Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 61-94 DIVJE BABE I - POSKUS UPORABE STATISTIČNE ANALIZE MNOŽIČNIH ŽIVALSKIH OSTANKOV V PALEOLITSKI ARHEOLOGIJI I. DOLOČLJIVI SKELETNI OSTANKI JAMSKEGA MEDVEDA IVAN TURK Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Novi trg 5, YU-61000 Ljubljana JANEZ DIRJEC Linhartova 84, YU-61000 Ljubljana Po prispevku, v katerem smo prikazali ostanke jamskega medveda v kontekstu dveh favnistično najbogatejših sedimentnih kompleksov novega paleolitskega najdi- šča Divje babe I v dolini Idrijce (Cerkno, občina Idrija), smo se odločili za Podrobnejšo statistično analizo skeletnih ostankov jamskega medveda iz vseh doslej sistematično raziskanih plasti, vključno z delno že obdelanimi in objavljenimi vzorci (Turk I. et al., 1989). Analiza skeletnih ostankov kot arheozoološka metoda je relativno mlada, saj se Je začela uveljavljati šele v osemdesetih letih, če izvzamemo posamezne starejše, manj odmevne poskuse (Gšbori-Csank V., 1968). Med izkopavanji v Divjih babah I smo popolnoma samostojno prišli na idejo analize skeletnih delov. To je bil tudi glavni razlog, da smo začeli v četrtem letu izkopavanj (t. j. leta 1984) s sistematičnim vzorčenjem vseh osteoodentoloških ostankov. Z velikim zanimanjem smo prebrali Prve objave analiz skeletnih delov v knjigi L.R. Binforda »Bones ancient men and modern myths« in C. K. Braina »The hunters or the hunted?«, ki sta nam prišli v roke. Do danes se je tovrstna literatura pomnožila in videti je, da analiza skeletnih delov počasi prodira v arheologijo. Vendar večina analiz ni presegla običajne opisne statistike, ki je značilna tudi za že omenjeni deli L. R. Binforda (1981) in C. K. Braina (1981; cfr. še Chase P. G. 1986, 29 ss; Voros J., 1984; Patou M., 1984; Altuna J. et al•> 1985, 87 ss; Delpech F., Le Gall O, 1983). Korak naprej je nedvomno storil R. G. Klein, ki je v analizo skeletnih delov uvedel statistične teste (neparametrični test Kolmogorova - Smirnova) in izdelal skupaj s K. Cruz-Uribe zanje tudi računalniške programe (Klein R. G., Cruz-Uribe K., 1985; Cruz-Uribe K., Klein R. G., 1986). Verjetno je bilo takih izboljšav v zadnjih letih še več (cfr. Lasota-Moskalewska A., Sulgostowska Z., 1978) in pričakovati je, da bo nJihovo število naraščalo. Edini omejevalni faktor zanje so pravilno zbrani vzorci. Arheološke terenske metode namreč ne izpolnjujejo vedno zahtev, ki jih postavlja statistika. Ker v Divjih babah I od vključno leta 1984 razpolagamo s statistično skoraj neoporečnimi vzorci, je bila podrobnejša statistična analiza skeletnih delov samoumevna. Pri tem smo uporabili metode, ki smo jih v zadnjih treh letih •zkopavanj delno samostojno razvili, delno pa priredili po že znanih metodah.' Metoda Obseg vzorcev in vzorčenja Pri obdelavi podatkov smo se omejili na vzorce iz sedimentov s točno določenimi ploščinami in prostorninami, ki si do izkopa (14) in vključno z njim sledijo drug pod drugim. Od tu navzdol pa je statigrafski niz vzorcev s skoraj enakimi ploščinami in prostorninami prostorsko premaknjen (si. 1). Zaradi sterilnih izkopov je med obema nizoma praznina. Ploščine posameznih vzorcev so 10 m2, pri čemer so izvzete vse večje skale. Prostornine vzorcev so odvisne od globine izkopov. Te se gibljejo v razponu 0.25-0,40 m (t. 1). Ploskovno so površine vseh vzorcev razčlenjene v osnovne enote, velike 1 m2, ki so služile na terenu za izhodišče vzorčenja, pri katerem smo upoštevali prav vse ostanke. Kasneje smo po kvadratnih metrih in izkopih pobrane ostanke obdelali na posebnih obrazcih (si. 2), ki so temelj za vse nadaljnje analize.2 Celotni vzorec iz 70,5 m3 gruščnatih sedimentov brez skal, pa tudi vse druge vzorce sta obdelala izključno avtorja članka. Da bi bila obdelava čimbolj enotna, je vse podatke v osnovne obrazce vnesel samo en avtor. Kriteriji V vzorcih so zajeti vsi taksonomsko in anatomsko določljivi kostni ostanki, celi ali poškodovani, ki smo jih našli z uporabljeno tehniko terenskega dela (cfr. Turk 1. et. al., 1989). Vse skeletne dele smo na podlagi morfologije zanesljivo ločili v skupini ostankov mladih in odraslih primerkov. Ta kriterij smo uporabili iz več razlogov. Eni in drugi skeletni deli lahko namreč različno propadajo. Odnos plenilcev, vključno s človekom in jamskim medvedom (kanibalizem!), je do mladih drugačen kot do odraslih osebkov. Zato je statistična podoba obeh skupin skeletnih ostankov lahko bistveno različna. Skeletnih ostankov nismo delili na leve in desne, ker so ti podatki s stališča plenilcev ali naravnega razpadanja nepomembni in nam lahko povedo nekaj samo o številu osebkov, ki ga bomo lažje in točneje izračunali na podlagi vseh najdenih zob. Statistične metode in testi Pri statistični obdelavi smo se omejili na nekatere količinske in kakovostne značilnosti vzorcev. Vse anatomsko določljive skeletne ostanke (v t. 10-11 so označeni z »n«) smo pozneje utežili, in sicer zaradi neenake zastopanosti v skeletu. Uteženih vrednosti ne navajamo, pač pa prikazujemo uteži v začetnem stolpcu t. 10, posebej za skeletne dele mladih in starih primerkov. Z različnimi utežmi smo tako izenačili posamezne kosti, kakor tudi ostanke obeh starostnih skupin (cfr. Turk I. et al., 1989). Utežene podatke smo nato zbrali v pet razredov od ena do pet (v t. 10-11 so označeni z »r«), pri čemer smo uporabili Spennemannovo metodo, ki zagotavlja tudi (vizualno) primerjanje različno velikih vzorcev (Spennemann D. R., 1985). V prvem razredu so zbrani vsi manjkajoči skeletni deli, v petem pa vse najbolj številne kosti. Vse druge so nekje vmes. Razporeditev v razrede nam je omogočila dober pregled nad skeletnimi ostanki (si. 3), to pa je bilo tudi vse. Zato smo se odločili za testiranje določenih rezultatov SI. 1: Divje babe I. Profil y = + 2.00 s položajem vzorcev. Fig. 1: Divje babe I. Profile y + 2.00 with the position of samples. iz t. 10-11. Pri tem smo uporabili dvosmerne neparametrične teste za neodvisne vzorce, in sicer Wilcoxonov in Kruskal-Wallisov test (n>25) za primerjave med 'zkopi, in Mann-Whitneyev test U (9 = n2i2o) za primerjave med posameznimi skeletnimi deli v arheološko sterilnih in arheološko fertilnih izkopih (Adamič S., !980, 86 ss; Mosteller F., Rourke R.E.K., 1973, 54 ss; Weber E., 1972, 519 ss). Za stopnjo značilnosti (a) smo pri Wilcoxonovem testu po Š. Adamiču izbrali vedno najmanjšo vrednost. Vse teste smo izvedli na podlagi neprirejenih podatkov (»n« vrednosti v t. 10-11). Za primerjave med izkopi smo testirali ničelno hipotezo, H0 (med sestavo skeletnih delov ni kakovostnih razlik) in osnovno hipotezo, H, (med sestavo skeletnih delov so kakovostne razlike) s stopnjo tveganja P <0,025, kar ustreza stopnji tveganja P <0,05 pri enosmernem testu. Za primerjave med posameznimi skeletnimi deli v arheološko sterilnih izkopih (2), (6), (24-26), (28) (n, = 6) in arheološko fertilnimi izkopi (3-5), (7-14), (22), (23), (27), (29) in (30) (n2 = 16) smo za vsak skeletni del posebej testirali ničelno hipotezo, H(l (med enimi in drugimi izkopi ni količinskih razlik) in osnovno hipotezo, H, (med enimi in drugimi izkopi so količinske razlike) s stopnjo tveganja P <0,025, kar ustreza stopnji tveganja P <0,05 pri enosmernem testu. Korelacije smo računali na podlagi koeficienta korelacije ranga po Spearman- nu in jih testirali s t-testom (Adamič Š, 1980, 123; Mosteller F., Rourke R. E. K., 19?3, 108 ss). Pregledni diagram vsot vseh skeletnih ostankov po izkopih smo zaradi pomemb- nosti relativnih odnosov med stratigrafskimi enotami (izkopi) in med obema staros- tnima skupinama prikazali v logaritemski skali (si. 4). I A B E I 1985 , JAMSKI MEDVED Tak.it. 1» k o »S "5 17 »I 19 2« 21 \ 22 z?; KVADRANT:179 cranlu« maxilla dactea sup. II ii.piHb.il. i?8 hjroidaua dant.a inf. 12 rr J5_ & ttll« pl»troph»m •rt, o err. _ o.crT ••rt, thor, ••rt. luib |6oata PE6xTl a d a 1 t . frag.l o«lo _£ S , -3.65 PLAST:8/l0 j n • a rrag. o< ig. oalo id ±3 EEE U t.t . rrag. calo SKUPNA TE^At 3.5 kg stupaj I o p o K b a na s P4dex..enas p4, fraKneDtaxDoat ni upoatev, ena s P1-M1 de«. fraKmeptarnoflt nI M C V '3 3 > o a O <4-1 M O N w •f-l QJ Vsi skeletni deli Totals of skeletal elements % pokrivanja tlorisov izkopov % of overlap of unit plan views Plasti Layers o m cs H S3 3 3 Mu Izkopi Arbitrary Debeline Thickness units (cm) mladi juveniles stari adults skupaj total % pokrivanja tlorisov izkopov % of overlap of unit plan views 1 2 3 4 3 + 4 5 2 2-3 4 4 4-5 5 6 6-8 8 8 8-10 10 11-13 14 17 a 17 a 18 18 18-19 20 20 20 21 A A A B D D D E E E E F F G H H 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 22 23 24 25 26 27 28 29 30 30 30 30 30 30 40 30 40 30 25 25 30 25 25 30 35 30 30 25 40 30 