K A Z A L O STRAN > SKLIC SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE □□□□□□□□.□ 003 > Na poteh v tretjem tišočletju je vse več neznank in negotovosti 0 0 0..0 0 0 004 > Pregled realizacije sklepov zasedanj Skupščine PZS v letu 2004 □□□□□□□□.. 007 > Poročilo o delu Upravnega odbora PZS in njegovih organov s pregledom članstva v planinski organizaciji 2003/2004 □□□□□□□□□ UMI. . > Poročilo o obračunavanju članarine □□□□□□□□□□□□□□□□□□0S7D.. > Poročilo Častnega sodišča pri Planinski zvezi Slovenije □□□□□□□..□□.□□ 057 > Finančno poročilo Planinske zveze Slovenije za leto 2004 □□□□□□□□□..□... 059 > Poročilo Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije za leto 2004 z dopolnitvijo poročila za leto 2003 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□..□. > Program dela PZS za leto 2005 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□0)11 ... > Finančni načrt Planinske zveze Slovenije za leto 2005 □□□□□□□□..□□□□.. 075 > Spremembe in dopolnitve Statuta PZS □□□□□□□□□□□□□□□□□OH. > Spremembe in dopolnitve Častnega kodeksa slovenskih planincev □□□□□□□□. 084 > Tomo Česen, kanditat za podpredsednika PZS □ □□□□□□□□□□□□D85 □. PRILOGE: - Pooblastilo delegatu - za ugotovitev sklepčnosti □□□□□□□□□□□ □□□ 087 (pooblastilo se odda ob vstopu v dvorano) - Pooblastilo delegatu - za izvedbo volitev podpredsednika PZS □ tajno glasovanje □ 089 (pooblastilo se odda ob prevzemu glasovnice za tajno glasovanje) - Navodilo za glasovanje □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□092 - Prijava k razpravi □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 093 - Poslovnik o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije □□□□□□□□□ □□. 095 Priloge, razen poslovnika o delu Skupščine PZS, je mogoče iztrgati. V skladu s 37. členom Statuta Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, št. 1/12.01.2004) s k l i c u j e m SKUPŠČINO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE v soboto, 21. maja 2005 ob 9,30 uri s pričetkom ob 10,00 uri v dvorani Kulturnega doma Podpeč, Jezero 21, Jezero (Podpeč pri Ljubljani). D N E V N I R E D: 1. Začetek Skupščine Planinske zveze Slovenije, izvolitev Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Uvodno poročilo mag. Francija Ekarja, predsednika PZS 3. Poročilo Verifikacij ske komisij e 4. Sprejem Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije 5. Pregled realizacije sklepov zasedanj Skupščin PZS v letu 2004 6. Poročilo o delu Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in njegovih organov v letu 2004 s pregledom članstva v letu 2004 7. Poročilo Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije v letu 2004 8. Potrditev finančnega poročila za leto 2004 9. Poročilo Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije za leto 2004 z dopolnitvijo poročila za leto 2003 ter razprava o zaupnici predsedniku PZS mag. Franciju Ekarju 10. RAZPRAVA O POROČILIH IN SPREJEM SKLEPOV 11. Potrditev programa dela PZS za leto 2005 12. Potrditev finančnega načrta Planinske zveze Slovenije za leto 2005 13. Spremembe in dopolnitve Statuta PZS 14. Spremembe in dopolnitve Častnega kodeksa slovenskih planincev 15. Nadomestne volitve podpredsednika PZ S PREDSEDNIK PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE mag. Franci EKAR PARKIRIŠČE JE ZAGOTOVLJENO NA POTEH V TRETJEM TIŠOČ LETJU JE VSE VEČ NEZNANK IN NEGOTOVOSTI Tako, kot se spreminjajo klimatske razmere tmodrega planetaT, tako se zaznajo vplivnosti sprememb na človeka. Družbene in politične spremembe neposredno vplivajo tako na področje gospodarstva, negospodarstva, kot tudi na športno in društveno delovanje. Nekdanje društveno prostovoljno udejstvovanje in delovanje je vse bolj na razpotjih med profesionalizmom in prostovoljstvom (volunterizmom) - amaterstvom. Vse bolj se izpostavlja tpodjetništvo in podjetnik na gori in v planinskem svetuT, kar pa vpliva na medsebojne odnose - tudi med planinci in se odraža v slabenju pristnega planinskega sožitja. Prišli smo tudi v čas, ko velja le tzmagaT: priti na cilj in osvojiti vrh. Tako je veljalo že nekdaj v alpinizmu, vendar ne za vsako ceno. Prav t'prva mestaT v današnjem času novega tisočletja se vse bolj uveljavljajo, tstejejoT in nagrajujejo. Nekateri temu porečejo telitizemT. Mogoče je to res prava beseda za zmagovalca, tudi za uspešnega organizatorja,0 vendar pa to ne sme veljati za delo v društveni dejavnosti, čeprav se je prav tu potrebno izkazovati in potrjevati. Čas je tisti, ki terja nove normative in standarde, prilagajanja na nove oblike dela in življenja. In, če je bila le malce starejša generacija še priča nekdanjim ttri dnevnimT turam na goro, danes tega ni več. Obiski gora številčno naraščajo, ture so enodnevne, včlanjevanje v planinsko organizacijo pa se iz leta v leto zmanjšuje. Je to zaradi pomanjkanja časa? Je res, da ob vsakodnevnih nalogah, ki jih komaj še izpolnjujemo, in da ob nenehnem hitenju izgubljamo tudi občutek in čut do narave, duhovnosti in spoštovanje do vrednot gorskega sveta in s tem se vse bolj oddaljuje notranji, nacionalni čut in potreba pripadnosti do članstva v organizaciji? Se kdaj vprašamo kakšne ugodnosti si planinec zagotovi s članarino? To ni le prenočevanje, ki ga zaradi hitenja ne moremo izkoristiti, je tudi zavarovanje v primeru nesreče, lažji in cenejši dostop do izobraževanja v posameznih planinskih veščinah, predvsem pa vključevanje v družbo ljudi podobnih nagnjenj. Obenem pa s članarino solidarno prispevamo del sredstev za delo planinskega društva in predvsem pomagamo prizadevnim društvenim delavcem, da lahko skrbe za planinsko t'dobroT. Ne le, da organizacija izgublja statistično zmanjševanje članstva; v družbenem prostoru izgubljamo vplivnost in pomembnost. Tudi nastajanje novih in novih društev iz že obstoječih je slabenje, še posebej, če izhajamo iz dejstva, da nam kakovostnih kadrov primanjkuje in da si želimo društva z vsemi segmenti delovanja. Žal je drobljenje največkrat posledica subjektivnih hotenj in ambicij posameznikov, tudi podjetniških nagnjenj, kar pa je obenem nasprotje sedanjim tglobalizacijskimT usmeritvam in usmeritvam gospodarstva in podjetništva. Plačana članarina s strani članov planinske organizacije je tako za PZS in društva pomemben in temeljni vir prihodkov za delovanje. Več je potreb in želja za nove programe in financiranje društvenega dela, kakor pa je na voljo razpoložljivih finančnih sredstev. Če podrobneje analiziramo članarino slovenske planinske organizacije, imamo z mednarodno primerljivostjo še nekaj rezerve. Pri podobnih članarinah v državah EU je prisoten tmonopolT, ko je postalo že obveza, da je obiskovalec gora zavarovan za primer reševanja. Če članarine ne plača oz. zavarovanja nima sklenjenega, mora nastale stroške poravnati iz lastnega žepa. A okolje se spreminja tudi pri nas in le vprašanja časa je, do kdaj bosta vojska in policija še zastonj (torej na stroške vseh davkoplačevalcev) vozili reševalce po ponesrečene planince. Samo zavarovanje bo lahko pokrilo evropsko astronomske stroške reševanja. Le natančna evidenca članstva bo omogočala planincem skupinsko, a tudi ugodnejše zavarovanje. Pa se tega zavedamo za danes in za naš jutri? Čas bo zahteval, tudi na področju društvene dejavnosti, vedno večjo strokovno, programsko in kadrovsko dovršenost, katera bo še posebej odgovorna za zagotavljanje napredka, trdnosti in zanesljivosti dela ter za doseganje mednarodnih primerljivosti. Najbolj prepričljiv primer in dokaz kakovostnega dela v slovenski planinski organizaciji □ Planinski zvezi Slovenije - je zanesljivo področje in delo Komisije za športno plezanje UO PZS, ki je uspešna, poleg aktivnega dela v društvih in klubih, tudi na državnih, mednarodnih in svetovnih prireditvah športnega plezanja. Pokazatelj uspešnega dela so rezultati slovenskih športnih plezalcev, ki dosegajo na vseh tekmovanjih odlične uvrstitve, kar vsekakor potrjuje zanesljivost in strokovnost dela. Prav to področje pa je tudi vse bolj privlačno za mlade, šolsko mladino, saj fplezalna stenaT postaja v telovadnicah že njen sestavni del. Zatorej bi veljalo nameniti pozornost športnemu plezanju in vključevanju mladih v to dejavnost tudi v društvih, kajti ne smemo mimo dejstva, da so športni plezalci aktivni ljubitelji gora. Program planinske organizacije se je že v predhodnih obdobjih dokazal v vsej svoji celovitosti, kot uspešen tako na področju doseganja vrhunskih rezultatov, dela z mladimi in najmlajšimi člani, kot v množičnih akcijah Zdravi v gore in Za življenje zdravo v gorsko naravo, katerih cilj je udejanjanje vsebine športne rekreacije. Planinska zveza Slovenije želi vzpodbuditi svoje članice □ planinska društva- k povečanju števila kakovostnih, zdravju in okolju prijaznih celoletnih rekreacijskih oblik planinskih dejavnosti v naravi (redna vadba med tednom, izleti, pohodi, ture, turni smuki, tabori, orientacijski pohodi □ ), ki bi bile prilagojene različnim ciljnim skupinam. H gibanju želimo povabiti vse prebivalce Slovenije, zato smo izdali tudi informativno zgibanko s katero želimo nečlane planinske organizacije seznaniti, kaj pomeni biti član velike planinske družine. Planinska zveza Slovenije je ponovno, čeprav smo v Vodilih^ napisali drugače, na željo svojih članov, obudila v preteklosti že tradicionalno srečanje slovenskih planincev pod imenom Dan slovenskih planincev, ki ga bomo v letu 2005 obeležili 10.09. v organizaciji Planinskega društva Ljubljana Matica. Namen vsakoletnega srečanja je druženje slovenskih planincev, združeno z delovnimi dogodki (razna srečanja, predavanja, okrogle mize □ predvsem na temo varnosti v gorah^ ), izmenjavo stališč in informacij o delu v društvih, prikaz dejavnosti mladih, ipd.. Planinstvo lahko bistveno prispeva k trajnostnemu razvoju gorskih območij, saj je za prebivalce gora pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. Želel bi opozoriti planinska društva na pomen vzdrževanja planinskih poti in koč, na ekologijo gora in na vzpodbujanje ponudbe planinskih koč, ki bo vključevala zdravo prehrano, zmerno pitje, nekajenje in naravi prijazno dejavnost v gorah. Zanesljivo je tradicionalni program našega planinstva, z doseženimi rezultati, v vsej svoji celovitosti v položaju velikih vrednot in tako na najbolj prepričljiv način dokazujemo, da je največji del opravljenega planinskega dela v javnem interesu in za javno dobro. V vizijah nadaljnjega razvoja in delovanja planinske organizacije bomo morali še bolj učinkovito poudarjati vrednote, ki nam jih planinstvo in planinski svet nudita in te vrednote, tudi profesionalno programsko razvijati in uresničevati. Planinstvo je učinkovita kakovostna prvina za življenje. V celotnem življenjskem ciklusu nam gore lahko učinkovito vsestransko fizično, duhovno in ustvarjalno pomagajo v samem odraščanju, v obdobju aktivne delovne ustvarjalnosti, kot lahko tudi planinski svet more tposkrbetiT za dobro počutje v zrelih letih in v jeseni življenja. Vedno znova se dokazuje izjemni potencial telesno aktivnega življenjskega sloga, povečanje gibalno-športne aktivnosti oz. vadbe starejših ljudi. Le-to slednje lahko starejšim ljudem znatno izboljša zdravje in dobro počutje ter zmanjša stopnjo njihove obolevnosti in umrljivosti. Redna vadba je tudi dragocen doprinos k njihovemu psihosocialnemu ugodju; organizirani pohodi v gore, ki so jih obiskovali v mladosti in kasneje v srednjih letih, popestreni s predavanji o vplivih gibanja v naravi na zdravje učinkujejo na občutek tnekaj pomeniti v življenjuT 0 občutek, ki velja za bistveni dejavnik osebnega zadovoljstva. Prav za tiste, ki bi jih motivirala družba in se zdijo socialno izolirani, je potrebno ponuditi skupinske oblike vadbe, zato smo se odločili starejšo populacijo občanov aktivno vključiti v planinske vrste in jim nuditi letom primerne aktivnosti v naravi, istočasno pa vzpostaviti tesno sodelovanje z Društvi upokojencev in občani, ki so manj aktivni v svojem prostem času. Temu je namenjena tudi vsakoletna akcija Nikoli ni prepozno, ki se odvija po društvih v okviru akcije Za življenje zdravo v gorsko naravo. V prihajajočem letu smo pripravili organizirana srečanja planinskih veteranov ter organizirane pohode v gore s predavanji, ker želimo s tem spodbuditi starejše ljudi, da bi postali bolj gibalno-športno aktivni oziroma ostali aktivni na ravni iz srednjih let. Seznaniti pa jih želimo tudi z ustrezno prehrano starostnikov. Program aktivnosti starejših bodo izvajali Meddruštevni odbori planinskih društev širom po Sloveniji v sodelovanju s planinskimi društvi in društvi upokojencev, preko celega leta 2005. Zakaj planinske aktivnosti? Kaj nam alpski gorski svet nudi? Poleg osebno dobrega počutja, je to še posebej v navezi z veseljem, sprostitvijo, družabnostjo in to je prostor, kjer aktivno utrjujemo in ohranjamo svoje zdravje. Prav za ta področja del in poslanstva bodo morala planinska sodelovanja postati še trdnejša ter se dolgoročno, sistemsko povezovati z državo, gospodarstvom, turistično tindustrijoT - še posebej s področji, s katerimi posredno, pa tudi neposredno planinstvo že deluje. To so področja vzgoje in izobraževanja naravovarstva, ekologije, zdravstva, preventive in reševanja0 In prav na teh relacijah bodo za dosego ciljev potrebna resnična partnerstva uporabnikov gorskega sveta, tudi v dolini, v izhodiščih, in še posebej sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, lastniki planinskega sveta in državo. Prav zato si prizadevamo ohraniti gorsko-reševalno dejavnost v okviru planinske organizacije. Problem organizacije so tudi kadri, saj analiza tpraviT da bo za dobre, vplivne, goram predane kadre, potrebno poskrbeti in jim pripraviti prijazna planinska okolja Pomlajena vodstva so nuja za nadaljnji planinski razvoj, za obvladovanje časa in dejanj. Obvezno je, da takoj pričnemo s kandidacijskimi postopki za vodstvene funkcije v planinski organizaciji, za osebe, ki bodo pripravljene sprejeti odgovornost in prevzeti vsa bremena odgovornega in zahtevnega dela v planinski organizaciji. Osebe, ki bodo tudi v bodoče ohranjale, krepile in razvijale slovensko planinstvo v samostojni slovenski državi, ki je lani vstopila v Evropsko unijo. Kmalu bodo zabrisane vse mejne črte in pred planinskimi delavci bodo nove in nove naloge. S stoletnim delom smo postali v svetu prepoznavni in cenjeni. Slovenski alpinistični dosežki so ponesli sloves naših alpinistov med svetovne velikane. Le redkim narodom v Evropi je, kot je napisal v svojem pozdravnem pismu slovenskim planincem dr. Janez Drnovšek, ob letošnji slovesnosti Beseda na vrhu, tdano, da se lahko pohvalijo s tako visokimi jubileji in s tako predanim odnosom do narave, jezika in narodovih vrednotT. Ob praznovanju 110-letnice Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije in najstarejše planinske revije z mesečnim izhajanjem na svetu, 110-letnice postavitve tAljaževega turnaT -stolpa na vrhu Triglava - simbola slovenstva, ob 30-letnici prvega slovenskega vzpona na Makalu, s katerim so slovenski alpinisti zaorali ledino med velike alpinistične narode, se moramo spomniti tudi na 70-letnico smrti dr. Henrika Tume in na 160-letnico rojstva Jakoba Aljaža, dovškega župnika, ki so ga tako močno prevzele lepote slovenskih gora, da je zgradil stolp na svoje stroške - na svoji posesti, ki jo je odkupil 15. aprila 1895 od občine Dovje 0 Mojstrana. Načrt zanj je izdelal sam, stolp pa mu je naredil mladostni prijatelj mojster Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Razstavljene dele so z vlakom prepeljali v Mojstrano, od tu pa ga je pet ljudi neslo na vrh, kjer so ga 7. avgusta sestavili in pritrdili. Aljaž je za to svoje delo prejel mnogo pohval. Josip Abram 0Trentar je zapisal: t'Kakor jeklene tvoje stene, bodi trdna naša ljubezen do domovine, lepe naše domovine! In kakor neuspešno zaman vate drve viharji, naj se tudi zaman zaganjajo ob zvesto slovensko srce in kremeno voljo vsi orjaški navali volčjih tujcev, kakor ti stojiš neomajen, naj stoji slovenski dom do konca dni.T In v septembrskem Planinskem vestniku (1895) je izšlo naznanilo: tVsem Slovencem naznanjamo preveselo vest, da smo si v staro last spet pridobili velikana slovenskih gor, veličastni Triglav. Postavili smo letos na njega vrhunec po vsej Evropi zasluli Aljažev stolp 0 Naš je Triglav in ostane naš - na veke!T. t'Kaj bodo naši potomci s Triglavom počeli?T, se je spraševal Aljaž v Božičnih sanjah 1896 v Planinskem vestniku. 0 Tudi danes ljudje, ki se povzpnejo nanj začutijo svetost gore, se vsaj za hip spet zavedo samega sebe in spet postanejo ljudje in samo ljudje. Velika dejanja v slovenskem planinstvu so skozi čas ustvarile slovenstvu predane osebnosti. Slovensko planinstvo je postalo tnesmrtnoT, postalo je večno. In zato moramo vedeti kje smo, kam gremo in zavedati se moramo smeri poti, ki vodi do cilja. Ta pot pa je dandanes težka, saj se soočamo tudi s konkurenco zasebne športne ponudbe. Prav zato moramo raven svojega dela dvigniti, saj kdor si nenehno ne prizadeva biti boljši, kmalu preneha biti dober. Takšno je bilo med ostalimi tudi sporočilo na predavanju o športu in kakovosti. V letu, ki je pred nami moramo: - pristopiti k popolni prenovi Statuta PZS, katera je tzastalaT zaradi sprememb, ki naj bi jih prinesla nova zakonodaja na področju društvene dejavnosti, katere prenovo moramo spremljati in aktivno sodelovati pri pripravi novega Zakona o društvih; - do sprejema tpripeljatiT Zakon o planinskih poteh; - vključiti se v razprave sprememb Zakona o humanitarni dejavnosti, še posebej pri oblikovanju kriterijev statusa t'humanitarnostT; - aktivno sodelovati pri prenovi in spremembah kriterijev za kategorizacijo t'ne olimpijskihT športov; - posodobiti oz. dopolniti Vodila0 in Častni kodeks slovenskih planincev prilagoditi današnjemu času; - aktivno sodelovati na področju šolstva za uvedbo tplaninstvaT v izbirne predmete osnovnih šol; - prizadevanja usmeriti v ureditev strokovno kakovostnega dela Strokovne službe PZS; - skrbeti za racionalnost in zakonitost poslovanja; - sodelovati ob morebitni uvedbi zavarovanja za primer reševanja z MO RS; - razrešiti vprašanja članarine; dobljene pripombe bodo osnova za oblikovanje članarine za leto Redna letna skupščina, ali bolj t'po slovenskoT občni zbor Planinske zveze Slovenije, je poleg poročanja o preteklosti tudi mesto in priložnost, kako naprej. Dan zasedanja naj bi bil delovni planinski praznik, srečanje prijateljev, sodelavcevEL še posebej pa tudi planinski dan, dan planinskih pogovorov in misli, kako naprej. Kritizerstvo ne sodi v društveno planinsko prostovoljstvo, saj društvene delavce odganja. Konstruktivna t'kritikaT v obliki pomoči, poštenih nasvetov in sodelovanj, pa je vedno dobrodošla in sprejemljiva. POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN NJEGOVIH ORGANOV 2006. mag. Franci EKAR, predsednik PZS Leto 2004 je obeleževal predvsem vstop Slovenije v Evropsko unijo □ družino evropskih držav. Temu dogodku in vseslovenski planinski akciji Za življenje zdravo v gorsko naravo, v katero so se vključili vsi MDO planinskih društev Slovenije, je bila namenjena večina društvenih izletov in prireditev. Pod SLOvenija Doma v Evropi. geslom Za življenje zdravo v gorsko naravo je potekala, od 1. maja - torej od vstopa Slovenije v EU □ do 26. avgusta 2004 □ do 226-letnice štirih prvopristopnikov na vrh Triglava tudi vseslovenska akcija Od Prekmurja do Primorja. Prireditve se je udeležilo 31.600 pohodnikov. V spominsko vpisno knjigo pa se je vpisalo 9.700 udeležencev. Namen akcije je bil v celoti dosežen, za kar gre zahvala vsem organizatorjem. Zaključek akcije je bil 26. avgusta v Domu Planika pod Triglavom. Tovrstna akcija je bila izvajana prvič in ni zameriti, da je prišlo do zapletov pri pošiljanju poročil o akcijah in končni realizaciji. Ni pa leto 2004 minilo samo ob praznovanjih ob vstopu Slovenije v EU in proslavah pomembnih obletnic iz zgodovine planinstva. Burno dogajanje je bilo slutiti že na zasedanju Skupščine PZS v Novem Mestu, ki je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena. Najprej jo je protestno zapustila delegacija GRS Slovenije, po šestih urah razprav pa še večina delegatov. Nadaljevanje zaradi nesklepčnosti prekinjenega zasedanja majske Skupščine in zasedanje Izredne Skupščine PZS, sklicane na zahtevo Planinskega društva Domžale, ki je zahtevalo izrekanje delegatov, glede, po njihovem mnenju nesprejemljive kandidature predsednika PZS na volitvah v Državni zbor, se je pridružila še zahteva GRS Slovenije po drugačni organiziranosti te službe, ki od vsega začetka deluje v okviru PZS in brez katere PZS ne bo (ne bi bila) več to, kar je bila za generacije slovenskih planincev. Razreševanju tega problema je Upravni odbor PZS (UO PZS) namenil v preteklem letu veliko časa, predlagal sklic sestankov predstavnikov PZS in GRS Slovenije in sprejel sklep o imenovanju Komisije, ki naj bi, v sodelovanju s predstavniki GRS Slovenije, poiskala najboljšo, za obe strani sprejemljivo, rešitev. Da pa ni vse tako črno so pokazali delegati fSkupnosti držav Alpskega lokaT - Club Arc Alpin (CAA), ki so Planinski zvezi Slovenije zaupali organizacijo Skupščine, ki je bila v Ljubljani od 9. do 11. septembra 2004. Na njej je bilo izvoljeno novo vodstvo, ki mu predseduje predsednik DAV g. Joseph Klenner, podpredsednik pa je postal g. Danilo Škerbinek, podpredsednik PZS. VSEBINA: Upravni odbor Planinske zveze Slovenije se je od lanske Skupščine maja 2004 sestal na petih rednih sejah, eni izredni seji ter na svečani seji. O predlogu sklepa pa so se člani UO PZS izrekli tudi s korespondenčno sejo. V mesecu oktobru je bilo izvedeno nadaljevanje zasedanja zaradi nesklepčnosti prekinjene majske Skupščine PZS in zasedanje Izredne Skupščina PZS.Septembra 2004 je v Ljubljani, v organizaciji PZS, zasedala Skupščina CAA. 13. seja UO PZS dne, 18. 06. 