje leto pričel postavljati s svojimi delavci nove sušilnice. Ki so zgrajene po najnovejših metodah, kakršne bo se tov. Trebižanu prav dobro obnesle že v Postojni, preden je nastopil službo v gradaškl opekarni. Nove sušilnice so zgrajene v neposredni bližini tlačnega stroja za izdelovanje opeke, postavljene pa na splanirano zemljišče z vgrajenimi odtočnimi kan«H za vodo. Modernizacija opekarne zahteva tudi zgraditev nove peči, ki je že v delu. Ko pa bo opekarna priključila svojim obratnim napravam tudi oddelek za Izdelavo keramičnih izdelkov, bo to lokalno gospodarsko podjetje verjetno postalo eno najdonosnejših v Beli krajini.
D* je sodobno urejena opekarna Beli krajini nujno potrebna, pa dokazuje povpraševanje po zidakih. Bela krajina je bila med vojno občutno prizadeta po okupatorju, ki je požigal in rušil stanovanjske hise ter gospodarske stavbe. Gradbena dejavnost je v Beli krajini zacelila že mnogo vojnih ran. izdelki gradaške opekarne na tnodo v bodočnosti omilili stanovanjsko krizo v Beli krajini, zlasti v Črnomlju in Metliki. •     —c
TOPLISKE NOVICE
Takoj po osvohoditvi smo v Dol. Toplicah ustanovili podružnico Turističnega društva, ki je bila prve rase zelo delavna, pozneje pa čedalje manj. Za poživitev tujskega prometa, izboljšavo prometnih razmer ipd. bo društvo spet zaživelo. Nov odbor bo skrbel za olepšavo zdraviliškega krajn in njegove okolice, organiziral bo izlete v partizanske kraje, označeval ho pota in ceste na izlet niske točke itd.
*
Pretekli teden je lovec Drago Henigman ustrelil v Sušici neznano žival. Mislil je, da je zadel vidro, ko pa je žival potegnil iz vode, je po prirodopisni knjigi ugotovil, da je to pižmovka (cibetovka), ki je v naših krajih redka žival. Pižmovko bo nagačil. *
Letos smo imeli precej smole čebelarji. Mnogo čebelnih družin je pozimi poginilo; nekateri so skoraj ob vse panje. Ze lani smo imeli neugodno leto za čebelarje, letošnja škoda pa se nam bo poznala še vrsto let.
Gr.
IZ SOTESKE
V nedeljo, 30. marca, je hil na osnovni Soli sestanek staršev. Upravitelj šole je podal politični pregled, tov. Petelinkarjeva pa je razložila važnost rentgenskega slikanja pljuč. Razvilo se je živahno razpravljanje o tej najnovejši zdravstveni akciji naše ljudske oblasti, ki daje ogromna sredstva za zdravstveno zaščito. Ljudje so z zanimanjem sprejeli poročilo o novem zakonu o osemletnem obveznem Šolanju, ki bo začel veljati letos • 1. septembrom. — Upravitelj šole je nato dal pobudo za ustanovitev Društva prijateljev mladine ter opisal pomen društva. Pogovorili so se tudi o delu pionirske organizacije na soli. o knjižnici, igrišču itd.
Sestanek so poživili pionirčki, ki »o za nvod zaplesali Titovo kolo  in deklamirali.
ČRNOMELJ
Dne 1. aprila je bil v Črnomlju ustanovljen iniciativni odbor Strelske družine Črnomelj. Tu imamo sedaj državnega prvaka v streljanju tov. Mohorka. ki začasno prebiva v Črnomlju. Obljubil nam je, da bo vodil tečaje in predavanja, s katerimi bo priče! že naslednji četrtek. Tovariši in tovarišice, ki imajo veselje za streljanje, naj se prijavijo pri tovarišu Maksu Pavlinu, in to čim prej, da bomo izpolnili prijavnice in se pripravili za ustanovni občni zbor. *
V nedeljo. 30. marca, je bil v Črnomlju občni zbor Okrajnega odbora vojaških vojnih invalidov. Obisk je hil skoraj stoodstoten.
Istega dne je bil tudi občni zbor izvršnega odbora Združenja rezervnih oficirjev. Izvoljen je bil okrajni odbor združenja in sprejet letni plan, po katerem bodo rezervni oficirji delali v tekočem letu- K.
KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR NA DVORU SO RAZREŠILI
Na predlog Prezidija LRS je bil stari krajevni ljudski odbor na Dvoru zaradi malomarnosti in nedelavnosti ter mnogih drugih napak, ki so zelo škodovale ugledu ljudske oblasti, razrešen. Za začasnega predsednika je bil imenovan tov. Dušan Zupančič, star partizanski borec iz leta 1941, ki prevzeto funkcijo zelo vestno opravlja. Dvorjani sprašujejo, kdaj bo urejena zadeva s starim odborom. Stare grehe je treba čimprej razčistiti, krivce pa za storjene napake strogo kaznovati.
ST. JERNEJ JE DOBIL LEKARNIŠKO
POSTAJO
Okrajna lekarna tz Novega mesta je pretekli teden odprla v st. Jerneju lekarniško postajo, ki je lepo opremljena ln urejena. Na zalogi ima razna izgotovljena zdravila, nahaja« pa se v, zdravstvenem domu. *
Okrog 70 oseb je bilo navzočih na ustanovnem občnem zboru fizkulturnega društva v St. Jerneju, ki ima sekcije za nogomet, odbojko, namizni tenis, jahanje, šah in plavanje. Preteklo nedeljo so fizkulturniki začeli delati: planirajo nogometno igrišče na dirkališču, pri Domu ljudske prosvete pa že igrajo odbojko. Zanimanje za šport narašča. Pionirji-šahisti so imeli pred dnevi tekmovanje.
*
Za predsednika občinskega odbora Rdečega križa je bil ponovno izvoljen dr. Julče Saje. Odbor je sklenil, da ho sodeloval pri vseh zdravstvenih in ostalih predavanjih, propagiral bo zdravstvene akcije itd. *
Protestnega zborovanja proti izzivanju italijanskih fašistov se je udeležilo nad tri sto ljudi, ki so z navdušenjem sprejeli resolucijo za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Poslali smo jo podpredsedniku vlade tov. Edvardu Kardelju. —č
OD DVORA DO ŽUŽEMBERKA
V 98. letu starosti je na Dvoru umrl Franc strumbelj, eden najstarejših Dolenjcev. Bil je znan po šegavosti in humorju, zato ga bomo vsi ohranili v toplem spominu.
*
Nenadna odjuga je pobrala ves sneg. Krka je prestopila bregove, vendar ni napravila nobene škode. Kmetje so zaorali prve brazde, sejejo korenje in oves, pa tudi krompir so začeli saditi. Ker je sneg ležal zelo dolgo, je precej pšenice segnilo. Tudi pri nas so se že pojavile prve lastovke, v začetku aprila pa je spet zapadlo 10 cm snega, a ga je toplo sonce kmalu pobralo. *
Za ponesrečence na Tolminskem 60 v Za-fari in Cvihlju nabrali 998 din. v Gradeneu 585, v Vel. in Malem Lipju 1261 ln v Žužemberku 18S2 din. Ustanove in podjetja doslej niso ničesar darovale.
*
Ta pa ni aprilska, čeprav se je dogodila nekemu dimnikarju na Dvoru ravno na dan 1- aprila. Nerodno je motovilil s kolesom okoli mostu, naenkrat pa se je znašel s kolesom vred v hladni Krki. K sreči se ni zgodilo ničesar hudega, le moker je bil do kože. pa tudi tisočaki, ki jih je tiščal v dimnikarski kapi. so se pošteno premočili.