30 35 6 15 81 53 60 43 35 47 46 59 495 443 480 687 139 111 64 57 30 26 90 149 143 17 61 225 222 242 175 189 567 457 485 648 527 796 845 148 133 124 68 67 91 132 130 97 23 76 306 275 302 218 224 614 503 544 1143 970 1276 1532 287 244 188 125 97 117 222 279 240 0,90 0,90 0,85 0,55 0,90 0,80 0,85 0,95 0,92 0,90 0,70 1,00 1,00 0,00 1,00 1,00 0,90 0,90 1,00 1,00 1,00 1,00 S 705 3359 6446 9805 T. 1: Divje babe I. Količinska zastopanost vseh določljivih skeletnih delov po izkopih (površina 10 m2). Polkrepke številke označujejo statistično reprezentativni del vzorcev. T. 1: Divje babe I. Quantitative representation of all determinable skeletal elements, by units (area 10 m2). Figures in semibold type are the statistically representative portion of samples. v prostorninah vzorcev v splošnem niso tako velika, da bi lahko bistveno prizadela njihovo homogenost (glej debeline izkopov v t. 1!), razen tega bi se dala izenačiti z utežmi. Debeline izkopov, četudi enake, lahko namreč predstavljajo različno dolge čase, v katerih so se oblikovali vzorci, kar zopet lahko vpliva na njihovo homogenost. Teh časov sicer ne poznamo, sklepamo pa, da je bila sedimentacija relativno hitra in brez daljših prekinitev.5 Do sekundarnega mešanja sedimentov, ki tudi lahko bistveno prizadene homogenost vzorcev, je prišlo samo v izkopih (2-5), in sicer zaradi krioturbacije. Bioturbacija je bolj ali manj sinhrona s sedimentacijo in kot taka manj pomembna. Vse našteto in še kaj moramo do določene mere upoštevati pri razlagi rezultatov statistične analize skeletnih ostankov. Ce odstranimo večino vzrokov za »drugotno« raznolikost vzorcev, kar smo se ves čas trudili, nam ostanejo samo še vzroki za »prvotno« raznolikost, ki jo hočemo proučiti. Ti so lahko predvsem: 1. selektivno naravno razpadanje, in 2. selektivno delovanje zveri ter človeka v času nastajanja vzorcev. Velikost vzorcev Vzorci so statistično reprezentativni, če so v njih zastopani vsi skeletni deli. Večina naših vzorcev tega pogoja ne izpolnjuje, ker so enostavno premajhni. Vzorci, ki ga za silo izpolnjujejo, so poudarjeni v t. 1. Iz tabele je razvidno, da so reprezentativni tisti vzorci, ki imajo vsaj 500 ali več skeletnih delov. Pri skeletnih delih mladih primerkov nimamo praviloma nikoli zastopanih vseh kosti. Nekatere kosti so tudi v večjih vzorcih sila redke in ne presegajo števila 3, kar neugodno vpliva na Kruskal-Wallisov test, katerega vrednosti H se približno razporejajo kot slučajna spremenljivka hi-kvadrat z minus eno stopinjo prostosti (Mosteller F., Rourke R. E. K., 1973, 218). Iz navedenega razloga tudi nismo uporabili testa hi-kvadrat, temveč smo izbrali druge, neparametrične teste. S povečanjem vzorcev se veča predvsem število ostankov, ki so že sicer najbolj številni (glej si. 5), medtem ko pridejo zelo redki skeletni deli zelo redko na vrsto. To bi lahko ustrezalo Neymanovi »kužni« porazdelitvi (Weber E., 1972, 148 ss). Če to drži, potem bi pod pogojem, da bi vse drugo kot fragmentarnost, kaotična razpršenost ostankov brez večjih skupkov itd., ostalo nespremenjeno, dobivali kakovostno enake rezultate ne glede na obseg vzorcev, ki bi jih med seboj primerjali. To smo delno preverili z dvema preizkusoma (t. 2-3). Ho: = X2; Hj: X, * X2; P < 0,025 x, (Sn,) izkop 12 Unit X2 (Sn2) izkop 13 Unit a Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Razlika med Sn, in Sn2 Difference between Sn, and Sn2 258 796 0,001 H, 0,67 527 796 0,057 H0 0,34 685 796 0,31 H0 0,12 921 796 0,17 H„ 0,16 1238 796 0,03 H„ 0,38 T- 2: Divje babe I. Wilcoxonov test med izkopom (13) in različno velikimi površinami izkopa (12). T. 2: Divje babe 1. Wilcoxon's test between unit (13) and different areas of unit (12). Ho: Xj = X2; Hi: X, * X2; P < 0,025 X! (SnO izkop 12 Unit X2 (Sn2) izkop 13 Unit a Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Razlika med Sn! in Sn2 Difference between Sni and Sn2 275 845 <0,000048 Hi 0,68 796 845 0,33 H0 0,06 835 845 0,41 Ho 0,02 1063 845 0,19 Ho 0,21 T. 3: Divje babe I. Wilcoxonov test med izkopom (14) in različno velikimi površinami izkopa (13). T. 3: Divje babe I. Wilcoxon's test between unit (14) and different areas of unit (13). V izkopu (12) smo zbrali pet poljubno velikih vzorcev določljivih skeletnih ostankov odraslih primerkov, tako da smo postopno večali površino izkopa. Vzorce smo nato primerjali z vzorcem ostankov odraslih primerkov v izkopu (13) s površino 10 m2. Wilcoxonov test je pokazal enakost vseh parov vzorcev, ki imajo več kot 500 skeletnih ostankov (n > 500). To pa je število, ko imamo običajno zastopane vse skeletne dele. Razlik v kakovosti ni, četudi obstajajo med vzroci precejšnje količinske razlike (do 38%). Podoben preizkus smo naredili še med izkopoma (13) in (14) ter dobili enak rezultat. Rezultati statistične analize Nekatere splošne značilnosti vzorcev Kostni ostanki so količinsko in navidezno kakovostno zelo različni (si. 3-5; t. 1; 10-11). To velja še posebej za obe glavni skupini: mlade in odrasle primerke. Utežene relativne vrednosti vseh skeletnih delov mladih in odraslih primerkov iz združenih vzorcev, navedenih v t. 10-11, dajo značilno komplementarno sliko (si. 5). Med mladimi primerki je glede na veliko fragmentarnost teh kategorij kostnih ostankov relativno zelo malo vretenc in reber. Po drugi strani je relativno veliko dolgih kosti kljub uteženim vrednostim, s katerimi smo izenačili kostne ostanke mladih in odraslih primerkov (c/r. Turk I. et ali, 1989), in relativno majhni fragmentarnosti te kategorije skeletnih delov. Splošna značilnost mladih primerkov za celotno najdišče je torej izredno veliko nesorazmerje med deli trupa in cevastimi kostmi okončin. Testiranje razlik med skeletnimi deli mladih in odraslih primerkov v štirih izkopih horizonta (E) s Kruskal-Wallisovim testom je dalo naslednji rezultat: P (H > 12,00) = 0,10, kar pomeni, da pri P <0,05 med enimi in drugimi primerki ni značilnih kakovostnih razlik. Podoben rezultat smo dobili s testiranjem po izkopih z uporabo Wilcoxonovega testa po Š. Adamiču (t. 4). Izstopa le izkop (13), v katerem smo ugotovili značilne količinske in kakovostne razlike med skeletnimi ostanki mladih in starih primerkov. Zanimivo je, da smo v nivoju tega izkopa ugotovili največjo koncentracijo arheoloških najdb horizonta (E). Tako pri mladih kot odraslih primerkih je v večini izkopov najpogostejši skeletni del mandibula. V zgornjem stratigrafskem nizu (izkopi (1-14) sta na prvem mestu vedno mandibula in os penis, v spodnjem nizu (izkopi (22-30) pa prihajajo na prvo mesto tudi druge kosti (fibula, patella, ossa carpalia, matacarpalia in coxa). To kaže na določene spremembe, ki niso povezane z velikostjo vzorcev. n. 480 n - 786 SI. 3: Divje babe I. Zastopanost skeletnih delov v izkopu (8) (zgoraj) in (13) (spodaj). Risba jamskega medveda po B. Kurtčnu (1972). Podatki iz t. 10-11. *'(>• 3: Divje babe 1. Skeletal element representation in units (8) (above) and (13) (below). Drawing of cave bear after B. Kurtčn (1972). Data taken from Tt. 10-11. Ho: X, = X2; Hj: Xj * X2; P < 0,025 Izkop Unit X, (Sn,) adultni Adults X2 (Sn2) juvenilni Juveniles a Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Razlika med Sn, in Sn2 Difference between Sn, and Sn2 11 684 495 0,041 Ho 0,28 12 527 443 0,18 Ho 0,16 13 796 480 0,021 Hi 0,40 14 845 687 0,040 Ho 0,19 T. 4: Divje babe I. Wilcoxonov test med odraslimi in mladimi po izkopih horizonta E. T. 4: Divje babe I. Wilcoxon's test between the adult and the juvenile specimens according to E-level units. Količinske in kakovostne spremembe v stratigrafskem nizu V 8,90 m (7,05 m brez izkopov (15-21) debelem stratigrafskem nizu imamo velika količinska nihanja skeletnih ostankov (si. 4). Relativno in absolutno največ ostankov je v zgornjem delu stratigrafskega niza, za katerega so značilna manjša ciklična nihanja njihove količine v okviru enega, mogoče dveh obdobij. Zgornje obdobje se zaključuje s popolno odsotnostjo skeletnih ostankov v izkopih (15-21), ki ustrezajo plastem (15-16) in delu plasti (17).6 V spodnjem delu stratigrafskega niza so skeletni ostanki razporejeni v enem samem obdobju z dvema izrazitima viškoma. Periodična nihanja govore o počasnih spremembah in stanovitnih razmerah, ciklična odstopanja v zgornjem delu krivulje pa so lahko odsev hitrih sprememb in nestanovitnih razmer, v skrajnem primeru celo načina vzročenja. Količinska krivulja tudi zelo dobro ponazarja relativna razmerja med ostanki mladih in odraslih primerkov. Na diagramu so vidna tri do štiri obdobja, v katerih so mladi in stari ostanki skoraj izenačeni (si. 4). To si lahko razložimo z letnimi cikli sprememb v namembnosti brloga (ali samice z mladiči