2004 v Kranju obravnavan je bil zapisnik prekinjene Skupščine PZS s sklepi zasedanja prekinjene Skupščine PZS z dne, 15.05.2004, predlogi za rešitve in prednostne naloge. Podana je bila informacija o pripravah na seminarje za društvene delavce, sprejeta pa odločitev, da bo Dan slovenskih planincev 11.09.2004 na Žavcarjevem vrhu v organizaciji PD Maribor Matica. Člani UO PZS so bili pozvani, da predstavijo vizijo slovenskega planinstva. Sprejet je bil dnevni red 14. seje UO PZS in potrjen predlog GK UO PZS o uskladitvi zemljiško knjižnega stanja z dejanskim za Krekovo kočo na Ratitovcu ter predlog za razporeditev sredstev reciprocitete, namenjenih za planinske koče. Sprejet je bil sklep, da se sredstva namenijo planinskim kočam, del teh sredstev pa se namenja tudi za mednarodno dejavnost GK UO PZS. UO je zadolžil GK UO PZS, da prične s pripravo seznama nepremičnin v lasti PZS, ki se bodo ponudile v prodajo. Sprejeta so bila tudi Izhodišča za pripravo Programa dela in Finančnega načrta PZS za leto 2005 in osnutek članskih ugodnosti za leto 2005. Imenovana je bila devet-članska Komisija za obravnavo organizacijskega preoblikovanja GRS Slovenije. Člani UO PZS pa so se seznanili tudi z Informacijo o na Predsedstvu UO PZS obravnavani problematiki Komisije za mednarodne stike, Komisije za vzgojo in izobraževanje, Mladinske komisije in Vodniške komisije UO PZS, Planinskega vestnika in Slovenskega planinskega muzeja. lzredna seja UO PZS dne, 24.09.2004 v Kranju Na izredni seji je bil sprejet predlog, da se da se gradivo Vizija planinske organizacije posreduje v obravnavo na nadaljevanje v mesecu maju 2004 prekinjenega zasedanja Skupščine PZS, ki bo 23.10.2004. Potrjen je bil osnutek predloga članarine za leto 2005 s predlogi za spremembo Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine ter dan v javno razpravo do sredine meseca oktobra 2004. Sprejet je bil sklep, da bosta nadaljevanje zasedanja, majske, zaradi nesklepčnosti prekinjene Skupščine PZS in zasedanje Izredne Skupščine PZS, 23. oktobra 2004 v dvorani Margerita Hotela Kokra, Brdo pri Kranju. Za delovnega predsednika je bil imenovan Marko Goršič, predsednik MDO PD Notranjske. UO PZS je tudi sklenil, da se predlog PD Domžale glede nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji uvrsti kot ena od točk dnevnega reda zasedanja Izredne Skupščine PZS, kot druga točka dnevnega reda pa Informacija o vzrokih za spremembo organiziranosti GRS Slovenije. Sklenjeno je bilo tudi, da bo 14. seja UO PZS bo 22.10.2004 v Hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. UO PZS je sprejel osnutke programa dela komisij in odborov UO PZS za leto 2005 postavil zahtevo po doslednem spoštovanju rokov za oddajo gradiv, tako za UO PZS, kot za zasedanje Skupščine PZS. Sprejet je bil tudi sklep da se za v.d. generalnega sekretarja PZS od 1.7.2004 do 31.12.2004 imenuje Danilo Sbrizaj in posredovano obvestilo o izbiri računovodkinje PZS Veronike ŠMID in Urše MALI za referentko v računovodstvu PZS. UO PZS je potrdil spremembo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in razvrstitvi delovnih mest v plačilne razrede. UO PZS je potrdil pogodbo o uskladitvi zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim za PD Bohinjska Bistrica za Orožnovo koča na Planini za Liscem in predlog, da se ta koča uvrsti na seznam planinskih koč PZS I. kategorije; v nadaljevanju pa še sklepe o uvrstitvi Bregarjevega zavetišča na Planini Viševnik, ki ga upravlja PD Drago Bregar iz Ljubljane v seznam planinskih koč PZS I. kategorije in prekategorizacijo za Dom Petra Skalarja na Kaninu, 2260 m.n.v., ki ga upravlja PD Bovec iz II.b kategorije v II.a kategorijo. Potrjena je bila razdelitev sredstev Fonda za koče, v znesku 8.438.590,67 SIT. Na osnovi poročila podanega s strani GK UO PZS je UO PZS opozoril upravljalce planinskih koč, da bo v primeru grobih kršitev sprejetih sklepov UO PZS sledil odvzem statusa planinske koč. Kršitelje se objavi v glasilih PZS; za takšne koče se ukine finančne dotacije. 14. seja UO PZS dne, 22.10 .2004 na Brdu Poleg obravnave tem vezanih na nadaljevanje zasedanja, zaradi nesklepčnosti, prekinjene majske Skupščine PZS in na zasedanje Izredne skupščine, je UO PZS ne tej seji sprejel osnutek programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2005 in sklenil, da se za naslednjo sejo UO PZS predloži usklajen predlog programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2005, s kratkimi pojasnili komisij in prednostnimi nalogami. Sprejeta sta bila članarina za leto 2005 s spremembami in dopolnitvami Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine in program aktivnosti PV za leto 2005, kjer je bil podan poudarek zlasti nas aktivnostih povezanih z 110-letnico izhajanja PV (projekt digitalizacije stoletnega arhiva PV, projekt priprave osrednje proslave ob 110-letnici izhajanja PV) in potrdili cene PV za leto 2005. UO PZS je potrdil sprejem Pravilnika KVGN UO PZS in predlog MDO Ljubljana, da se PD Gradis in PD Tobačna črtata iz seznama polnopravnega članstva PZS, ker že dve leti nista prevzela članskih znamkic. Sprejet je bil dnevni red za 15. sejo UO PZS, člani pa so se tudi seznanili s ponudbami glede prostorske ureditve Slovenskega planinskega muzeja, ki sta jih posredovali Občini Bovec in Kranjska Gora. Predsedniki MDO PD pa so bili opozorjeni, da z društvi še vedno niso realizirali akcij, ki so v letu 2004 potekale pod geslom za življenje zdravo v gorsko naravo, saj Strokovna služba PZS, kljub nakazilom akontacij na MDO, ni prejela potrebnih dokumentov za izdelavo končnega poročila. Nadaljevanje prekinjene Skupščine in izredna Skupščina na Brdu 23.10.2004 (sklepi so objavljeni v teh Obvestilih PZS 0 v nadaljevanju). 15. seja UO PZS dne, 28. 11.2004 v Kranju Na 15. seji UO PZS, ki je bila 3. decembra 2004 v Kranju so člani UO PZS najprej razpravljali o sklepih in stališčih sprejetih na nadaljevanju zasedanja, maja, zaradi nesklepčnosti prekinjenega zasedanja Skupščine PZS in na zasedanju Izredne Skupščine PZS na Brdu, 23.10.2004. V zvezi z nekaterimi vprašanji je Franc Kocbek, predsednik NO PZS predlagal, da se UO PZS opredeli, glede nadaljnega dela Delovne skupine za organizacijo dela PZS, saj je v pristojnosti UO PZS, ki jo je imenoval in ne v pristojnosti NO PZS. Obravnavan in sprejet je bil predlog programa dela UO PZS in predlog Finančnega načrta PZS za leto 2005 s priporočili, da je vse aktivnosti potrebno usmeriti v pridobivanje dodatnih sredstev, ter da bi morali MDO in PD svoje delo usmeriti v aktivnejše pridobivanje novega članstva ter naj tudi specificirajo porabo in upravičenost sredstev, ki jih prejmejo za svoje delovanje. Povečati bi morali tudi število naročnikov na Planinski vestnik. UO PZS je obravnaval predlog za razrešitev obveznosti v organih PZS, ki jo je podala mag. Slavica Tovšak, podpredsednica PZS in sprejel sklep, da ugodi njeni želji. Kot član v Komisiji za reorganizacijo GRS Slovenije pri UO PZS, je bil sprejet sklep o razrešitvi Danila Škerbineka in nadomestnem imenovanju Franca Goriška. UO PZS je sprejel odločitev, da se ne pristaja na razdružitev med PZS in GRS Slovenije saj je GRS S sestavni del PZS (kot je zapisano v 20. členu petega poglavju Statuta PZS je to služba PZS); ker so ime GRS S in simboli, s katerimi se GRS S predstavlja last PZS kot ustanovitelja GRS Slovenije, se s tem imenom in temi simboli ne more in ne sme formirati in registrirati nobena nova zveza. GRS Slovenije mora delovati tako, kot doslej, v dobro ponesrečencev. Sprejeti sklepi bodo podlaga za nadaljnje razgovore med GRS Slovenijo in PZS. Potrjeni so bili predlogi za podelitev najvišjih priznanj PZS za leto 2004; Svečana seja UO PZS, s podelitvijo priznanj PZS za leto 2004, pa je bilo sklenjeno, da bo 11.12.2004 v dvorani Margerita Hotela Kokra, Brdo pri Kranju. UO PZS je sprejel, kot informacijo, predlog cen in popustov v planinskih kočah za leto 2005, ki ga je pripravila GK UO PZS in predlagal, da se posredujejo v obravnavo in sprejem Zboru gospodarjev PZS. Sprejeta je bila tudi informacijo o poteku razgovorov o izgradnji oz. ureditvi Slovenskega planinskega muzeja in informacija glede obeleževanja 110-letnice izhajanja najstarejše slovenske revije Planinski vestnik. UO PZS je potrdil Pravilnik Komisije za planinske poti UO PZS in Pravilnik o priznanju in diplomi Alojza Knafelca ter sprejel sklep o sprejemu Plezalnega kluba 6B Ptuj in Planinskega društva Galicija v polnopravno članstvo Planinske zveze Slovenije. Komisija za prenovo Statuta PZS pri UO PZS je bila zadolžena, naj pri prenovi dokumenta upošteva tudi razdruževanje društvenih sekcij, odsekov, ipd. in postavi ustrezne restriktivne pogoje za njihovo samostojno vključevanje v polnopravno članstvo PZS. Člani UO PZS so se seznanili s Poročilom o izvedenih prijavah na javne razpise Fundacije za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji in Ministrstva za šolstvo in šport v R Sloveniji. Potrdil je tudi načelnika in člane Komisije za alpinizem UO PZS. Svečana seja UO PZS dne, 11.12.2005 ob Svetovnem dnevu gora, 11. decembru, so bila v Hotelu Kokra na Brdu pri Kranju podeljena najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije za leto 2004. ZLATI ČASTNI ZNAK PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE sta prejela: Roberto de Martin, in Danica Blažina, SPOMINSKE PLAKETE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE so v letošnjem letu prejeli: MEŽAN Janez, PD Pošte in Telekoma Ljubljana; MOHAR Ana, PD Litija; OKRŠLAR Marica, PD Gorje; STEINER Franci, PD Mozirje; HUMAR Metod, PD Kamnik; MERHAR Janez, PD Kočevje; BABIČ Franc, PD Radeče; BELEJ Valentin, PD Prevalje; GOLOB Franc, PD Kamnik; KEŠE Peter, PD Kranj; OGRIČ Janko, PD Litostroj; PFEIFER Vinko, PD Trbovlje; RESNIK Janez, PD Železničar Ljubljana; ZELNIK Alojz, PD Kranj; ZIDAR Milena, PD Trbovlje; ŽAKELJ Jožica, PD Javornik - Koroška Bela; ŽUNEC Jožef, PD Ravne na Koroškem; JUSTIN Dragovan, OPD Koper; KERMOLJ Meri, OPD Koper; VOJNOVIČ Savo, PD Maribor Matica; VOLK Jože, PD Šmartno ob Paki; GOGALA Janez, PD Gorje; KEBER Štefan, PD Tolmin . Najvišje priznanje, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije SVEČANO LISTINO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, ki jo prejmejo posamezniki za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo pa je Upravni odbor PZS sklenil, da prejmejo: BOMBEK Ivan, PD Gornja Radgona, FELDIN Dušan, PD Kranj, JAKI Stanislav, PD Pošte Telekoma Ljubljana, JERAM Janez, PD Idrija, KOGELNIK Roman, PD Prevalje, KRIŠELJ Marjan, PD RTV Ljubljana, LENARČIČ Tine, PD Trbovlje, PODBREZNIK Martin, PD Rimske Toplice, STROJIN Tone, PD Viharnik, VUČETIČ Drago, PD Hrastnik. Slovesnost je povezovala Rada Polajnar. Kulturni del slovesnosti so popestrili citrar Tomaž Plahutnik ter pevca Lap in Majcenovič. Slavnostni govornik je bil predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je zastavil nekaj vprašanj glede varovanja in zaščite gorskega sveta, sposobnosti vključevanja v nove procese finančnih pomoči iz Strukturnih skladov, Nature 2000,... Mir, ključ za trajnostni razvoj gorskih območij, je bilo geslo letošnjega 11. decembra - svetovnega dneva gora. V imenu nagrajencev se je zahvalil za izročena priznanja Tine Lenarčič. Metod Humar pa je ob zahvali podal še predlog, da PZS v naslednjem letu za Bloudkovo nagrado predlaga dovškega župnika g. Urbanijo, ki s svojimi dejanji nadaljuje delo Jakoba Aljaža. (Več o poteku prireditve in prejemnikih priznanj PZS si lahko preberete v OBVESTILIH PZS, št. 12/2004). Korespondenčna seja UO PZS od 27. do 30.12.2004 sprejet je bil sklep o podaljšanju mandata v.d. generalnega sekretarja PZS Danilu M. Sbrizaju za obdobje od 1.1.2005 do 30.06.2005. 16. seia UO PZS dne, 10.03.2005 v Kranju podan je bil pregled realizacije sklepov 15. seje in sprejeta odločitev, da se k sklepom, ki niso realizirani v reševanje pristopi takoj in o njihovi dokončni realizaciji poroča na naslednji seji UO PZS. Potrjen je bil Pravilnik Založniškega odbora Planinske založbe pri UO PZS, sprejet Zaključni račun za leto 2004 (na pripombe se odgovore posreduje na naslednji seji), podana je bila Informacija o pripravah rebalansa finančnega načrta PZS za leto 2005, obravnavana realizacija programov sklepov zasedanj Skupščine PZS iz meseca oktobra 2004 ter gradivo za zasedanje majske Skupščine PZS v letu 2005, potrjen je bil predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o priznanjih PZS, potrjeni Normativi za obrabo opreme pri akcijah usposabljanja na vodenih turah ali delovnih akcijah 0 predlog za leto 2005; potrjeni so bili predlogi zamenjave člana Uredniškega odbora Planinskega vestnika (namesto Adija Vidmajerja - Slavica Tovšak), odgovorne urednice Obvestil PZS (namesto Slavice Tovšak - Tone Škarja), potrjeni so bili člani Mladinske komisije UO PZS in Bojan Pollaka je bil imenovan v Komisijo za mednarodne stike UO PZS in v Svet UIAA 0 za predsednika KMS UO PZS pa imenovan Tomaž Jamnik. Planinsko društvo Litostroj je bilo črtano iz polnopravnega članstva PZS. Potrjene so bile cene in popusti v planinskih kočah za sezono 2005 in sprejet sklep, s katerim UO PZS potrjuje, da veljajo v planinskih kočah v Sloveniji, za člane enot Slovenske vojske, v času vojaških vaj, enaki popusti, kot za člane Planinske zveze Slovenije. Potrjena je bila tudi tudi pobuda PD Križe o oblikovanju Sklada za visokogorske planinske koče. Andrej Pečjak je bil imenovan za člana v Komisijo za tekmovalno ledno plezanje pri UIAA s tem, da PZS ne prevzema finančnih odgovornosti. Sredstva za dejavnost se črpajo iz KA UO PZS. UO PZS je sprejel tudi sklep, da se kandidatura PD Ljubljana Matice za organizacijo Dneva slovenskih planincev v Kamniški Bistrici 10.09.2005 sprejme ter sklep, da bo letošnje majsko zasedanje Skupščine PZS, 21.05.2005, v obnovljeni dvorani v Podpeči, ki sprejme 180 oseb. PD Podpeč Preserje odstopi dvorano in zagotovi malico in pijačo, za udeležence zasedanja, brezplačno. Kulturnega programa ne bo. Sprejeta sta bila dnevni red in datum aprilske seje UO PZS. 17. seia UO PZS dne, 07.04.2005 v Kranju sprejeto je bilo poročilo o opravljenih in neopravljenih nalogah 15. in 16. seje UO PZS. Člani UO PZS so sprejeli rebalans finančnega načrta PZS ter ga predlagali v potrditev Skupščini PZS, potrdili dodatna gradiva za zasedanje majske Skupščine PZS, obravnavali in sprejeli pripombe na spremembe in dopolnitve Statuta PZS, ki bodo prav tako posredovane v potrditev na zasedanje Skupščine PZS. Sprejeti sta bili Informacija o poteku aktivnosti glede Slovenskega planinskega muzeja in Informacija glede dogovorov o organiziranosti GRS Slovenije. Pri zadnji, je bila razprava sklenjena s tem, da se nihče ne strinja z razdružitvijo in da ostane GRS Slovenije v okviru PZS, ki bo zagotavljala dotok planinskega kadra. Izvedene so bile dokončne priprave na zasedanje majske Skupščine PZS s predlogom predsednika PZS (kot mandatarja), da se za podpredsednika PZS (namesto Tovšakove) imenuje Toma Česna. Ker 30.06.2005 poteče rok za v.d. generalnega sekretarja PZS, je potrebno v planinskih vrstah poiskati primerno osebo za zasedbo tega delovnega mesta. V kratkem bo pripravljen javni razpis za to delovno mesto. Pogoji za zaedbo bi bili: fakultetna izobrazba, poznavanje planinstva, znanje tujega jezika, organizacijske sposobnosti Prav tako so bili člani UO PZS seznanjeni, da vodja pisarne Jana Racman predvidoma v začetu oktobra 2006 odhaja v pokoj in bo potrebno iskat ustrezno nadomestilo. Obravnavana so bila vprašanja in pobude članov UO PZS ter podano soglasje k podpisu pogodbe o pravnem zastopanju PZS s strani Odvetniške pisarne Alič, Kovač, Rigler iz Ljubljane. UO PZS je na osnovi pripomb glede delitvenih razmerij članarine med PD in PZS sprejel sklep, s katerim ugotavlja, da so bila delitvena razmerja v okviru aktov in sprejetih sklepov UO PZS. Sprejet je bil tudi dnevni red 18. seje UO PZS, ki bo 17.06.2005. mag. Franci EKAR, predsednik PZS KOMISIJA ZA ALPINIZEM DELOVANJE KOMISIJE ZA ALPINIZEM V letu 2004 je načelnik KA UO PZS (v nadaljevanju: KA) Andrej Štremfelj. V komisiji je 9 članov. Načelnik podkomisije za vrhunski alpinizem, je Grega Kresal, načelnik podkomisije za vzgojo in izobraževanje je Matjaž Šerkezi. V okviru KA deluje še skupina za kategorizacijo, ki jo vodi Grega Kresal. Delovanje KA v tem letu je najbolj zaznamovala neaktivnost PZVA oziroma zapleti v zvezi s to podkomisijo v preteklem letu. Praktično smo celo leto delovali brez PZVA. Zato je bila KA preveč obremenjena in se je pogosto dogajalo, da sprejeti sklepi niso bili realizirani oziroma je prihajalo do velikih zamud pri realizaciji. S sklepom 40.2.1. smo 27.02. ustanovili podkomisijo za tekmovalno ledno plezanje, katere načelnik je Branko Ivanek. Ob registraciji za leto 2004 smo spremenili (poenostavili) obrazce za registracijo AO-jev in uvedli obrazce za kategorizacijo posebej za alpiniste, pripravnike in tečajnike ter AI. Ker je potekel stari kartonček za registracijo smo pristopili k izdelavi nove izkaznice, ki se je žal precej zavleklo. Z tregistracijo smo zaključili 28. februarja, kartončki pa so bili izdelani šele 20. avgusta. Načrtovan spomladanski zbor načelnikov je bil zaradi odsotnosti načelnika (odprava Daulagiri) preložen. Pobudo, ki so jo člani KA potrdili sta v dopisu z dne 23.marca dala Miha Marenče in Grega Kresal. Organizirali smo fZbor alpinistovT, prvič po dolgih letih. Pobudo je dal Marko Prezelj, organizirali pa so ga člani AO Kamnik. Zbor alpinistov je bil 23. aprila 2004 v Galeriji Repanšek v Kamniku. Precej zapletov je bilo pri novi izdaji fSlovenskega alpinizmaT. Planinska založba, ki je založila zadnje številke in bo založnik tudi za nove, je postavila pogoj, da se proda najprej stare, ki jih je v skladišču še veliko. Ob reševanju te problematike smo člani KA predlagali, da bi se v prihodnje ob registraciji alpinistov pobiral določen prispevek za katerega bi vsak alpinist dobil en izvod brošure. Za leto 2003 smo nagradili najkvalitetnejše vzpone. Predvsem na račun dobre zimske sezone smo nagradili veliko število vzponov žal s premalo denarja. Med 50 vzponov oziroma 25 posameznikov smo razdelili 680.000 SIT. Testiranje vrhunskih alpinistov se je prekinilo. S tem izgubimo kar nekaj državnih sredstev, ki so namenjena za to in posledično vsako leto tudi precej dragocenih podatkov, ki nekaj pomenijo samo, če se jih zbira sistematsko. Zato smo ponovno vzpostavili stike z Inštitututom za šport na Fakulteti za šport. Upamo, da bodo prva testiranja stekla že letos. Pogrešamo diplomanta FŠ, ki bi bil pripravljen prevzeti projekt testiranj. Dali smo pobudo za ureditev registra (vodnika) plezališč za t'dry toolingT oziroma smeri v posameznih plezališčih urejene nalašč za top. Odziva ni bilo, čeprav taka plezališča oziroma smeri obstajajo. Za prijavo akcij za leto 2004 smo pripravili nove obrazce za prijavo, ki le-to naredijo bolj resno in omogočajo boljšo analizo odprav ob koncu leta. Pripravili smo tudi obrazce za poročila in pogodbe za vodje odprav in za alpiniste z mednarodnim razredom. Kot vedno smo bili tudi pri tem pozni in ...? Za leto 2004 smo pripravili razpis soglasno s KOTG in tako opravilki tudi rangiranje odprav in financiranje. KOTG je žal pri financiranju precej samovoljno spreminjala dogovorjene zneske in je zato včasih prišlo do situacij na katere nismo imeli vpliva. Skupina (Marko Prezelj, Marko Lukič, Tina Di Batista), ki jo je vodil Peter Mežnar je ovrednotila prispele prijave na razpis akcij za leto 2004. Na razpis je prispelo 28 prijav, vse so bile obravnavane in ovrednotene, 18 akcij je bilo realiziranih, 1 še bo, 9 akcij pa ni bilo realiziranih, od teh devetih so bile tri prestavljene. Sklepe te skupine je obravnavala in potrdila KA. Skupaj z načelnikom KOTG smo akcije finančno ovrednotili. Izbora za najuspešnejše alpiniste v letu 2003 nismo izvedli. Naše mnenje je, da v zadnjih letih izbor ni bil ravno promocija slovenskega alpinizma čemur je pravzaprav akcija namenjena. Pred naslednjim izborom bo treba najti nov smisel in način izbora. Že v začetku leta smo se lotili prenove spletne strani. Sedanja je nezanimiva in predvsem neažurna, trenutno pa jo je nemogoče obnavljati. V planu je, da bo nova stran začela delovati še v tem letu. V tem letu smo skušali zbrati čim več informacij glede zavarovanj alpinistov za tuja gorstva in v tujih državah (Evropa). Naloga je še v teku. Raziskujemo tudi možnosti posebnega alpinističnega zavarovanja pri eni od slovenskih zavarovalnic. Sprožili smo postopek izdaje nove vzgojne literature. KA je naročena na revije iz tujine. Teh revij je 14. Določili smo natančne roke za vse razpise ki jih objavlja KA. S sklepom 43.3.7. smo potrdili tri nove člane PZVI: Blaž Jereb, Bojan Pollak in Matjaž Feijančič. Stojana Burnika smo na njegovo željo razrešili te funkcije. Pripravili smo nov razpis za akcije v letu 2005 in 2006. Zavzeli smo stališče, da se sredstva KA in KOTG preveč drobijo, zato smo se odločili za nov razpis. Začeli smo z akcijo izdaje novih plezalnih vodnikov za najslabše pokrite predele naših gora. Stekli so dogovori z založbo, iščemo pa ljudi, ki bi bili pripravljeni to delati. Letos je bilo nekaj težav s kategorizacijo. Nov predlog OKS je znotraj PZS vseboval samo tekmovalno športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje in tekmovalno turno smučanje. Tako je izpadel VES alpinizem. Pa še za zgoraj omenjene panoge PZS naj bi veljalo da lahko dosežejo njeni športniki samo državni razred. Na naše ostre proteste so nam na OKS zagotovili, da bo kategorizacija tekla še naprej po starem sistemu in da bomo ob kakršni koli spremembi kriterijev povabljeni k razpravi. Dobra stran tega zapleta pa je, da bomo imeli v bodoče svojega predstavnika (Viktor Grošelj) v Odboru za vrhunski šport. KOMISIJA ZA ALPINIZEM načelnik: Andrej Štremfelj namestnik načelnika: Jernej Bevk, člani: Matjaž Šerkezi, Grega Kresal, Peter Mežnar, Roman Robas, Miha Marenče, Tanja Grmovšek, Blaž Navršnik Podkomisija za vzgojo in izobraževanje: načelnik: Matjaž Šerkezi, člani: Jani Bele (vodja izpitov za AI), Bine Mlač, Klemen Volontar, Tomo Šetina, Stojan Burnik. Skupina za kategorizacijo: vodja: Gregor Kresal, člani: Aljaž Anderle, Tomaž Humar, Miha Valič Podkomisija za tekmovalno ledno plezanje: načelnik: Branko Ivanek, člani: Pavle Kozjek (namestnik), Anton Pavlič, Andrej Pečjak, Jasna Pečjak, Klemen Premrl, Blaž Navršnik. S strani OKS so bili potrjeni naslednji rezultati kategorizacije do 30.9.2004: svetovni razred - 1 mednarodni razred - 16 perspektivni razred - 6 državni razred - 19 mladinski razred □ 7 V letu 2004 je registriranih 42 alpinističnih (plezalnih) odsekov (klubov), ki združujejo skupaj 924 registriranih alpinistov, alp. inštruktorjev in pripravnikov (481 pripravnikov, 295 alpinistov in 148 alpinističnih inštruktorjev. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V letu 2004 so bile realizirane vzgojne akcije: Začetniški zimski alpinistični tečaj: Odpovedan zaradi premalo prijav. Nadaljevalni zimski alpinistični tečaj: Odpovedan zaradi objektivnih nevarnosti (novozapadel sneg in slaba vremenska napoved). Izpiti za alpiniste: Opravljajo se pred centralno izpitno komisijo. Potekali so v dveh terminih po 3 dni, in sicer: I. termin od 7. do 9. maj 2004, II. termin od 14. do 16. maj 2004 v Koči na Gozdu (Vršič). Izpitov se je v obeh terminih udeležilo 41 kandidatov, 12 kandidatov je opravljalo popravni izpit. Izpit za alpinista je opravilo 33 kandidatov, popravni izpit pa 11. Izpiti za alpinistične inštruktorje: Povezani so s pripravljalnim seminarjem, ki poteka na PZS v trajanju 1 dan - teoretični del, praktični del pa je potekal na Okrešlju od 6. do 9. maja 2004. Do razpisnega roka se je prijavilo 22 kandidatov, 4 kandidati niso ustrezali razpisnim pogojem, na teoretični del pa ni prišlo 6 kandidatov. Začetni poletni alpinistični tečaj v kopni skali: Potekal je od 7. do 11. julija 2004 na Kamniškem sedlu. Tečaja se je udeležilo 20 tečajnikov. Plezalni tabor v Chamonixu (F) Od 7. do 15. avgusta je bil tabor za mlade alpiniste v Chamonixu. Tabora se je udeležilo 13 tečajnikov. Vodja in inštruktor je bil Jernej Bevk, inštruktor pa Uroš Samec. Izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje: Bo potekal v soboto 30. oktobra 2004 v Domu v Kamniški Bistrici. Do danes, 22.10.2004, prijavljenih 31 inštruktorjev, rok za prijave je do 25. oktobra 2004. Mednarodni tabor v Fournelu □ srečanje lednih plezalcev Francoska alpinistična organizacija je razpisala srečanje lednih plezalcev in je potekal od 7. do 11. januarja 2004. KA je izbrala eno navezo. Srečanja sta se udeležila Klemen Zupanc in Anže Marenče (AO Kranj). Plezalno srečanje 2004 □ BMC Srečanje je potekalo od 9. do 16. maja 2004 v Plas y Brenin v Severnem Walesu. Srečanja so se udeležili trije slovenski plezalci: Matevž Kunšič, Andrej Grmovšek in Tanja Grmovšek. KA je krila stroške za dva plezalca □ Matevža Kunšiča in Andreja Grmovška Načelnik Komisije za alpinizem UO PZS: Andrej ŠTREMFELJ KOMISIJA ZA TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE V obsežnejšem poročilu o delu Komisije za tekmovalno turno smučanje pri UO PZS (na voljo na PZS in WWW) kronološko podajamo aktivnosti, ki so bile v organizirane v tekmovalni sezoni 2003-04 (poziv in dogovor z organizatorji, sestanek organizatorjev, poročilo o udeležbah in izvedbah tekmovanj: Salbach -Avstrija, državno prvenstvo, svetovno prvenstvo v Španiji, Pokljuka, Javornik, Maribor - snežni stadion, Okrešelj, zaključek sezone in razglasitev najboljših tekmovalcev po glasovanju Komisije). Poleg rednih sestankov Komisije (4) je bila ena izmed najpomembnejših nalog v preteklem letu promocija in širjenje tekmovalnega turnega smučanja v Sloveniji in zato je bilo večino aktivnosti povezanih z ponovno oživitvijo nekaterih v preteklosti že aktivnih prizorišč tekmovanj, ki naj bi se pridružila v zadnjih letih stalnim prizoriščem tekmovanj na Jezerskem in v Logarski dolini. Hkrati smo vabili nove kolege, ki bi na svojih območjih pripravili tekmovanja. Oboje nam je v veliki meri uspelo 0 sicer pa je vsakemu od vas dano v presojo, da na osnovi predloženega daljšega poročila oceni naš uspeh. Osrednja lanska mednarodna aktivnost je bila namenjena aktivni udeležbi drugega svetovnega prvenstva v tekmovalnem turnem smučanju. Prvič smo odšli na prizorišče kot reprezentanca z vodstvom (vodjo) in zasedli osmo mesto med devetindvajsetimi reprezentancami udeleženkami. V bodoče nas čaka še veliko izzivov, ki se nabirajo kot kamni v mozaiku uveljavitve in priznanja te za SLO sorazmerno nove športne tekmovalne zvrsti. Za naslednjo tekmovalno sezono smo si prizadevali obdržati sedanjo raven števila prizorišč tekem, ki so izvedene pod okriljem KTTS. Ob vse večjem številu mednarodnih preizkušenj, ki štejejo za svetovi pokal smo morali veliko delati na vzpostavitvi pogojev za selekcijo državne reprezentance, ki bo ujela korak z najboljšimi reprezentancami. Ena od glavnih nalog so bile tudi priprave za izvedbo domačega, slovenskega pokala, ki bo imel vlogo rdeče niti oz. povezoval tekmovanja v slovenskem merilu. Nekateri prijatelji, donatorji in sponzorji že sedaj verjamejo v naš uspeh in so nam bili pripravljeni priskočiti na pomoč preteklo tekmovalno sezono. Vsem se iskreno zahvaljujemo in se priporočamo za sodelovanje v bodoče. Mednarodni svet za tekmovalno turno smučanje je s svojimi prizadevanji na dobri poti, da postanemo del velike družine olimpijskih športov in zato smelo pričakujemo, da nas bo čim preje priznala (kategorizirala) tudi naša država. Kot najpomembnejše pa menimo, da je naše druženje, sodelovanje v prelepi aktivnosti, ki razvija in utrjuje športni duh ter daje možnost aktivnega preživljanja prostega časa. Menimo, da je to še posebej pomembno za naše mlajše kolege, ki imajo v sodobni družbi številne možnosti 0 dejansko pa se številni usmerijo na pot tistih manj primernih. Zatorej hvala vsem 0 preveč vas je, da bi Vas poimensko naštevali. Zagotovo pa ste poleg že omenjenih sponzorjev in donatorjev to predvsem matična Planinska zveza Slovenije in prizadevni prireditelji tekem (AO Radovljica, GRS postajam Jezersko, Tržič, Celje in Maribor), ki ste bili pripravljeni prisluhniti našimi željam in pobudam. Seveda pa brez tekmovalcev ni športa in neizmerna hvala Vam, tekmovalcem, ki ste si prizadevali po svojih najboljših močeh pričarati nepozabne trenutke športnih bojev in dostojno zastopali Slovenijo na mednarodnem prizorišču. Načelnik Komisije za tekmovalno turno smučanje UO PZS: dr. Janez KRČ KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE Registracija klubov/odsekov V letu 2004 je bilo registriranih 35 klubov/odsekov, ki so kakorkoli gojili športno plezanje. Opravljena je bila tudi anketa o njihovi dejavnosti in članstvu v letu 2003 na dan 31.12.2003. Organizacija dela V letu 2004 so Komisijo za športno plezanje sestavljali: Načelnik Tomo Česen in osem članov: Betka Galičič Igor Jamnikar, Albin Simonič, Miha Kuhar, Marjan Kozmus, Jure Klofutar, Borut Kavzar in Dušan Planine .Ostali delujoči organi oziroma sestava pa je bila: Vodstvo reprezentanc: Tomo Česen - članski selektor, Rok Šisernik 0 maser, Jure Klofutar - mladinski selektor, pomočniki: Aleš Zupan, Roman Krajnik, Robert Mihajl in Saša Truden. Strokovni svet: (člani) Branko Škof, Jure Klofutar, Tomo Česen, Vili Guček, Roman Krajnik, Aljoša Grom in Franci Jensterle. Državno prvenstvo V domači tekmovalni sezoni 2004 je bilo izpeljano prvenstvo v težavnosti in balvanskem plezanju. Na sporedu je bilo 14 tekem v težavnosti (4 v starejših, 5 v srednjih in 5 v mlajših kategorijah) in 10 tekem v balvanskem plezanju (4 v starejših, 3 v srednjih in 3 v mlajših kategorijah). Sicer pa sta dva organizatorja balvanskih tekem, ki so že bile na sporedu, tekme odpovedala. Eden iz finančnih razlogov, druga tekma pa je bila odpovedana iz vremenskih razlogov. V tekmovalni sezoni 2004 je bilo skupno izdanih 262 tekmovalnih licenc. Prvič doslej smo podelili tudi klubske pokale. Organizacija mednarodnih tekmovanj Letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju, sicer že deveta po vrsti v Kranju oziroma Sloveniji, se je odvijala od 20. do 21.novembra. Udeležilo se jo je 88 tekmovalcev iz 16 držav. Prireditev je po naši oceni, ki temelji na odmevnosti športnih medijev, tekmovalcev, gledalcev in vodij ekip, ponovno odlično uspela. Tudi veliko zanimanje gledalcev za finale je potrdilo, da je tekma zelo dobro sprejeta. Seveda je tekma izvrstno uspela tudi po tekmovalni plati domačih tekmovalcev. Prvič doslej v zgodovini tekem SP v Kranju smo imeli predstavnike v obeh konkurencah. Tekma za svetovni pokal v Kranju je največja tovrstna prireditev v Sloveniji in ima sloves ene izmed najbolje organiziranih sploh. Prihodnje leto bo na sporedu jubilejna 10.tekma in mednarodna zveza nam je tudi tokrat zaupala zaključno tekmo. Samo teden dni kasneje (od 27. do 28.novembra) pa je bila v Kranju še zaključna tekma Evropskega mladinskega pokala. Udeležilo se jo je kar 158 tekmovalcev iz 19 držav. Uspešni so bili tudi slovenski tekmovalci, saj se jih je 14 uvrstilo v finale prav v vseh kategorijah. Na koncu pa so med drugim odnesli eno zmago in dva tretja mesta. Članska reprezentanca Sezona 2004 je postregla z izjemnimi rezultati. Slovenska reprezentanca se je udeležila evropskega prvenstva, vseh 9 tekem svetovnega pokala v težavnosti in 5 tekem (od 6) v balvanskem plezanju v moški konkurenci, medtem ko so dekleta na balvanskih tekmah nastopila samo enkrat. Skupno so dosegli 24 uvrstitev v finale v težavnosti in dosegli osem uvrstitev na zmagovalne stopničke, k temu pa je treba prišteti še zelo pomembno zmago na mastru v Serre Chevalierju. Noben finale na največjih tekmah ni minil brez našega tekmovalca. Slovenska reprezentanca je že v lanski sezoni napovedala, da kot ekipa postaja vse močnejša. To je prišlo še bolj do izraza letos, ko smo imeli na tekmah svetovnega pokala, evropskem prvenstvu in dveh največjih mastrih kar 29 uvrstitev med deseterico. Še posebej so zanimiva seveda tista najvišja mesta, med katerimi izstopa srebrna kolajna Natalije Gros na evropskem prvenstvu v italijanskem Leccu. Poleg te kolajne pa ima slovenska ekipa še 7 uvrstitev na zmagovalne stopničke in sicer: dvakrat 1.mesto: Natalija Gros (svetovni pokal Bruselj in master Serre Chevalier), trikrat 2.mesto: Martina Čufar (svetovni pokal Marbella in Valence) in Natalija Gros (svetovni pokal Kranj) in dvakrat 3.mesto: Maja Vidmar (svetovni pokal Brno in Kranj). Da je slovenska ženska ekipa trenutno med najmočnejšimi na svetu, zgovorno priča tudi podatek, da so bile v finalu v Aprici kar štiri naše tekmovalke, v Kranju pa tri. V skupnem seštevku svetovnega pokala imamo tako med prvo deseterico tri tekmovalke in še eno na enajstem mestu. Natalija Gros pa je med njimi na odličnem tretjem mestu. Poleg omenjenih je izredno ponovno naporedovala Lučka Franko s štirimi finali, standardni ekipi pa se je občasno zelo uspešno priključila še debitantka Mina Markovič. Moški del reprezentance je na večini tekem predstavljala trojka Bečan, Valjavec in Sova. Kvalitetno je vsa tržiška trojka precej odstopala od ostalih. Med vsemi je še posebej izstopal Klemen Bečan, ki si je z odličnimi nastopi trikrat priboril finale in s 4.mestom v Marbelli dosegel svoj najboljši rezultat doslej. Prav na zaključku sezone pa so fantje izpolnili še en velik cilj 0 uvrstitev v finale na domači tekmi svetovnega pokala, ki je uspela Mateju Sovi. Tako je celotna ekipa prvič na domači tekmi imela finaliste v obeh konkurencah. Mladinska reprezentanca Slovenska mladinska reprezentanca se je v sezoni 2004 udeležila treh tekem evropskega mladinskega pokala, mednarodnega tekmovanja za mlajše kategorije v Ravenni in svetovnega mladinskega prvenstva v Edinburghu. Na splošno lahko rečemo, da je bila sezona po številu kolajn nekaj slabša kot prejšnje sezone. Predvsem je to očitno pri rezultatih, ki smo jih dosegli na svetovnem prvenstvu v Edinburgu, kjer smo imeli le dva finalista. Po lanskih dveh medaljah smo se tokrat vrnili brez njih. Realno smo jo pričakovali predvsem v kategoriji mladink, kjer je bila Maja Vidmar nesporna favoritinja. Od štirih tekem evropskega mladinskega pokala smo se udeležili treh, spustili pa tekmovanje v Bolgariji, ki je bilo organizirano v času priprav na svetovno prvenstvo. V skupnem seštevku evropskega pokala smo tako kot lani osvojili eno medaljo (Maja Vidmar, 2. mesto, mladinke), lahko pa smo zadovoljni s tem, da imamo v vseh kategorijah vsaj enega plezalca med prvih deset. Na tekmovanju za mlajše kategorije v Ravenni pa smo bili letos še uspešnejši kot v letu 2003, saj smo v skupnem seštevku osvojili kar 9 medalj v šestih kategorijah ter bili najuspešnejša reprezentanca na tekmovanju. Vzponi v plezališčih V letu 2004 je bilo v številnih plezališčih po svetu opravljenih izjemno lepo število izredno kvalitetnih vzponov, ki kažejo na splošno kvaliteto slovenskih plezalcev. Med njimi izstopajo verjetno: prvi slovenski vzpon na pogled težavnosti 8b+, ki ga je opravil Klemen Bečan, 1.ženska prosta ponovitev smeri Hotel Supramonte za oceno 8b na Sardiniji, ki ga je opravila Martina Čufar in gre za enega najboljših tovrstnih ženskih vzponov na svetu. Potem pa še najtežji slovenski balvanski vzpon, ki ga je opravil Urh Čehovin z oceno fb 8b+. Urejanje plezališč Nadaljevali smo opremljanje slovenskih plezališč po zastavljenem načrtu. V skladu z novo sprejetim pravilnikom sta se v letu 2004 po posebnem programu preopremljala Kotečnik in Mišja peč. Izobraževanje Z veseljem lahko napišemo, da je bil na tem sicer izredno pomembnem področju v letu 2004 narejen bistven korak naprej. Izpeljana sta bila dva obsežna in zahtevna seminarja (skupaj z izpiti) in sicer za postavljalce smeri ter za inštruktorje športnega plezanja. Po splošnem mnenju sta bila seminarja kvalitetna in skupaj z izpiti izpeljana zelo resno. Seminar za postavljalce smeri je potekal na plezalni steni v Kranju, trajal pa je od 7.marca do 13.aprila 2004. Seminar je obsegal teoretični in praktični del. Od skupno 20 kandidatov teoretičnega dela niso opravili trije, praktičnega preizkusa (plezanje testne smeri za A oziroma B licenco) pa niso opravili štirje. Na seminar za inštruktorje športnega plezanja (potekal je na steni v Kranju in Tržiču) se je prijavilo 83 kandidatov. Seminar se je začel 24.oktobra 2004 s plezanjem testne smeri in se nadaljeval še v 10 terminih teoretičnih in praktičnih predavanj. Skupno 11 predavateljev je v skladu z veljavnim programom pripravilo zelo obsežen pisni material (skoraj 350 strani). Prvega izpitnega roka 11. in 12.decembra 2004 se je udeležilo: teoretičnega dela 76 kandidatov in izpit jih je v celoti opravilo 7. Praktičnega dela pa se je udeležilo 74 kandidatov in 25 jih je izpit uspešno opravilo. Dva popravna roka bosta še v januarju oziroma marcu 2005. Varstvo narave 21.januarja 2004 je pričel veljati Pravilnik o prepovedi vznemirjanja živali zavarovanih vrst ptic v naravnih skalnih apnenčastih stenah na območju Kraškega roba. Vsebina pravilnika je odraz sodelovanja predstavnikov MOPE-ja, DOPPS-a in PZS-KŠP ter PZS-Komisija za varstvo gorske narave. Sklenjen je bil tudi dogovor, da se omenjeni Pravilnik podaljšuje nadaljna tri leta, nato pa MOPE ob koncu leta 2006 opravi novo oceno stanja. Prenova spletnih strani KŠP Na novo je bil prenovljena spletna stran www.pzs.si/ksp, ki tako omogoča večjo preglednost nad dejavnostjo, dokumenti in samo sestavo komisije. Seznam plezalne infrastrukture Končan je bolj ali manj popoln seznam najpomembnejših plezalnih sten po Sloveniji. Seznam s podatki se bo sedaj pripravil za objavo na spletni strani KŠP in se tudi sproti dopolnjeval. Kategorizacija Septembra 2004 je nastal precej resen zaplet okoli kategorizacije. PZS (skupaj še z nekaterimi nacionalnimi panožnimi zvezami) naj bi bila po predlogu postavljena v precej podrejen položaj. Športnemu plezanju je grozilo priznavanje največ državnega razreda, pa še to le za tekmovalne dosežke. Vloženih je bilo precej naporov, da se to ni zgodilo in da zaenkrat kategorizacija poteka naprej pod pravili, ki so veljala doslej. Razglasitev najuspešnejših športnih plezalcev Komisija za športno plezanje je ob koncu letošnje sezone sklenila, da kot običajno razglasi najuspešnejšo športno plezalko in plezalca, poleg tega pa podeli še pet priznanj za vrhunske dosežke ter štiri priznanja mladim perspektivnim plezalcem za dosežene rezultate na tekmah svetovnega pokala, svetovnega mladinskega prvenstva in skupnega seštevka evropskega mladinskega pokala. Najuspešnejša športna plezalka in plezalec: Natalija Gros in Klemen Bečan Priznanja za vrhunske dosežke na tekmovanjih in vzponih v naravnih plezališčih: Urh Čehovin, Martina Čufar, Lučka Franko, Matej Sova, Maja Vidmar Priznanja perspektivnim za rezultate na svetovnem pokalu, svetovnem mladinskem prvenstvu in evropskem mladinskem pokalu: Mina Markovič, Miha Britovšek, Jure Bornšek in Miha Škof. Načelnik Komisije za športno plezanje UO PZS: Tomo ČESEN KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA V letu 2004 je KOTG kot prednostne organizirala ali pri njih sodelovala naslednje akcije: 1. tečaj za nepalske vodnike z udeležbo 3 inštruktorjev; 2. tabor za perspektivne himalajce v indijski Himalaji s 4 udeleženci; 3. v večji ali manjši meri je podprla več odprav v Himalajo, ni pa vplivala na izbiro ciljev; 4. sodelovanje pri postavitvi razstave Everest '79 v Gorenjskem muzeju Kranj; 5. opremljanje Mednarodnega gorskega muzeja v Nepalu s slovenskim prispevkom. 1. ŠOLA NEPAL V nepalski šoli so na osnovnem tečaju sodelovali 3 naši inštruktorji. Značilnost tega tečaja je bila, da so ga vodili inštruktorji NMA, naši so pa sodelovali le pri praktičnem delu v Manangu. Oboje se je pokazalo za pomanjkljivost, tako da je bil pouk manj usklajen. Finančna sredstva so dali sponzorji in Slovenska vojska. 2. TABOR SATOPANT (7190 m) Že tradicionalnega tabora za perspektivne himalajce v indijski Himalaji so se udeležili 4 naši alpinisti. Pretežno slabo vreme z močnim sneženjem jim je preprečilo končni vzpon na vrh, vendar so se obnašali odlično in pridobili dragocene izkušnje. Pomanjkljivost tega tabora je, da je vedno na istem mestu, ter da se ga udeležujejo tudi mladi in neizkušeni planinci iz drugih držav, ki netočno prevedejo razpisne pogoje in nazive. Finančna sredstva je dala Športna fundacija. 3. OSTALE ODPRAVE 3.1. Alpinistično smučarska odprava Univerze na Gašerbrum I in II. Kljub večim ciljem je 7 članski odpravi uspel le vzpon na Gašerbrum II, zaradi slabega vremena pa drugih ciljev niso dosegli. KOTG je iz sponzorskih sredstev podprla 2 udeleženca. 3.2. Mednarodna odprava Čarakusa Udeležil se je je Marko Prezelj, preplezal 3 prvenstvene smeri in eno ponovil, vse na vrhovih Kapura (6544 m) in sosedih. V pripravljalnem obdobju je Marko Prezelj uspešno plezal v zimskih Skalnih gorah (Rockies, ZDA). KOTG ga je podprla iz sredstev Športne fundacije za vrhunski alpinizem 3.3. V pogorju Charakusa (Karakorum) je delovala tudi odprava Mateja Mejovška, a brez pomembnih vzponov. KOTG je odpravo podprla s sponzorskimi sredstvi. 3.4. V skupini Trango (Karakorum) so delovale kar 3 odprave, vse tri delno podprte s sponzorskimi sredstvi. 3.4.1. Great Tower (vodja Matija Jošt) ni dosegla cilja, a opravila prvi pristop na Korada Peak (5944 m) in novo smer na Drifiko (6447 m). KOTG je sofinancirala kargo. 3.4.2. Mladi in Pakistan Namen je bil prosta ponovitev Brezimenega stolpa (Nameless Tower), a ni uspel. KOTG je sofinancirala kargo. 3.4.3. Great Trango Towe Odpravi (vodja Tomaž Jakofčič) je uspel vzpon na glavni vrh, 3 smeri na manjše vrhove in vzpon na alpski način na Trango Tower. KOTG je sofinancirala kargo. 3.5. DAULAGIRI Kombinirani odpravi Andreja Štremflja je KOTG finančno in organizacijsko priključila navezo Miha Habjan 0 Matija Klanjšček, ki je dva dni za prvo trojico samostojno dosegla vrh po klasični smeri. Sredstrva ŠF. 3.6. NANGPAI GOSUM Zelo uspešna odprava je prav z navezo, ki jo je podprla KOTG iz sredstev ŠF, opravila prvi pristop na Nangpai Gosum I (7351 m) z juga (iz Nepala), torej prvenstvena smer in 3. pristop na vrh. Tudi vodstvo odprave je po vrnitvi vodje prevzel Uroš Samec. 