S. H.
IZ ADLESIČEV
Zimski Čas smo tudi Adlešičani pridno izkoristili: eni na kultumo-prosvetnem delu, drugi na Izobraževalnih tečajih, dekleta pa na gospodinjskem tečaju.
Udeleženci izobraževalnega tečaja so pod skrbnim vodstvom ravnatelja nižje gimnazije tov. Dušana Muca mnogo pridobili, kar se vidi tudi iz zanimanja, uspehov in redne udeležbe 32 tečajnikov.
Gospodinjski tečaj je obiskovalo 16 deklet iz okoliških vasi. vodila ga je tov. Olga Petrič. Mnogo večerov je prebila v kuhinji z bodočimi gospodinjami. Poskrbela je tudi za koristna zdravstvena in druga predavanja, taku da so se dekleta lahko seznanila z mnogimi novostmi. V jeseni pa bi rade imele tečaj, na katerem bi se naučile vlaganja sadja in zelenjave.
Tečajnice gospodinjskega tečaja in oni iz izobraževalnega se zdaj — čeprav so s tečaji že zaključili — pridno pripravljajo na kulturno prireditev. Poleti pa nameravajo organizirati prijeten izlet. v. L.
HUDA NESREČA NA DVORU
Težka nesreča, ki se je pripetila na Dvoru, je zahtevala smrt konja. Nesreča bi lahko bila še hujša, če ne bi pravočasno priskočili na pomoč požrtvovalni gasilci.
2e stari -furmani', ki so ob koncu prejšnjega stoletja prevažali železno rudo v dvorske plavže, so uporabljali pri starem »gverku* napajališče za konje in govedo. Stare pravice pa so jim vzeli, ko so poslopje lani prezidali in napravili tovarno. Povprek so  skopali  jarek   in   tako  onemogočili na-
.««.#«•»*«*♦♦♦♦*♦*.♦.*..*♦♦»♦♦»*♦♦♦♦♦♦«».«♦*♦»♦.»»»•♦■•••♦•
TOVARNA UČIL
ČRNOMELJ
U C  IjA in učne pripomočke za vse vrste šol in za specialne potrebe
šolsko opis»:mo
o i*    ah m O za laboratorije in predavalnice, univerze in visoke ter srednje šole
izdeluje po lastnih ali poslanih načrtih
pajanje. Zato so se vozniki morali posluževati nevarnejšega mesta, kjer ae jo pred dnevi zgodila težja nesreča.
Voznik Vinko Pečjak iz Hinj je peljal les na postajo. Spotoma je hotel napojiti konje, na nevarnem napajališču pa je narasla voda potegnila konja z vozom vred v deročo Krko, ki je vse skupaj nesla do Pod-gozda. Tam je voz nasedel na korenine. Po čudnem naključju se je en konj rešil, drugega pa je voz pokopal pod seboj in je utonil. Na pomoč so takoj prišli gasilci, ki ao z izredno požrtvovalnostjo pričeli reševati. Tov. Kumelj in Glavan, ki sta šla na kraj nesreče s čolnom, sta se v narasli Krki prevrnila v vodo, vendar pa se jima je posrečilo, da sta s trudom pritrdila na voz verigo, da so potem voz in mrtvega konja potegnili na suho.
Prebivalci in vozniki zahtevajo, da spet uredijo napajališče tam, kjer je bilo že stoletja. Nesreča se lahko še večkrat ponovi, saj je takoj drugi dan tov. Knafeljcu iz Jame tudi zdrsnil konj v Krko, ko ga je napajal, a so ga še pravočasno rešili, v interesu varnosti je, da KLO takoj poskrbi za ureditev napajališča, saj se to s malo dobre volje lahko takoj napravi. g- H.
NOVICE IZ RIBNIŠKE DOLINE
Ce človeka zanese pot v Ribnico, se začudi zaostalosti, ki vlada v trgu. 2e cesta, ki pelje s postaje do trga, je v obupnem stanju. Ni ga menda človeka v Ribnici in ne v Kočevju, ki bi posvetil vsaj malo pažnje tej razdrapani cesti. Cestarja nismo videli na tej cesti že več let. Ali ima javnost res tako malo smisla za vzdrževanje tako važne cestef Še vaška pota daleč naokoli so mnogo boljša.
V trgu je bilo zadnji čas popravljenih nekaj od vojne poškodovanih hiš, a to eamo zunaj, stanovanjsko vprašanje pa Se vedno ni rešeno. Ustanovili 80 sicer krajevno stavbno podjetje, toda kaj pomaga, ko kažejo skoraj vse hiše zunaj in znotraj še vedno isto lice kakor prve dni po vojni. V deževnem času ni varno hoditi po ploč nlku, kajti z vseh streh lije voda človeku naravnost na glavo. Hudomušneži pravijo, da je ta neprostovoljna prha posebnost Ribnice, ki je drugje ne najdeš.
K tej posebnosti pa se je 1. aprila pridružila še druga. Dostavitev pošte, oziroma prevzem ni yeč na kolodvoru v 21ebiču za Sodražlco in druge sosedne kraje, temveč v Ribnici. Prevažal jo bo avtobus Trava—Ko-čevje. Namesto da bi Sodražica prejemala pošto že zjutraj, jo bo odslej prejemala sele proti večeru, oddaljeni kraji pa z zamudo dveh do treh dni. Takega nazadovanja nikakor ne moremo trpeti v novi Jugoslaviji I Poštna direkcija v Ljubljani naj premisli, da je na ta način prizadeta skupnost in da nikakor ni na mestu, da tako nazadujemo. *
V Ribnici je bila pred nekaj meseci ustanovljena podružnica Društva upokojencev. Kako potrebna je bila, dokazuje dejstvo, da dan za dnem iščejo pri njej pomoči in zaščite ljudje, ki so,tudi nad 40 let služili po raznih krajih Slovenije, ki pa po krivdi bur-žoazne socialne uredbe bivše Jugoslavije niso uživali starostnega zavarovanja. Vsem tem revežem, ki so na stara leta skoraj brez sredstev, bo po možnosti dala starostno pomoč oziroma pokojnino nova Jugoslavija.
*
Učeneo Matija Carnpa iz Slatnika si Je pred nekaj meseci zlomil nogo. Bil je zavarovan v šoli in bo zdaj prejel od DOZ 1560 din za ves čas, ko je bil dela nezmožen. *
V Ribnici imamo Kmečko delovno zadrugo. Kako čudne pojme pa imajo nekateri člani te zadruge o skupni lastnini dokazuje dejatvo. da si je zadružnik Anton Prelesnik iz Hrovače lastil pravico do zadružnega konja, ki ga je prodal. Zato 66 bo eno leto pokoril v zaporu. K. H.
KARTALJEVO
Zelo hitro je potekel zimski čas, posebno nam v izohraževalno-goapodinjskem tečaju. O delu in uspehih smo vam že poročali. Naj omenimo še zaključek, ki je bil 16. marca.
2e dopoldne so prišle vse matere tečajnic, seveda povabljene, ker bo jim naše kuharice pripravile dobro kosilo. Od 9. ure zjutraj in pozno v noč si je ljudstvo ogledovalo bogato razstavo kuharskih in ročnih izdelkov tečajnic. Obiskovalci se niso mogli načuditi, da so se tečajnice mogle v tako kratkem času toliko lepega in koristnega naučiti. Veliko tečajnic nI znalo Šivati, ob koncu tečaja pa smo videli njihov velik napredek.
Dopoldne je bila kulturna prireditev. Trideset tečajnio je zapelo pet lepih narodnih in partizanskih pesmi, igralska družina pa nam je uprizorila Finžgarjevo igro »Naša krit. Na prireditvi je bilo toliko ljudstva, da je bila dvorana za vse premajhna. Po končani prireditvi je bila veselica.