ali samci, nikoli oboji hkrati), ki se dolgoročno kažejo v periodičnih spremembah, kot jih kaže naš diagram (Mc Namee T., 1986, 13 s, 131). Količinska krivulja v grobem kovariira z arheološkimi ostanki (artefakti) v arheoloških horizontih (si. 4). Število artefaktov in določljivih skeletnih ostankov v arheoloških horizontih je prikazano v t. 5. Zaradi majhnega števila artefaktov v sedimentih z vzorci smo upoštevali vse dosedanje najdbe, ki se dajo razvrstiti po arheoloških horizontih, in na tej podlagi izračunali koeficient korelacije rangov po Spearmannu (rs) za skeletne dele mladih in starih primerkov. Med skeletnimi deli mladih primerkov in arheološkimi ostanki obstaja šibka pozitivna korelacija (r, = 0,608), ki pa ni značilna (a = 0,069). Med skeletnimi deli odraslih primerkov in arheološkimi ostanki (artefakti) obstaja zelo močna pozitivna korelacija (r, = 0,858). Korelacija je značilna (a = 0,017). Iz navedenega sledi, da je delno kovariiranje viškov skeletnih ostankov mladih primerkov z arheološkimi horizonti lahko zgolj naključno, medtem ko lahko kovari- iranje viškov skeletnih ostankov odraslih primerkov z arheološkimi horizonti dejan- sko nakazuje določeno zvezo (c/r. Deacon J., 1984, 291). Arheološki Štev. vseh Štev. določ. skeletnih ostankov horizonti Cultural levels artefaktov No. of determ. skeletal remains horizonti Cultural levels Total No. of artefacts mladi juveniles stari adults skupaj total A 30 194 689 883 B 16 35 189 224 D 18 152 1509 1661 E 267 2105 2816 4921 F 20 250 281 531 G 0* 26 91 117 H 14 292 227 519 S 365 3054 5802 8856 * V horizontu (G) smo našli samo ostanke kurišča. G-level yielded only remains of hearth. T. 5: Divje babe I. Arheološke najdbe in skeletni ostanki po arheoloških horizontih. Arheološke najdbe niso omejene na standardizirane vzorce. T. 5: Divje babe I. Archaeological finds and skeletal remains according to cultural levels. Archaeological finds are not limited to standardized samples. Navidezne kakovostne razlike v zastopanosti skeletnih delov med stratigrafsko soodvisnimi izkopi smo testirali z Wilcoxonovim testom po Š. Adamiču, posebej za mlade in stare primerke. Rezultati so prikazani v t. 6. Kakovostnih razlik ni, kljub nekaterim precej velikim količinskim razlikam med vzorci (do 31% pri mladih in ^4% pri odraslih). Enak rezultat smo dobili s testiranjem več izkopov in uporabo Kruskal-Wallisovega testa (t. 7). Primerjava skeletnih ostankov v horizontu (D) s horizontom (E) Različno število artefaktov, ugotovljeno v horizontih (D) in (E), se verjetno Povezuje z različno intenzivnostjo obiskov in dejavnosti paleolitskih lovcev in nabiralcev v našem najdišču. Če to drži, lahko pričakujemo v horizontu (E) večjo dejavnost kot v horizontu (D). Če bi bila ta dejavnost v kakršnikoli zvezi s kostnimi ostanki, bi lahko prišlo do kakovostne razlike med ostanki iz enega in drugega horizonta. V ta namen smo izvedli Kruskal-Wallisov test in primerjali skeltne ostanke °draslih primerkov iz treh izkopov horizonta (D) in štirih izkopov horizonta (E) (t. Ugotovili smo, da pri P <0,05 med izkopi horizontov (D) in (E) ni kakovostnih razlik. Razlike nastopijo šele pri P = 0,095, kar pomeni, da je 9,5 % verjetnosti za Napačno odločitev, če bi se odločili za trditev, da so med izkopi obeh horizontov kakovostne razlike. Moč Kruskal-Wallisovega testa je 0,955 (Weber E., 1972, 528), kar teoretično pomeni, da je 95,5 % verjetnosti, da se nismo napačno odločili, če smo sprejeli odločitev, da med izkopi obeh horizontov ni kakovostnih razlik. m o a o N •H Si O XI •o C CO O. S O ^ M C N V rt -O • C c 5 -j w c -o > T3 O O .S o •C O. « « fe a CO H T3 •> 5 b i i H H H0: med izkopi ni razlik; H,: med izkopi so razlike; P < 0,05 no differences between units; differences are displayed between units Izkopi Units H Stopinje prostosti Degrees of freedom a Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Opomba Note 8,9,10 1,46 2 0,48 H„ adultni - adults 11,12,13,14 4,29 1,58 3 3 0,24 0,66 Ho Ho adultni adults juvenilni juveniles 8,9,10,11,12,13,14 10,83 (cor. 10,85) 6 0,095 H0 adultni adults T. 7: Divje babe I. Kruskal-Wallisov test med izkopi horizontov (D) in (E). T. 7: Divje babe I. Kruskal-Wallis' test between D- and E-level units. H0: X! = X2; H,: X, * X2; P < 0,025 X, (Sn^ sterilni Sterile X2(Sn2) fertilni Fertile Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Razlika med Sn! in Sn2 Difference between Sn] and Sn2 Adult. Juv. 645 305 5802 3056 <0,000048 <0,000048 Hi Hi 0,89 0,91 T. 8: Divje babe I. Wilcoxonov test med združenimi arheološko sterilnimi in arheološko fertilnimi izkopi. T. 8: Divje babe I. Wilcoxon's test between joined archaeologically sterile and archaeologically fertile units. Ker imamo v izkopih horizontov (D) in (E) zelo veliko kosti odraslih primerkov, ki so zastopane z dvema in manj kosi, je dobljena vrednost H, čeprav korigirana (Weber E., 1972, 528), lahko dvomljiva (cfr. Mosteller F., Rourke R.E.K., 1973, 218). Zato ostane vprašanje razlike med horizontoma (D) in (E) nerešeno, dokler vzorci ne bodo ustrezno povečani. Količinske razlike med posameznimi skeletnimi deli v arheološko sterilnih in arheološko fertilnih izkopih Vse izkope (vzorce) lahko razdelimo v dve skupini: 1. arheološko sterilne in 2. arheološko fertilne izkope. V prvi skupini je šest izkopov (2, 6, 24-26 in 28), v drugi Pa šestnajst (3-5, 7-14, 22, 23, 27, 29 in 30). Izjemoma združene izkope ene in druge skupine smo testirali z Wilcoxonovim testom in dobili zelo značilne razlike, ki so nedvomno količinske narave (t. 8; prim, tudi absolutne vrednosti iz t. 10-11 za obe skupini izkopov!). Če smo skupini arheološko fertilnih izkopov odvzeli izkope horizontov (D) in (E), ki imata največ skeletnih ostankov, je med ostanki odraslih primerkov izginila značilna razlika, medtem ko je med ostanki mladih primerkov razlika ostala. Iz navedenega lahko sledi, da so paleolitski obiskovalci Divjih bab nekako vplivali samo na skeletne ostanke odraslih primerkov, mlade pa so pustili vnemar. Zaradi velikih količinskih razlik med arheološko sterilnimi in arheološko fertil- nimi izkopi (slednji imajo skoraj desetkrat več ostankov!), smo se odločili testirati vsak skeletni del posebej z Mann-Whitneyevim testom U (9 = n2 < 20, P <0,025). Testirali nismo: 1. zelo majhnih in 2. zelo redkih kosti. Prvih zaradi velike o oo a? oe a« 3 « s s r s e 10 M 30 « H N 10 H N « M ' K tO 40 100 SI. 4: Divje babe I. Logaritemski diagram z vsemi določljivimi skeletnimi ostanki po izkopih in arheoloških horizontih. Obkrožena so števila artefaktov po arheoloških horizontih. Vse vrednosti so desetkrat zmanjšane. Podatki iz t. 1 in 5. Fig. 4: Divje babe I. Logarithmic diagram displaying all determinable skeletal remains arranged according to units and cultural levels. Encircled are total numbers of artefacts arranged according to cultural levels. All values are reduced ten times. Data taken from Tt. 1 and 5. propustnosti, povezane s tehniko terenskega dela (Turk I. et al., 1989), drugih zaradi premajhnih vzorcev. Pri statističnem sklepanju smo izhajali iz dejstva, da imamo v vseh arheološko fertilnih izkopih, razen v enem, količinsko precej več določljivih skeletnih ostankov kot v arheološko sterilnih izkopih (si. 4). Zato smo teoretično pričakovali razlike med obema skupinama izkopov pri vseh skeletnih delih.7 Rezul- tati testov so pokazali, da ni tako (t. 9). Vsi skeletni deli, katerih stopnja značilnosti («) je enaka ali manjša od 0,025, so v arheološko fertilnih izkopih hipotetično vedno boljše zastopani. Skeletni deli, pri katerih s testiranjem nismo ugotovili nikakršnih statistično značilnih razlik med obema skupinama izkopov, so hipotetično količinsko izenačeni. V arheološko fertilnih izkopih imamo tako »odvečne« in »manjkajoče« kosti. Moč Mann-Whitneyevega testa pri srednje velikih vzorcih je 0,95 (Weber E., 1972, 525), kar v našem primeru pomeni, da je teoretična verjetnost za manjkajoče kosti 95%. Torej prav tako velika, kot je verjetnost za odvečne kosti (P <0,025 pri dvosmernem oz. 0,05 pri enosmernem testu). Podatke iz t. 9 smo takole razdelili na odvečne in manjkajoče skeletne dele (si. 6): A odvečne kosti: - mandibulae, adult. - vertebrae, adult. ~ radii, iuv. - ulnae, iuv. et adult. - carpalia, adult. - metacarpalia, iuv. et adult. - coxae, iuv. - patellae, adult. - tibiae, adult. - fibulae, adult. - tarsalia, adult. - metatarsalia, iuv. et adult. - phalanges 1., iuv. et adult. B manjkajoče kosti: - ossa cranii, iuv. et adult. - maxillae, iuv. et adult. - mandibulae, iuv. - vertebrae, iuv. - costae, iuv. et adult. - scapulae, iuv. et adult. - humeri, iuv. et adult. - radii, adult. - carpalia, iuv. - coxae, adult. - femora, iuv. et adult. - tibiae, iuv. - fibulae, iuv. - tarsalia, iuv. - os penis, adult. SI. 5: pig. 5 C\\N iuv.nllni Divje babe I. Povprečna zastopanost skeletnih ostankov iz vseh stratificiranih vzorcev. Podatki iz t. 10-11, »r« vrednosti. Divje babe I. Average skeletal element representation from all stratified samples. Data taken from Tt. 10-11, »r« values. JUVENILNI ADULTNI JUVENILES ADULTS Sprejeta Sprejeta (x hipoteza a hipoteza Hypothesis Hypothesis accepted accepted 1 ossa cranii 0,30 H0 0,10 Ho 2 maxillae 0,14 Ho 0,05 Ho 3 mandibulae 0,052 Ho 0,016 H, 5-7 vertebrae 0,30 Ho 0,012 Hi 9 costae 0,08 Ho 0,052 Ho 11 scapulae 0,08 Ho 0,26 H„ 12 humeri 0,03 Ho 0,07 H0 13 radii 0,025 H, 0,08 H„ 14 ulnae 0,011 Hi 0,002 Hi 15 carpalia 0,04 H„ < 0,000048 H, 16 matac. 