3.7. Druge odprave (brez sodelovanja KOTG): 3.7.1. Tržiška odprava (Matej Meglič) na Dorje Lakpo (6966 m) je prišla le do 6200 m. 3.7.2. Tomaž Humar je v vzhodni steni Kumbakarne odnehal pri 6800 m. 4. RAZSTAVA EVEREST '79 Gorenjski muzej v Kranju je pripravil odlično razstavo v spomin na 25-letnico prvenstvenega vzpona po zahodnem grebenu Everesta s kratko predstavitvijo članov ter s predavanji preko celega leta. Konec leta 2004 in v začetku 2005 je bila razstava prenesena na Ljubljanski grad. 5. MEDNARODNI GORSKI MUZEJ V NEPALU Februarja je bil v Pokri odprt muzej, Slovenci smo tja postavili fotografije z odprav, prizore iz nepalske šole za vodnike (Manang), kotiček v spomin Aleša Kunaverja (ki je šolo ustanovil), slovenski kot s predstavitvijo pokrajine in narodnih noš, dostaviti moramo pa še nekaj etnoloških stvari in podrobnosti o pomembnejših himalajskih vzponih. Slovenski alpinisti smo opaženo sodelovali pri 50-letnici prvega vzpona na Čo Oju. Tudi na tej gori imamo pomembno smer 0 prvi vzpon po severni steni (1988). Upravni odbor MK se je sestal na osmih sejah upravnega odbora MK, devetkrat se je sestalo predsedstvo MK, predsedstvo se je udeležilo tudi vseh sej upravnega odbora PZS in dveh posvetov komisij, ki jih je organiziralo PZS. Predsedstvo se je udeležilo tudi Skupščine PZS v Novem mestu ter nadaljevanja redne in izredne Skupščine PZS na Brdu pri Kranju. Trikrat se je zbral tudi Odbor za sofinanciranje taborov, dvakrat se je sestal Odbor za sofinanciranje taborov otrok s posebnimi potrebami ter Odbor za sofinanciranje srečanj mladih planincev. Predsedstvo je obiskovalo akcije, ki jih je organizirala MK in akcije, ki so bile organizirane v sodelovanju s planinskimi društvi. Obiskali so tudi nekaj planinskih taborov ter se udeležili sestankov Pokrajinskih odborov MO MDO po vsej Sloveniji. Narejena je bila tudi spomladanska anketa. Načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva UO PZS: Tone ŠKARJA MLADINSKA KOMISIJA Odbor za vzgojo in izobraževanje že več kot leto dni ne deluje, Matjaž Hafner je odstopil zaradi nesoglasij znotraj MK. Z ustanovitvijo Vodniške komisije so bile vse funkcije temu odboru odvzete. Odbor za mentorje planinskih skupin so sestavljali Tomaž Mikeln (PD Piran), Majda Kovačič (PD Šmarna Gora), Tadej Češka (PD Domžale), Virginija Špeh (PD Črna na Koroškem), Brigita Čeh (PD Ljutomer). V registru mentorjev je bilo v letu 2004 letos vpisanih 126 mentorjev z veljavno registracijo. Na treh regijskih tekmovanjih Mladina in gore je sodelovalo 62 ekip. Vzgojno-izobraževalne akcije: izveden je bil Seminar za mentorje planinskih skupin (27 udeležencev), Izpopolnjevanja za mentorje planinskih skupin (15 udeležencev), seminarja za vodje taborov (12 udeležencev), seminar Planinska vzgoja v vrtcu in osnovni šoli (12 udeležencev) in sestanek za vodje akcij (7 udeležencev). Zaradi premalo prijav sta odpadla sta seminarja Družabnost v gorah in Seminar za aktivne člane mladinskih odsekov. Založniški odbor (vodja: Boris Ban): v letu 2004 ni bilo založniških projektov. Vse bolj se dela na širjenju informacij preko interneta, enkrat na mesec izidejo elektronske novice. Na spomladansko anketo ni bilo odziva. Odbor za mednarodno sodelovanje: Neva Zupanc (PD Dravograd), Zdenka Mihelič (PD Ribnica), Nina Ozimic (PD Dravograd), Janez Medved (PD Litija) in David Kravina (PD Nova Gorica). V letu 2004 sta bili izvedeni dve seji. Izpeljan je bil postopek izvolitve novega predstavnika MK PZS v Youth Commission UIAA - podaljšan je bil mandat Zdenke Mihelič (PD Ribnica) za nadaljnja štiri leta. Zdenka Mihelič se je udeležila seje YC UIAA v Angliji, od 7. do 9. maja 2004, ni pa se uspela udeležiti druge seje, ki je potekala od 4. do 5. novembra, saj upravni odbor MK PZS ni imel dovolj sredstev za kritje potnih stroškov. Skupaj z Vodniškim servisom Izidor je bil izveden Mednarodni tečaj gorništva v Bavšici, ki se ga je udeležilo 29 udeležencev. Skupaj z Vodniškim servisom je bil izveden tudi Mednarodni teden turne smuke na Komni, ki se ga je udeležilo 12 udeležencev iz tujine. Uspešno je bilo sodelovanje z organizacijo Movit. Uspešno je bilo tudi navezovanje stikov z drugimi sorodnimi organizacijami, kot so: Zveza tabornikov Slovenije, Gasilska zveza Slovenije ipd. Odbor za orientacijo: Dušan Prašnikar (PD Domžale), Vesna Lotrič (PD Dovje-Mojstrana), Aleš Glavnik (PD Maribor-Matica), Aljoša Rehar (PD Vipava), Andrej Stuchly (PD IMP Ljubljana), Bojan Rotovnik (PD Šoštanj), Tomaž Hudnik (PD Bricnik-Muta), Andreja Konovšek (PD Šoštanj) in Zoran Štok (PD Polzela). V letu 2004 je v soorganizaciji s PD Šoštanj na Slemenu med 22. in 23. majem organizirali SPOT 2004. Bilo je 86 sodelujočih ekip in 151 tekmovalcev. Pri organizaciji je sodelovalo 40 članov PD Šoštanj. Izpopolnjevanje za vaditelje orientacije je zaradi premajhnega števila prijav odpadlo. Izvedeno je bilo srečanje orientacistov različnih generacij, da si izmenjajo izkušnje pridobljene skozi njihovo večletno delo. Seminar orientacije je potekal na Menini planini, število udeležencev 6, v celoti je bil realiziran. Seminar za traserje in vaditelje orientacije je bil (zaradi premalo prijav spomladi) prestavljen na jesen (število udeležencev 17). Vsi pripravniki so postali pripravniki vaditeljev orientacije PZS. Izvedeni sta bili dve seji. Register orientacije ima 40 registriranih vaditeljev orientacije, neregistriranih vaditeljev je 17, pripravniki vaditeljev orientacije 17. Pokrajinske lige: sodeluje 8 področnih lig. Vodniški servis Izidor: Borut Vidovič (PD Ptuj), Boštjan Ivančič (PD Fram), Iztok Ušaj (PD Nova Gorica), Mitja Gleščič (PD Nova Gorica), Matjaž Hafner (PD Škofja Loka) in Mateja Matajurc (PD Kobarid). Leto 2004 je bilo dokaj neuspešno, saj sta bili izvedeni le dve akciji. TTS, ki se ga je skupno udeležilo 50 udeležencev (11 tujcev). Uspešno je bil izveden Mednarodni tečaj gorništva (29 udeležencev). Tujci so pokazali izjemno zanimanje. Ostale akcije so bile odpovedane zaradi premajhnega števila prijav ali nezainteresiranosti vodnikov po vodenju teh akcij. Pripravila: Veronika SUSMAN E ŠEGATIN, strokovna sodelavka VODNIŠKA KOMISIJA za obdobje od 28. novembera 2003 do 27. novembera 2004 V preteklem letu je vodniška komisija imela štiri redne seje. Po lanskoletnem sklepu zbora vodnikov PZS smo pripravili predlog pravilnika o priznanjih vodnika PZS in dodatek k častnemu kodeksu slovenskih planincev.Veliki del časa smo posvetili urejanju zavarovanja vodnikov PZS in uspeli, da zavarovanje ostane takšno kot je bilo do sedaj. Vodniška komisija se je sestala tudi predstavniki gorskih vodnikov in se dogovorila o načinu sodelovanja. V tem obdobju smo obravnavali tudi problematiko glede plačil vodnikom PZS za njihovo delo. Komisija zagovarja stališče, da kot prostovoljni delavci v športu kamor spadamo tudi vodniki PZS nismo opravičeni do tega plačila. Reševali smo tudi težave z nerednimi plačili računov planinskim kočam, kjer so se izvajale izobraževalne akcije, kakor tudi glede izplačil inštruktorjem in predavateljem. V sodelovanju z Mladinsko komisijo smo tudi letos pripravili brošuro o izobraževalnih akcijah vodniške komisije v letu 2005. Sodelovali smo tudi na razširjeni seji predsedstva PZS, sejah KVIZ, UO PZS. Prisotni smo bili tudi na nekaterih zborih in srečanjih vodnikov PZS v MDO. Na koncu pa bi se vsem članom VK in članom obeh podkomisij, kakor tudi strokovni sodelavki komisije zahvalil za dobro sodelovanje v preteklem obdobju. Načelnik Vodniške komisije UO PZS: Franc GRIČAR POROČILO PODKOMISIJE ZA USPOSABLJANJE PRI VK PZS V LETU 2004 Podkomisija za usposabljanje se je v letošnjem letu sestala dvakrat. Pri svojem delu je največ časa namenila aktivnostim za tekoče izvajanje načrtovanih usposabljanj, ter izvedbam sprememb, ki so nastale zaradi sprememb v programih usposabljanj. Tokratne spremembe so nastale na osnovi dosedanjih izkušenj pri izvedbi usposabljanj in so bolj tlepotni popravkiT sedanjega programa, le pri izvajanju osnovnega usposabljanja (VPZS Lahke kopne ture), bodo spremembe malo večje. Uvedli smo sprejemne izpite za vsa osnovna usposabljanja, torej tudi za tdeljen sistemT izvedbe usposabljanja. Prav tako smo pričeli tudi s pripravo programa za dodatno licenčno usposabljanje (izpopolnjevanje za VPZS), ki se bo izvajal v naslednjem obdobje od leta 2006 dalje. Pregled opravljenih usposabljanj za VPZS v letu 2004: ZAP. ŠT. ŠTEVILO USPOSABLJANJE IZVEDENO UDELEŽENCEV 1. Tečaj za A kategorijo da 114 2. Tečaj za B kategorijo da 62 3. Tečaj za D kategorijo da 38 4. Tečaj za G kategorijo da 5 5. Tečaj za D + G kategorijo da 6 6. Tečaj za E kategorijo ne premajhno št. prijav 7. Tečaj za H kategorijo ne premajhno št. prijav 8. Tečaj za C kategorijo ne premajhno št. prijav ZAP. ŠT. ŠTEVILO USPOSABLJANJE IZVEDENO UDELEŽENCEV 9. Tečaj za inštruktorje planinske vzgoje da 11 SKUPAJ: 236 Pregled dodatnih licenčnih usposabljanj za VPZS: ZAP. ŠT. ŠTEVILO USPOSABLJANJE IZVEDENO UDELEŽENCEV 1. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah da 94 2. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah da 383 SKUPAJ: 477 Iz zgornjih tabel je razvidno, da se je vseh tečajev v letošnjem letu udeležilo 236 tečajnikov, ki so si pridobili status pripravnikov za posamezne kategorije. Dodatnih licenčnih usposabljanj pa se je udeležilo 477 vodnikov od tega 94 snežnega izpopolnjevanja, ter 383 kopnega izpopolnjevanja. Od predvidenih usposabljanj so odpadla štiri (C, D 0 MDO Lj, E, H) zaradi premajhnega števila prijav, odpadlo pa je tudi eno dodatno licenčno usposabljanje, ki je bilo predvideno v Kamniški Bistrici na katerega se tudi ni prijavil nihče. Pri izvedbi vseh usposabljanj je sodelovalo skupno nekaj več kot 90 različnih inštruktorjev, predavateljev in vodnikov, ki so skupaj opravili 617 dni prostovoljnega dela 0 če se na dan opravi poprečno 10 ur to pomeni, da je bilo opravljenih 6170 ur prostovoljnega dela, pri čemer pa ni upoštevan čas za priprave, pisanje poročil, obdelavo anket za kar vodja usposabljanja porabi še dodatno precej časa. Vodja Podkomisije za usposabljanje: Franc KADIŠ KOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE Komisija za vzgojo in izobraževanje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (KVIZ UO PZS) - krovna komisija na področju vzgoje in usposabljanja strokovnih kadrov PZS in odločanja o strokovnih zadevah vzgoje in izobraževanja šteje v obdobju 2002 0 2006 petnajst članov. Na plenarnih sejah se je v letu 2004 sestala trikrat, dopisno dvakrat in tudi večina ostalega dela je potekalo dopisno, med posameznimi člani, nosilci projektov, komisijami UO PZS in posamezniki. KVIZ je v obdobju tega poročanja opravila vrsto pomembnih in strokovno zahtevnih nalog, med katerimi lahko izpostavimo naslednje: - gotovo je na prvem mestu uveljavitev petih novih programov usposabljanja pri Strokovnem svetu RS za šport, kjer so bili 31. 8. 2004 tudi potrjeni ter dopolnitev in prilagoditev desetih že obstoječih s Pravili o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, katerih veljavnost je potekla 24. 1. 2005, - priprava in potrditev številnih preglednic, kot so preglednica vodij programov usposabljanja, preglednice potrebnih kvalifikacij za predavatelje 0 inštruktorje posameznih tem pri usposabljanju strokovnih kadrov Planinske zveze Slovenije in pregled predavateljev - nosilcev posameznih predmetov za programe usposabljanj PZS - za vsakega posebej, - soočenje z zahtevnim pridobivanjem sredstev Evropskega socialnega sklada ter Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS (priprava kvalitetnih programov in še zahtevnejše poročanje o porabi sredstev), - usklajevanja načrtovanja akcij usposabljanja in kriterijev za financiranje in sofinanciranje, priprava normativov za obrabo opreme na akcijah usposabljanja, na vodenih turah in delovnih akcijah, - sodelovanje na seminarjih za društvene delavce s pripravo in objavo gradiva vrednotenje dejavnosti planinskega društva, - priprava predloga dopolnitve Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in razvrstitvi delovnih mest v plačilne razrede , v delu, ki se nanaša na strokovnega sodelavca za področje dejavnosti mladih in izobraževanja, ki ga je UO PZS tudi potrdil. - potrditev novega dopolnjenega predmetnika in učnega načrta za učbenik planinska šola ter obravnava in potrditev prenovljenega programa usposabljanja gorski stražar, - potrditev novih inštruktorjev planinske vzgoje in inštruktorjev markacistov, - priprava novega pravilnika Komisije za usposabljanje in preventivo Planinske zveze Slovenije, skupaj z obrazložitvijo, - priprava Navodila o pripravi vsebinskih in finančnih načrtov in poročil ter izvedbi akcij usposabljanja PZS in ne nazadnje, - zelo dobro in konstruktivno sodelovanje s Komisijo za športno plezanje, Komisijo za alpinizem, Mladinsko komisijo, Vodniško komisijo, Komisijo za planinske poti, Komisijo za varstvo gorske narave, in njihovimi podkomisijami za usposabljanje, področno pristojnimi podpredsedniki PZS, strokovno službo PZS, Ministrstvom za šolstvo in šport in njegovim Direktoratom za šport, Zavodom za šport RS, Strokovnim svetom RS za šport, s pristojnimi funkcionarji v teh organih in številnimi posamezniki, na mednarodnem področju pa z Gorniško komisijo UIAA. Programi usposabljanja strokovnih delavcev v športu T Z na novo potrjene programe (alpinist vaditelj, alpinistični inštruktor, markacist PZS, inštruktor markacist PZS, varuh gorske narave), ki so z vidika športa nekako "mejni", smo z jasnimi in strokovnimi argumenti uspeli prepričati Strokovni svet RS za šport in na ta način nekako "prvi zaorali ledino" na področju programov usposabljanja za opravljanje strokovnega dela v športu, ki opravljajo strokovno-organizacijsko delo. T Nič manj ni bilo zahtevno dopolniti in pripraviti kar 10 starih že potrjenih programov (mentor planinske skupine, vaditelj orientacije, vsi vodniški programi in inštruktor planinske vzgoje), katerim je veljavnost potekla 24. 1. 2005, za ponovno potrditev pa je bilo potrebno vnesti novo metodologijo in novosti, ki jih prinašajo Pravila o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, ki so stopila v veljavo 1. 12. 2004. Novosti so številne, najpomembnejša pa je ta, da je bilo potrebno programe dopolniti s konkretnimi vodji usposabljanj, nosilci posameznih predmetov ter vsemi sodelujočimi predavatelji in inštruktorji v prakso usposabljanja pa uvesti nove dokumente (predvsem dnevnik usposabljanja). Poseben sestanek je bil zato sklican 21. 12. 2004, katerega so se udeležili tudi vsi načelniki komisij. Vsi naštete programe bomo morali v prihodnje še dopolniti predvsem s pedagoškimi vsebinami. T Poleg omenjenih strokovnih programov je KVIZ UO PZS sprejela in potrdila tudi dopolnjen predmetnik in učni načrt učbenika Planinska šola, kar je omogočilo izdajo tega učbenika, z njim pa je kandidirala tudi pri sredstvih ESS in tudi tu uspela. T Obravnavali smo in tudi potrdili, povsem na novo pripravljen program usposabljanja GORSKI STRAŽAR, ki ga je pripravila Podkomisija za usposabljanje KVGN (tudi z usmeritvami KVIZ UO PZS in sodelovanjem treh njenih članov), sprejela pa KVGN UO PZS. T Naše programe, standarde, doktrino dela, vodenja in usposabljanja, uporabljanje opreme, nastajanje in uporabo strokovne literature, odgovornost, vsebine, ki jih pokrivajo različni strokovni nazivi itd., smo dolžni preverjati, potrjevati in uveljavljati tudi na mednarodnem področju. To nalogo uspešno, čeprav zaradi finančnih težav pogosto oteženo, opravlja mag. Klemen Medja. Tu nas pri mednarodni verifikaciji programov čaka še kar nekaj dela. Financiranje programov usposabljanja T KVIZ UO PZS je v imenu vseh že naštetih komisij UO PZS, na podlagi kvalitetnega načrta akcij usposabljanja strokovnih kadrov PZS in natančnega finančnega načrta za leto 2004, kandidirala na dveh javnih razpisih. Poleg Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS, je bila popolnoma nova in izjemno strokovno zahtevna kandidatura za sredstva Evropskega socialnega sklada. Z razpisom smo uspeli in med več kot 70 panožnimi zvezami v RS, prišli v izbor 17 -tih, ki so ta sredstva prejele in med slednjimi celo drugo mesto po višini odobrenih sredstev 6.950.924 SIT (+ Fundacija 3.500.000 SIT), z velikimi možnostmi, da bomo v sprejetem projektu financiranja v prihodnje pridobili še več. T S pridobitvijo sredstev pa se je delo šele dobro začelo, saj je bilo pri porabi potrebno uvesti popolno preglednost in "sledenje" slehernemu porabljenemu tolarju. Veliko naporov in prilagajanja strokovne službe PZS, kot tudi izvajalcev usposabljanja, je bilo potrebno, da smo v tem uspeli. Jamstvo za resnično namensko porabo je moral kot skrbnik pogodbe prevzeti neposredno načelnik KVIZ UO PZS. Kar cca 10 operativnih delovnih sestankov je bilo potrebnih na MŠŠ in Direktoratu za šport MŠŠ, da smo skupaj dojeli tehnologijo črpanja sredstev evropskih strukturnih skladov in kar trije so bili, v organizaciji KVIZ UO PZS, izvedeni tudi znotraj PZS. Navodilo o načrtovanju in poročanju, omenjeno v uvodu je zato nujno potrebno. Lahko ugotovimo, da sta poraba in poročanje morda še bolj pomembni kot načrtovanje. T Za kvalitetno načrtovanje v letu 2005 je KVIZ UO PZS pripravila še bolj razčlenjen in omenjeni tehnologiji prirejen program dela in finančni načrt z vsemi zahtevanimi kriteriji. Žal pri nastajanju tega akta od "zelo dobrega" sodelovanja komisij UO PZS ni ostalo kaj prida, saj je bil odziv na ponujen osnutek programa nikakršen. Na tak način bomo v prihodnje zelo težko sledili vse hujšim zahtevam. T Čeprav še vedno ni najboljša oblika nadomestil, smo tudi za leto 2004 Pripravili Normative za obrabo opreme na akcijah usposabljanja, na vodenih turah in delovnih akcijah, ki jih je UO PZS tudi potrdil. V praksi našega delovanja, kjer je v ospredju prostovoljnost, so vendarle trenutno najboljša izbira, da prizadevni vodje akcij, predavatelji in inštruktorji vsaj ne delajo v lastno škodo. Obdržali jih bomo še tudi v prihodnje, saj nam jih tudi "Evropa" priznava. T Poraba sredstev Evropskega socialnega sklada nam je narekovala tudi spremembo akta Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in razvrstitvi delovnih mest v plačilne razrede znotraj delovne skupnosti PZS, v delu, ki se nanaša na strokovnega sodelavca za področje dejavnosti mladih in izobraževanja. Tudi ta predlog je sledenju zahtevam EU pripravila KVIZ UO PZS, potrdil pa UO PZS. Seminarji za društvene delavce T KVIZ UO PZS se je s temo Nagrajevanje dela vključila tudi v izvedbo seminarjev za društvene delavce pomladi 2004, ko je to pomembno in morda tudi sporno področje predstavila kar v 6 -tih krajih (Ajdovščina, Sevnica, Velenje, Bled, Miklavž na Dravskem polju in Notranje Gorice), še bolj pomembno pa je da je držala dano obljubo in pripravila za vsa planinska društva tudi gradivo VREDNOTENJE DEJAVNOSTI PLANINSKEGA DRUŠTVA, ki bo dober pripomoček za predstavitev in finančno vrednotenje dejavnosti planincev na nivoju lokalnih skupnosti. Novi inštruktorji v PZS KVIZ je poskrbela tudi za izvedbo tečaja za nove inštruktorje planinske vzgoje. Pod vodstvom Franca Kadiša, IPV, sicer vodje Podkomisije za usposabljanje pri VK, je usposobila 11 novih IPV. Trije so vse obveznosti že izpolnili. Diplome novim inštruktorjem so bile podeljene v 5-tih primerih: T 4 inštruktorjem planinske vzgoje T 1 inštruktorju markacistu PZS Razveseljivo je, da se za to delo zanima vse več mlajših planinskih kadrov in je med njimi tudi vse več takih z visokošolsko izobrazbo. Prav slednje bo v prihodnje tudi pogoj za vpis v programe usposabljanja inštruktorjev (tudi študenti absolventi in vpisani v zadnji letnik takega študija), kar je bilo, zaradi novih zahtev Strokovnega sveta RS za šport, potrjeno na zadnji seji KVIZ UO PZS. Ker je po že omenjenih Pravilih o usposabljanju strokovnih delavcev v športu lahko nosilec usposabljanja zgolj krovna panožna zveza, v našem primeru PZS oziroma KVIZ UO PZS, ki je tako opredeljena tudi v Statutu PZS, je nerazumljivo ravnanje nekaterih komisij UO PZS, ki so izvajalke usposabljanj inštruktorjev, da usposobljenih inštruktorjev ne predlagajo v potrditev. Brez te formalnosti je usposabljanje nedokončano in naziv ne more biti podeljen. Drugi projekti T Zahtevnost področja usposabljanja in s tem povezanega načrtovana in poročanja ter upoštevanja številnih kriterijev in navodil, kar je za vodje akcij usposabljanja velik problem, je bilo potrebno pripraviti tudi novo in posodobljeno Navodilo o pripravi vsebinskih in finančnih načrtov in poročil ter izvedbi akcij usposabljanja PZS, saj je staro iz leta 2001 postalo neustrezno in zastarelo. Tudi tega je v sodelovanju s strokovno službo PZS pripravila KVIZ UO PZS. Navodilo uvaja tudi novost, saj načelniki komisij - izvajalk programov usposabljanja, katerih skrb je organizacija, usmerjanje, pomoč in nadzor, ne morejo biti hkrati tudi vodje usposabljanj ali vodje akcij. Takih "anomalij" koriščenje sredstev ESS ne dopušča, kar moramo spoštovati tudi znotraj PZS. T Že vsebina tega poročila jasno nakazuje KVIZ UO PZS, ki je bila tako opredeljena že ob njenem nastanku v letu 1971, nikoli pa ustrezno zapisana in potrjena. Poskus je bil sicer opravljen 19. maja 2001, ko je bil dan v postopek potrditve Pravilnik o strokovnem svetu PZS, ki takrat ni dobil podpore v organih PZS. Nov predlog smo pripravili in bo šel v postopek skupaj s tem poročilom, tokrat kot pravilnik Komisije za usposabljanje in preventivo Planinske zveze Slovenije, skupaj z obrazložitvijo. Tokrat moramo postopek speljati do konca, saj naši zunanji, v tem poročilu že našteti "sogovorniki", pričakujejo jasno opredeljen in formalno urejen položaj nosilca izvajanja programov usposabljanja, kar KVIZ UO PZS ta trenutek dejansko tudi je. Zaključek Področje, ki ga obravnava poročilo, je gotovo eno od pomembnejših znotraj PZS, če ne že temeljno, zato je gotovo nerazumljivo, da v Finančnem načrtu PZS za leto 2005 ni predvidenega niti tolarja sredstev za osnovno funkcioniranje komisije, hkrati pa je področje usposabljanja obremenjeno z nerazumno visokim deležem 3.900.000 SIT, kar bo močno in preveč obremenilo namensko zbrana sredstva za izvajanje programov, kjer je nekako še razumna meja zgolj 10 %. KVIZ je poročilo obravnavala na dopisni seji, ki je bila zaključena 31. 1. 