Da bi naše ljudi zadovoljili, smo naslednjo nedeljo ponovili igro. S tem v zvezi je bila tudi proslava 8. marca, ker je nismo mogli imeti prejšnjo nedeljo. Naše tečajnice so nastopile s i Himno ženi* in ponovile tudi vse druge pesmi. Upraviteljica šole tov. Marija Kranjc je imela govor o pomenu dneva i. marca. Tudi naši najmlajši so nam lepo izvajali svoj skromni programček. Dvorana je bila spet polna. Po vsem tem pa so tečajnice pogostile matere in žene in jih lepo zabavale.
^_Vaščani in drugI si želijo še več takih tečajev, kulturnih prireditev in proslav, saj prej skoraj nismo verjeli, da hi mogli sami kdaj napraviti kaj takega. M. K.
HIGIENSKE PRILIKE V KOČEVJU
Na nedavni seji mestnega odbora Rdečega križa so pretresali vsa pereča vprašanja higienskih prilik mesta. Zdravnik dr- Roman Vidmar je prisotnim tolmačil nevarnost zopetne pojave epidemije tifusa, če ljudje ne bodo upoštevali vseh navodil-Letos Je za tifusom obolelo že več ljudi, ki se zdravijo v Ljubljani. Samo obljubljanje, da bodo nedisciplinirani ljudje kaznovani, ne bo imelo uspeha! Ravno nasprotno — za to smo imeli lep primer ob lanskem preventivnem cepljenju proti tifusu. Zelo velik odstotek se jih ni cepilo, sicer pa tudi ni bilo prave evidence, da končno niso vedeli, koga je treba kaznovati. — Tovarišu dr. Vidmarju je treba dati vse priznanje za rentgenske preglede šolske mladine, saj se je pri tej akciji zelo trudil. Stanje nI nič kaj zadovoljivo in bo na tem področju treba še veliko dela.
Ob koncu razgovorov g0 prišle na dan razne cvetke kočevske nehigiene: odmetavanje smeti vsevprek, nered v mestni klavnici, pometanje gostinskih lokalov, kadar so v njih gosti Tn še mnogo podobnega. Odbor je sprejel sklep, da ho zbral sredstva, s katerimi bodo poslali nekaj otrok na okrevanje. Potrebno pa bi bilo večje sodelovanje mestnega prebivalstva z Rdečim križem. —ko
To in ono iz Kočevja
KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 11. do 14. aprila: ameriški film »Sunset
Boulevard«.
Od 15. do 17. aprila: angleAki film »Noro
srce«.
Od 18. do 21. aprila: na* prvi vohunski film »Poslednji dan«.
PREKLICUJEM osebno izkaznico št. 28002.
Giodanl Jože, Žagrad, p. Skocjan pri No
vem mestu. KUPIM dvotarifni števec 220/380 W 15 A in
10 A s preklopno um na isti števec —
So dogovoru. Cvelbar Jože, mlinar. Dol. amenee, posta Novo mesto. KIPIMO stare dolenjske lokalne časopise, posamezne številke, vezane ozirona nevezane letnike (Dolenjske novice itd.). Ugodne cene! Ponudbe poslati na Ured ništvo Dolenjskega lista. Novo mesto. PRODAM moSko kolo, moSko obleko in radio Philipa. vse v dobrem stanju. Naslov v upravi Dolenjskega lista.
Kočevsko prebivalstvo je ogorčeno protestiralo proti nenasitnemu teku italijanskih iredentistov in fašističnih šovinistov. Industrijski delavci, rudarji in nameščenci, mladina in kmetje so v sprevodu vzklikali maršalu Titu in Partiji ter dajali duška notranjim čustvom z geslom: Tujega nočemo, svojega ne damo! Prebivalstvo se je zbralo pred Mestnim ljudskim odborom ter burno odobravalo govore in z navdušenjem sprejelo resolucijo, v kateri zahteva tudi kočevsko ljudstvo, da odmaknejo italijanski fašisti svoje grabežljive roke od naše s krvjo prepojene zemlje.
Delavski svet tekstilne tovarne v Kočevju je imel te dni prvo sejo, na kateri je obravnaval že vrsto perečih gospodarskih vprašanj. Po seji je bil prijeten družabni sestanek.
Muhasta priroda nam je prve dni
aprila poslala popolnoma nepričakovan sneg. Snežilo je kakor sredi zime, saj je padlo skoraj 20 cm snega.
Rudniško čevljarsko delavnico je te dni prevzel MLO Kočevje. Rudnik je oddal delavnico zaradi previsoke akumulacije, ki bi povzročila znatno podražitev uslug. V tej delavnici bodo tudi odslej imeli prednost rudarji.
Rezertmi oficirji Kočevja so imeli te dni .ustanovni občni zbor. Izvolib" so 11 -članski upravni odbor in tričlanski odbor časti, v katerem so org. sekretar OKKPS tov. Ožbolt, direktor rudnika tov. Klančišar in predsednik OLO Kočevje tov. Pirnat.
Kino predstave na rudniku. Do otvoritve nove dvorane v Salki vasi bodo redne kino predstave na rudniku v rudniški menzi, in sicer ob petkih, sobotah in nedeljah. —ig.
Prod okrajnim sodiščem v Metliki je bila 28. in 29. marca razprava pro*j uslužbencem kmetijske zadruge Podzemelj. Zagovarjali so ee: poslovodja Vekoslav Fabjan- upravnik gostišča Rudman in uslužbenka Frančiška Brine.
Poslovodja KZ Fabjan in upravnik gostišča Rudman sta bila obtožena, da sta nabavila sod, vino in žganje za KZ, pri tem pa ponaredila račune in napisala večje cene. kot. sta jih v resnici plačala. Račun sta predložila KZ v izplačilo, razliko več. tisočakov pa sta spravila v svoj žep. Poleg tega sta biia obtožena, da sta izstavljala ponarejene račune oziroma imena, prodajalcev o nabavi vina brez njihovega pooblastila. Rudman je opustil evidenco ln obdržal denar. Fabjan pa je opustil nadzor nad gostiščem KZ, kjer je primanjkovalo 194.000 din.
Fabjan je tudi večkrat obdržal vplačan denar za lastno uporabo in iza še doslej ni vrnil KZ. Pri poslovanju je bil tako malomaren, da niti ne ve. za koliko je KZ nakupila in odpremila raznih km&Hjskih pridelkov. Fabjan je proti navodilom trgovske-
?ra poslovanja odkupoval neuporabno blago n slaba, za prodajo neprimerna zdravilna zelišča. Zato je v zadrugi nastalo 180.000 din primanjkljaja.
Fabjan je leta 1950 In 1951 pri trgovanju z industrijskimi izdelki ustvarjal in dopuščal nepregledno poslovanje, zaradi česar je na-
stalo nad pol milijona primanjkljaja. Poslovodja Fabjan in FrančiAka Brine sta poleg tega izstavljala ponarejena potrdila za nabavo večje količine medu v vrednosti 160.000 din. čeprav ga nista prevzela. To sta delala zato. da bi prikrila primanjkljaj, ki izhaja Se iz leta 1950.