0,011 Hi 0,011 Hi 17 coxae 0,021 Hi 0,04 Ho 19 femur 0,13 H„ 0,12 Ho 20 patellae - - 0,002 Hi 21 tibiae 0,03 H0 0,015 H, 22 fibulae 0,09 Ho 0,007 Hi 23 tarsalia 0,026 H„ 0,004 Hi 24 metat. 0,003 Hi 0,006 Hi 25 phal. 1. 0,010 Hi <0,000048 Hi 28 os penis - — 0,03 H„ T. 9: Divje babe I. Mann-Whitneyev test (n! = 6, n2= 16) med arheološko sterilnimi (a) in fertilnimi (b) izkopi. T. 9. Divje babe I. Mann-Whitney's test (n, = 6, n2 = 16) between archaeologically sterile (a) and fertile units (b). Odvečne kosti za nas niso zanimive, ker predstavljajo naravno stanje skeletnih ostankov v arheološko fertilnih izkopih. Vse pozornosti pa so vredni manjkajoči skeletni deli. Ti so bili lahko odvzeti v arheološko fertilnih izkopih ali dodani v arheološko sterilnih izkopih. Na en ali drug način so se namreč lahko posamezni skeletni ostanki v obeh skupinah izkopov količinsko izenačili. Do odvzemanja v arheološko fertilnih izkopih je lahko prišlo zaradi razbitja (razpada) kosti do nerazpoznavnosti, zaradi selektivne fragmentarnosti v mejah razpoznavnosti, ali zaradi prerazporejanja v širšem prostoru (npr. zaradi prestavlja- nja iz enega dela jame v drugega ali zaradi odnašanja iz jame). Do dodajanja v arheološko sterilnih izkopih je lahko prišlo samo s prerazporejanjem v širšem prostoru. Možni povzročitelji vseh teh sprememb so trije: sile nežive narave, zveri in ljudje. Delovanje sil nežive narave pride v poštev pri razpadanju kosti." Mislimo, da je to v našem primeru skrajno omejeno, ker si težko predstavljamo, da bi odrasel humerus, radius ali femur bolj razpadal od odrasle ulne, tibije in fibule, ali mlad humerus, femur in tibija bolj od mladega radiusa, ulne itd. Zato je bolj verjetno selektivno delovanje ljudi in zveri. Oboji so lahko poškodovali kosti do nerazpoznavnosti in jih tudi poljubno premeščali. Za delovanje zveri imamo neposredne dokaze v obliki številnih ugrizov, predvsem na mladih kosteh kot so: vertebrae, costae, humeri, radii, femora, tibiae, metapodia in phalanges. Zveri so lahko vse te kosti selektivno fragmentirale ali popolnoma konsumirale. kar bi imelo za posledico njihov primanjkljaj in višek v arheološko fertilnih horizontih. Pri tem nas motijo viški nekaterih kostnih sklopov, kot so carpalia-metacarpalia-phalanges in tarsalia-metatarsalia-phalanges, ki imajo števil- ne sledove zverskih poškodb, in ki jih lahko zaradi njihove velikosti konsumirajo skupaj z mehkimi deli tudi manjše zveri (c/r. Haynes G., 1985, 56 s; Id., 1980). Zdi se, kot da bi občasna prisotnost človeka toliko motila manjše zveri, da njihovo delovanje v arheološko fertilnih izkopih ni prišlo popolnoma do izraza (c/r. Turk I. et al., 1989). Razen tega spada večina odvečnih kosti (ulnae, carpalia, tarsalia, metapodia, phalanges 1.) med najmanj poškodovane skeletne dele. Za razbijalno dejavnost človeka nimamo na kosteh nobenih neposrednih dokazov. Vendar je skoraj gotovo, da je odrasle lobanje lahko zdrobil samo človek. Manjše zveri, vključno s hijeno, katere prisotnost v Divjih babah I ni dokazana, in sam medved tega fizično ne zmorejo (Blumenschine R.J., 1986, 35 ss; Herrero S., 1985, 28). Dejstvo je, da v vseh doslej raziskanih plasteh nismo našli niti ene cele lobanje. Vse lobanje v arheološko fertilnih in sterilnih izkopih so bile razbite, njihovi fragmenti pa so bili le izjemoma najdeni skupaj. Podobna usoda je doletela večino dolgih cevastih kosti odraslih primerkov, ki jih je lahko poleg človeka zdrobil samo medved (Haynes G., 1983, 106; Herrero S., 1985, 154; Russell A., 1985, 29). Z SI. 6: Divje babe I. Odvečni in manjkajoči skeletni deli. Podatki iz t. 9. Fig. 6: Divjo babe I. Surplus and absent skeletal elements. Data taken from T. 9. SI. 7: Divje babe I. Levo: zasekan nedo- ločljiv fragment (1:1). Desno: proksimal- ni fragment rebra z vzporednimi vrezi (2:1). Foto M. Grm. Fig. 7: Divje babe I. Left: partly hacked inde- terminable fragment (1:1). Right: proximal fragment of rib with parallel cutmarks (2:1). Photographs by M. Grm. intenzivnim razbijanjem odraslih lobanj, humerusov in femorjev, ki ga lahko pripišemo predvsem človeku (Turk I. et al., 1989), bi lahko razložili primanjkljaj teh kosti v arheološko fertilnih izkopih. V zvezi z razbijanjem cevastih kosti bi ponovno opozorili na že omenjene kaotične skupke teh redkih celih kosti, ki jih poznamo izključno v arheološko fertilnih izkopih. Prerazporejanje skeletnih ostankov je zelo verjetno zaradi njihove vsesplošne pomešanosti in popolne odsotnosti anatomskih skupkov. Edina pravilna razlaga zanjo je močna bioturbacija. Ljudje in zveri so lahko odnašali manjkajoče skeletne dele v arheološko fertilnih izkopih. Značilno je, da manjkajo predvsem tiste kosti, ki imajo največ mesa in mozga. Po drugi strani pa imamo v istih izkopih viške prehrambeno manj vrednih kosti (si. 6). Med zvermi in ljudmi, ki bi v jami izkoriščali podobno prehranjevalno nišo, bi lahko prihajalo do neke vrste tekmovanja in dopolnjevanja pri izkoriščanju tanatomase, pač glede na mehanskofizične sposobno- sti enih in drugih pri obvladovanju te mase. Če domnevamo, da je bil človek uspešnejši, kar bi se moralo pokazati tudi v različni zastopanosti zverske favne v arheološko fertilnih in arheološko sterilnih izkopih, lahko pripišemo primanjkljaj mesnatih in mozgovnih kosti prav njemu. Pri tem pa naletimo na naslednjo težavo. V celotnem gradivu Divjih bab I, ki je sedemkrat večje od tu objavljenega, nismo našli na kostnih ostankih več kot enega ali dveh umetnih vrezov, ki nastaneta pri razteleševanju trupel in obrezovanju mesa (si. 7). Zato je zelo malo verjetno, da bi ljudje kakorkoli prerazporejali mesnate dele s kostmi vred. Druga možnost preraz- poreditve bi bila uporaba kosti za orodja in v druge namene. Odrasli humeri, femorji in mlade fibule bi morebiti lahko služili za priložnostna orodja in orožja brez bistvene dodatne obdelave (c/r. Brodar M., 1959, 454). Odrasle mandibule, glede na naše rezultate, za ljudi niso bile posebno zanimive. Že ugotovljeni viški mandibul v horizontu (E) (Turk I. et al., 1989) so lahko nastali iz drugih vzrokov. Spolovilna kost je še danes privlačna trofeja ali amulet. Ostane nam še zadnja možnost, po kateri naj bi manjkajoče kosti dodajali v arheološko sterilne izkope. Tako dejavnost lahko v danih okoliščinah pripišemo izključno zverem - plenilcem in zverem-mrhovinarjem. Med dodanimi kostmi je precej takih, ki jih zveri ne obvladajo, predvsem lobanje in dolge cevaste kosti odraslih primerkov. Motijo tudi vretenca in rebra, ki se le redko transportirajo (Haynes G., 1980, 81 ss). Slika manjkajočih kosti torej ni ravno značilna za zverski transport. Če na koncu izberemo najverjetnejšo možnost za razlago manjkajočih skeletnih delov, pridemo do naslednjih ugotovitev: - Veliko kosti mladih primerkov so lahko požrle ali odvlekle zveri. - Ljudje zelo verjetno niso izkoriščali prvenstveno zalog mesa, pač pa so, domnevamo, predvsem drobili že gole mozgovne kosti odraslih primerkov, vključno z lobanjami, in odnašali nekatere uporabne in drugače zanimive skeletne dele, kar bi pričalo o skrajno oportunističnem vedenju in visoki specializaciji opravil v jami. - Večina kadavrov je vsaj delno razpadla v jami (od tod izredno velike koncen- tracije fosfatov), njihovi skeletni deli pa so bili kasneje selektivno dislocirani. Sklep Praksa je pokazala, da so vzorci določljivih skeletnih ostankov statistično reprezentativni, kadar vsebujejo 500 ali več skeletnih delov (c/r. Gilbert A. S. et al., 1981). V nasprotnem primeru lahko pride do statistično značilnih razlik drugotne količinske narave. Večji so vzorci, večja je tudi moč oziroma zanesljivost testov. Zato bi morali nujno povečati večino vzorcev. To bi dosegli z nadaljnjim sistematičnim izkopavanjem in vzorčenjem. Različne količine v dovolj velikih vzorcih (n>500) bistveno ne vplivajo na kakovostne razlike oz. enakosti - pod pogojem, da količinske razlike med vzorci niso prevelike. Pri nekaterih testih bi za zanesljive rezultate rabili še precej večje vzorce, kot so vzorci s 500 skeletnimi deli. V stratificiranih vzorcih obstajajo velika količinska nihanja, ki kovariirajo z arheološkimi ostanki. Vendar je korelacija značilna samo pri skeletnih ostankih odraslih primerkov. Po drugi strani nismo mogli ugotoviti statistično značilnih razlik med zastopanostjo skeletnih delov mladih in odraslih primerkov, z izjemo izkopa (13). Z različnimi testi smo lahko samo enkrat nakazali vpliv človeka na celoto skeletnih ostankov odraslih primerkov, in sicer v horizontih (D) in (E). število skeletnih ostankov mladih primerkov je zelo verjetno odvisno od namem- bnosti brloga, ki se je neprestano spreminjala, kar je dolgoročno zopet lahko Povezano z ekološkimi spremembami. Pogostnost teh ostankov verjetno ni v nikakr- šni zvezi s pojavljanjem človeka v Divjih babah I. Med zgornjim in spodnjim delom stratigrafskega niza so nekatere pomembne razlike. V mislih imamo predvsem najpogostejše skeletne dele, ki so zgoraj izključno spolovilne kosti in spodnje čeljustnice, spodaj pa tudi druge kosti. Količinska krivulja vseh ostankov nakazuje v zgornjih plasteh nestabilne razmere s številnimi cikličnimi nihanji, v nasprotju s stabilnimi razmerami brez cikličnih nihanj v sPodnjem delu profila. To se dobro ujema z neobjavljenimi rezultati pelodnih analiz. Med izkopi in arheološkimi horizonti s statistično reprezentativnimi vzorci proti Pričakovanju ni značilnih kakovostnih razlik. Posebno presenetljivo je, da ni kakovostnih razlik med izkopi horizontov (D) in (E), ki se signifikantno razlikujeta po številu arheoloških najdb in morda tudi po številu obiskov. To lahko pomeni, da razlik sploh ni, ali da so vzorci premajhni ali nepravilno izbrani. Za rešitev problema z nakazanimi metodami bi morali najprej nujno povečati vzorce. Perspektivnejše rezultate kot vsi skeletni deli skupaj so dale analize posameznih kosti po arheološko sterilnih in arheološko fertilnih izkopih. Ugotovljena so bila statistično pomembna nesorazmerja med posameznimi skeletnimi deli tako mladih kot odraslih primerkov, ki jih lahko pripišemo delovanju ljudi in zveri. Zveri so lahko odstranile večino kosti mladih primerkov, za katere je, gledano v celoti, značilno veliko nesorazmerje med cevastimi kostmi okončin in deli trupa (si. 5), ljudje pa so verjetno do nerazpoznavnosti zdrobili večino mozgovnih kosti in lobanj odraslih primerkov. O tem, da bi človek kakorkoli izkoriščal mesnate dele in kože, pa zaenkrat ni nobenih dokazov (c/r. Voros I., 1984, 15 ss). Tudi morebitnih posrednih dokazov za večkrat izraženo hipotezo o lovu na mlade jamske medvede je precej manj kot za morebitni lov na nevarnejše, vendar bolj hranljive odrasle primerke (Abel O., Kyrle G., 1931, 863 ss; Brodar S., 1957; Gabori-Cs&nk V., 1968, 230 ss, Lioubin V. P., Barychnikov G. F., 1984, 225, 227; Voros I., 1984, 19). Zaenkrat lahko sprejemamo samo hipotezo o oportunističnem specializiranem izkoriščanju mozga v prehrambene in druge namene. Vendar bo potrebno hipotezo preveriti z ugotavljanjem količinske in kakovostne hranljivosti medvedjega mozga, posebej za mlade in odrasle primerke, za živali v stresnem (poginule od izčrpanosti) in normalnem (domnevno ubite) stanju. Od teh podatkov je namreč odvisna odločitev, ali so se ljudje iz Divjih bab I, za katere smo s statistično analizo odstranili večino možnosti za prvenstveno plenilsko-lovski način vedenja, vedli prvenstveno kot plenilci-mrhovinarji. Ti podatki so pomembni tudi za razlago vedenja vseh zveri iz nam znanega paleoekosistema, ki jih moramo prav tako upoštevati pri razlagi izsledkov, dobljenih s statističnimi analizami (c/r. Blumenschine R.J., 1986; Speth J. D., 1987). Z nadaljnjimi analizami bi bilo potrebno tudi ugotoviti, koliko domnevne človekove potrebe po mozgu kovariirajo z večjimi ekološkimi spremembami, ki se odslikavajo v spremembah sedimentacije, favne, flore in v nekaterih kvantitativno- kvalitativnih spremembah v osteoodontoloških ostankih jamskega medveda, ki niso odvisne od navzočnosti in delovanja ljudi. Statistično gledano je med pojavljanjem človeka in jamskega medveda v najdišču Divje babe I zelo verjetna zveza. Ali gre za sovražnosti v obliki lova, v katerega učinkovitost sami ne verjamemo; ali za kumulativne učinke velikega števila ločenih obiskov enega in drugega z medsebojnim namernim izogibanjem, ki so se sčasoma zlili v homogeno celoto; ali celo za soočanje in medsebojno strpnost zaradi občasnega delnega prekrivanja prehranjevalnih niš; ali pa za kombinacijo enega, drugega in tretjega - tega na sedanji stopnji raziskav ne vemo in zelo verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Morda bodo ta vprašanja dodatno osvetlila nove analize vseh razpoložljivih ostankov, posebno fragmentov in izoliranih zob, ki jih načrtujemo in pa, seveda, nova, problemsko usmerjena izkopavanja tega in podobnih paleoekološko izredno pomembnih najdišč. 1 Ta članek je organsko povezan z več kot petimi desetletji dela dveh generacij sloven- skih paleolitičarjev. Zato ni nikakršna pre- lomnica ali obračun s konvencionalnimi meto- dami in izhodišči pri obdelavi kakršnegakoli gradiva, temveč logično nadaljevanje vsega, kar je bilo pred tem storjeno in napisano na področju slovenskega paleolitika. Zato ga v znak hvaležnosti posvečava vsem, ki jim je bilo raziskovanje našega paleolitika hobi in Poklic, z željo, da bi dobil čim več posnemo- valcev v svojih dobrih in čim manj v slabih straneh. Za nasvete s področja statistike se zahvalju- jeva P. Jakopinu, ZRC SAZU, J. Staretu, Inštitut za bioinformatiko Medicinske fakulte- te in A. Blejcu, Oddelek za biologijo Bioteh- nične fakultete, za konkretno pomoč pa B. Ju- stin, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, vsi iz Ljubljane. J. D. in I. T. 2 Potek dela pri izpolnjevanju vseh obraz- cev (v letih 1984-1986 smo jih izpolnili 506) je bil dosledno takšenle: 1-1: Tehtanje vseh najdenih osteoodontološ- kih ostankov z vzmetno tehtnico s kilogram- sko skalo 1-25 in z natančnostjo ± 0,25 kg. 2: Ločitev zob od kosti in izločitev morebitnih nemedvedjih ostankov. 2- 1: Razvrstitev določljivih kosti po skeletnih delih od tek. št. 1. do 33. 2: Izločitev posebne kategorije nedoločljivih fragmentov, vključno z nedoločljivimi tulci diafiz. 1: Ločevanje in istočasno vpisovanje kate- gorij 1 do 33 po starostnih skupinah. Kot Podlaga za ločevanje med adultnimi in juve- nilnimi primerki so nam služile zraščene oz. nezraščene epifize in diafize dolgih kosti ter sklepne ploskve ostalih kosti. Zato so za na- daljnje statistično vrednotenje dovolj zaneslji- vo opredeljene le tek. št. 14-16, 18, 21, 23, 24 ln 28-30. Skeletne dele pod drugimi tek. št. smo razlikovali skoraj izključno po kriteriju velikosti, pri čemer smo bili nedvomno pri- stranski v prid adultnih primerkov. To velja še posebej za tek. št. 17 in 25 ter fragmente P°d tek. št. 5-11. Ločevanje in istočasno vpisovanje kategorij J do 33 na fragmentirane in cele kosti. Pod :ra6mentiranimi diafizami so vpisani skoraj izključno cilindrični odlomki! Izločitev celih kosti takoj po vpisu. •• Štetje nedoločljivih fragmentov in njihov vpis. • Evidentiranje ožganih, zarezanih, obgrize- in izluženih kosti. • L Izločitev vseh fragmentov nad 20 cm. 2: Ločevanje na oglajene in neoglajene (ostro- robe) fragmente. Zaradi težavne opredelitve pri mejnih primerih je število oglajenih frag- mentov prej podcenjeno kot precenjeno. 3: Rekonstruiranje pri izkopu polomljenih ko- sti. Na podlagi rekonstrukcij se pri štetju fragmentov upoštevajo prvotne velikosti in število v mejah možnosti. 4: Vpis. 7.: Izločitev, obdelava in vpis vseh fragmentov nad 15-20 cm itd., do vključno fragmentov 5-10 cm, po istem postopku kot v točki 6. 8. 1: Izločitev oglajenih fragmentov do 5 cm. 2: Že vpisanim nedoločljivim fragmentom pri- štejemo še vpisane določljive fragmente in od vsote odštejemo vsoto vseh fragmentov, vpisa- nih v rubrikah velikosti, da dobimo preosta- nek ostrorobih fragmentov do 5 cm. 3: Štetje in vpis določljivih fragmentov do 5 cm. 9.: Določitev zob z vsakokratnim primerja- njem v eni in isti zbirki in njihov vpis. Pri zobeh niso točno - v smislu zgoraj-spodaj in levo-desno - opredeljeni kanini vseh starosti. Težave so tudi pri ločevanju med prvim in drugim incizivom, medtem ko opredelitev zgoraj-spodaj, levo-desno ni sporna. Zato moramo vse kanine in oba inciziva izpustiti iz statističnih analitičnih študij. Za izpolnitev enega obrazca s povprečno 4 kg osteoodontoloških ostankov smo porabili približno 2 uri. 3 Pri drsečem združevanju naših izkopov v skupine treh izkopov se drseča krivulja izko- pov (22-30) popolnoma ujema (pokriva) s kri- vuljo istih »nedrsečih« izkopov, pri izkopih (1-14) pa drseča krivulja zabriše vse manjše viške na »nedrseči« krivulji. Videti je, kot da v spodnjem delu profila ni bilo cikličnih ni- hanj skeletnih ostankov, ki so značilna za zgornji del profila. 