2005. Načelnik Komisije za vzgojo in izobraževanje UO PZS: Rudolf SKOBE GOSPODARSKA KOMISIJA I. UVOD: V letu 2004 je GK UO PZS (v nadaljevanju: GK) imela 4. seje, 2. seji je imela ločeno tudi gradbena podkomisija. Predstavniki GK so se nekajkrat tudi neformalno srečali, prav tako so se udeležili tudi več sestankov s planinskimi društvi in meddruštvenimi odbori, na katerih se je obravnavala gospodarska problematika, v kolikor so bili povabljeni. Opravili so tudi več ogledov in kontrol poslovanja planinskih koč. Udeleževali so se tudi sestankov na državnem nivoju, kjer se je obravnavala problematika, ki je zajeta v njihovem področju dela (MOPE, MGD 0 ARR, MSZŠ). Tudi v letu 2004 je GK organizirala posvet gospodarjev planinskih društev. V sodelovanju s poslovnim sistemom Helios in OKS je bila izpeljana akcija obnove nekaterih planinskih koč s Heliosovimi zaščitnimi premazi. Realizirano je bilo tudi sodelovanje s Kolinsko d.d. in organiziran tečaj za oskrbnike planinskih koč, z namenom, da se popestri ponudba jedi v naših kočah in da se osebje v kočah seznani s pripravo hrane na različne načine. II. INVESTICIJE V PLANINSKE KOČE IN GOSPODARJENJE GK ugotavlja, da so planinska društva po letih pozivov resneje pristopila k pripravi investicijske dokumentacije, kar je opazno tudi pri sofinanciranju projektov PD s strani FSO, opaža pa, da se zaostruje problem financiranja naše dejavnosti s strani države. To se je izkazalo tako v sodelovanju z MOPE, kjer je imelo PD mežica precejšnje težave pri zagotavljanju sredstev za gradnjo MČN na Koči na Grohotu, opaža se tudi v sodelovanju z MŠŠ. Kot vzrok v obeh ministrstvih navajajo zakonodajo, ki ne dovoljuje vlaganj državnih sredstev v društveno lastnino. Rešitev se ponuja v koriščenju strukturnih skladov EU, kjer pa MŠŠ zahteva ovrednotenje planinskih koč in vpis solastništva s strani države (lokalne skupnosti) v % deleža sredstev vloženih v objekt s strani države. GK je ob tem skeptična, saj bodo postopki še bolj birokratski kot doslej in se zastavlja vprašanje, ali je PZS skupaj s PD sposobna kandidirati v takih pogojih brez ustrezne strokovne pomoči. Ugotavljamo še vedno nezadostno pripravljenost PD za dolgoročno načrtovanje in skupno sodelovanje z GK zlasti na področju ekološke sanacije in obnov planinskih koč in tudi nepripravljenost društev do prikazovanja realnih podatkov o poslovanju planinskih koč. V letu 2004 so bila prvič planinskim kočam razdeljena tudi sredstva, ki jih PZS prejme vsako leto iz fonda, ki se nabira med državami podpuisnicami sporazuma o reciprociteti (cca 4. mio SIT letno) III. MEDNARODNO SODELOVANJE: Člani GK so se v letu 2004 udeležili srečanja CAA v Nemčiji v mesecu juniju, stike s svojimi kolegi v državah članicah CAA pa so imeli preko celega leta. Udeležili so se tudi sestanka držav podpisnic sporazuma o reciprociteti junija 2004 v Milanu. IV. PREMOŽENJSKA VPRAŠANJA GK je na osnovi pooblastila odvetniški pisarni Alič- Kovač- Rigler v preteklih letih pripravila in uskladila pogodbe za več planinskih koč v katerih se vzpostavlja solastninsko razmerje in sicer tako, da se planinski objekt kot delež v naravi določa PD, zemljišča pa ostanejo v lasti PZS. Realizirane so bile naslednje pogodbe: s PD Železniki za Krekovo kočo na Ratitovcu, PD Idrija za Kočo na Hlevišah, in PD Javornik Črni vrh nad Idrijo za Pirnatovo kočo na Javorniku in PD Bohinjska Bistrica za Orožnovo kočo na Planini za Liscem (novogradnja). GK je aktivno vključena tudi v zaščito planinskega premoženja v tožbah sproženih proti PZS in PD. Več planinskim društvom je nudila strokovno pomoč pri reševanju sporov z najemniki planinskih koč, s katerimi so društva prekinila najemne pogodbe. V letu 2004 je GK obravnavala in spremljala potek večih pravd na pristojnih sodiščih in sicer: - Tožba firme Pompe d.o.o. proti PZS zaradi domnevne obogatitve PZS zaradi njihovih vlaganj v Štuhecov dom pri Treh kraljih; - Tožba familije Puhovnik za odstranitev okrepčevalnice tIglaT v upravljanju PD Luče; - Tožba Ivane Zupanc in Irene Šišernik proti PD Mežica (nekdanji najemnici Doma na Peci); - Tožba firme Marčan (nekdanji najemniki koče na Krimu) proti PD Podpeč Preseije. Še vedno je v postopku zapuščina dr. Oblaka po oporoki iz leta 1926, ki se nanaša na gozdove v okolici Ljubljane. Žal, pa je v letu 2004 prišlo tudi do spora s PD Slovenska Bistrica zaradi prodaje parcele v lasti PZS, ki si jo lasti tudi PD in po mnenju PD neupravičenega zadrževanja sredstev od prodaje Štuhecovega doma, ki so deponirana na PZS. PD sedaj spor s PZS rešuje preko sodišča, čeprav je v Statutu PZS določeno, da se taki spori rešujejo z arbitražo (69. člen). Opažamo, da vse več PD potrebuje pravno pomoč pri urejanju svojih premoženjskih vprašanj, delovnih razmerij in razmerij do oskrbnikov in najemnikov planinskih koč, zato predlagamo, da PZS organizira enoten način zastopanja društev v pravnih vprašanjih in zagotovi ustrezno financiranje pravne pomoči, saj nekatera društva sama ne zmorejo nositi bremen pravdnih stroškov. GK je glede na sklep Skupščine PZS pripravila za PD dopis glede ugotavljanja evidentiranja nepremičnin v lasti PZS, ki je bil poslan na tista PD, ki imajo koče ali sedež društva v bližini evidentiranih parcel. Smatramo, da je GK v letu 2004 glede na kadrovsko zasedbo in naloge, ki so bile pred njo opravila veliko dela. Dobro oporo je imela tudi v svojem strokovnem sodelavcu, ki je uspešno koordiniral delo med njenimi podkomisijami, z organi PZS in planinskimi društvi, čeprav ga močno zaposljuje tudi delo za KPP in KMS, zlasti pa opravljanje funkcije v.d. generalnega sekretarja PZS, od maja 2004 dalje. Pogrešamo več spoštovanja tako tpravilnika o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih kočT kot tudi sklepov UO PZS, ki so bili sprejeti na predlog GK in se nanašajo na poslovanje planinskih koč. Pričakujemo, da se bo to vprašanje uredilo v letu 2005 in bo sklep UO PZS o 50% popustu na prenočevanje v planinskih kočah, za člane PZS, obvezujoč za vsa planinska društva. Načelnik Gospodarske komisije UO PZS: Metod KOVAČ KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI Komisija je v letu 2004 imela 8. Rednih sej s povprečno udeležbo 80 %, 3. Seje tehnične podkomisije, 3. seje podkomisije za kataster, 2. seji podkomisije za izobraževanje, sestanek inštruktorjev v mozirju in zbor markacistov v ljubljani. Člani komisije so se glede na vabila udeleževali sej drugih komisij, ter sestankov in srečanj, ki zadevajo planinske poti. Izvedeno je bilo tudi 11. srečanj odborov za planinske poti na katerih je bil navzoč vsaj 1 član KPP. Delovne akcije v visokogorju v letu 2004 Letošnje akcije v visokogorju so trajale skupaj 47 dni, na njih je delalo 52 markacistov (nekateri večkrat) ki so skupaj opravili 2.520 ur dela. Z nasveti smo pomagali tudi planinskim društvom pri urejanju njihovih poti predvsem na predelih, ki so zahtevnejši tako za označevanje, kot za izvedbo učinkovite protierozijske zaščite. Tečaji za markaciste Komisija je organizirala 3 tečaje za markaciste za Savinjski, Primorsko-Notranjski in Zasavsko- Posavski OPP. Tečaje je uspešno zaključilo 52 tečajnikov iz 30 planinskih društev. Izvedla je tudi tri zaključke tečajev in sicer za Zasavsko-Posavski, Podravski in Koroški OPP. Značke markacist PZS je prejelo 81 markacistov iz 36 planinskih društev. S strani KVIZ-a imamo dokončno potrjena učna programa: Markacist PZS in Inštruktor - markacist PZS in novega inštruktorja tako, da ima komisija trenutno 13 inštruktorjev markacistov PZS. Delo v odborih za planinske poti v posameznih MDO Po Pravilniku o markacistih se odbori za planinske poti v posameznih MDO-jih sestanejo vsaj enkrat letno, kjer pregledajo dotedanje delo, določijo plane za tekoče leto in potrdijo izkaznice dejavnim markacistom. V lanskem letu se je sestalo 11 odborov za planinske poti. Sestal se ni le odbor Kamniško-Bistriškega MDO. S veliko pomočjo vodij OPP in MDO nam je uspelo razrešiti marsikateri problem, ki se je med letom pojavil na terenu. Kataster planinskih poti se počasi dokončuje. Kljub neštetim težavam in včasih že skoraj neresnim odnosom nekaterih planinskih društev se popis planinskih poti za bodoči kataster bliža k koncu. Podatke ni oddalo le 10 PD. Kataster je bil objavljen v Obvestilih PZS št. 1/2005 dostopen pa je tudi na spletnih straneh PZS. V vseh odborih za planinske poti se poti poskusno vnašajo v karte, kar bo naslednja stopnja izdelave celotnega katastra. Pri tem nam ponuja pomoč tudi Geodetski zavod Slovenije. Obhodnice (vezne, točkovne in krožne poti) 7. decembra 2003 se je v domu na Rašici sestal odbor za te poti, ki bo skušal zbrati čim več podatkov o dejanskem stanju na teh poteh. S sklepom komisije je bil odbor za obhodnice v letu 2004 uradno registriran in je del podkomisije za kataster. Vodja odbora je Niko Guid iz Maribora. Seznam obhodnic in pravilnik kako si lahko posamezne vezne in krožne poti pridobijo ta status je bil objavljen v Obvestilih PZS št. 6/2004. Podatki pa so dostopni tudi na spletnih straneh PZS. Ureditev trase VIA Alpina Peter Šilak, ki je bil s strani KPP imenovan kot koordinator za Via Alpino je skupaj s podjetjem PROPLUS iz Maribora sodeloval pri pripravi materialov za potek in delo na Via Alpini, ki poteka po ozemlju države Slovenije. Imel je več sestankov s planinskimi društvu glede urejanja poti. Nameščenih je tudi nekaj označevalnih tabel. Pripravlja se propagandni material in spletne strani v 4 jezikih, med njimi tudi v slovenskem. Urejanje evropskih peš poti Komisija za evropske pešpoti/ KEUPS je imela 5. sestankov. Skupaj z podpisnicami dogovora med katerimi je tudi PZS se trudi za ponovno ureditev obeh evropskih pešpoti E-6 in E-7. Sestavljen je tudi nov Dogovor o delovanju KEUPS-a v okviru katerega bo v bodoče sodeloval tudi STO /slovenska turistična organizacija. Nameščeni so novi žigi in izdelana značka za opravljeno celotno pot. Pripravlja se vodnik po E-7 in plan ureditve trase te poti. Ostale aktivnosti Zakon o planinskih poteh Zakon o planinskih poteh je bil ponovno vložen v državni zbor s strani skupine poslancev in prvopodpisanim g. Rudijem Mogetom. Sedaj se predlagani tekst zakona uskljajuje z vsemi zainteresiranimi in službami v državnem zboru in državnem svetu. S tem zakonom bo zaščitena tudi Knafelčeva markacija in smerna tabla. Tako bomo dosegli, da bo izključno pristojnost za označevanje s temi oznakami pridobila Planinska zveza Slovenije v okviru koncesije oz. v okviru javnega interesa. Sodelovanje z Geodetsko upravo Republike Slovenije Glede na nalogo podkomisije za kataster smo pristopili k naslednji fazi bodočega katastra planinskih poti in sicer vris poti v obstoječe karte. Potekajo skupni dogovori s Planinsko založbo in Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki nam bo pomagala pri tem. Planinskim društvom in urednikom za kataster v posameznih odborih za planinske poti so bile poslane karte 1: 25:000 v katere bodo vnesli svoje poti. Dokončni dogovori bodo izvedeni v začetku leta 2005. Pravilniki KPP in ostalo Upravni odbor je na svoji seji 3. decembra 2004 dokončno potrdil Pravilnik o Komisiji za planinske poti in Pravilnik o Knafelčevem priznanju in diplomi. Poleg ostalih aktivnosti zbiramo popravke in pripombe za izdajo novega učbenika za markaciste, ki je v programu založbe za leto 2005 in pripravljamo obrazce in navodila za vnos vseh aktivnih markacistov v program ŠPAK, ki bo ena od pomembnejših nalog v letu 2005. Načelnik Komisije za planinske poti UO PZS: Tone TOMŠE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE KOMISIJA Tudi v letu 2004 je bila temeljna in najpomembnejša naloga Komisije za varstvo gorske narave UO Planinske zveze Slovenije (KVGN) varovanje občutljive gorske narave, izobraževanje in ozaveščanje planincev ter drugih obiskovalcev gora, ker le tako lahko dosežemo zmanjšanje in odpravljanje negativnih vplivov na gorsko naravo. KVGN je imela v tem obdobju tri redne seje in eno dopisno. Večkrat smo za medsebojno komunikacijo uporabili tudi elektronsko in telefonsko izmenjavo mnenj. K delu komisije smo v tem obdobju pritegnili dva nova člana Majo Bidovec in mag. Martina Šolarja. Povezovanje z ostalimi komisijami UO PZS, odbori pri MDO, odseki v PD in drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami V letu 2004 smo sodelovali predvsem s Komisijo za vzgojo in izobraževanje, Komisijo za športno plezanje, Komisijo za planinske poti in Odborom za založniško dejavnost. Nadaljevali smo sodelovanje z odbori na varstvo gorske narave pri MDO ter spodbujanjem naravovarstvenega dela v odsekih za varstvo narave PD. Pri tem so nam bili v veliko pomoč varuhi gorske narave. Sodelovanje smo utrjevali tudi z udeležbo na nekaterih področnih letnih zborih za varstvo narave (Koroški in Savinjski MDO) ter drugih oblikah (naravovarstveni dan na Kališču, naravovarstvena izhodišča urejanja prostora in razvoja različnih dejavnosti na Lisci) ter obiskom nekaterih usposabljanj za gorske stražarje (Gorjanci, Dol pri Litiji -oglarska pot). Udeležili smo se ustanovnega občnega zbora društva CIPRA Slovenije, sodelovali na posvetu desetih nevladnih organizacij o dopolnjenem predlogu Zakona o TNP na Bledu, sodelovali z Zavodom za gozdove Slovenije pri zloženki Novice o medvedu in na pobudo našega Generalnega konzulata v Celovcu vzpostavili stik s koroško "Bergwache". Skupaj s komisijo za planinske poti UO PZS ter Ministrstvom za okolje, prostor in energijo in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter MDO Posočja in Primorsko0Notranjskim MDO smo sodelovali pri presoji primernosti nekaterih planinskih poti in njihov vpliv na ogrožene živalske vrste s poudarkom na območja Nature 2000. Sodelovanjem z MDO Primorsko-Notranjske je bilo uspešno. Plod tega sodelovanja in sodelovanja s KŠP UO PZS in DOPS, je tudi Pravilnik o prepovedi vznemirjanja zavarovanih vrst ptic v naravnih apnenčastih stenah Kraškega roba. Sodelovanje z MDO Posočja o zaščiti divjega petelina na poti Golaki - Poslušanje- Škrbina žal ni bilo uspešno. Izobraževalna dejavnost Prenovili in posodobili smo predmetnik in učni načrt za gorske stražarje, ki ga je potrdil tudi KVIZ UO PZS, nakar smo ga objavili tudi v Obvestilih PZS. Strokovni svet RS za šport nam je 31. 8. 2004 potrdil program usposabljanja varuh gorske narave, kar je za komisijo in PZS velik uspeh. Uspešno smo izvedli že III. tečaj za VGN, katerega je zaključilo 26 udeležencev. Diplome smo podeljevali dvakrat in sicer 17. 1. 2004 na Gorjancih 15-tim udeležencem II. tečaja ter 11. 9. 2004 na Žavcarjevem vrhu ob Dnevu slovenskih planincev III tečaja, ki je bil do sedaj najbolj kvaliteten in uspešen. Ob tej priliki so bile podeljene tudi posebne majice, namenjene zgolj varuhom gorske narave. V obvestilih PZS smo že objavili razpis za IV. tečaj. Organizirali smo tudi usklajevalni seminar za inštruktorje planinske vzgoje, usposobljene za področje varstva gorske narave, a je žal iz nerazumljivih razlogov, oz. premajhnega interesa povabljenih, odpadel. Založniška dejavnost Pripravili smo vse potrebno za prenovo edicije Narava v gorskem svetu iz leta 1982, ki bo izšla v letu 2005 in bo služila tudi kot učbenik za VGN in GS. V ta namen smo izvedli kar 6 različnih sestankov, od tega tri z avtorji edicije. Vzporedno načrtujemo še izid plakata zavarovanih rastlin ter zgoščenko zavarovanih rastlin in živali gorskega sveta, ki bo služila kot učni pripomoček na tečajih za VGN in GS. Mednarodna dejavnost Sodelovali smo na srečanju predstavnikov planinskih zvez treh dežel v Beljaku, kjer je v imenu KVGN in PZS predstavil delo naše zveze dr. Milan Naprudnik, član KVGN, ki se je udeležil tudi zasedanja konference CAA Alpe bodoče generacije v Ljubljani. Članica KVGN Darja Jenko se je udeležila mednarodne konference Alpe bodoče generacije v Kranjski gori. Žal zaradi pomakanja sredstev nismo mogli zagotoviti svojega predstavnika na srečanju komisije CAA za varstvo narave v Innsbrucku. Na 40. srečanju treh dežel v Beljaku je dr. Naprudnik predstavil uresničevanje Alpske konvencije, nakar je bila podana pobuda za bolj konkretno čezmejno sodelovanje pri uresničevanju Alpske konvencije. Na osnovi te pobude je nastal projekt MOŽNOSTI URESNIČEVANJA PROTOKOLOV ALPSKE KONVENCIJE NA IZBRANEM OBMOČJU TREH DEŽEL, ki so ga pripravili Tina Mikuš, Maja Bidovec in dr. Milan Naprudnik. Del projekta bo izveden v letu 2005 (izid brošure), ostalo pa v naslednjih letih. Druga naravovarstvena problematika KVGN je med letom obravnavala več naravovarstvenih pobud in različnih posegov v naravo. Tako smo podali svoje mnenje in podporo PD Šoštanj pri prizadevanju za ohranitev Smrekovca (vožnja z motorji in motornimi sanmi), pripravili stališče do postavitve orientacijskega kamna oz. panoramske plošče na Grintovcu in posega v naravo 0 ob gradnji ceste na Zelenico. Na KVGN je bilo naslovljenih še vrsto drugih neformalnih zahtev povezanih z vetrnimi elektrarnami, vendar so vse vsebovale tudi politično konotacijo, zato se komisija nanje ni odzvala. Ostale aktivnosti KVGN je 7. 1. 2004 posredovala v potrditev UO PZS v komisiji že sprejet Pravilnik komisije za varstvo gorske narave, ki je bil nato 22. oktobra 2004 na seji UO PZS tudi potrjen, podali pa smo tudi pobudo, da se komisija v Statutu PZS uvrsti med tiste komisije PZS, ki imajo tudi odseke, odbore in zbor delegatov. Pobuda je bila prav tako sprejeta. Kar trikrat smo pripravili različne projekte in se z njimi javili na različne razpise, vendar neuspešno. Eden od razlogov je gotovo pomanjkanje ustreznih referenc, kar je nekako posledica nekajletne neaktivnosti KVGN. Pripravili smo osnutek za predstavitev KVGN na spletni strani PZS, ki bo zaživela v začetku leta 2005. Delo komisije smo predstavili tudi na dveh novinarskih konferencah, s poudarkom na vlogi varuha gorske narave (pred zasedanjem Skupščine PZS v Novem mestu in v Ljubljani na PZS ob zaključku leta), sproti pa smo naše delo predstavljali tudi v Obvestilih PZS in PV. Načelnica Komisije za varstvo gorske narave UO PZS: Rozi SKOBE Vrsta naslovov, ki bi morali iziti v letu 2003 so bili realizirani v letu 2004, dva naslova (55-krat Karavanke in Visoki alpski vrhovi) pa bosta izšla do pomladi letos. Iz vrst naših planinskih piscev je smrt v gorah iztrgala kar tri avtorje: najpomembnejšega med njimi Tineta Miheliča pa Marijana Krišlja in Tomaža Vrhovca. Založba se zaveda, da jih bomo le težko nadomestili. Izšel je težko pričakovan povsem nov vodnik Kamniško-Savinjske Alpe in revidirana verzija vodnika Posavsko hribovje. Novost na trgu je vodniček Kranjska gora, Tine Mihelič, ki je izšel tudi v angleškem in nemškem jeziku in je prvi v seriji vodnikov, ki so pravzaprav namenjeni turistom in izletnikom. Plod sodelovanja z uveljavljeno založbo Rother iz Munchna je prevod knjige Pita Schuberta Nevarnosti v gorah. Veliko zanimanje za knjigo je upravičilo velike napore in prizadevanja pri prevodu tega dela. Priprave za izdajo vodnika Po severovzhodni Sloveniji potekajo pospešeno, z izidom računamo letos jeseni. Vodnika po Dolenjski in po feratah v Karnijskih Alpah pa bosta izšla šele v letu 2006. Lani smo končno dočakali izid nove planinske karte Jalovec in Mangart v merilu 1:25 000. Glede na zelo lep sprejem te karte pričakujemo dober odziv tudi pri izidu prenovljene karte Grintovci (v enaki maniri kot Jalovec in Mangart) in Triglav. Izid jeseni 2005. Ponatisnili smo kar osem kart. Tako, da karte poleg vodnikov predstavljajo tudi v finančnem pogledu jedro naše dejavnosti. Naslovi novih edicij: 1. Vodnik Kranjska Gora 0 slov. izdaja 2. Vodnik Kranjska Gora 0 ang. izdaja 3. Vodnik Kranjska Gora 0 nem. izdaja 4. Vodnik Posavsko hribovje 5. Nevarnosti v gorah 6. Vodnik Kamniško-Savinjske Alpe Planinska kartografija Novosti: 1. Jalovec in Mangart 1:25 000 Ponatisi: 1. Bohinj 1:25 000 2. Triglav 1:25 000 3. Triglavski narodni park 1:50 000 4. Pohorje 1:50 000 5. Grintovci 1:25 000 6. Julijske Alpe 0 zahodni del 1:50 000 7. Julijske Alpe 0 vzhodni del 1:50 000 8. Kamniško-Savinjske Alpe 1:50 000 Predsednik Založniškega odbora Planinske založbe pri UO PZS: Božidar LAVRIČ KOMISIJA ZA MEDNARODNE STIKE Poročilo Komisije za mednarodne stike UO PZS ni bilo oddano zaradi nenadne smrti njenega predsednika dr. Tomaža Vrhovca. KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO Komisija za gorsko popotništvo deluje na področju priprave in izvedbe različnih popotovanj in izletov v tujini in tako nadaljuje tradicijo delovanja Komisije za mednarodno sodelovanje. Ta komisija je namreč dobivala vse več nalog v zvezi s sodelovanjem s tujimi planinskimi organizacijami in UIAA. Zaradi tega se je najprej izločil Odbor za gorsko popotništvo, ki pa se je po sklepu Upravnega odbora PZS preimenoval v Komisijo za gorsko popotništvo. Aprila 2004 je UO PZS sprejel tudi sklep, da se spremeni poslovnik odbora v poslovnik komisije in s tem je bilo formalno tudi dorečeno delovanje komisije. Rešena je bila tudi dilema glede podvajanja dela s Komisijo za mednarodno sodelovanje. Načelnik KMS, pokojni dr. Tomaž Vrhovec, je bil član naše komisije, zato so bili člani komisije tudi redno obveščeni o sodelovanju naše planinske organizacije z mednarodno planinsko organizacijo. Komisija deluje na dveh področjih. Organiziranje izletov in popotovanj je njena glavna naloga, druga pa je informativna dejavnost. Osnova potovanj je turistične narave s pohodi in trekingi, nadgradnja pa so vzponi na tehnično manj zahtevne vrhove. Izkušnje so pokazale, da večina udeležencev koristi možnost za takšne vzpone, zato je program prilagojen tem kriterijem. Splošni trend te tržne niše je, da se je povečalo zanimanje za aktivna potovanja po evropskih in drugih državah, kjer se popotniki spoznavajo tudi s turističnimi zanimivostmi in življenjem ljudi. Tako možnost lahko ponudimo, saj imajo nekateri člani komisije tudi licenco turističnega vodnika. Načrtno skušamo obdelovati tudi evropska gorstva, s tem širimo ponudbo in cenovni razpon. Ostali smo tudi zvesti že uveljavljenim akcijam. Na prvem mestu moram omeniti Klub 4000 za katerega je bil zadolžen dr. Tomaž Vrhovec, podobno je z Vrhovi prijateljstva, ki pa bodo verjetno morali doživeti spremembe, saj so vzponi po tehnični plati zelo različni in nekateri tudi slabo zavarovani. Komisija za svoje delovanje ne prejema dotacij in se mora sama vzdrževati, to pa pomeni, da mora biti pri izletih in popotovanjih načeloma pozitivni finančni rezultat, oziroma se morebitni primankljaj pokrije z drugimi, uspešnejšimi akcijami. Pri organizaciji nekaterih akcij sodelujemo tudi s potovalnimi agencijami, zlasti pri urejanju logistike. V komisiji deluje devet članov, lani so se sestali petkrat, več je bilo tudi neformalnih sestankov in dogovorov za posamezne izlete in popotovanja ter ko so potrebne hitre odločitve. Smatram, da je toliko sej dovolj, zlasti še, ker kadrovsko enakomerno pokrivamo področje države. Informativna dejavnost je osredotočena na dajanje različnih informacij posameznikom in planinskim društvom, ki samostojno pripravljajo včasih zahtevne akcije. S tem jim naši člani komisije preprečijo marsikatero težavo, s katerimi se popotniki in planici srečujejo na poti. Z dobro organizacijo se tudi pocenijo stroški, kar je tudi pomembno. Največ vprašanj na temu področju so iz meteorologije, logistike, zdravstvenih razmer in drugem. Delo komisije je potekalo na podlagi programa oziroma koledarja akcij, člani ga skušajo realizirati. Treba je priznati, da nam to vedno ne uspe. Za to je več vzrokov, slabo načrtovane akcije, prenasičenost trga in vedno večja samostojnost popotnikov. Zainteresirani so obveščeni s pomočjo osebnih obvestil, obvestila pa so tudi na internetu in v dnevnem časopisju. Zagotovo še vedno premalo storimo na področju promocije, ki pa je povezano tudi z znatnimi stroški. Nasploh pa opažamo, da to ni samo naš problem, dejstvo je, da je planinska problematika manj opazna, kot je bila. Niso samo drugi časi, zagotovo smo tudi sami krivi za tako stanje. Skupno predstavitev vseh izletov in popotovanj imamo vedno v februarju ali marcu, posamezne predstavitve in spoznavne ture pa so pred vsakim daljšim popotovanjem, ravno tako srečanja po povratku v domovino. Značilnost lanskih akcij je, da so skupine manjše, kar je sicer bolje za udeležence, finančno pa so bolj obremenjeni režijski stroški. Kenija in Tanzanija sta bili lani na sporedu kar dvakrat, enkrat na začetku in drugič ob koncu leta. Kilimandžaro z aklimatizacijsko turo in safarijem zagotovo navdušuje Slovence. Omeniti moramo tudi velik odstotek uspešnosti. Dva vzroka sta zato, dobra telesna pripravljenost in ustrezna aklimatizacija. Novost je bilo križarjenje po Jadranu z vzponi na vrhove dalmatinskih otokov in celine. Udeleženci Kluba 4000 so skoraj v celoti izpolnili plan, le Nadelhorn jim je spodletel zaradi slabega vremena. Namibija je vse pogostejši cilj popotnikov, naš treking je bil uspešen v mesecu avgustu. Nepalskega trekinga se je udeležila manjša skupina, podobna skupina je po Mehiki potovala novembra in spoznavala gore in starodavne kulture te velike države. Nekatera potovanja smo bili prisiljeni odpovedati zaradi premajhnega zanimanja. Ob koncu leta je bil sprejet okvirni program, o njem so bili obveščeni dosedanji udeleženci osebno in s pomočjo Interneta. Program je fleksibilen in se lahko prilagaja v primeru zanimanja za posamezne destinacije. Načelnik Komisije za gorstvo popotništvo UO PZS: Janez PRETNAR ODBOR ZA PRIZNANJA Odbor za priznanja PZS je v letu 2004 deloval v enaki sestavi kot v preteklem letu. Odbor šteje pet (5) članov, ki so se zelo aktivno in tvorno vključevali v delo, v skladu z določili Pravilnika o priznanjih PZS (Obvestila PZS štev. 5/2002). Skupno je imel Odbor za priznanja PZS eno /1/ redno sejo in štiri /4/ dopisne seje ter več telefonskih izmenjav, glede na nujne uskladitve predlogov, kar se je pokazalo kot zelo racionalna oblika dela, a zato nič manj uspešna. V letu 2004 smo obravnavali predloge: - za najvišja priznanja PZS, na podlagi junija objavljenega razpisa, ki jih je UO PZS, na svoji 15. redni seji, dne 03. 