Obtoženi so skora.j vse priznali, samo Rudman je trdil, da ni povzročil Škode, pač pa da mu oelo KZ dolguje za nabavo vina še 219.960 din. Značilno je to, da je Rudman skoraj vedno zalagal za nabavo vina svoj denar in je pod naslovom KZ opravljal pravzaprav privatno gostinsko obrt. Pred nekaj leti še ni imel nikakega premoženja, pred kratkim pa si je kupil parcelo in pripravljal material za gradnjo hiSe. Tudi gospodinjsko pomočnico si je omislil. Od kod torej toliko denarja, da je lahko zalagal svoj denar za nabavo vina. saj jo imel plače le 3000 dint
Za skrajno malomarno delo, s katerim so KZ škodovali na ugledu in povzročili ogromno materialno Škodo, so krivci prejeli naslednje kazni:
Fabjan je bil obsojen na 5 let zapora in povračMo 44.000 din. Rudman je dobil 2 leti zapora in povračilo zneska. 8000 din. Frančiška Brine pa za lažno izstavljanje računov, ki ji hje delala po nalogu predpostavljenega, S mesece zapora. K.
r" IZ KULTURA«^ SPORT^ALi1 V Novem mestu bo cross za prvenstvo Slovenije
Cross za prvenstvo LRS. ki bi prvotno moral biti v Novi Gorici, bo v Novem mestu. Tekmovanje a« bo pričelo v nedeljo 20. aprila ob 11. uri dopoldne- Start bo na vrhu Marofa, od koder bodo proti Trški gori speljane tekmovalne proge. Nastopili bodo najboljši tekmovalci Slovenije. Za Novo mesto bodo nastopili najboljši tekači, vabimo pa še ostale iz okolice, da se takoj prijavijo pri TD  Partizan — Novo mesto.
Občinstvo vabimo, da pride na dan tekmovanja na Marof v čim večjem številu.
NOGOMET V NOVEM MESTU*
Mladi nogometaši so postali zadnje čase precej delavni. Ob slabem vremenu so že dalj časa ime«li redne treninge v telovadnici, sedaj pa trenirajo na Stadionu. Za pravilno vzgojo naših najmlajših nogometašev skrbi trener Doljak. Tako bomo prav kmalu lahko spet prisostvovali lepim nogometnim tekmam naših mladincev. Z vztrajnim delom se bodo Se čez nekaj let tako izpopolnili, da bodo lahko spet pokazali igre. kot so jih bili vajeni nekoč.
Pionirji in mladinci, katerih jo nad štirideset .vadijo redno dvakrat na teden. Odigrali ao že dve tekmi proti novomeškemu kiubu JLA z rezultatom 4:4, Tudi zadnjo nedeljo so imeli tekmo z istim nasprotnikom z rezultatom 2:3. J. G.
OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA NOVO MESTO
Občni zbor je bil 17. marca 1952 v domu JLA. Tovariš predsednik Kastelio Lojze je v svojem poročilu poudaril važnost šahovske igre za krepitev mišljenja, kajti človek, ki misli in razmiSlja. bo lažje odpravil mistične navade in razvade.
šah ustvarja neprecenljive vezi med posamezniki, kolektivi in narodi v borbi za resnico in enakopravnost med narodi. Partnerja imata pri igri enake možnosti; gre samo za iniciativno reSevanje potez, to pa igralca usposablja, da je tudi v delovnih naporih za lgraditev socializma aktiven član družbe, ki opravlja delo s čutom iniciativne odgovornosti.
Našim pionirjem morajo šahovska društva posvetiti več pozornosti, posamezni Šahisti naj bi se zadolžili, da bi pionirje uvajali v šahovsko igro. NaSa nadaljnja naloga je tudi ta, da vključimo v šahovsko življenje čimveč delavske mladine, zato bo treba zlasti z učenci v gospodarstvu ustvariti čvrstejSe stike. Pri bodočih tekmovanjih bomo morali upoštevati množičnost! Do zdravega tekmovanja naj pridejo tudi začetniki, srednji igralci in najboljSi igralci, zato se naj bodoča tekmovanja prirejajo po teh smernicah. Na ta način bomo dosegli več aktivnosti in veselja do šahovske igre.
Pri zadnjem tekmovanju za prvenstvo Novega mesta se je opazil nezdrav pojav, da so si nekateri šahisti že vnaprej sami izbi rali nagrade, katere smo dobili v dar. Največja nagrada za vsakega šahista mora biti zmaga! Vsak Šahist je dolžan, da skrbi za dvig kolektiva, ne pa samo za svoj osebni prestiž!
Velika ovira za razvoj Šahovskega življenja v Novem mestu je pomanjkanje primernega prostora. V ta namen se je društvo Že večkrat obrnilo na merodajne forume, pa tudi sami smo stikali za kak primeren lokal, toda žal nam ni uspelo. Se kavarna, ki Ima dobiček od šahistov, je čestokrat onemogočala delo in izjavljala, da »premalo potrošimo-'.
Za nadaljnji razvoj šahovske igre nujno potrebujemo demonstrativno desko, da hi na njej novincem in ostalim Šahistom prikazovali zapleteno pot raznih otvoritev in končnic.
Pri nas imamo precej lepo Število šahistov, ki pa Se niso vključeni v nobeno društvo; so neorganizirani šahovski igralci. Tem igralcem je treba povedati, da le kolektiv pomeni moč in napredek!
Tudi masovne organizacije naj razlože svojim članom pomen šahovske igre za pobijanje mistike, za čvrst i te v volje do raz mišljanja. Tako vaetransko podprto Šahovsko življenje bo želo uspehe. Ne bo se potem zgodilo kakor se je v Novem mestu, da je neka sindikalna podružnica odbila podporo Šahovskemu društvu, češ da »možje zapravijo preveč časa t. Nasprotno pa moramo pohvaliti sindikalne podružnice, uprave in ustanove, ki so darovalo Šahovskemu društvu lepa darila!
Putnik Novo mesto
priredi za 1. maj sledeče Izlete:
3-dnevnl  Izlet  na Rab
obisk taborišča naših internirancev iz let NOB. — Odhod iz Novega mesta 29. aprila ob 18. uri. — Cena Ukletu 1490 din,
Enodnevni Izlet na  Plitvička jezera
I   avtobusom.   —   Odhod   1.   maja ob
3. url zjutraj iz Novega mesta. — Cena
izletu 1258 din. 4. maja: posebni vlak v Ljubljano:
ogled   tekem   za   svetovno prvenstvo
v rokometu! — Cena Et dijake 160 din.
za ostale 23* din s plačano vstopnino. Oglejte si   Rab  in   Plitvice  v spomla danskem   c.vetjut   Prijavite  se  posamič ali
skupinsko vsaj do 20. aprila!
PUTNIK NOVO MESTO
telefon 108
Gibanic prebivalstva
ČRNOMELJ
V mesecu marcu se je rodilo 32 otrok (20 dečkov in 12 deklic). Umrlo je 23 oseb. od teh 14 m-oAkih in 9 žensk, porok pa je bilo 7.
Poročili so ae: Zugeli Franc, posestnik iz Dobravic in MalenSek Marija, delavka iz Malin; Majerle Viktor, poljedelski delavec iz Predgrađa in Tkalčič Katarina, poljedelska delavka iz Desko ve vasi; Kenda Rafael, državni uslužbenec iz Idrije in Sajovic Alojzija, kuharica iz Novega mesta; Furlan Marijan, železniški uslužbenec iz Praprot in Gorsek Roza-lija. gospodinjska pomočnica iz Trebnjega; Kavčevič Adolf, železničar iz Ptuja ln Gole* Danica, poljedelka iz Suhorja; štefanič Janez, železniški uslužbenec iz Metlike in Simčlč Bara. poljedelka iz Rosalnic; Vovk Anton, poljedelec iz Radovice. ln štampohar Emilija, poljedelka iz Radovice.