4 V anatomskih skupkih so kosti razporeje- ne kot pri živem organizmu, v kaotičnih skup- kih pa imamo na kupu več različnih kosti, ki lahko pripadajo različnim osebkom. s To sklepamo na podlagi radiokarbonskih datacij in homogenosti favne, flore ter arheo- loških ostankov. Vse neobjavljeno. " Stratigrafija in geokronologija bosta ob- javljeni v enem izmed naslednjih prispevkov. 1 Izjemoma smo naredili tudi enosmerne Wilcoxonove teste za neodvisne vzorce (H„: a = b, H1?' : a < b, P =0,05, w = 46) - Wilcoxo- nov test je ekvivalenten Mann-Whitneyevemu testu U - in sprejeli alternativno hipotezo (a < b) pri naslednjih skeletnih delih: Odrasli primerki: - mandibulae (WN = 39,5) - vertebrae (WN = 38,0) 6 Arheološki veitnlk 81 - ulnae (WN = 31,0) - carpalia (WN = 25,0) - metacarpalia (WN = 37,5) - coxae (WN = 45,0) - patellae (WN = 30,5) - tibiae (WN = 39,0) - fibulae (WN = 35,5) - tarsalia (WN = 33,0) - metatarsalia (WN = 34,5) - phalanges 1. (WN = 23,5) - os penis (WN = 44,5) Mladi primerki: - humeri (WN = 44,5) - radii (WN = 42,0) ABEL O., KYRLŽ G. (1931), Die Drachenhd- hle bei Mixnitz. - Spelaologische Mono- graphien 7, 8, Wien. ADAMIČ Š. (1980), Temelji biostatistike. - Ljubljana. ALTUNA J. et. al. (1985), Cazadores magdale- nienses en Erralba (Cestona, Pals Vasco). - Munibe (Antropologia y Arqueologia) 37, San Sebasti&n. BINFORD L. R. (1981), Bones, ancient men and modern myths, New York etc. BLUMENSCHINE R. J. (1986), Early hominid scavenging opportunities. Implications of carcass availability in the Serengeti and Ngorongoro ecosystems. - BAR Internatio- nal Series 283, Oxford. BRAIN C.K. (1981), The hunters or the hun- ted ? An introduction to african cave tapho- nomy, Chicago and London. BRODAR M. (1959), Mokriška jama, nova visokoalpska aurignaška postaja v Jugosla- viji. - Razprave 4. razr. SAZU 5, 419-469, Ljubljana. BRODAR S. (1957), Zur Frage der Hohlenba- renjagd und des Hohlenbarenkults in den palaolithischen Fundstellen Jugoslawiens. - Quartar 9, 147-159, Bonn. BRODAR S., BRODAR M. (1983), Potočka zijalka, visokoalpska postaja aurignacien- skih lovcev. - Dela 1. in 4. razr. SAZU 24, Ljubljana. CHASE P. G. (1986), The hunters of Combe Grenal. - BAR International Series 286, Oxford. CRUZ-URIBE K„ KLEIN R. G. (1986), Pascal programs for computing taxonomic abun- dance in samples of fossil mammals. - Jour- nal of Archaeological Science 13, 171-187, London etc. DEACON J. (1984), The later stone age of southernmost Africa. - BAR International Series 213, Oxford. - ulnae (WN = 37,5) - carpalia (WN = 45,0) - metacarpalia (WN = 37,5) - coxae (WN = 41) - tibiae (WN = 44,5) - tarsalia (WN = 42,0) - metatarsalia (WN = 32,0) - phalanges 1. (WN = 37,0) Pri vseh drugih skeletnih delih enosmerni testi niso pokazali razlik, zato je bila sprejeta ničelna hipoteza (a = b). 8 Z razpadanjem kosti se bomo podrobneje ukvarjali pri obravnavi fragmentarnosti, ki bo na vrsti v enem naslednjih prispevkov. DELPECH F., LE GALL O. (1983), La faune magdalčnienne de la grotte des Eglises (Us- sat, Aričge). - Bulletin de la Socičte Prehi- storique de 1'Ariege (Prčhistoire ariegeoise) 38, 91-112, Tarascon Sur-Aričge. GABORI-CSANK V. (1968), La station du pattolithique moyen d'Žrd-Hongrie. - Mo- numenta historica budapestinensia 3, Buda- pest. GILBERT A. S. et al. (1981), Quantification experiments on computer-simulated faunal collections. - Ossa 8, 79-94, Solna. HAYNES G. (1980), Prey bones and predators: potential ecologic information from analy- sis of bone sites. - Ossa 7, 75-97, Solna. HAYNES G. (1983), Frequencies of spiral and green-bone fractures on ongulate limb bo- nes in modern surface assemblages. - Ame- rican Antiquity 48, 102-114. HAYNES G. (1985), On watering holes, mine- ral licks, death and predation. - V: Environ- ments and Extinctions: man in late glacial North America, 53-71, Orono. HERRERO S. (1985), Bear attacks. Their cau- ses and avoidance. - New York. KLEIN R. G., CRUZ-URIBE K. (1984), The analysis of animal bones from archeological sites. - Chicago and London. KURTČN B. (1972), The cave bear. - Scientific American 226, 60-70. LASOTA-MOSKALEWSKA, SULGOSTOW- SKA Z. (1978), The application of contin- gency table for comparison of archaeozoolo- gical materials. - Ossa 3, 1976-1977, 153- 168, Solna. LEROI-GOURHAN A. (1950), La caverne des Furtins. - Prčhistoire 11, 17-99, Paris. LIOUBIN V. P., BARYCHNIKOV G. F. (1984), L'activitč de chasse des plus anciens habi- tants du Caucase (Acheulčen, Moustčrien). - L'Anthropologie 88, 221-229, Paris. MC NAMEE T. (1984), The grizzly bear. - New York etc. MOSTELLER F., ROURKE R. E. K. (1973), Sturdy statistics. Nonparametrics and order statistics. - London. PATOU M. (1984), La faune de la Galerie Rive Droite du Mas d'Azil (Ariege): donnees pa- leoclimatiques et palethnographiques. - Bulletin de la Societe Prehistorique Fran- qaise 81, 311-319, Paris. RUSSELL A. (1985), Grizzly country. - Van- couver, Toronto. SPENNEMANN D. R. (1985), Vorschlag fur ein neues Erganzendes System zur Presen- tation zoo-archaologischer Daten. - Ar- chdologisches Korrespondenzblatt 15, 397- 403, Mainz. SPETH J. D. (1987), Early hominid subsistan- ce strategies in seasonal habitats. - Journal of Archaeological Science 14, 13-29, Lon- don etc. TURK I. et al. (1989), Divje babe I - Novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobišče jamskega medveda. Poskus tafonomske analize na osnovi vzorcev iz dveh sediment- nih in arheoloških kompleksov. - Arh. vest. 39-40, 13-60, Ljubljana. VOROS I. (1984), Hunted mammals from the aurignacian cave bear hunters' site in the Istallosko cave. - Folia Archaeologica 35, 7-32, Budapest. WEBER E. (1972), Grundriss der biologischen Statistik. - Jena. DIVJE BABE I - AN ATTEMPT TO APPLY STATISTICAL ANALYSIS TO THE MASS ANIMAL REMAINS FROM THE PALAEOLITHIC SITE I. DETERMINABLE SKELETAL REMAINS OF CAVE BEAR Summary For the purpose of the analysis of skeletal elements, samples have been gathered from the sediments of specified surfaces (10 m2) and cubic contents (depending on the thickness of arbitrary stratigraphic units, with a range of 0.15 m) which, with minor aberrations, run in succession, one under another, to the unit (14) inclusive. Downward from this unit there comes a stratigraphic sequence of samples of almost the same surfaces and cubic contents but that it had been dislocated (Fig. 1). The sterile units (15-21) between the two sequences form a blank. A sample consisting exclusively of 70.5 m3 of gravel, sand and silt deposits has been investigated in its entirety by the present authors alone. In order to give the treatment as much uniformity as possible, all basic statistical forms comprising units of 1 m- each (Fig. 2) were filled in by one author alone according to previously fixed criteria. The samples include all taxonomically and anatomically determinable remains of bones, both integral and damaged, that have been found independently of the screening of sediments. All skeletal elements have been divided with morphological reliability into two groups of remains, one of juvenile and the other of adult specimens, yet with no division into the left and the right (Tt. 10-12). All anatomically determinable skeletal elements (labelled »n« in Tt. 10-11) have been loaded subsequently on account of the irregularity of their representation within the skeleton. The 'oaded values have not been entered. By use of different loadings (as designated in the leftmost column of Tt. 10 and 11) individual bones, as well as the remains of both age profiles, have been balanced out. The loaded data have then been sorted out into five classes (labelled »r« in Tt- 10-11) after D.R. Spennemann's method (Spennemann D R., 1985). In this way an adequate general account of skeletal remains has been achieved (Figs. 3; 5). The absolute figures from Tt. 10 and 11 (»n« values) were submitted to the two-sided non-parametric tests used for independent samples regarding the differences of the samples. Wi'coxon and Kruskal-Wallis's tests were applied for the purpose of comparing excavation units, and Mann-Whitney's U-test for the purpose of comparing individual skeletal elements from both archaeologically sterile and archaeologically fertile units (Mosteller F., Rourke R. K K., 1973; Weber E., 1972). The