12. 2004 sprejel in - tiste predloge, ki jih je predsedstvo UO PZS preneslo na odbor, oz. želelo imeti stališče v skladu z določili Pravilnika o priznanjih PZS ter dajali odgovore (razlago) na nekatera vprašanja Predsedstva UO PZS, Meddruštvenih odborov PD, oz. posameznih Planinskih društev. Poleg tega je Odbor dajal tudi mnenja oz. dopolnilne utemeljitve za predloge k državnim in drugim predlogom za odlikovanja, oz. priznanja, ki jih je predlagal predsednik PZS, podpredsedniki PZS, načelniki komisij in posamezna PD. Posebej smo obravnavali tudi nekaj primerov izjemnih podelitev častnih znakov PZS, ki so bili podeljeni: - ob Dnevu planincev 2004 na Žavcarjevem vrhu - Časopisnemu podjetju Večer Maribor, zlati častni znak PZS, RTV Slovenija, Radio Maribor, srebrni častni znak in Novi Kreditni banki Maribor, srebrni častni znak ter - predsednikom članic CAA, ob njihovi Skupščini v Ljubljani. Pripravili smo: predlog za spremembe in dopolnitve Pravilnika o priznanjih PZS in program dela za leto 2005, katerega izvedba pa je odvisna od PD, MDO in komisij PZS, ki pripravljajo in pošiljajo predloge za priznanja! Člani odbora, smo na podlagi ugotovitev na 3. seji, dne 27. 10. 2004 dolžni opozoriti, da posamezna PD zamujajo s pošiljanjem predlogov do MDO, ti pa posledično do PZS. Poleg tega se predlagatelji ne držijo s Pravilnikom o priznanjih PZS določenih rokov, od ene do druge podelitve priznanja. Pri pošiljanju predlogov se je potrebno držati dvomesečnega roka, da ne bi bilo težav pri obravnavi in pripravi priznanj. Seje predsedstva UO PZS, na katerih se odloča o podelitvi priznanj, razen spominskih plaket in svečanih listin PZS, so mesečno. Člani Odbora za priznanja PZS, predlagamo društvenim delavcem v PD, MDO, da tekoče spremljajo delo svojih najbolj prizadevnih in zaslužnih članov - odbornikov, da vodijo evidenco o prijetih priznanjih, poleg osebnih podatkov, tudi leto zadnjega prejema in vrste priznanja ter se na ta način, pravočasno odločajo v predlaganje. 11. decembra 2004 je bila svečana podelitev najvišjih priznanj PZS na Brdu pri Kranju, ki je bila zelo uspešna in odmevna. Skupno je bilo podeljenih v letu 2004 naslednje število posameznih priznanj: * pismenih pohval PZS0 0 0 0 0 00 * bronastih častnih znakov PZS 0 0 292 * srebrnih častnih znakov PZS 0 0 0 136 * zlatih častnih znakov PZS0 0 0 040 jubilejnih listin 0000000 09 Spominskih plaket PZS 0 0 0 0 21 Svečanih listin PZS 0 0 0 0 0 0 10 Predsednik Odbora za priznanja UO PZS: Jože MELANSEK * * * KOMISIJA ZA MUZEJSKO DEJAVNOST Komisija za muzejsko dejavnost se je v minulem letu osredotočila na problematiko zmanjšanja prostorov za Slovenski planinski muzej na že znani in sprejeti lokaciji v Mojstrani. Predlagala je zmanjšano kvadraturo na 1000 m2, ki bi zadoščala za potrebe SPM. Komisija je predlagala, da tudi ostali partnerji pregledajo ustreznost površin. Projektni svet bi na osnovi nove prostorske projekcije lahko pristopil k ponovnemu ovrednotenju finančne konstrukcije ter zmanjšanju projekta SPM. Med letom so se pojavile ideje in ponudbe o možnosti novih lokacij SPM npr. Bovec, Bled itd. Komisija predlogov ni obravnavala, saj razen ponudbe za Bovec ni prejela pismene dokumentacije. Zbrana sredstva planinskih društev in drugih darovalcev za Slovenski planinski muzej so do 31. 12. 2004 dosegla višino 3.214.000 SIT. O usodi Slovenskega planinskega muzeja bo potrebno v letu 2005 zavzeti jasno stališče in zagotoviti vire financiranja, ki niso odvisni od dela komisije za muzejsko dejavnost, ki je zadolžena v prvi vrsti za vsebinsko zasnovo muzeja, saj je bila s tem namenom tudi ustanovljena. Komisija opozarja na kritično stanje, v katerem se trenutno nahajajo muzealije in arhivska dokumentacija fonda v Mojstrani in na Dovjem. Hramba gradiva ne ustreza zahtevam Pravilnika o materialnem varstvu arhivskega gradiva, zato si moramo prizadevati za sprejemljivo rešitev slovenskega muzeja, da ne bi bili postavljeni pred ugotovitev, da je gradivo zaradi neprimernih pogojev hrambe neprimerno za postavitev v razstavne prostore. Predsednica Komisije za muzejsko dejavnost UO PZS: mag. Slavica TOVŠAK PRAVNA KOMISIJA Poročilo ni bilo podano, ker je predsednik komisije Milan MESOJEDEC v času priprave gradiv podal odstop s funkcije zaradi osebnih razlogov. KOMISIJA ZA PRENOVO STATUTA PZS Komisija za prenovo Statuta PZS se je sestala na konstitutivni seji ter obravnavala predlog celovitev prenove Statuta PZS. Glede na pričakovane spremembe v zakonodaji na področju športa in društvenih dejavnosti, komisija ponovno ni bila sklicana, saj bo smiselno pristopiti k prenovi Statuta PZS, ko bodo znana nova določila zakonov. Prav tako se trenutno urejajo razmerja s področja vrhunskega športa (klasifikacija (ne)olimpijskih panog. V Statut PZS bo potrebno vnesti tudi področje mednarodnega sodelovanja ob upoštevanju vstopa v EU. Odprta so vprašanja povezovanja z ZGVS in GRS Slovenije. Člani komisije so sprejeli dogovor, da mora biti cilj jasna vsebina in poenostavitev osnovnega akta organizacije ter predvsem pred pričetkom prenove, usklajen in jasen dogovor na osnovi katerega se pripravi tskeletT novega akta. Pripombe, predloge in pobude s strani članov PZS (društev, klubov, postaj,0) in tudi članov planinske organizacije, pa se evidentirajo v Strokovni službi PZS in jih bo komisija obravnavala ter pripravila osnutek sprememb in dopolnitev novega Statuta PZS, ki ga bo posredovala v potrditev na zasedanje Skupščine PZS v letu 2006. DELOVNA SKUPINA ZA INFORMATIKO Člani Delovni skupine za informatiko so se udeležili sestanka z načelniki/predsedniki komisij/odborov UO PZS septembra 2004 v Kranju. Predstavljene so bile prenovljene spletne strani PZS (www.pzs.si) in sprejet dogovor, da komisije/odbori posredujejo podatke o osebi, ki bo novice (objave, razpisi,0) za komisijo/odbor vnašala na spletnih straneh PZS.. DELOVNA SKUPINA ZA ORGANIZACIJO DELA V PZS Delovna skupina za organizacijo dela v PZS je delovala v letu 2004, v enaki sestavi kot v preteklem letu, t.j. šest (6) članov, redno pa je bil vabljen tudi podpredsednik PZS odg. za delo z MDO in predstavnik pravne komisije PZS ter je imela za leto 2004 dve seji, skupaj z Odborom za članstvo PZS. Po potrebi smo del problematike člani delovne skupine, razreševali tudi z dopisnimi oblikami sodelovanja in oblikovanja predlogov stališč za Predsedstvo UO PZS. Delovno skupino za organizacijo dela v PZS ne smemo smatrati, ali vzporejati z ostalimi komisijami, ona je delovno telo UO PZS, z namenom, da pripravlja problematiko, predloge, rešitve in ukrepe, ki jih najprej obravnava predsedstvo UO PZS in predlaga UO PZS v sprejem. Vse naloge, ki smo jih izvajali je sprejel UO PZS. Delovna skupina je v letu 2004 nadaljevala že v preteklih letih zastavljeno delo: za svoje področje dela je izvajala sprejete sklepe UO PZS, predsedstva UO PZS in tekoče spremljala, delo strokovne službe PZS, opozarjala na (ne) izvajanje nalog ter tekoče obveščala predsednika PZS, člane predsedstva UO PZS in redno predlagala tudi rešitve na sejah UO PZS. Njen glavni namen, v letu 2004 je bil spremljati delo strokovne službe PZS, na željo strokovnih sodelavcev pomagati in sodelovati pri hitrejšem reševanju organizacijsko-operativnih nalog, po nalogu predsednika PZS, oz. predsedstva UO PZS. Delovanje je bilo zastavljeno tako, da so posamezni člani tvorno delovali tudi pri delu drugih organov PZS, katerih člani so, opozarjali na sprejete sklepe, roke in odstopanja od sprejetih nalog na sejah UO PZS. Sodelovali smo pri izvajanju seminarjev za društvene delavce, pri posvetih z načelniki komisij in strokovnimi sodelavci PZS. Pripravili smo predlog Izhodišč za pripravo programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2005 ter okvirnega rokovnika Upravnega odbora PZS za II. polletje 2004 in prvo polletje 2005, vse s ciljem poenotenega pristopa pri pripravi Programa dela in finančnega načrta posameznih komisij za leto 2005 ter drugih programskih in tekočih nalogah organov PZS, komisij in strokovne službe PZS. Predlagali konkretne rešitve, splošno sprejetih sklepov Skupščine PZS maja 2004, nadaljevanja Skupščine PZS oktobra 2004 in Izredne Skupščine PZS oktobra 2004, izvajanje sklepov: odgovorni nosilec, sodelujejo in rok dokončanja naloge. Pripravljali smo delovne osnutke zelo potrebnih aktov za potrebe strokovne službe PZS, saj so stari še iz leta 1995, vendar smo delo opustili, ker so se sodelavci strokovne službe PZS obvezali, da bodo to naredili sami.Ugotavljamo, da še vedno ni nič, kot tudi to, da niso vse komisije PZS uskladile svojih Pravilnikov s Statutom PZS, na podlagi "vzorčnega" Pravilnika komisij PZS, ki ga je sprejel UO PZS, z namenom poenotenja pristopov, organizacijskih oblik dela komisij in racionalizacije dela v komisijah. Osnovna ugotovitev, ob tem je bila: zatajili so izvajalci > vodstva komisij in strokovna služba PZS, čeprav smo večkrat poudarjali, da je potrebno tesno medsebojno, delovno sodelovanje načelnika komisije in zadolženega strokovnega sodelavca v strokovni službi PZS! Opozarjali smo na slab odziv, na pobudo za dajanje predlogov sprememb in dopolnitev Vodil za delo PZS in PD, Poslovnika UO PZS in predsedstva UO PZS ter Častnega kodeksa slovenskih planincev. Čeprav je na komisijah, MDO in občnih zborih PD, tudi na Skupščini PZS vse več pripomb na delo v planinski organizaciji, vendar konkretnih predlogov za rešitev stanja pa je zelo malo. Opozarjamo, da so še vedno v veljavi dokumenti, sprejeti leta 2002 (Obvestila PZS štev. 5/2002): Sklep o delovanju Predsedstva UO PZS za mandatno obdobje 2002 - 2006, Sklep o izvajanju in delitvi nalog0 Dogovor o načinu dela organov v prehodnem obdobju julij - november 2002, ki so bili podaljšani za celotno obdobje > urejanja, preurejanja in sanacije stanja v PZS, ki še ni končano. Zato se je precej dela tekoče odvijalo sprotno, preko predsedstva UO PZS, ob sodelovanju posameznih članov delovne skupine za organizacijo dela v PZS in Odbora za članstvo PZS, ker smo smatrali, da se problemi, ki nastajajo ob uvajanju ukrepov v PZS, kažejo tudi na področju organizacije dela v PZS, predvsem pa posledično v planinskih društvih. Taka oblika dela in sodelovanja se je pokazala dobra, čeprav ni bila vedno sprejeta kot koristna in učinkovita, ker je pač opozorila na pomanjkljivosti. Planinsko javnost smo tekoče informirali o delu in predlogih Delovne skupine za organizacijo dela v PZS preko Obvestil PZS in sej UO PZS, zato tega ne ponavljamo na tem mestu! Delovna skupina za organizacijo dela v PZS in Odbor za članstvo PZS bosta imeli pomembno vsebinsko in organizacijsko nalogo tudi v letu 2005: ko bo potrebno usklajevati strokovne priprave na volilno Skupščino PZS 2006, s pravočasno pripravo gradiv o izvajanju nalog, o decentralizaciji nalog PZS, usklajevanje potreb in zahtev članstva, z zastavljeno vsebino in organiziranostjo v planinskih društvih in celotni planinski organizaciji. Izhajamo iz stališča, da so vsi predlogi in rešitve, ki so bile pripravljene na obeh delovnih telesih, tvoren prispevek k izboljšanju in hitrejšemu urejanju ter preurejanju razmer v PZS, kot jih je sprejel UO PZS. Taka stališča in predlogi pomagajo predsedstvu UO PZS, da se lažje odloča, kaj predlagati UO PZS v obravnavo in sprejem. K temu lahko veliko pripomorejo skupne seje delovne skupine za organizacijo dela v PZS in odbora za članstvo PZS. V letu 2005 bo delovna skupina sodelovala pri pripravi sprememb in dopolnitev Statuta PZS, pripravi sprememb in dopolnitev Poslovnika UO PZS in predsedstva UO PZS. Ponovno je potrebno pozvati članstvo na spremembe in dopolnitve Vodil za delo PZS in PD ter drugih aktov, glede na nove razmere in sodelovati pri usklajevanju Pravilnikov dejavnosti - komisij. Nujno je, tako raznoliko in številno planinsko zakonodajo poenoti, pa ne zato, da bi delo ovirali, ampak, da bi ga racionalizirali, pospeševali, naredili bolj učinkovitega in uspešnega, v korist članstva planinske organizacije in obiskovalcev gora. Gre za poseben prispevek in pomoč PZS planinskim društvom, ne samo na seminarjih, ki morajo postati stalna oblika izobraževanja društvenih delavcev, ampak tudi s konkretnimi nasveti, pomočjo in sodelovanjem komisij PZS do odsekov v PD ter strokovne službe PZS do vodstev PD. Predsednik Delovne skupine za organizacijo dela v PZS UO PZS: Jože MELANŠEK 4f§% GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA ®§Pji SLOVENIJE pri Planinski zvezi Slovenije SI - 4101 Kranj, Bleiweisova 34, p.p.245 Tel: +386 4 20 10 670 Fax: +386 4 20 10 671 E-mail: grs@pzs.si - Umrli gorski reševalci: Andrej Andolšek, Franc Ceklin, Ignac Hrovat, Marjan Štamcar 0 Marči, Janko Šalamun, Matej Mošnik - GRS S je v Kranju slovesno otvorila prostore (dodatno najet še en prostor za skladiščne) - Vodijo se aktivnosti za oprostitev plačevanja cestnine za vozila GRS - Nabava avtomobilov za postaje GRS Jesenice, Škofja Loka, Kranj, Rateče, Radovljica, dodatno še za postajo GRS Ljubljana - Izveden je bil Zbor reševalcev v Poljčah - Opravljeni sta bili dve anketi obiskovalcev gora zimska in letna - Ob vstopu Slovenije v EU so gorski reševalci sodelovali na prireditvi tVeriga ljudi preko KaravankT - Spremenjen je bil način plačevanja prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe pri delu v pavšalu - Izvedena je bila pokazna vaja v Dragi za albansko delegacijo, - GRS je organizirala dve novinarski konferenci GRS (8.06. in 24.11.),jesenska je bila zelo odmevna, saj je bilo prisotnih 12 novinarskih hiš - komemoracija na Okrešlju v organizaciji postaje GRS Bovec - izvedeno je bilo drugo tekmovanje iz PP pri Valvazorjevem domu pod Stolom - Postaja GRS Jesenice je praznovala 80 letnico delovanja - usposabljanja podkomisij so se izvajala po programu, dodatno še usposabljanje reševalcev letalcev dodatna znanja PP. - Z javnim razpisom za zavarovanje oseb in interesov GRS, je bila izbrana zavarovalnica Maribor - Postaja GRS Celje je izdala koledar 2005, KGRS S pa program aktivnosti. V pripravi je tudi adresar 2005 - Kuratorij Alpine Siecherheit v Innsbrucku 0 udeležila sta se ga Škerbinek Danilo in Robert Kralj. Pavle Šegula je prosil za zamenjavo 0 potrjen je Dušan Polajna - KGRS S je organizirala prvo srečanje gorskih reševalcev veteranov. Srečanja se je udeležilo preko 60 veteranov, ki pozdravljajo taka srečanja - Redno letno srečanje Alpe Adria je bilo 26.11. v Avstriji - Urejanje statusa GRS S vodi delovna skupina. Z predstavniki PZS so imeli tri sestanke. - Podpisana je bila izjava načelnikov postaj, s katero so izrazili strinjanje s preoblikovanjem statusa GRS S. Ena postaja izjave ni podpisala Seje Komisije za GRS S 5 rednih sej, 3 korespondenčne in 1 izredna seja 13. seja 16.02.2004 0 Sprejet je bil novi izračun normativnega števila po postajah 0 imenovane so bile delovne skupine in komisije: >komisija za vodenje javnega razpisa za nabavo avtomobilov >komisija za vodenje javnega razpisa za zavarovanje oseb in interesov GRS >skupina za presojanje intervencij - sprejeti so bili predlogi za spremembe pravilnika za Zbor reševalcev - sprejeta je bila višina prispevka postaj v Sklad Okrešelj 14. seja 03.05.2004. - Podaljšano je bilo zavarovanje pri zavarovalnici Triglav do 31.12. 2004 - Potrjena je bila delovna skupina za izvedbo zasedanja IKAR v Sloveniji - Potrjeni delegati GRS za skupščino PZS 15. seja 06.09.2004 - Potrjena je bila izjava varnosti z oceno tveganja - Potrditev udeležencev zasedanja IKAR v Zakopanih 16. seja 11.10.2004 - Potrjeni delegati za izredno skupščino PZS - Potrjen program izobraževanja iz PP podkomisije za medicino - Potrjen izbor zavarovalnice preko javnega razpisa 04-2003 Korespondenčna, 8.03.2004 Komisija potrjuje predloge za priznanja po priloženih seznamih. Priznanja se podelijo na zboru reševalcev 22.03.2004 v Poljčah. 05-2003 Korespondenčna, 1.07.2004 Zasedanje IKAR v Sloveniji se organizira v letu 2007. Zasedanje se organizira na področju Kamniško Savinjskih Alp 06-2003 Korespondenčna, 4.11.2004 Zasedanje IKAR v Sloveniji se organizira v jeseni 2006 Izredna seja 29. 03. 