Umrli so:
Ancelj Štefan, posestnik iz Semiča. star 81 let; .Taksa roj. Flek Marija, užitkarica iz Gradaca. stara 83 let; Sušterič roj. Vjdetič Jožefa, poljedelka iz Predgrađa- stara 38 let; Švajger Ludovik, kmetovalec iz Pod-temelja. star 74 let; Cadonič Jurij, kmetovalec iz Vinice, star 81 let; Petric Anton, poljedelec iz Suhorja. star 76 let: Stariha Gregor, mizarski pomočnik iz Suhorja, star .15 let: Pirkovič. roj. Jajtič Ana, užitkarica iz Metlike, stara 81 let; Stepsn Margareta, oskrbovanka iz Metlike, stara 74 let; Palic Rok. upokojenec iz Metlike, star 92 let; Ko-
UreJa uredniSk) odbor - Odgovorni urednik Tone GoSnik - Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Ljubi lanska cesta 25. telefon Uev 127 - PoStnl predal M - Tekoči račun pri Komiina'nl banki v Novem mestu Stev 616.1 90322 1 - Četrtletna naročnina 100 din polletna 200 din oeloletna 400 din - Karoč nina ae plačuje vnaprej — Tiska tiskarna Ljudske pravic« v Ljubljani
betic Janko, posestnik iz Črnomlja, star 61 let; Brunskole Matija, užitkar iz Doblič, star 82 let; Panjan Marjeta, užitkarica i« Vojne vasi. stara 52 let; Simonič Matija, posestnik iz Petrove vasi, star 50 let; Kapš roj. Simonič Neža. užitkarica iz Petrove vasi. stara 72 let; Tessm-i Anton, otrok iz Talčjega vrha. star 9 mesecev; Vidmar Jo žica. o,trok iz Kota pri Semiču, stara 18 mesecev; Stukelj ro.i. Kočevar Marija, užitka rioa iz Trebnjega vrha. stnra 69 let; Ko f alt Ana, užitkarica iz Strekljevca. stara 78 let.: Pešelj Martin, posestnik iz Dragatusa, star 82 let; Babi* Janez, posestnik iz DragatuSa, star 82 let; ftmaljcelj Jožef, kmetovalec ia Starega trga. star 68 let; Veselic Nikolaj, otrok iz Tribuč. star 3 mesece.
Kaznovani kršilci predpisov v Novem mestu
Razgrajaška tripere^na deteljica so mi zarski pomočnik Viktor Večina, mlinar Ivan Zupančič in mlinarski pomočnik Anton Lipovec. Svojo toliko« radi kažejo a razgraja njem po mestu in tudi v Smihelu jih že poznajo. Komisija za prekrške MLO Novo mesto je kaznovala Viktorja Vočino s 500 din globe, Ivana Zupančiča s 400 din globe in Antona Lipovca s 300 globe. Ce ta kazen ne ho zalegla, ho treba proti njim uporabiti ao-veda ostrejše kazni.
S 1200 din globe je hil kaznovan Janez Košak z Ločenske ceste, ker pusti teči gnoj nico čez Oerdesičevo ulico. Čeprav je hil na to že večkrat opozorjen in mn je MLO ponudil za popravilo potrebni material pa znižani ceni. se ni pobrigal, da hi odpravil ne-dostatek. nad katerim se zgraža vse mesto.
Zaradi kaljenja nočnega miru je bil kaznovan Jože Mikec, železničar, s 400 din globe. Tako kazen si je »prlftlaitl« s podobnim dejanjem tudi Ludvik Žagar, ključavničar iz Novega mesta.
Vse izrečene denarno kazni gredo v sooial ni fond.
Pred 236 leti so na Dolenjskem še zažigali „čarovnicv
Pičlo uro južnozahodno od Novega mesta je sredi gozdov nekdaj stal grad Ruperč vrh, ki ga je sezidal mehovski graščak Jože Ernest Paradaiser. Zidali so ga polnih šestnajst let. Ljubki gradič je postal žrtev druge svetovne vojne. Danes spominjajo nanj le še mrke razvaline sredi cvetočih poljan.
Ruperč vrh je bil naslednik nekdaj tako mogočnega Mehovega, ki je znan zlasti iz dobe kmečkih puntov. Gospoda se je kasneje preselila v dolino. Z njo je šla tudi njena oblast, ki je predstavljala v 17. in še v 18. stoletju silno »Me-hovsko in ruperško gospostvo«. Na Ruperč vrhu in na Mehovem je bilo graščinsko sodišče, ki mu je načeloval krvavi sodnik — Bannrichter. Taka krvava sodnija je imela neomejeno moč nad svojimi podložniki. Tudi Novo mesto je imelo svojega sodnika, ki je vsako leto enkrat slovesno objahal vso dve url dolgo mestno mejo, toda ruperški in mehovski sodnik sta bila dosti večja gospoda od novomeškega.
Kot drugod po deželi, so v oni pro-svetljeni dobi tudi v srcu Dolenjske preganjali čarovnice. To je bila pač najhujša zabloda one proslule dobe. — Največ so trpele ženske. Po zavidljivcih in škodoželjnežih osumljena se je ubo-žica le stežka rešila, ostal pa ji je umazani pečat in živela je v stalni nevarnosti, da bo zaradi ljudske zlobe in neumnosti končala na grmadi.
Leto dni po Valvasorjevi smrti je ruperško sodišče obtožilo 53-letno kmetico Nežo Jeršetko čarovništva. Po dvakratnem mučenju pa je priznala le to, da je ob gotovem času nabirala po polju roso in da je redila kače, s katerimi je sosedovim kravam in ovcam jemala mleko. Ker ji hujšega niso mogli dokazati, so jo izpustili. Dve leti kasneje sta jo dva ovaduha ponovno obtožila, da je čarovnica. Obtožnico je 11. aprila 1696 sestavilo mehovsko sodišče.
Neža Jeršetka, kakor jo nazivajo stari arhivi, je priznala, da je rojena v bližini Žužemberka, 55 let stara, poročena, mati treh samskih otrok in kmetica, podložna baronu Prenncrju.
Obtožnice ni hotela priznati, zanikala je tudi tisto, kar je pred dvema letoma priznala na Ruperč vrhu. Mehovsko sodišče pa jo je na vse to obsodilo takole: »Ker je že pred leti priznala, kar zdaj taji in ker je celo nameravala pobegniti, naj pride v mučilnico.«
12. aprila ob desetih dopoldne so jo posadili na natezalnico ln jo pustili na njej do dveh zjutraj, torej polnih šestnajst ur. Da se reši strašnih muk, je priznala vse, kar je sodišče zahtevalo od nje. Priznala je za resnično tudi tisto, česar jo je obdolžil že justificirani tat Jakob Supe. Dalje je izpovedala, da jo je pokojna kmetica, po domače »Bun-dra«, pred sedmimi leti k temu zapeljala in jo naučila, kako se pobira rosa in
kako se pomnoži oziroma odvzame Živini mleko, za kar je uporabljaja kačo goža. Dala ji je čarovniško mazilo, s katerim se je mazala in uganjala Čarovnije na križpotu blizu Ruperč vrha, o veliki noči pa na gori Smerjaku. Tam so plesali. Bila je z njo tudi prijateljica Katarina Pirčeva.
Nato so vsi odplavali na Klek, kjer so pili vsakovrstno sladko in kislo vino ter prigrizovali bel, črn ali zelen kruh. Namesto s štruklji so se mastili s konjskimi figami. Vse to so delali s pomočjo svojih peklenskih pripomočkov. Prejšnje leto se je udeležila take pojedine tudi Marina, Lovretova žena, ki je napravila kasneje pod bližnjim Ljubnem od sile veliko škode.
Na Kleku je bilo veselo. Vse je poskakovalo, norelo in plesalo, med njimi hudiči, ki so jih poznali le po velikih rožičkih, sicer so bili oblečeni kot kmetje. Tudi Nežka je imela med njimi ljubčka. Jakec mu je bilo ime. Zastaven možak, le zelo mrzel je bil po rokah, nogah in po vsem životu.