correlations have been calculated on the basis of the coefficient of rank correlation after Spearmann, and then put to the t-Test. By reason of the great significance of the relative relations between the arbitrary stratigraphic units and both age profiles, the overlooking diagram of the sums total of all skeletal remains as found in each of the units, with juvenile and adult specimens shown separately, has been produced in the ogarithmic scale (Fig. 4). The correlation between the units (1-30), cultural levels (A-H), and 'ay«rs (2-21) is presented in T. 1. There are two main factors apt to affect the outcome of the statistical analysis, namely the manner of sampling (excavation) and the size of samples. Since it is impossible to make an entry of each skeletal fragment in the coordinate system for practical reasons, the vertical - representing the dimension of time - may have a tendency to exhibit remarkable divergencies between the curve representing the actual (yet unknown) distribution of all skeletal remains and the curve representing the empirical distribution that had been arrived at in consequence of our adopted manner of sampling by sq. metres and by excavation units. In order to avoid further departure from the actual distribution of remains in the vertical, the analysis of samples was performed in strict adherence to the units, with deliberate omission of combining the units to form sedimentary and cultural units. Skeletal remains have been found to be of a fairly regular distribution throughout all the plan-view units, whether the latter be 1 or 10 m2 in surface. There are no major groupings, either anatomical or chaotic. Occasioned by the presence of individual rocks and a number of unpredictable modifications in the configuration of the cave, there is no complete overlap between the plane views of all the units. The percentage of overlapping between the units is clearly observable from T. 1. Allowing that the different thicknesses of the units (see T. 1) and the different intervals of time during which the samples had originated should not be taken into account, and judging from the flora, fauna, and the archaeological finds (all yet unpublished), the units conjointly represent a relatively homoge- neous whole, which has been dated in absolute terms for a range of approximately 25.000 years (data not yet published). A discernible secondary perturbation of sediments had occurred only in units (2)—(5) which had been affected by cryoturbation. Bioturbation is traceable in all units. Since it has more or less synchronized with sedimentation, it has no substantial post-sedimen- tary effect on the homogeneity of the samples. These are taken to be statistically representative when all parts of the skeleton are found to be present in them. This is the case when a sample contains at least 500 skeletal elements. When not, a number of blanks appear, which has the effect of upsetting the statistics (see Tt. 10-11). This is the reason why only rare samples (in semibold type in T. 1) are representative in statistical terms. An increase in the extent of samples will, above all, tend to increase the number of the remains which have been most numerous in the first place, whereas the extremely rare parts of the skeleton will only rarely present themselves, which seems to fit in with the Neyman series (Weber E., 1972). The 8.90 m thick stratigraphic section displays considerable oscillation in the amount of skeletal remains (Fig. 4). The upper section of the stratigraphic series reveals several minor cycles of oscillation within one, or perhaps two periods, while the lower section exhibits a single period with two eminent culminations. Periodic oscillations indicate a slow process of alterations and stable conditions, while the cyclic aberrations in the upper part of the curve may be derived from rapid changes and unstable conditions, which is in perfect agreement with not entirely published results of pollen analyses (Turk I. et al., 1988). Extensive oscillations in amount stand in covariance with the archaeological remains (T. 5). Nevertheless, the correlation has been found to be significant only in the case of the remains of the adult specimens (r, = 0.858; a = 0.017). The amount of the skeletal remains of juvenile specimens has, in all probability, been conditioned by the use of the den - whether it was one of females with their cubs or one of solitary males - which was submitted to constant changes, which again, in the long run, seems to have occurred in connection with ecological changes. The frequency of occurrence of these remains seems to be in no relation with the repeated appearance of middle palaeolithic men in Divje babe I. There are no significant differences between the skeletal elements of the juvenile, and those of the adult specimens in the statistically representative samples (Kruskal- Wallis, P(H 5 12.00) = 0.10) (T. 4). The comparison between individual archaeologically fertile units containing statistically representative samples has yielded no such differences between individual units as it was expected (Tt. 6; 7). What is even more surprising, there are no differences in quality between the units of D- and those of E-level the two of which differ significantly in the amount of archaeological finds, and possibly also in the frequentation of middle palaeolithic hunters and food-gatherers (T. 7). This absence of differences may have resulted from the insufficiency of the amounts of individual skeletal elements in the samples. Due to the occurrence of substantial differences in amount between the archaeologically sterile units (2), (6), (24)-(26), (28), and the archaeologically fertile units (3)-(5), (7)-(14), (22), (23), (27), (29), (30) with their levels A, B, D, E, F, G, H, each part of the skeleton was submitted separately to Mann-Whitney's U-test, which is equivalent to Wilcoxon's test. The results of the two-sided test are exhibited in T. 9, and the results of the one-sided test in footnote 7. Statistically significant disproportions have been established between individual skeletal elements of both juvenile and adult specimens, which seems to be best accounted for by the activity of man and predatory animals. Most of the bones of the juvenile specimens may have been displaced by predators, while most of the long marrow bones and crania of the adult specimens seem to have been reduced to minute fragments until unrecognizable by man, in view of the total absence of the cave hyena. This is one of the possible explanations of the surplus number of some bones and the deficiency of others in units otherwise rich in cultural remains and features (Fig. 6). Since the entire "bone evidence found at Divje babe I, which includes approximately seven times the amount of the one presented here, produced no more than one or two cutmarks on bones due to butchery and the cutting away of flesh (Fig. 7), the only hypothesis that can justifiably be proposed at this point of investigation is one of the utilization of bone marrow for nutritional and other requirements. There is no evidence of whatever utilization of fleshy parts and skins by ancient men, however. In statistical terms, there is strong evidence suggesting a highly probable link between the occurence of middle palaeolithic man and that of the cave bear "at the site of Divje babe I. There are several conjecturable ways of accounting for such a link. For instance: hostility in the form of hunting the effectiveness of which, we believe, is highly improbable. Or: cumulative effects of a large number of separate visits to the cave by one and the other in terms of mutual avoidance, which merged eventually into a homogeneous integral whole. Or: confrontation and mutual tolerance owing to the occasional partial overlap of their trophic and habitat niches. Or: a combination of all three possibilities. The choice between the four admits of a minimal chance to select the correct explanation for the nature of such a link. Izkopi Units o in . Z —» ... tffl - .s >N 73 1 2 3 4 5 > c 2 g W W D j n r n r n r n r n r 1 ossa cranii 9,5 _ 1 1 4 2 11 3 10 3 2 maxillae 1,0 - 1 - 1 1 2 - 1 - 1 3 mandibulae 1,0 - 1 4 5 - 1 2 3 8 5 4 ossa hyoidea 4,5 1 - 1 2 2 3 3 4 3 5 vert. cerv. 3,5 - 1 1 3 7 3 5 3 5 3 6 vert. thor. 7,0 - 1 - 1 3 2 8 3 8 3 7 vert. lumb. 3,0 - 1 - 1 7 3 2 3 9 4 5-7 vertebrae* 13,5 1 4 3 15 3 9 3 18 3 8 vert. caud. 6,0 - 1 1 2 - 1 2 2 5 3 9 costae 14,0 2 8 3 49 3 41 4 48 4 10 ossa sterni 4,0 - 1 - 1 1 2 1 2 1 2 11 scapulae 1,0 - 1 2 4 - 1 1 3 4 4 12 humeri 1,0 - 1 - 1 1 2 2 3 1 3 13 radii 1,0 - 1 - 1 3 3 1 3 1 3 14 ulnae 1,0 - 1 - 1 2 3 4 4 1 3 15 carpalia 7,0 - 1 1 2 15 3 12 3 21 4 16 metacarpalia 5,0 1 7 4 22 4 18 4 11 4 17 coxae 1,0 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 18 sacrum 0,5 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 19 femora 1,0 - 1 1 3 1 2 1 3 - 1 20 patellae 1,0 - 1 - 1 1 2 3 4 4 4 21 tibiae 1,0 - 1 - 1 1 2 1 3 $ 4 22 fibulae 1,0 - 1 - 1 6 4 4 4 3 4 23 tarsalia 7,0 1 3 6 3 14 3 16 4 11 3 24 metatarsalia 5,0 3 5 9 4 15 3 17 4 20 4 25 phalanges 1. 