2004 0 analiza akcij 2003 Seje Sekretariata KGRS S - 12. seja 02.02.2004 - 13. seja 17.05.2004 - 14. seja 27.09.2004 - 15. seja 08.11.2004 Sestanki podkomisij KGRS S: Podkomisija za vzgojo in reševalno tehniko Podkomisija za letalsko reševanje Podkomisija za medicino Podkomisija za reševanje izpod plazov Podkomisija za opremo Podkomisija za zveze - 5 - 3 - 6 - 1 - 1 - 2 Podkomisija za informatiko in analitiko - 5 Podpisane pogodbe: - Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje je potrdil pomoč GRS v višini 1.000.000,00 sit za nabavo medicinske opreme. Nabavljene so bile vratne opornice. - URSZR sofinanciranje nakupa terenskih vozil (25.000.000,00) - URSZR sofinanciranje dejavnosti GRS S (96.930.000,00 sit) - NISSAN ADRIA pogodba o dobavi 5 terenskih vozil - NISSAN ADRIA pogodba o dobavi 1 terenskega vozila Delovne skupine, ki še delujejo > delovna skupina za dopolnitev Meril za organiziranje, usposabljanje in opremljanje z URSZR (amortizacijska doba, nova oprema,..): Aleš Zupanc, Šturm Ivan, Marko Pogorevc Rožič Jože, Dani Kopušar (S-06-2002/05-01) > delovna skupina za pripravo predlogov za priznanja: Dani Kopušar, Matija Perko, Drejc Karničar, Janez Kunstelj, Brigita Vilar (K-04-2002/08-01) > skupina za presojanje intervencij: Rožič, Kunstelj, Trušnovec, Hansel, Podobnik. Komisija pripravi tudi merila za presojanje intervencij (K-13-2004/02-14) > delovna skupina za organizacijo zasedanja IKAR 2006 v Sloveniji:Smolej, Rožič, Kopušar, Zupanc, Škerbinek, Kunstelj, Trušnovec (K-14-2004/10-01) > komisija za revalorizacijo zneskov za obrabo opreme: Smolej, Telcer, Kopušar (S-13-2004/06-02) > Delovna skupina Kategorije članstva: Pavle Podobnik, Danilo Škerbinek, Jože Rožič, Ivan Šturm Reševalno delo - akcije 2004 skupno število tujci mrtvi Žival Bohinj 40 16 2 1 Bovec 39 12 2 Celje 5 7 Jesenice 3 1 Jezersko 4 Kamnik 28 3 4 1 Kranj 6 1 Kranjska gora 19 5 2 Ljubljana 18 7 Maribor 11 Mojstrana 20 7 3 Prevalje 15 1 2 Radovljica 10 2 1 Rateče 7 1 Skofja Loka 7 2 Tolmin 53 28 7 Tržič 14 1 1 SKUPAJ 299 84 34 2 Pripravila: Brigita Vilar Načelnik Komisije za Gorsko reševalno službo Slovenije pri Planinski zvezi Slovenije: Toni SMOLEJ KOMISIJA ZA OBRAVNAVO ORGANIZACIJSKEGA PREOBLIKOVANJA GRS SLOVENIJE Komisijo za obravnavo organizacijskega preoblikovanja GRS Slovenije, je bila imenovana na 13. seji UO PZS v sestavi: - trije predstavniki UO PZS: Danilo Škerbinek, Tone Škarja in Marko Goršič; predsednik PZS v komisiji sodeluje glede na obravnavano problematiko; - dva predsednika PD, kjer imajo sedež Postaje GRS: PD Kranjska Gora, PD Jesenice in Primož Areh, predsednik MDO Koroške; - trije predstavniki GRS Slovenije: Toni Smolej, Daniel Kopušar in Aleš Zupanc Komisija se je doslej 3-krat sestala s predstavniki GRS Slovenije, 2x s predstavniki planinskih društev, kjer imajo sedeže postaje GRS S, njeni člani so opravili 2 razgovora na RUZR na MORS, njena predstavnika sta opravila razgovor na MNZ pri gospe Kokaljevi, kjer sta dobila potrebne informacije o postopkih ustanavljanja društev. Člani so opravili tudi več medsebojnih usklajevalnih sestankov, na katerih so sprejemali stališča do postopkov, ki jih je medtem izvajala GRS S. Poslanih je bilo tudi več dopisov na Ministrstvo za zdravje, delo, družino in socialne zadeve R Slovenije, v katerih smo želeli pridobiti relevantne odgovore na vprašanji: - ali je humanitarni status organizacije res pogoj za pridobivanje sredstev FIHO in - ali je res nujno, da se GRS organizacijsko preoblikuje in postane samostojno društvo oziroma zveza, če želi pridobiti sredstva FIHO. Na noben dopis doslej še nismo prejeli odgovora. Čeprav je bilo v medsebojnih sestankih s predstavniki GRS S stalno poudarjano, naj se problem razdruževanja GRS S rešuje postopno in sporazumno, je GRS S z izgovorom, da se PZS prepočasi odziva stalno vlekla nove poteze in PZS postavljala z njimi pred izvršena dejstva. V času trajanja mandate komisije je za razrešitev, kot član komisije, zaprosil Danilo Škerbinek. UO PZS je namesto njega imenoval Franca Goriška, člana UO PZS in namestnika predsednika Pravne komisije UO PZS. Članstvu v komisiji se je zaradi prezasedenosti z delom odpovedal tudi Primež Areh, predsednik MDO Koroške. Poročilo pripravil: Danilo M. SBRIZAJ, v.d. generalnega sekretarja PZS PLANINSKI VESTNIK Uredniški odbor Planinskega vestnika je v letu 2004 deloval v zasedbi: PLANIN SKI^ Vladimir Habjan 0 odgovorni urednik, Andrej Stritar 0 namestnik odgovornega urednika, Emil Pevec 0 tehnični urednik, Marjeta Keršič-Svetel, Mateja Pate, Andrej Mašera, Marjan Bradeško, Adi Vidmajer in Tone Škarja - člani uredniškega odbora. Decembra 2004 je odgovorni urednik napisal dopis UO PZS, kjer je predlagal zamenjavo v uredništvu: namesto Adija Vidmajerja Slavica Tovšak, zadolžena za dopisništvo iz PD, MDO in PZS (tak je bil tudi sklep UO PZS). Uredniški odbor se je sestajal najmanj dvakrat mesečno. Sestankov uredništva se je občasno udeleževala tudi Meta Vukič, enkrat tudi računovodkinja Vera Šmid. Sej UO PZS in ostalih sestankov ter prireditev se je večinoma udeleževal odgovorni urednik. Sodelovali smo tudi na nekaj sejah P UO (en sestanek je bil prav na temo PV). Nerealiziran je ostal sklep UO PZS, da se naredi seznam naročnikov po planinskih društvih, ker sedanja evidenca članstva in naročnikov tega ne omogoča. Aprila 2004 je finančno poslovanje PV obravnaval nadzorni odbor, ki pa ni ugotovil nepravilnosti. Pogodba z odgovornim urednikom je sklenjena za dobo enega leta (P UO jo vsako leto konec leta podaljša), kar pa je časovno zelo kratko obdobje, ki bi ga bilo smiselno ali podaljšati ali pa sploh ukiniti 0 podobno kot je pri Planinski založbi. Poslanstvo, vizija in vsebinska zasnova PV so takšni kot smo jih zapisali v Načrtu prenove Planinskega vestnika (2001) in v skladu s sodobnimi trendi evropskih oziroma svetovnih planinsko-gorniško-alpinističnih revij. Ciljna publika nam je vsak, ki želi občasno preživeti del prostega časa v gorah ali ga zanima gorski svet, ne glede na to ali je naročnik oziroma kupec, član planinske organizacije ali ne. Revija je bila vsebinsko raznovrstna, saj smo objavljali najpomembnejše informacije in članke o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih, odpravarskih in drugih. V rubirkah: aktualna tema, planinstvo, izlet, življenje gora, gorski velikani, alpinizem, naša smer, intervju, pisma bralcev, literatura, novice in obvestila, uganke idr. smo objavljali vrsto predlogov za izlete in ture, opise alpinističnih vzponov, prispevke o varstvu naravne in kulturne dediščine v gorskem svetu, leposlovne prispevke in pesmi ter slovstvene ocene, nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, predloge za obiske tujih gora, trekinge, turno smučanje itd. Vse to je bilo dokumentirano s kakovostnimi barvnimi fotografijami. Skratka, PV je danes revija, ki je namenjena vsem ljubiteljem gorskega sveta in narave, obenem pa je tudi tekoči informator bogate dejavnosti Planinske zveze Slovenije □ posredno želimo seveda s pestro vsebino pripomoči k čim večjemu članstvu PZS. V januarju 2004 smo izvedli oblikovno prenovo Planinskega vestnika, ki je pri bralcih doživela pozitiven odziv. V letu 2004 je uredništvo prejelo 608 prispevkov, ki jih je napisalo 239 avtorjev. Objavili smo 81 % vseh prispevkov, zavrnili 12 %, na objavo pa jih čaka še 7 %. Člani uredništva smo si skozi vse leto veliko dopisovali z avtorji in bralci, s čimer poskušamo vzgajati pisce in pridobiti tudi čim več povratnih odzivov. V ta namen smo poleti 2004 izvedli celovito anketo, ki nam je vodilo pri nadaljnjem delu. V letu 2004 smo izdali 11 številk. Število strani se je skozi leto spreminjalo. Od januarja do aprila 64, maja smo objavili prilogo Analizo nesreč GRS (72), junija spet 72, julija 96 (t.i. dvojna številka), septembra 72, oktobra in novembra 80, decembra pa 96 (letno kazalo). Vse skupaj smo izdali 824 strani. Oblikovanje revije je tako kot do zdaj opravljal Studio CTP, tisk pa Delo tiskarna. Studio CTP bo naš partner tudi v letu 2004, Delo tiskarno pa bomo po šestmesečnem odpovednem roku julija 2005 zamenjali s tiskarno Schwarz. Sprememba je zaradi boljše kakovosti tiska. Podatki o naročnikih in prodaji so razvidni iz tabele: Mesec Naklada Naročniki Delo Prodaja Prodaja Prosta Skupaj Remitenda Opombe Prodaja PD Matica Konzorci MK prodaja skupaj naročniki + prodaja jan.04 5020 4391 271 10 4 285 4676 344 odpovedi med letom feb.04 5150 4395 263 9 2 274 4669 481 mar.04 5170 4420 255 9 2 266 4686 484 izbris A članov apr.04 5100 4450 268 9 1 278 4728 372 maj.04 5120 4470 212 2 3 217 4687 433 jun.04 5120 4475 221 10 2 233 4708 412 jul-avg 04 5100 4450 311 10 9 330 4780 320 sep.04 5080 4477 282 6 2 290 4767 313 okt.04 5105 4505 283 6 3 292 4797 308 nov.04 5115 4515 253 10 7 270 4785 330 dec.04 5120 4520 236 9 4 249 4769 351 Skupaj 56.200 49.068 2.855 90 39 2.984 52.052 4.148 Število naročnikov se konec vsakega leta zmanjša, ker je takrat več odpovedi kot med letom. V letu 2004 smo prodajno mrežo začasno razširili (Petrol, Kod in Kam idr.), kar pa ni prineslo bistveno boljših rezultatov. Načrtujemo povečano prodajo v stalno odprtih kočah, vendar za to aktivnost vedno zmanjka časa. V začetku leta 2004 smo vsem društvom s posebnim dopisom poslali naročilnice na PV, kar pa tudi ni prineslo bistvenega povečanja naročnikov. V letu 2004 se je število oglaševalcev le nekoliko povečalo. Čeprav smo se člani uredništva trudili v tej smeri, pa nas je večina novih oglaševalcev sama poklicala. Ocenjujemo, da je temu botroval tudi vse boljši Planinski vestnik. Ne glede na to, še vedno smatramo, da ima amaterski uredniški odbor pri teh dejavnostih premalo moči, saj bi za resno tržno in promocijsko dejavnost potrebovali profesionalce. Trenutno smo pred podpisom pogodbe z agencijo Krasna, ki naj bi nam pomagala pri pridobivanju novih oglaševalcev. Strokovna služba je konec leta 2004 pripravila predlog pogodbe za vse oglaševalce, kar bo evidenco oglaševanja bistveno izboljšalo. V letu 2004 smo pri medsebojni promociji zgledno sodelovali s Planinsko založbo. V planinskem koledarju za leto 2005 smo pripravili na zadnji strani besedilo o Planinskem vestniku in 110 letih od prve izdaje. PV se je financiral s sredstvi naročnin, prihodkov od proste prodaje, oglasov in sofinanciranja (Fundacija za šport). Žal smo v letu 2004 zamudili kar nekaj razpisov (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo), čeprav smo se jih trudili spremljati. Tu smo pričakovali tudi boljši odziv strokovnih služb. Na razpis MOP smo se sicer prijavili, vendar zahteva po dodatni dokumentaciji ni prispela do uredništva, tako da je prijava žal zastarala. Položnice je strokovna služba poslala naročnikom junija 2004. Uredništvo je vsak mesec pripravilo obračun honorarjev. Vsi avtorji in uredniki so prejeli avtorske pogodbe. Več finančnih podatkov bo razvidno iz poročila računovodstva PZS. Za pomoč s strani PZS je za PV zadolžena referentka Meta Vukič, ki pa ima v svojem delokrogu še štiri druge komisije (KOTG, KA, KŠP, KTTS). Dela za vestnik je veliko in ga referent ob obsegu svojih zadolžitev ne more korektno opravljati. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi imel referent za revijo več časa. Računalniški program za podporo naročnikov, ki je bil uveden v letu 2003, še ne deluje zadovoljivo. Tudi v letu 2004 nismo uspeli izvesti skupnega sestanka strokovnih služb in uredništva za katerega smo bili dogovorjeni, kjer bi razmejili, katere naloge kdo opravlja. Uredništvo nima svojih prostorov, niti svojega prepotrebnega arhiva. Arhiva pred letom 2001 sploh ni! Od leta 2001 dalje pa ima večina gradiva odgovorni urednik kar doma. Arhiv remitende (neprodanih izvodov) smo uredili v kleti PZS, ki pa je v precej slabem stanju. Člani uredništva smo koristili svojo opremo, ki je potrebna za pisanje in pri urednikovanju, saj druge na razpolago ni. Ves letnik 2004 je PV arhiviran na CD-jih. V Načrtu prenove iz leta 2001 smo predvideli še dva projekta: Kazalo vseh stotih letnikov in Digitalizacija vseh letnikov, kar pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev žal ni izvedljivo. Velika želja uredništva je vsaj izdaja Kazala PV 1971-2000 (za prvih 70 let Kazalo že obstaja). Tudi tu je realizacija odvisna od finančnih sredstev. Planinski vestnik ima svoj elektronski naslov pv@pzs.si in svojo spletno stran http://planinskivestnik.com/, ki jo ureja spletni urednik Blaž Grapar. Uredništvo Planinskega vestnika, Vladimir Habjan, Andrej Stritar, Andrej Mašera, Marjeta Keršič Svetel, Marjan Bradeško, Mateja Pate, Emil Pevec, Tone Skaija, Slavica Tovšak (v letu 2004 Adi Vidmajer) OBVESTILA PZS V letu 2004 je izšlo 11 rednih številk Obvestil PZS, od tega ena dvojna in tri izredne številke. Med izredne številke sodi gradivo za zasedanje redne Skupščine PZS, ki je bila maja 2004 in gradiva za nadaljevanje zasedanja, zaradi nesklepčnosti, prekinjenega majskega zasedanja Skupščine PZS in Izredne Skupščine PZS. V izredni številki v mesecu marcu pa je bilo objavljeno gradivo za Seminar za društvene delavce. V letošnjem letu je prišlo do spremembe, in sicer je mesto odgovornega urednika, po odstopu mag. Slavice Tovšak iz funkcije podpredsednice PZS in ostalih funkcij na PZS, prevzel Tone Škarja, podpredsednik PZS. Zaradi visokih finančnih obremenitev, vezanih na izdajanje glasila, se načrtuje nekaj sprememb, predvsem glede obsega gradiv, seveda ob upoštevanju, da uporabniki informacij, podanih v Obvestilih PZS in potrebnih za delo v društvih, ne boste prikrajšani. Uredniški odbor Obvestil PZS priporoča naročanje Obvestil PZS preko spletnih strani PZS (www.pzs.si). S tem bomo prihranili na poštnini, ki je v letu 2004 znašala 1.122.504,00 SIT. V kolikor bo izkazan interes bodo Obvestila PZS na spletni strani postaviljena tudi v t'pdfT datoteki. Ponovno prosimo vse društvene delavce ter načelnike/predsednike komisj/odborov UO PZS, da pripravijo povzetke tekstov za objavo v elektronski obliki. S tem bodo olajšali delo pri pripravi gradiv. Ker je nekaj društev v vprašalniku t'JUTRIT omenilo, da želijo drugačno vsebino prosimo, da na naslov Uredniškega odbora Obvestil PZS ali po e-pošti: jana.racman@pzs.si sporočijo svoje predloge. Pripravila: Jana RACMAN, tehnična urednica Obvestil PZS MEDDRUSTVENI ODBORI LETO 2004 V ZNAMENJU PLANINSKEGA VSTOPA V EVROPO TUDI V MEDDRUŠTVENIH ODBORIH IN PLANINSKIH DRUŠTVIH Poročilo o delu meddruštvenih odborov planinskih društev za leto 2004, lahko pričnemo z vstopom Slovenje v EU. Kar veliko pozornosti je bilo posvečeno preko PZS do MDO in planinskih društev v akciji od Prekmurja do Primorja (89). Zaključek akcije je bil 26. avgusta 2004 na Planiki pod Triglavom. Zahvala gre MDO PD Gorenjske in PD Gorje za izredno lep kulturni program, ki ga je še posebno popestrila godba iz Gorij. V vse Slovenski akciji: ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO je sodelovalo preko tridesettisoč udeležencev. Seveda ne smemo prezreti akcij kot so bile: NIKOLI NI PREPOZNO (srečanja starejših planinskih prijateljev), ki so jih izvedli v šestih MDO PD. DANES JE VAŠ DAN NA GORI (dan slovenskih planincev) na Žavcarjevem vrhu se je zbralo preko tri tisoč udeležencev ob odlični organizaciji PD Maribor 0 Matica. DRUŽINSKO GORNIŠTVO (srečanje z družinami), ki so jih izvedli v devetih MDO PD. PLANINSKA ORIENTACIJSKA TEKMOVANJA, so bila izvedena v vseh MDO PD. TABORI MLADIH PLANINCEV 0 PLANINSKE ŠOLE do izvedli v desetih MDO PD. Meddruštveni odbori planinskih društev so imeli v letu 2004 48 sestankov za usklajevanje programov s PD in PZS. Izredno veliko število planinskih in ostalih akcij je bilo izvedenih preko PD in MDO PD 0 izleti, pohodi, občni zbori, obletnice društev, poti, koč (750).Pohvaliti velja MDO PD in PD, ki so večji del prireditev pospremila z izvrstnimi kulturnimi programi, kar daje poseben čar ob medsebojnih srečanjih planincev, ki spoštujejo planinsko kulturo in dolgoletno tradicijo. Več aktivnosti je bilo tudi v odborih mladinskih odsekov. Meddruštveni odbori planinskih društev, kakor tudi planinska društva vedno več pozornosti posvečajo izletom v tuja gorstva ter srečanja z društvi iz zamejstva. Meddruštveni odbori planinskih društev so finačno v celoti odvisni od PZS. Glede na finančno zakonodajo bo potrebno v letu 2005 rešiti sistemsko financiranje dela MDO PD. Predstavniki MDO PD so se udeležili večina občnih zborov PD v letu 2004.Žal pa iz leta v leto ugotavljamo, da upada članstvo po PD in s tem PZS. Ko prebiramo poročila odborov-MDO PD, lahko razberemo, da je v večina MDO PD delo steklo zadovoljivo. Še več pozornosti bo potrebno posvetiti delu z mladimi po šolah. Propagandna dejavnost v društvih ni na najbolj zavidljivem mestu 0 nivoju. Tudi starejšim planincem bo potrebno v MDO PD dati svoje vidno mesto. ČLANSKA AKTIVNOST PO MDO PD ZA LETO 2004 MDO PD ČLANOV % V MDO PD BOR ODBOR ODBOR ODBOR ODBOR ODBOR ODBOR ODBOR ŠT. DRUŠT. VGN MO VO PP GO ST.ČLANI PROP. 1. NOTRANJSKE 1526 103 % 14 2. GORENJSKE 9555 86 25 3. POMURJA 1413 96 4. DOLENJSKE-B.K. 1766 100 10 5. POSOČJA 3684 98 14 6. LJUBLJANE 8480 9 47 7. PODRAVJA 6157 8 28 8. SAVINJSKE 8797 86 51 9. ZASAVJA 4006 90 15 + + + + + + + 10.PRIM.NOTR 2314 93 11 + + + + + + + + + + + + + + + 7 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 11.KOROŠKE 3582 74 16 + + + + + 12.KAMNIŠKO-B. 3363 92 9 + + + + PZS 53743 89 % 247 - 11 % = 6709 NEKATERE UGOTOVITVE IZ POROČIL MDO PD 1. MDO PD GORENJSKE Gorenjska planinska društva imamo številne 0 skupne probleme, ki jih je smotrno razreševati s skupnimi močmi v okviru MDO PD. Nesporno je tudi, da kot vezni člen med PZS in PD iz organizacijskega vidika lahko bistveno učinkovitejše razrešujemo regijsko problematiko, kot pa PZS sama, zato pričakujemo, da vprašanja nespornega financiranja uredimo že v tekočem letu. Ker delo slabi na volonterski osnovi, ni prostora za neprofesionalni odnos z PZS. 2. MDO PD DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Podatki v tem poročilu v kratkem povzemajo delo MDO PD Dolenjske in Bele Krajine, njegove uspehe in pomanjkljivosti. Gotovo je ena pomembnih ugotovitev, da se je zavzetost vseh članov MDO PD izboljšala in prav tako razumevanje vloge MDO PD v Planinski zvezi Slovenije. 3. MDO PD NOTRANJSKA V okviru PZS bo potrebno najti regularno možnost, da se lahko vršijo plačila materialnih stroškov (tipično) članom drugih društev. V tem letu mora PZS najti rešitev za regularno finančno poslovanje MDO PD. (Npr.: 12 področ. v okviru TRR PZS). 4. MDO PD SAVINJSKA Meddruštveni odbori planinskih društev se financirajo s članarino, zato je vsako administrativno določanje dodatnih kriterijev NERESNO in, če že, potem bi morale strokovne službe (gen. Sekretar, računovodja), to predlagati UO kot dodaten pogoj za tekoče financiranje. 5. MDO PD PODRAVJA Na predsedstvu MDO PD smo si zadali nalogo, da obiščemo vse občne zbore PD. Nalogo smo opravili v celoti, pomembno je, da smo lahko analizirali stanje v PD v PD, jim svetovali in jih vzpodbujali. Na podlagi ugotovljenega stanja smo opravili analizo,kjer smo ugotovili, da imamo v MDO PD samo eno društvo, ki se giblje na meji 50 članov. Ugotovili smo, kjer so društva močna, kje pa jim manjka poguma in kadrovsko-organizacijskega potenciala. Z A K L J U Č N A M I S E L : Velika prizadevanja Meddruštvenih odborov planinskih društev, kakor tudi planinskih društev, kažejo novo dimenzijo □ sliko, ki niha v številu aktivnega članstva po PD, MDO PD in PZS. Verjetno nikoli toliko aktivnih Slovencev v gorskem svetu kot sedaj. Kaj vse to prinaša je že jasno, ne želimo biti vezani na PD, na obveznosti, niti na članarino; ker lahko gremo sami brez vodnikov v gore, ker se nam ni potrebno soočiti z društvenimi problemi (delovne akcije, financiranje, kadrovska vprašanja, medsebojni odnosi, odgovornost itd.). Nezaupanje se v tem trenutku kaže na vsakem koraku. Pa ne velja to samo za planinsko dejavnost, ampak je to vse splošni pojav našega družbenega sistema. Zakaj? Šport je specifika, ki naj bi bila odprta □ dana vsakemu državljanu, od rekreativnega do vrhunskega športa. Žal se je ta prostovoljnost □ pripadnost obdavčila z različnimi finančnimi zakoni, ki so dali tisto dimenzijo, ki odvrača marsikoga, ki je doslej prispeval svoj delež za skupno dobro. Zato je čutiti ta poseg tako v planinskem gospodarstvu (koče, poti),kot v pripravljenosti prevzemanja odgovornosti v meddruštvenem in društvenem delu. Nekatere občine celo ne smatrajo za potrebno, da bi podprle prizadevanja planinskih delavcev, ki se trudijo, da bi planinstvo dobilo vidnejše športno mesto v njihovi občini. Ne glede na trenutna dejstva je nujno, da se v PZS še bolj dosledno trasirajo poti, ki bodo vodile k reševanju konkretnih problemov na terenu, kakor tudi znotraj komisij in strokovne službe pri PZS. In na koncu naj omenimo tudi zelo dobro sodelovanje med MŠŠ R Slovenije in PZS, tako preko Strokovnega sveta za šport pri Vladi, kakor tudi Strokovnega sveta za športno rekreacijo. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije: Adi VIDMAJER ODBOR ZA ČLANSTVO Odbor je imel v poročevalskem obdobju 4 redne seje in več delovnih sestankov. Svojo problematiko, delovne osnutke, predloge in dopolnjena gradiva je večkrat predstavljal na sejah UO in Predsedstva PZS, na sejah s predsedniki MDO in pojasnjeval na sejah posameznih MDO, ki so za to izrazila željo. Članske vezi z organizacijo so se obravnavale tudi na dveh skupnih sestankih z Odborom PZS za organizacijo dela. Osnovno vodilo za delo je bilo gradivo tVsebinske vezi posameznika s planinsko organizacijo in organizacije s članiT kot tudi številni predlogi PD, MDO, UO PZS in posameznikov. Za vse prejeto je bilo potrebno najti skupni imenovalec, nakar je končno besedo imel UO PZS. Ko smo zbrali vse predloge, pobude in želje članstva do tega, kar pričakujejo od svojega članstva v PZS, smo od avgusta do novembra pripravili za UO pet delovnih gradiv, ki so v začetku govorila o tem kaj ima članstvo od včlanitve v PD in kaj imajo PD od PZS, o ugodnostih, prednostih itd, članstva. Po vsem tem se je UO odločil, da bodo odslej iz naslova članarine izhajale pravice. Z tem naslovom je UO PZS na svoji novembrski seji z dopolnitvami tudi sprejel dokončni tekst, ki smo ga nato pripravili za objavo v informativni zloženki- prospektu, kot tudi za objavo v t'Koledarčku PZST. Zgoraj zapisano je seveda le končni rezultat dela Odbora, ki se nanaša na pravice članstva. Tako je n.pr. le predstavitev in opis pričakovanja članstva do zavarovalnih pravic iz članarine, usklajevanje z možnostmi, cenovna pogajanja, obravnava škodnih primerov in pregled obračuna tega, vgrajevanje pripomb in predlogov članstva, ki so se pojavljala tekom leta pri uveljavljanju pravic iz zavarovanja itd. narekovala številne sestanke in pogovore na različnih ravneh. Na podlagi podatkov strokovne službe PZS smo tekom leta poizkušali slediti strukturi članstva, saj so ti podatki ključni pri vodenju članske politike. Žal je bilo to oteženo zaradi nerednega pošiljanja teh podatkov iz strani PD. Pri pregledu teh podatkov smo (samo za ilustracijo stanja) ugotovili, da n.pr. v začetku junija 04 da še 15 PD ni prevzelo članskega gradiva in da 57 PD dotlej ni posredovalo nikakršnih podatkov o gibanju članstva. Seveda s tem tudi nobeno od teh PD ni opravilo niti enega obračuna prevzetega materiala. Kljub pozivom in obljubam iz strani PD iz 12 MDO tudi do 7. 9. 04 še 61 PD ni oddalo nobenega obračuna prevzetih znamkic in do 15.9. 