Končno je leglo vse k počitku. Tudi Nežka se je spravila s svojim ljubčkom na ležišče. On ji je obljubljal denar in blago, ona pa mu je zapisala telo in po smrti še dušo. Da se v veliki gneči ne bi zgrešila, ji je zapeljivec zarisal pod levo ramo črno znamenje in ji naročil, naj pride na vsak sveti večer tja. Bila je kasneje še trikrat tam in je svojega ljubčka zelo priklenila nase.
Mučena obtoženka je izdala tudi recept čarovniškega mazila. To delajo ob treh različnih časih: na veliki četrtek, na binkoštno nedeljo in ob sobotah zvečer. Vedno pa na Kleku. Vsakikrat pridenejo mazilu tudi človeško srce in mast. Prej omenjena »Bundra« je polletno dekletce ponoči prerezala z no-
žem ter mu odvzela srček in mast, kar je porabila za mazilo. V izbo je splavala skozi okno. Pri izdelovanju čarovniškega mazila uporabljajo tudi hostijo, ki jo je obtoženka prejela nekoč pri frančiškanih v Novem mestu, jo zavila v rutico in jo štiri leta hranila v škatlici. Tudi za točo je povedala, da jo delajo iz kvatrnega pepela, peska in jutranje rose.
13. aprila je bila pred vsem sodnim dvorom še enkrat vprašana, če je v mučilnici izpovedala resnico, kar je nesrečno žensko bitje seveda potrdilo. Kaj pa ji je tudi preostalo? Smrti je bila zapisana, to je vedela, čemu si Še večati in daljšati muke!
Cez tri dni je bila sojena in obsojena »po božjih in cesarskih postavah zaradi čarovništva, s čimer se je pregrešila zoper božjo in cerkveno zapoved, ker je zatajila pravo vero, visoki rodni dvor zasmehljivo omalovaževala, častila živega vraga in se z njim večkrat spečala. V svarilo in opomin drugim se ji na morišču zadrgne vrv okoli vratu in se jo zadavi, njeno truplo pa se vrže na grmado in upepeli«. To se je zgodilo še isti dan, 16. aprila 1696. leta ne daleč od ruperškega gradu.
Obsodba nosi črn žig, pritisnjen na mehovskem gospostvu. Podpisan je: Dr. Johann Gochear (Janez Kočevar) kot rimsko-katoliškega Veličanstva krvavi sodnik v vojvodini Kranjski (als rd-misch-kaiserl. Majestat Bann-Richter in Hercogtum Krain, m. p.) 1. r.
Kakšnim »prosvetljenim glavam« je bilo naše ubogo ljudstvo na milost in nemilost izročeno še pred četrttisoč-letjcm! Pomilovalno zremo sedaj na one čase, ki pa so bili za našega preprostega človeka vse prej kot lepi.
Viktor Pirnat
Mihe iz Belohrajne pripoveda...
Znate, vale po naški bi Vam zaufal, kak sem fčera otišal v mesto f posete k tistemo kumeki, kaj nas f novine devljejo i se s tistih, kojim pisaje f dolenskom listi ni praf, fčasi dakaj i našpotajo. Dakaj, meni je fse praf, ja si is tistih grošef nisam omastil brade i omočil brkof, za koje neke ludi i še sa glava boli. Kumek od dolenskoga lista so mi pokazali nekakošno pisaje nekšega kumeka is nekovega sela kod Lahinje. A kaj bi vam pripovedal? Vale sami štejte, kak je pisal, boste konci seznali, kakove prge živido kod nas:
»Vale mi pošlite otres ot tistoga dopisnika, koji je napisal f dolenskom listi broj trenajst is popotne malhe o našem selu, zakaj fse tiste stvari so ne istina. Vale da mi pošlete, zakaj hočmo ga tožit ali na Gavgenhribu vesiti...«
Znate, koga sam rekel kumeku vred-niki? »Note, hitite tisto pisaje f koš. Mi f Belokrajni praf znamo, kak je le-ta kumek, koji se sa jadi, naleval vodico f sod, kadi je bilo vino. Dakaj, bil je žejen grošef, pa so mu žejo fgas-noli v aresti. Znate, naši ludi na oblasti ne verjamljejo f Isusov čudež. No mu pišite, naj jako lepo stisne čubico i muči, zakaj ludi jako dosti govorido o njegovom čudeži, kak je ka Isus f Kanogalileji mešal vino i vodo...«
Pole so me kumek fpraševljali, ak znam, kadi živi f Belokrajni nekakošna vučiteljka, koja pošilje pakete prelo-škome popi, koji sedi f luknji.
»A reete mi, kak se je taj pop za-čepil f luknjo?« sam f momenti htel fprašati, a vale se vujdril po čelu, zakaj sam se domislil, kaj sam o tom popi štel f novinah, kak je taj pop zmeteni špotal ludi i vernike f cerkvi. Kadi živi ta vučiteljka, toga ja kumeku nisam htel zaufati. Naj kumek ot dolenskoga lista iše sami fpraševljejo po fseh po-
DOLENJSKI PIONIR
Pionirji „Toneta Tomšiča" s Črešnjevca pišejo
Dragi Dolenjski list!
Naj se tudi mi, pionirji šole Crešnje-vec v Beli krajini oglasimo, da ne bi kdo mislil, da spimo!
Naš odred nosi ime Toneta Tomšiča. To ime imamo že odkar smo se v šoli učili o našem junaku, heroju in talcu tovarišu Tonetu Tomšiču. — Kaj delamo pionirji na Crešnjevcu? Dela je veliko; da pa so uspehi večji, delamo v skupnosti in soglasju. Pred šolo smo uredili gredice. Vse smo prekopali in zasadili z rožami. Radi beremo knjige iz šolske in ljudske knjižnice. Radi se učimo, samo 3. razred se bolj slabo uči. Res je tudi, da nekateri starši preveč silijo* nas otroke z raznimi domačimi deli. Zato je tudi uspeh pri nekaterih
TREBANJSKA PIIABINA NA ODRU
2R. marca zvečer je trebanjska mladina doživela velik dogodek. Prvič no osvoboditvi so jo mladinska dramatska sekeija SKTTD »Josip Jurčič« predstavila publiki z dobro na£tudirano igrico »Pogumni Tonček«. Igro je napisal J. Spicor, režijsko pa jo je postavil na oder mladi režiser Janez Oartner.
Dejanje predstavlja življenje revne vaško vdove, ki se prebija skozi življenje t dvema otrokoma Tončkom in Minko. Tonček jo mlad. pogumen deček, ki v skrbi za svojo mater išče poli kako bi ji pomagal. Po srečnem naključju mu vile poklonijo bajno bogastvo, kar pa ga popolnoma nič ne prevzame in ostane dober tudi v naprej. Dejanje je sicer postavljeno v bajno dogajanje, vendar je v njem tudi dovolj trpke resničnosti, ki ožigosa in razgali dobo. ki je bila pred nami. Igra je poučna, posebno za mladino, ker si lahko v njej ogleda, kaj povzroči zavist, in nepoštenost.
Zasedba vlog se je režiserju dobro po-arečila. Naslovno vlogo Tončka je doživeto in prepričljivo podal pionir Galežič Niko in pokazal izreden talent. Z izredno milino in čustvenim igranjem je pustil pri gledalcih globok vtis. saj je veliki večini s svojo otroško prepričljivostjo izvabil solze. Zato je tudi prejel prvo nagrado. Zelo dobro pa so igrali tudi vsi ostali.
Mladi igralci so dobili vse priznanje od gledalcev. Naša publika je bila že nekajkrat kritizirana zaradi nedostojnega ponašanja napram ljudem, ki vlagajo svoj trud za dvig trebanjskega gledališča. Ob tej predstavi pa moramo reči, da je tudi publika igrala z igralci, da so vendar izginile iz dvorane nepotrebne opazke med dejanji. Gledalci smo hvaležni naši mladini za trud, ki ga je vložila v to delo in naj tudi v bodoče nadaljuje z njim. Za to delo zaslužijo vse priznanje in h kritiki lahko rečemo samo Se to, da ste si pohvalo v resnici zaslužili.