10,0 5 5 9 3 31 3 29 4 20 3 26 phalanges 2. 8,0 1 3 2 2 9 3 13 3 19 4 27 phalanges 3. 10,0 2 4 6 3 11 3 14 3 6 3 28 os penis 0,25 - 1 - 1 4 5 2 5 1 4 S 17 61 225 222 242 * V tej rubriki so zajeti tisti odlomki vretenc, ki niso podrobneje opredeljivi * This entry comprises all those vertebral fragments that defy a more detailed definition. T. 10. Divje babe I. Skeletni deli odraslih primerkov. Legenda: »n« absolutno število ostankov; »r« uteženi, v razrede združeni skeletni ostanki (po Spennemannu). . T. 10: Divje babe I. Skeletal elements of adult specimens. Legend: »n« absolute number of remains; »r« loaded, class-arranged skeletal remains (after Spennemann). 6 7 8 9 10 11 n r n r n r n r n r n r 1 4 2 5 2 53 3 69 4 69 4 44 3 2 — 1 2 3 1 2 4 3 - 1 9 3 3 2 3 8 4 27 5 18 5 4 3 49 5 4 3 2 4 2 3 2 5 2 1 2 6 2 5* — 1 5 3 — — - — - - 8 2 6* 3 2 9 3 — - — - - - 9 2 7* 10 4 8 3 - — - - - - 8 2 5-7 9 2 16 3 56 3 69 4 96 4 49 3 8 — 1 2 2 3 2 2 2 3 2 10 2 9 55 4 16 3 114 4 128 4 129 4 69 3 10 1 2 1 2 4 2 1 2 5 2 1 2 11 2 3 4 3 6 3 1 2 1 2 10 3 12 1 3 — 1 1 2 1 2 - 1 1 2 13 1 3 1 2 3 3 — 1 8 4 10 3 14 _ 1 2 3 3 3 4 3 4 3 5 3 15 2 2 14 3 29 3 20 3 11 3 44 3 16 15 3 17 3 43 4 14 3 23 3 50 3 17 1 3 1 2 4 3 7 4 8 4 4 3 18 _ 1 _ 1 — 1 2 3 - 1 1 2 19 1 3 2 3 3 3 2 3 - 1 1 2 20 1 3 1 2 5 3 6 4 5 3 10 3 21 _ 1 - 1 1 2 1 2 4 3 4 3 22 3 3 2 3 6 3 4 3 3 3 4 3 23 18 3 12 3 25 3 26 3 20 3 45 3 24 19 4 24 4 57 4 18 3 29 3 62 4 25 12 3 20 3 72 4 22 3 29 3 57 3 26 5 2 6 2 27 3 16 3 17 3 41 3 27 4 2 3 2 17 3 13 3 10 2 33 3 28 3 5 4 5 4 5 4 5 6 5 4 4 S 175 189 567 457 485 648 T. 10: Nadaljevanje - Continued. Vretenc v izkopih 8-10 nismo medsebojno ločevali, zato so vse najdbe vretenc pod št. 5-7, ki sicer obsegajo podrobneje neopredeljive fragmente vretenc. Vertebrae from units 8-10 are not defferentiated separately but are entered under Nos. 5-7 which comprise further indeterminable vertebral fragments. 12 13 14 22 23 24 n r n r n r n r n r n r 1 26 3 73 3 38 3 6 3 1 2 77 5 2 2 3 13 4 8 4 - 1 - 1 - 1 3 21 5 40 5 24 5 4 5 2 4 1 3 4 9 3 2 2 4 2 4 3 10 4 2 2 5 5 2 16 3 17 3 2 3 1 3 2 3 6 5 2 4 2 12 3 - 1 - 1 - 1 7 13 3 2 2 16 3 1 3 1 3 1 2 5-7 17 2 53 3 63 3 3 2 6 3 1 2 8 3 2 3 2 11 3 2 3 2 3 2 2 9 58 3 58 3 102 4 7 3 12 3 5 2 10 3 2 3 2 7 3 1 2 1 2 - 1 11 6 3 11 4 13 4 1 3 - 1 - 1 12 1 2 11 4 5 3 - 1 - 1 - 1 13 1 2 8 3 8 4 - 1 - 1 - 1 14 2 3 7 3 15 5 2 4 - 1 - 1 15 50 4 64 3 67 4 9 4 7 3 3 2 16 42 4 66 4 55 4 9 4 6 4 5 3 17 1 2 7 3 12 4 1 3 - 1 - 1 18 1 3 — 1 2 3 - 1 - 1 - 1 19 1 2 7 3 2 3 - 1 1 3 - 1 20 12 4 15 4 10 4 2 4 4 5 - 1 21 1 2 12 4 3 3 - 1 - 1 - 1 22 7 3 11 4 9 4 5 5 2 4 2 3 23 40 3 61 3 68 4 12 4 11 4 3 2 24 50 4 76 4 72 5 13 4 10 4 6 3 25 66 3 87 3 96 4 29 5 21 4 9 3 26 34 3 35 3 51 4 15 4 10 4 3 2 27 43 3 48 3 52 3 20 4 25 5 2 2 28 7 5 3 4 3 4 - 1 - 1 - 1 S 527 796 845 148 133 124 T. 10: Nadaljevanje - Continued. 25 26 27 28 29 30 n r n r n r n r n r n r 1 3 3 2 2 1 2 1 2 _ 1 2 3 2 - 1 1 3 - 1 — 1 — 1 2 5 3 1 4 2 4 2 4 1 3 3 4 1 4 4 4 4 - 1 1 2 3 3 7 3 2 3 5 - 2 2 3 2 3 5 4 2 3 1 3 6 1 3 2 3 1 2 3 3 — 1 1 2 7 - 1 1 3 8 5 3 3 3 3 — 1 5-7 8 4 1 2 3 2 8 3 3 2 2 2 8 1 3 - 1 1 2 — 1 3 2 2 3 9 9 4 20 4 7 3 15 4 10 3 8 3 10 1 3 — 1 - 1 — 1 — 1 _ 1 11 - 1 1 3 — 1 3 5 — 1 — 1 12 - 1 — 1 - 1 — 1 _ 1 _ 1 13 1 4 1 3 2 4 — 1 — 1 _ 1 14 - 1 1 3 3 5 1 3 — 1 1 4 15 5 4 2 3 3 3 8 4 16 4 8 4 16 7 5 9 4 14 5 12 5 7 3 13 5 17 - 1 — 1 4 5 1 3 1 3 — 1 18 - 1 — 1 1 4 — 1 — 1 _ 1 19 — 1 — 1 - 1 1 3 1 3 _ 1 20 - 1 1 3 - 1 2 4 6 5 2 5 21 — 1 — 1 - 1 — 1 — 1 — 1 22 - 1 1 3 2 4 3 5 2 3 2 5 23 3 3 1 2 6 3 9 4 17 4 6 4 24 10 5 4 3 12 5 13 5 12 4 10 5 25 6 4 8 3 12 4 18 4 22 4 16 5 26 3 3 2 2 2 2 16 4 7 3 12 5 27 6 4 4 3 4 3 5 3 6 3 6 3 28 - 1 1 5 - 1 1 5 2 5 - 1 S 68 67 91 132 130 97 T. 10: Nadaljevanje - Continued. Izkopi o CO Units . 2 */> ^ Uteži Loading 1 2 3 4 5 > c w w Uteži Loading n r n r n r n r n r 1 ossa cranii 9,5 _ i 2 2 8 4 6 4 4 2 2 maxillae 1,0 - 1 1 - 1 - 1 - 1 3 mandibulae 1,0 2 5 1 5 3 5 1 7 ' 5 4 ossa hyoidea 4,5 1 1 - 1 - 1 - 1 5 vert. cerv. 10,5 1 1 3 - 1 - 1 - 1 6 vert. thor. 21,0 1 1 - 1 - 1 - 1 7 vert. lumb. 9,0 1 1 - 1 - 1 - 1 5-7 vertebrae* 40,5 - 1 1 - 1 - 1 - 1 8 vert. caud. 18,0 - 1 1 - 1 - 1 - 1 9 costae 28,0 3 2 4 3 34 21 4 12 2 10 ossasterni 4,0 1 1 - 1 - 1 - 1 11 scapulae 1,0 1 1 - 1 1 5 - 1 12 humeri 3,0 1 2 5 3 1 3 5 3 13 radii 3,0 - 1 1 7 2 4 8 4 14 ulnae 2,0 1 3 1 5 4 4 5 3 3 15 carpalia 7,0 1 1 - 1 - 1 - 1 16 metacarpalia 10,0 1 1 3 3 1 2 2 2 17 coxae 1,0 1 1 - 1 1 5 - 1 18 sacrum 0,5 - 1 1 - 1 - 1 - 1 19 femora 4,0 1 3 5 3 2 4 4 3 20 patellae 1,0 1 1 - 1 - 1 - 1 21 tibiae 4,0 1 1 4 4 7 5 5 3 22 fibulae 2,0 1 1 3 4 1 3 4 3 23 tarsalia 7,0 1 1 - 1 1 3 - 1 24 metatarsalia 10,0 1 1 5 3 4 3 3 2 25 phalanges 1. 20,0 1 1 2 1 2 - 1 3 2 26 phalanges 2. 16,0 1 1 - 1 - 1 - 1 27 phalanges 3. 10,0 1 - 1 2 3 - 1 - 1 28 os penis 0,25 - 1 - 1 — 1 - 1 - 1 S 6 15 81 53 60 * Glej opombo na začetku T. 10. * See note at the beginning of T. 10. T. 11: Divje babe I. Skeletni deli mladih primerkov. Legenda: isto kot t. 10. T. 11: Divje babe I. Skeletal elements of juvenile specimens. Legend: the same as in T. 10. 6 7 8 9 10 11 12 n r n r n r n r n r n r n r 1 6 4 8 4 1 2 _ 1 _ 1 115 5 58 5 2 — 1 1 4 — 1 — 1 - 1 2 3 1 3 3 2 5 2 5 2 5 3 14 5 14 5 9 5 4 — 1 — 1 — 1 — 1 1 2 - 1 1 2 5 1 2 — 1 — 1 - 1 1 2 4 2 3 2 6 — 1 — 1 — 1 — 1 - 1 6 2 5 2 7 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 4 2 6 3 5-7 _ 1 — 1 — 1 — 1 1 2 91 3 96 4 8 — 1 — 1 — 1 — 1 - 1 1 2 1 2 9 15 4 9 3 — 1 — 1 - 1 105 4 106 4 10 1 3 1 3 1 3 — 1 — 1 1 2 1 2 11 1 4 — 1 — 1 — 1 - 1 2 3 2 3 12 2 4 3 4 6 5 8 5 6 3 23 4 15 4 13 5 5 3 4 7 5 4 4 4 3 7 3 14 4 14 1 3 1 3 3 4 7 5 3 3 7 3 3 3 15 _ 1 — 1 1 2 — 1 — 1 2 2 2 2 16 1 2 3 3 4 3 2 3 4 2 11 2 17 3 17 _ 1 _ 1 2 5 1 4 — 1 6 4 7 5 18 — 1 _ 1 — 1 1 5 - 1 - 1 - 1 19 2 3 2 3 5 4 8 5 6 3 15 4 16 4 20 — 1 — 1 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 21 4 4 1 3 8 5 6 4 5 3 23 4 17 4 22 1 3 1 3 4 5 3 4 3 3 17 4 17 5 23 _ 1 _ 1 _ 1 — 1 1 2 2 2 8 3 24 1 2 _ 1 2 3 2 3 7 2 15 3 20 3 25 _ 1 _ 1 — 1 1 2 3 2 17 2 9 2 26 _ 1 _ 1 1 2 — 1 — 1 3 2 4 2 27 _ 1 _ 1 — 1 — 1 - 1 2 2 5 2 28 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 S - 43 35 47 46 59 495 443 T. 11: Nadaljevanje - Continued. 13 14 22 23 24 25 26 n r n r n r n r n r n r n r 1 98 5 135 4 65 5 38 5 26 5 20 4 9 5 2 _ 1 2 3 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 3 15 5 29 5 1 3 6 5 3 5 4 5 1 5 4 _ 1 — 1 — 1 — 1 1 3 - 1 1 3 5 2 2 6 2 1 2 - 1 1 2 - 1 - 1 6 1 2 6 2 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 7 2 2 4 2 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 5-7 98 3 157 3 12 2 5 2 - 1 2 2 - 1 8 1 2 2 2 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 9 73 3 117 3 20 3 29 3 11 3 8 3 5 3 10 — 1 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 11 7 4 3 3 1 3 — 1 - 1 - 1 - 1 12 18 4 29 4 4 3 7 4 4 4 2 3 2 5 13 14 4 16 3 6 4 5 4 6 5 1 3 2 5 14 16 4 15 3 1 2 2 3 - 1 2 3 1 4 15 3 2 3 2 — 1 1 2 - 1 - 1 - 1 16 19 3 15 2 1 2 2 2 1 2 - 1 - 1 17 4 2 6 3 2 4 1 3 - 1 - 1 - 1 18 _ 1 1 3 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 19 35 5 42 4 1 2 3 3 3 3 6 4 2 4 20 _ 1 2 3 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 21 22 4 19 3 5 3 3 3 2 3 4 3 4 5 22 14 4 23 4 8 4 4 3 5 4 5 4 1 1 23 2 2 6 2 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 24 18 3 21 3 3 2 3 2 1 2 1 2 1 3 25 14 2 21 2 3 2 1 2 - 1 - 1 1 2 26 2 2 4 2 2 2 - 1 - 1 - 1 - 1 27 2 2 3 2 3 2 1 2 - 1 2 2 - 1 28 - 1 1 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 S 480 687 139 111 64 57 30 T. 11: Nadaljevanje - Continued. 27 28 29 30 n r n r n r n r 1 4 3 24 4 49 5 57 5 2 _ 1 _ 1 - 1 5 5 3 3 5 6 5 9 5 6 5 4 _ 1 — 1 1 2 1 2 5 _ 1 — 1 1 2 - 1 6 _ 1 — 1 - 1 - 1 7 _ 1 — 1 - 1 - 1 5-7 1 2 10 2 9 2 5 2 8 _ 1 — 1 - 1 - 1 9 3 2 12 3 33 3 16 3 10 — 1 — 1 - 1 - 1 11 _ 1 — 1 2 3 2 4 12 1 3 7 4 4 3 5 4 13 1 3 4 3 9 4 3 3 14 1 3 4 3 2 3 6 4 15 _ 1 - 1 1 2 1 2 16 _ 1 2 2 - 1 5 3 17 _ 1 1 3 1 3 1 3 18 _ 1 — 1 - 1 - 1 19 4 4 4 3 5 3 2 3 20 _ 1 - 1 1 3 - 1 21 4 4 9 4 4 3 8 4 22 2 3 6 4 7 4 6 4 23 1 2 — 1 1 2 1 2 24 1 1 2 4 2 2 2 25 1 2 — 1 4 2 7 2 26 _ 1 — 1 2 2 2 2 27 _ 1 - 1 1 2 2 2 28 - 1 - 1 1 4 — 1 S 26 90 149 143 T. 11: Nadaljevanje - Continued.