Polno priznanje pa zasluži tudi režiser Janez Gartnar. Trud, ki ga je vložil v težko
in zahtevno delo, ni bil zaman. Ze kot igralec se nam je večkrat predstavil in dosegel uspehe, sedaj pa je dokazal sposobnost tudi kot režiser ter mu želimo pri nadaljnjem delu obilo uspehov! Minil Poljanšek
bolj slab. Dobra volja pa nas je privedla do sklepa, da bo odslej naša prva naloga — učenje. Zato učimo v krožku boljši pionirji tiste, ki imajo slabe uspehe. Posebno v računstvu si pomagamo. Pripravljamo igrico, s katero bomo razveselili starše ob koncu šolskega leta. Deklice izdelujejo škatle in jih
preoblečejo s svilo, izdelovati pa bodo začele tudi košarice. Mi dečki pa bomo zdaj pisali jajčka po stari belokranjski navadi.
Tu smo našteli samo del naših opravkov. Upamo, da se bomo še oglasili.
Lepo Te pozdravljajo vsi pionirji in pionirke šole črešnjevec!
Zani Skrinjar, 4. razred
Cic bani in pionirji,
v kratkem izide nova številka Cicibana!
Zvedeli boste, kaj se je zgodilo fašističnemu oficirju, ki mu je hrabri Mihec nastavil past, ker je kradel jajca njegove kokoške! O mali, neumni, domišljavi beli miški boste slišali, ki jo je ujel stari Muc. Pa o janjčku, ki je s svojo bistroumnostjo prevaril šakala, jastreba, orla in §e druge ptice in zveri, ki so ga hotele požreti. Janjček pa jim je srečno ušel! Štrukelj Mukelj pa vam bo gotovo najbolj všeč. Dobil je od tete pisano pišče, ki se je skrilo v ognjišče ... Kaj se je zgodilo z ognjiščem, kaj s kravicami, ki so vodo popile in kaj z lovci, ki so ptičke postrelili?
Berite 7. številko Cicibana, pa boste zvedeli! Kaj boste rekli o Tonaču Lapuhu, ki je v šoli spal, se nič učil, pohajkoval in cigarete kadil, glasno smrčal in končno iz šole frčal? O malem zvončku boste brali, kako je pridrl iz čebulice na dan in pozdravil zeleno pomlad. Rešili boste križanke in uganili uganke, seveda če ste kaj bistrih glav! Ce znate peti, boste zapeli pesmico o prvem aprilu. V Cicibanovem kotičku
pa boste zvedeli, kako so mariborski otroci tekmovali za Prešernov praznik; skupina Avijon je premagala skupino Polž. Ves Ciciban je poslikan z najlepšimi, pisanimi slikami, ki bodo vašim mlajšim bratcem in sestricam, ki se ne znajo brati, še prav posebno všeč.
Naročite se na Cicibana v šoli! Celoletna naročnina stane 135 din, posamezna številka pa 15 din. Lahko pa kupite posamezno Številko tudi v knjigarnah, kjer stane 20 din.
ANEKDOTA
Ker se no mnogih sejah o mirovni pogodbi z Italijo delegati niso mogli zediniti, kje naj bi šla meja med Italijo in Jugoslavijo, je ameriški delegat predlagal, naj bi Jugoslavija in Italija postavili na mejo vsaka po eno divizijo, začeli boj in točno tam, kjer bi teden dni kasneje tekla vojna črta, naj bi šla meja. Francoski delegat je takrat razburjen \jstal in protestiral:
»Nočemo, da bi mejili z Jugoslavijo!«
štah f Belokrajni, pa bodo seznali. A kaj se popa s Preloke tiče, bogme, za-hranil se bo! Nič kako se bo f luknji kak jazbac fdebelil, ak bo jako dosti takovih vučiteljk f Belokrajni. Ja, borne, mislim, ak je kadi takova vučiteljka, naj lepo voga našo oblast, zakaj fse stozine že dugo je kaj ne vodijo konci samo f Rim. Iše to mislim, ka bi bilo bolje, da bi vučiteljka, koja ne zna, da ne je lepo militi se s popih, koji so f luknji, lepo zaboravila na lumer tiste hiže, kadf*se pop sedi i se smišljava na grehote svoje.
Pole so mi kumek od novin stisnoli roko, pole pa sam otišal nezi f Belo-krajno 1 zapopeval si tisto narodno: »Mike v mesto — Mike iz mesta...«
Kada bom moral drugoč pojt f mesto, bom k speti išel f posete h kumeki ot dolenjskoga lista i jim iše kaj zaufal.
Sa pa se dobro imejte! Pozdraf is srca! Mike is Belokrajne
Križanka „MEDVEDEK"
Danes pa nekaj za vas, cicibančki! ^Med-vedkn* smo natisnili res samo za najmlajše!
Vodoravno: 2. nabirajo čebele, 5. glavni števnik, 7. pripadnik hrvaškega naroda, R. prav tak, Isti. 10. trdilniea, 12. jokanje, 14 koliko je S x nO, 15. ne bos, 16. kazalni za imek, 17 veznik, 20. oblika glagola čakati, 22. prebrisan, zvit, 25. osebni znimek, 26. ru menokljuni ptič.
Navpiihot 1. divja žival, kosmatinec, 3. koliko je 3 x 4, 4. dva enaka suglasnika, 6. otroško ime za oče, 9. na kakšen način, 11. majhen prt, 13. prebivalec otoka, 14. tukaj, 18. potem, 19. upanje, nada. 21. kosanje. 23. skrajni konec suhe zemlje, 24. dva različna samoglasnika.
Rešitev bomo objavili v prihodnji številki.
Za dobro voljo
TAKA SPREMEMBA!
»O, glej ga, to je pa naš stari Kociper — kako ti pa gre, saj se že lep čas nisva videla! Pa izpremenil si se, človek te še spoznal ne bi!«
»Oprostite, jaz nisem Kociper!«
»Viš ga, strela, tudi Kociper nisi več?«
OPRAVLJIVKA NA DELU »Veste, gospa Korenčkova, tisti fini gospod, ki je stanoval pri Jesihovih, bo poročil domačo hčerko — tisto hudobno, razvajeno in razuzdano deklino.«
»Gospa Makarončkova, to pa že ni res! Tisti gospod se je že zdavnaj preselil!«
»Kaj pravite? Tak lopov! Kako Je mogel pustiti ubogo deklico, nedolžno stvarco, tako nesramno na cedilu!?«
Pionirka Marta Moliorko iz Kanlžarlce v plesu »Gor Čez Izrao
BOGAT PRIDELEK IN UREJENO GOSPODARSTVO
si lahko pridobite z raznim kmetijskim reprodukcijskim materialom, ki vam ga nudi
Kmetijska zadruga u nouem mestu
»»♦ ♦♦»♦♦« tttiHit.ttiitiu,,,,,,,,,,,,,«,,,,,,,,,«,,,,,^
Na zalogi ima vedno razna umetna gnojila, škropiva, galico, žveplo, cepilno smolo, semena — tečna krmila, klajno apno, mlekarko, živinsko sol — kmetijske stroje, slamoreznice, sejalnike, pluge, okopalnike, brane, brzoparil-nike in razno orodje. Postreženi boste tudi s pravim trboveljskim cementom, betonskim železom in ostalim gradbenim materialom. — Poslužite se ugodne prilike, oglejte si naše zaloge! — Ponudite nam v nakup svoje pridelke in zdravilna zelišča!
»♦»♦♦♦♦♦««♦♦♦«♦♦♦♦♦»♦++♦«»»i»«*»♦«♦«>»«>♦«♦»♦♦»« ♦♦♦»♦«♦♦♦««♦♦«♦♦♦♦«♦»♦»»♦»♦♦♦♦»♦»»♦»»♦»♦»♦»'»»»♦«»♦»»♦»»»♦»»»♦♦♦♦«»«♦♦♦*♦»♦♦♦*♦*♦*»♦*»>«>»tU>>i»>»♦»»♦»♦»♦»♦«»«
0 nervoznih otrocih in postopanju z njimi
(Nadaljevanje)
Ce hočemo nervozo pri otrocih odpraviti je treba seveda vedeti, kaj jo povzro.a Vsi prav dobro vemo, da otroci dedujejo te ali one telesne posebnosti in duševna svojstva po starših Ali dedujejo tudi nervoznost? Kajpa jo dedujejo s tem, da dedujejo občutljiv živčni sistem. Hočem reči, da je treba takemu otroku veliko manj kot zdravemu — pa bo nervozen. Seveda pa lahko tudi popolnoma zdrav otrok postane nervozen, ker je otrokovo živčevje silno občutljivo za vse kvarne vplive.
Nervozo pogosto povzročajo tudi otroške bolezni (davica, ošpice, griža). Te in druge bolezni namreč več ali manj časa dražijo živčni sistem ter ga slabijo. Na živčevje kajpak tudi slabo vpliva nemir v otrokovem okolju (močno, neprestano ropotanje na ulici, močno igranje radia, kričanje v stanovanju, močan strah, nezdravo stanovanje). Tudi neurejena prehrana, mamila (alkohol, nikotin, mak) okvarijo rahlo otrokovo živčevje. Nikakor ne moremo dovolj poudariti te dni, da starši ne bi otrokom dajali alkoholnih pijač in bi kadilci ne kadili vsaj v tistih prostorih, kjer otroci spe.
Na otrokovo rahlo živčevje pa se-
veda vplivajo tudi: neurejeno družinsko življenje, nesrečen zakon in slaba vzgoja. Tam, kjer v zakonu ni miru, kjer so neprestana prerekanja, zmerjanje, kričanje, ni mesta za zdrav otrokov razvoj. Tudi ločitve niso nikoli brez posledic za otrokovo živčevje. Mnogi mislijo, da otrok ničesar ne občuti in ne ve. To je huda zmota! Otrok je silno občutljiv, se hitro naveže na očeta ali mater in občuti pomanjkanje enega ali drugega. Seveda je treba računati tudi s tem, da je ob ločitvi navadno le eden izmed zakoncev občutno prizadet, duševno trpi, kar se seveda pozna tudi na otrocih.
Pri tej priliki je treba še prav posebej poudariti nekatere stvari, če nam je res do srečnejše bodočnosti mladega rodu. Danes so take prilike, da se mlad človek lahko veliko hitreje osamosvoji in si ustvari družino. Kakor je to po eni strani dobro in prav, obstaja pa po drugi strani nevarnost, da mlad človek le ni duševno pripravljen na zakon tako, kakor bi bilo to potrebno. Zakon ni le kopica udobja, ampak zahteva tudi odrekanja, potrpljenja, trdega dela in skrbi za družino. Zdi se, da se le prerado zgodi, da je premlad človek
težko kos žrtvam, ki jih terja od njega družina.
Ker je vzgoja politična zadeva prvega reda ter terja odgovornost vse družbe, bo treba resneje pogledati tudi temu vprašanju v obraz! Ali ni čudno, da pripravljamo mladega človeka za poklic tudi po 15 let, o vzgoji otroka pa morda sliši le sem pa tja kako drobtinico?
Številni porodi izven zakona nas silijo k resnemu razmišljanju. Prav gotovo je Čisto pravilno, če ščitimo nezakonsko mater in otroka, toda treba je poudariti, da je le urejena družina pravo mesto za vzgojo.
Cisto pravilno je pred kratkim poudaril dr. Potrč tudi to, da bi morali bolj ceniti nežnost in dekliško čast; ta ne bi smela biti morda le zasmeha vredna lastnost, ampak odlika sleherne socialistične mladinke! Isto velja seveda — morda še bolj — za mladince. Le tako bo lahko naš rod rastel v zdravih razmerah. Ne prikrivajmo si tega, da so pogostokrat prav to kamni spotike v naših zakonih, izvori nesrečnega življenja zakoncev, posebno pa — nedolžnih otrok! Zakon ni torej le sredstvo za zadovoljevanje človekovih bioloških potreb, ampak ima predvsem to nalogo, da vzgaja telesno in duševno zdrav rod.
Poslušajmo, kaj nam govori v tem pogledu ruski zdravnik, pedagog, pro-
fesor Arkin: »Na otrokov živčni sestav vpliva najbolj vedenje odraslih, medsebojni odnos staršev kot odnos do otrok. Prepiri v družinah uničujejo živčevje otrok že v rani mladosti. Na nervoznega otroka posebno slabo vpliva razpad družine, ločitev zakoncev. Pogosto starši mislijo, da so otroci nerazumni, da nič ne vedo. Otroci poslušajo psovke, grobe, prostaške in cinične razgovore. Cim bolj je otrok pameten, tem bolje razumeva — a nervozni otroci so po navadi dobro razviti — tem bolj deluje nanj vse to, kar vidi, sliši ter se s tem kvari njegovo občutljivo živčevje. Dolžnost odraslih je, da tam, kjer so otroci, pazijo nase, da so v vedenju vzdržljivi, občutljivi, pravični, če hočejo, da bodo otroci Živčno zdravi. Kakor želva vpija vase vodo, tako vpija otrok vse tisto, kar se dogaja okoli njega. Otrok tiho sedi v kotu, da ga nihče ne opazi, a vse vidi, vse sliši. Mnogo, premnogo tega, ker otrok vidi ali sliši, se mu zaje v možgane in pušča sledi mnogo let. Otrok se seveda ne zaveda tega, ker se pod vplivom tega, kar je slišal ali videl, v njem dogaja. Cim pa se pojavi prilika v življenju, tedaj se pojavijo rezultati vtisov, ki so otroku v mladih letih razjedali živčevje.
Zdravniki vedo, da je vzrok nekaterih živčnih bolezni pri otrocih, ki se kažejo v čudnem in nenormalnem ve-
denju, v doživljajih lz detinstva. Prav zato se je treba truditi, da so razgovori odraslih in njihovi postopki čisti, zdravi, resnični. To ne velja le za predšolske otroke, ampak tudi za starejše... Ce je vedenje odraslih tako, da se ne znajo rlremagovati, se prepirajo za malenkosti, je gotovo, da bodo otroci postali nervozni, pa četudi so se rodili zdravi!«
Omenili smo, da tudi slaba vzgoja razkraja živčevje. Na živčevje vpliva slabo predvsem pretirana strogost ln surovost pri vzgajanju. Najcenejše, oziroma navidezno najcenejše vzgojno sredstvo, je pogostokrat palica. Otrok se tepeža boji, se trenutno potuhne, napravi iz bojazni, kar pač hočemo, za hrbtom nam pa kaže osle. Tako se potem ponavljajo vedno iste pesmice. Seveda pa moramo računati tudi s tem, da je treba kazen stopnjevati, če hočemo, da bo zalegla. Tak otrok živi v nekem večnem strahu, napetosti, vedno premišlja, kako bi uspešno zvozil, kadar je v zadregi. Vse to ne more dobro vplivati na .živčevje.
Tudi druga skrajnost — prevelika popustljivost — pri vzgajanju ne vpliva dobro na otrokovo živčevje. Vemo namreč, da življenje ne pozna popuščanja in pi^i ko slej od otroka zahteva, da se zna r Lediti, tedaj pa je križ.
Dalje iiiihodnjič