04 osem PD še vedno ni naročilo članskega gradiva. V kakšne težave je zaradi tega prišla PZS pri kritju stroškov za letni program dela, si je možno le težko zamisliti.. Kako lahko imenujemo tak odnos, je prepuščeno bralcu, vsekakor pa ni ustrezen in v čast planinski organizaciji in njenemu članstvu. Stanje terja odločno ukrepanje proti kršilcem. Pričakujemo, da bo z odločnejšimi dogovorjenimi ukrepi strokovne službe, temelječimi na sklepih UO PZS, delo v l. 2005 potekalo ustreznejše. PD in PZS vsako leto pripravlja zanimive programe, prireditve, akcije, nudi zanimive pravice članstvu in prav je, da to, kar ustvari na tisoče zagnanih amaterskih delavcev, ponudimo vsem, ki jih mikajo poti v gore in so člani naše organizacije.. Potem, ko smo za l. 2003 in 2004 ponudili PD in javnosti informativno zloženko o PZS, smo sklenini napraviti odločnejši korak pri pridobivanju novega članstva. Zasnovali smo zgibanko o PZS z naslovom t'10 pomembnih prednosti članstva v Planinski zvezi SlovenijeT. Pričakujemo, da jo bodo predvsem PD, pa tudi PZS ob vseh možnih prilikah ponudili vsem, ki žele več vedeti o pravicah in ugodnostih oseb, včlanjenih v PZS. Ne nazadnje je promocijski pristop za aktivnejše vključevanje najmlajših v planinske vrste tudi ugodnost, ki smo jo pridobili z razumevanjem zavarovalne hiše Tilia, pri čemer je ob pridobitvi dodatnih zavarovalnih pravic zanje za leto 2005 ostala članarina pri isti vrednosti, kot leta 2004. Zadnja štiri leta omogoča članstvo v planinski organizaciji po močno znižanih cenah vse več zanimivih novih pravic. Seveda pomeni to tudi nove stroške, ki jih mora PZS poravnati takoj, ko se nekdo na novo včlani oz. plača članarino. Ugotavljamo, da kar precej PD pozablja na te kvalitetnejše pravice članstva in na s tem vezane stroške, ki dodatno bremene PZS poleg stroškov za realizacijo sprejetega programa dela. Na podlagi predloga našega Odbora je UO PZS sprejel v skladu z 10. in 2. alinejo 52. člena Statuta PZS dopolnitve t'Pravilnika o izkaznici in vrstah članarineT, s čemer je bila ponovno dana možnost za pozitivno finančno poslovanje PZS. V tujih gorah se letno ponesreči vse več naših članov, ki so potrebni tudi reševanja. V letu 2004 je po obračunanih škodnih primerih (njih število še ni dokončno) bilo izplačano več sredstev, kot je iz tega naslova bilo prihodkov. V Obvestilih PZS smo tudi objavili konkretni primer reševanja našega člana, ki ga je ne posebej zahtevno reševanje na Velikem Kleku (Grossglocknerju) stalo preko 12.000 EUR. Pravice članstva PZS so v letu 2005 po vsebini na področju zavarovanja dosegla pravice članstva drugih alpskih držav. Seveda pa zaostajamo glede odškodnin iz naslova teh zavarovanj, ki so v direktni funkciji z višino premij. Osebe, ki so se v gorah poškodovale ali so morali poravnati stroške reševanja opozarjajo na potrebo po višanju zavarovalnih vsot. Skrb za to ravnovesje je ena od nalog, kateri bo potrebno tudi v bodoče posvetiti vso pozornost. V javnem tisku beremo o finančnih stiskah našega zdravstva oz. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Seznanjeni smo bili tudi o študijah, katerih sporočilo je nakazovalo potrebo po uvedbi sofinanciranja reševanja oseb, poškodovanih pri adrenalinskih športih, kamor sodi tudi planinska dejavnost. V državah, kjer je opisano sofinanciranje že dejstvo, rešujejo te zadeve z zavarovanjem. Kritje stroškov reševanja članov raznih organizacij je urejeno z zavarovanjem za stroške reševanja, ki je vključeno med članske pravice. Predstavniki PZS smo bili povabljeni že na kar nekaj sestankov na pristojnih ministrstvih, kjer se je obravnavala ta zadeva. Predvsem smo opozorili na težave, do katerih lahko pride v slučaju, da bodo zavarovalne premije presegle današnje članarine. V seštevku bo prišlo do izdatka, ki bo za mnoge nesprejemljiv, s čemer bo ogroženo organizirano planinsko udejstvovanje. Za pričakovati je, da bomo kmalu sledili sosednjim državam, kjer se morajo državljani s temi zavarovanji spopadati že kar nekaj let. Skupno s Strokovno službo PZS smo se na dveh sestankih z opremljevalci (skupno ime za: donatorje, sponzorje, poslovne partnerje in druge) dogovarjali o raznih pravicah in ugodnostih, ki so namenjene članstvu in članom PZS. Doseženi so bili ugodni rezultati. O vsebini je bilo zapisano v Obvestilih PZS. Danilo ŠKERBINEK Odbor za članstvo UO PZS STROKOVNA SLUŽBA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Težko je pisati poročilo o delu Strokovne službe PZS za preteklo leto, brez primerjalnih poročil za pretekla leta. Zadnje poročilo generalnega sekretarja PZS je bilo napisano leta 2002 (za 2001), potem pa poročil za pretekla leta ni. Vzrokov za to ne bom iskal. V letu 2004 je Strokovna služba PZS opravljala strokovna in tehnično administrativna dela in podpirala delo za obsežne aktivnosti PZS, kot so organizacija in izvedba skupščine PZS v mesecu maju, nadaljevanje prekinjene skupščine in izredne skupščine v oktobru 2004, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi skupščine CAA v septembru. Strokovna služba je skupaj s pristojnimi komisijami sodelovala pri pripravi kandidatur na javne razpise MŠZŠ, MOPE, FSO, MZZ, zavoda za šport in skrbela za njihovo realizacijo. V letu 2004 smo se vključili tudi v sistem koriščenja sredstev EU iz socialnih skladov za financiranje izobraževanja strokovnih kadrov PZS. Člani strokovne službe so sodelovali pri pripravi več sej UO in predsedstva PZS in komisij in odborov PZS. Leto 2004 je bilo za Strokovno službo Planinske zveze Slovenije, ne da bi temu želeli pripisovati (pre)velik pomen zaznamovano z odhodom generalne sekretarke in računovodkinje PZS, ki sta potem, ko sta delali v strokovni službi od pričetka leta 2003, prenehali z delom neposredno po Skupščini PZS v mesecu maju. Vse to je zahtevalo hitro ukrepanje in prilagajanje, saj delovanje PZS ni smelo biti moteno. Vrzel na mestu generalnega sekretarja PZS je bila zapolnjena s tem, da sem njeno mesto kot v.d. generalnega sekretarja PZS prevzel po Skupščini PZS v mesecu maju na predlog predsednika PZS in v soglasju ostalih zaposlenih v strokovni službi. Ob tem sem še vedno z veliko pomočjo in razumevanjem mojih kolegic in članov komisij obdržal in izvajal delo strokovnega sodelavca za GK, KPP in KMS. Večji problem je predstavljal odhod računovodkinje, saj situacija ni bila nič kaj rožnata, ker je bilo precej odprtih nerešenih zadev, poseben problem pa je predstavljalo iskanje nove računovodkinje, saj je prva v juniju mesecu izbrana kandidatka nekaj dni pred pričetkom dela odpovedala sodelovanje. Tako smo bili do konca septembra brez glavne računovodkinje, v prehodnem obdobju smo si pomagali z bivšo, ki je delala najbolj nujne zadeve po pogodbi. S prihodom Urše Mali v juliju in Veronike Šmid kot glavne računovodkinje v oktobru, se je stanje pričelo urejati. Najpomembnejša dela, ki se pričela takoj izvajati so bila: odprava zaostankov, izterjave, priprava osnutka finančnega načrta za leto 2005, odpravljanje programskih napak v računovodskih programih skupaj s firmo Pronet, kar je že dalo prve rezultate (PV, terjatve). Posebno pozornost smo posvetili zlasti kontroli nad prilivi in odlivi, zato smo ustavili porabo sredstev izven odobrenih okvirov za posamezne dejavnosti, prav tako pa smo skrbeli za to, da je strokovna služba izpeljala vse naloge, ki so bile potrebne za dotok odobrenih finančnih sredstev iz razpisov ministrstev in tudi s strani PD. S finančno službo smo pričeli izvajati izterjavo zapadlih obveznosti od vseh, za katere je bilo ugotovljeno da jih niso poravnali. Ugotovili smo tudi, da bo zaradi vse manjših prilivov za delo PZS s strani države, saj so razpisi večinoma namenski in predvidevajo malo ali nič sredstev za delo strokovne službe, potrebno pričeti z zmanjševanjem stroškov, ki bremene članarino, ki se v zadnjih letih ni dvigovala, hkrati pa so močno narasli stroški zavarovanj članov PZS (ki imajo zato tudi več pravic). V strokovni službi smo zato že pričeli z pripravljanjem ukrepov, ki bi pripomogli k izboljšanju stanja. Delo v Strokovni službi PZS se mora prilagajati trenutnim razmeram, kar pomeni zaradi vedno večjega administriranja tudi vedno večje delovne obremenitve. Te so že pred časom dosegle kritično mejo, zato zaposleni dejansko zaradi občutka odgovornosti številna opravila opravijo preko normalnega delovnega časa. Prav tako je problematično vsako nadomeščanje v primeru bolezni ali dopusta, ali odhoda. To se je zlasti izkazalo v tem poletju, ko smo bili brez računovodkinje, sedež GRS S je v Kranju. Razmišljanja o tem, da morajo vsi zaposleni znati delati vse so iluzija in daleč od realnosti. Dela so čedalje bolj specializirana, pri tem pa so obremenitve zaposlenih različne, nekateri strokovni delavci ki delajo za več organov PZS poleg dopoldanske službe dostikrat popoldne sodelujejo še na sestankih svojih komisij. Glede na vso to pestrost dogajanj in različnost potreb so se oblikovala tudi različna pričakovanja, kaj naj pri tem ponudita strokovna služba in generalni sekretar PZS. V tem času sem ugotovil, da ni prave ločnice, ki bi opredeljevala delo GS PZS v nekaterih odborih in komisijah, saj se od njega pričakuje (glede na prakso zadnjih let) , da bo navzoč na različnih sestankih, da bo za vse te komisije in odbore pisal zapisnike i.t.d. To, glede na poslovnik in Statut ni naloga GS PZS, ki zato izgublja veliko dragocenega časa, vse pa tudi zmanjšuje delovno učinkovitost. V vodstvu PZS bo zaradi vsega tega treba opredeliti osnovne smernice glede vsebine dela GS in strokovne službe, ki jo hočejo posamezne komisije in organi zveze. Današnje zahteve so neusklajene, posledično pa so take tudi ocene o obremenjenosti, zahtevnosti in izkoriščenosti dela strokovne službe. Glede na zapažanja v strokovni službi potrebujemo: • Tajnico - informatika, ki bo delala kot tajnica. Jana Racman ima, kot vodja pisarne, kopico drugih zadolžitev, zavedati se je treba tudi, da bo zaposlena le še leta 2006, potem se upokoji; • Informatorja (vodjo pisarne), ki bi skrbel za informacije, spletne strani, Planinski vestnik, Obvestila (prevzel del sedanjih nalog Jane Racman) in bi delal v sodelovanju s Planinsko založbo in prodajo; • pomočnika Generalnega sekretarja, ki bi iskal sponzorje, se dogovarjal s partnerji, skrbel za mednarodne povezave, ki bi prinašale finančne koristi v obliki sredstev EU iz sodelovanja z drugimi zvezami; • še enega zaposlenega v računovodstvu zaradi prerazporeditve nekaterih del med strokovnimi delavci in finančno službo. S tem je mišljeno, da se obstoječa zaposlitev v računovodstvu spremeni iz dela za določen čas v delo za nedoločen čas. V ilustracijo zgoraj navedenega naj navedem nekaj ugotovitev: Pisarna PZS je tisto mesto, kjer se običajno najprej in najpogosteje vzpostavi stik s strokovno službo. To velja tako glede stikov z mediji, javnimi in državnimi institucijami, kakor glede stikov z društvi in organi zveze. Vendar tajnica ob obilici dela za predsednika in člane P PZS ter GS ne zmore dajati še vseh različnih informacij, ki jih zahtevajo vsi drugi, zato pa seveda postaja vse bolj akutno vprašanje informacijske pisarne na eni in zahtevnega administrativno strokovnega dela na drugi strani. To izkazuje potrebo po informacijski službi, kar bi razbremenilo tajnico in GS PZS. Sodelovanje komisij PZS na področju strokovnih kadrov in investicij, kjer so v igri sredstva EU bo zahtevalo po novem ogromno birokracije in zlasti priprave finančnih konstrukcij in kasneje poročil. Za to bo potrebno ločiti opisni (strokovni) del in finančni del, saj vseh zahtev EU (in države) en sam človek ne bo zmogel. Zato bo generalni sekretar nujno potreboval pomočnika, potrebno pa bo tudi urediti prerazporeditev dela med strokovnimi delavci in finančno službo, kar bi dosegli še z enim zaposlenim, kar se je že izkazalo kot upravičeno v zadnjem obdobju. Danilo M. SBRIZAJ, v.d. generalnega sekretarja PZS ŠTEVILČNOST ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POSTAJA AKTUALNA TEMA V uvodnih členih Statuta Planinske zveze Slovenije (PZS) so zapisani namen, naloge in aktivnosti, s katerimi planinska organizacija dosega svoj namen. In rezultati se dosegajo na podlagi solidarnosti, pripadnosti ter sodelovanja članstva in dobrim sodelovanjem z lastniki in drugimi uporabniki planinskega prostora ter uspešnim dogovarjanjem z zakonodajalcem. Poslanstvo in cilji so že dolgo jasni, saj se ta določila komaj kaj spreminjajo. V teku je zbiranje mnenj planinskih društev (PD) o poti do skoraj tuzakonjenihT ciljev. Časi se spreminjajo, z njimi ljudje, navade, 0torej je celo nujno, da poizkušamo posodobiti in po potrebi tudi spremeniti pot do nam poznanih ciljev. Zavedanja potrebe in resnosti tega dejanja bodo pokazali odgovori PD. Na 17. seji Upravnega odbora PZS, 7. aprila letos je bilo ob obravnavi zbranih predlogov za spremembe in dopolnitve Statuta PZS kar nekaj krat postavljeno tudi vprašanje:Tali želimo v bodoče elitno ali množično PZST? Želje po elitizmu v PZS nismo nikoli zaznali. Nujno pa je v največji možni meri prizadevanje po strokovni dovršenosti in izpolnjevanju našega kodeksa. Verjetno bi pri usmerjanju planinske organizacije glede številčnosti bilo izhodišče napačno, če bi si zastavili za cilj:TBiti nas mora tolikoT! Koliko pravzaprav? Po komu naj se zgledujemo ali usmerjamo? Zakaj pa sploh razmišljamo o številčnosti našega članstva? Poglejmo nekoliko nazaj! Število članstva planinske organizacije iz maksimuma, ki je pred leti dosegal okoli 126.000 članov, je upadalo in nato nihalo do pred 15 leti (1989), ko smo imeli še preko 100.000 članov, potem pa je število upadalo do 53.743 članov, kolikor je štelo članstvo ob koncu leta 2004. Padec članstva torej ni nov dogodek. Dogajal se je tudi v letih, ko so veljale nespremenjene članarine. Razmišljanja glede padca števila članstva so potrebna in utemeljena, a biti morajo analitična. Gibanje članstva terja razmislek, sledi naj mu tudi stališče, usmeritev in napotilo za naprej. Razmislimo: je treba dopolniti cilje, zastaviti drugačno pot do članstva? Ko smo tujim planinskim organizacijam in planincem pripovedovali o številčnosti (mišljene so številke okoli 100.000 članov) naše organizacije, so se nam nasmihali in spraševali, kako uspemo aktivno obvladati tako armado članstva!. Vprašajmo se, koliko oseb od tega številnega članstva je bilo aktivnih? V gorah je bilo tedaj manj obiskovalcev, kot jih lahko srečamo danes. Ne smemo pozabiti, da smo imeli na desetine PD v delovnih kolektivih. Marsikaterega teh PD in celo tistega delovnega kolektiva žal ni več. Število članstva se je pred leti ugotavljalo na podlagi izdanih znamkic. Članski prispevek za najmlajše članstvo so velikokrat poravnavala kar PD. Neizpodbitno je, da je do velike številčnosti članstva PZS prišlo v nekem povsem drugem času, ki z današnjim ni primerljiv. Padec števila članstva spremlja še eno spoznanje. Nastajajo nova PD z majhnim številom članstva. Tako imamo 6 PD z manj kot 10 člani, 13 PD z 10 do 30 članov, in 18 PD z 30 do 50 članov. Vemo, koliko članov mora šteti PD, da lahko uresničuje naloge, ki jih narekujejo Pravila PD in Statut PZS? Seveda ni nujno, da PD z malim številom članstva deluje slabo, a med njimi je gotovo del tistih PD, s dejavnostjo katerih članstvo ni in ne more biti zadovoljno. Po podatkih nastaja del novih PD zaradi subjektivnih navskrižij med članstvom. Cepitev društev zaradi teh vzrokov za gotovo slabi moč planinske organizacije ter vpliva na obnašanje in ravnanje teh PD do drugih! Današnje in predvsem tjutrišnjeT članstvo PD oz. PZS bo predvsem odvisno od tega, kaj bomo vsi skupaj članstvu sposobni ponuditi, kako jim bomo znali vsebine in pravice članstva približati, koliko je ponujeno zanimivo, kar je tudi odvisno od medsebojnih odnosov v PD in ne nazadnje od družbenih razmer v Sloveniji na sploh. Brez dvoma moramo obiskovalce gora in ljubitelje narave povabiti v naše vrste. Interes obstaja! Samo poglejmo, koliko turističnih naravovarstvenih ter takih in drugačnih organizacij ponuja izlete ter sprehode v planine in gore. Tega je zelo veliko, pa tudi odzivnost nas mora opozoriti. Poiskati moramo odgovor, kako jim to uspe? Sklenili smo, da so poudarki našega delovanja varnost, kar dosegamo s kvalitetnim vodniškim kadrom, vzgojno-izobraževalnimi in preventivnimi programi, vsebinsko bogatimi programi, kar že vrsto let nudimo in dopolnjujemo ter zavarovanje za številne vrste rizikov, ki so povezani s planinsko dejavnostjo. To so kvalitetni elementi v delu planinske organizacije, kjer smo v prednosti pred drugimi.. Svojo vrednosti ima PZS zaradi nudenja pogojev za planinsko dejavnost, to so dobro nadelana pota in oskrbovane planinske koče. Le odločno, dovolj tglasnoT in sodobno (programski prospekti, internet, ..) moramo svojo vsebino in program dela nuditi in to na način, ki je odgovarjajoč kraju in interesom populacije. Pravilno presojo, kaj člani rabijo, mora vsako PD samo tuganitiT ter sprejeti. Brez podmladka nobena organizacija nima bodočnosti. Tukaj moramo v bodoče narediti največ. Najuspešnejši smo bili, ko je bilo planinsko delo razvejano po številnih planinskih skupinah na osnovnih in srednjih šolah. Ne smemo pozabiti, da je bilo včasih bolj malo ponudbe (taborniki, počitniška zveza, planinci, telovadno društvo Partizan,..). Število otrok na generacijo se zmanjšuje. Ponudb za mlade je toliko, da otrok dobesedno zmanjkuje. In zanje se velja potruditi. Seveda so tudi tukaj potrebni ustrezni sodobni pristopi, pogoji in vsebine ter kvalitetni mentorji in vodniki. V društvih je potrebno vzpodbuditi aktivnosti med mladimi, povečati pripravljenost za pridobivanje mlajših mentorjev ter preiti od formalnih odločitev do konkretnih povezav z šolami. Pri vodstvih šol je treba pridobiti naklonjenost. Zanimanje za vpis v neko organizacijo predstavljajo tudi pravice (ugodnosti), ki jih s tem pridobimo. Ugodnosti so se iz leta v leto bolj približevale potrebam, ki jih terja aktivno planinsko udejstvovanje oz. aktivni član PD. Letos so te ugodnosti po vsebini že primerljive z ugodnostmi članstva planinskih organizacij v širšem alpskem prostoru. V skupno dobro vsega članstva je PZS uspelo ob upoštevanju številčnosti naše organizacije in interesa podjetij, ki proizvajajo ali nudijo proizvode, potrebne v naši dejavnosti, pridobiti ugodne cene za njihove proizvode. Marsikatero PD to ponudbo ugodnosti dopolnjuje še s ugodnostmi, ki so jih uspeli pridobiti za svoje članstvo v svojem okolju. Zelo pomembna je letošnja članska solidarnost med starejšimi (A, B, B1) in najmlajšimi člani (P+O). Pričakovati je, da jo bodo PD izrabila. In na koncu ponovno vprašanje oziroma še bolje premislek, kako številčni želimo biti. Veliko je prednosti številčnega članstva, toda pri tem ne smemo zanemariti vprašanja, koliko članstva smo sposobni tobvladatiT, jim nuditi kvalitetne pogoje dela in ugodnosti, pod kakšnimi pogoji in po kakšni ceni. Odgovore morajo dati planinske sredine, ki jih predstavljajo PD. In ne pozabimo, da so uporabniki planinske dela planinske organizacije naši člani. O naših bodočih pristopih ter delu bodo potrebni vsebinski pogovori! Kje so torej razumne meje številčnosti PZS? Verjetno bi bilo prav, da smo glede tega znotraj PZS usklajeni. Pomagajmo si s pogledom preko meje. PZS je član združenja planinskih zvez iz držav alpskega loka (Club Arc Alpin 0 CAA). Kakšno je procentualno razmerje med številom prebivalcev teh držav in številom članov planinske organizacije v teh državah? Podatki v tabeli nam dajejo odgovor. V Franciji, Švici, Avstriji in morda še kje imajo še druge planinske organizacije, razen navedenih, a te so največje in podatek nam daje primerljivost. Rezultati iz tabele v primerjavi s tistim, ki velja za Slovenijo povedo, da imamo danes v PZS glede na število prebivalstva naše države še vedno kar precej članstva, celo precej več, kot n.pr. v planinskih organizacijah Nemčije in Italije in manj kot v izrazitih alpskih državah kot n.pr.v Lichtensteinu in Južni Tirolski. planinska organizacija št ev ilo članstva % Italija / CAI 307.420 0,54 Francija/ CAF 92.003 0,15 Švica /SAC 94.176 1,29 Lichtenstein/LAV 1.962 6,03 Avstrija/OEAV 271.313 3,33 Nemčija /DAV 632.513 0,76 Južna Tirolska/AVS 36.570 9.88 Slovenija/PZS 53.743 2.71 Stroške reševanja v gorah držav, navedenih v tabeli, že nekaj let ne plačujejo več države iz sredstev davkoplačevalcev. Stroški so stvar ponesrečenih oz. zavarovalnic z koncesijo, pri katerih so ljudje zavarovani. Kaže, da bomo v PZS kmalu morali razširiti članske pravice še s to zavarovalno ugodnostjo. Zaključek in predlogi aktivnosti planinske organizacije na tem področju: Pripravimo in ponudimo zanimive programe in njihovo dosledno izvajanje, svetovanje individualnim obiskovalcem gora in možnost izposojanja dražje tehnične opreme, ob tem pa aktivneje in pogosteje opozarjajmo na prednosti članstva planinske organizacije, predvsem s koriščenjem bogatih vzgojno-izobraževalnih programov. Vsebinske ugodnosti (pravice) članstva bo potrebno smiselno, postopno in vrednostno dopolnjevati. Skupščina PZS, ki je pred vrati, je prilika, da PD v aktivnem sodelovanju s MDO, v fazi priprav na skupščino, s konstruktivnimi predlogi predstavijo svoje poglede na opisano problematiko. V zvezi s Skupščino PZS je potreben tudi razmislek ter ocena naših pogojev in razmer za naše delovanje in usmeritev naših razmišljanj ter aktivnosti za pridobitev dela naklonjenosti, ki jo država namenja športu nasploh. Danilo ŠKERBINEK, podpredsednik PZS PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE ODBOR ZA ČLANSTVO UO PZS 1001 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 Zadeva: Pojasnilo o obračunavanju članarine Nekatera Planinska društva so spraševala: - zakaj je PZS zaostrila odnos med PD in PZS pri obračunavanju članarine, ki jo vplačuje članstvo in dajali PD možnost prevzema članskiega materiala za leto 2005 šele po poravnavi obveznosti PD oz. v nekaterih primerih medsebojnih poravnav? - zakaj se delitev vplačane članarine 50:50 med PD in PZS izvaja šele potem, ko se poravnajo s članstvom nastali stroški? Kako je z obračunavanjem vplačane članarine med PD do PZS, vam je gotovo znano, saj je o tem bilo za l. 2002 in 2003 v Obvestilih PZS veliko napisanega. Kako je s tem za leto 2004? Do 7.9. 04 kljub več pozivom še 61 PD ni opravilo niti enega obračuna za prevzeto člansko gradivo. Do 15.9. osem PD še vedno ni naročilo članskega gradiva. Posledica: Mnogo izvedenih tečajev za člane PD v organizaciji PZS mesece dolgo ni bilo mogoče finančno zaključiti, lastniki koč niso dobili izplačane oskrbe, inštruktorji, večinoma študentje niso dobili honorarjev, določene načrtovane akcije je bilo potrebno preklicati, osebam, ki se v imenu PZS udeležujejo raznih sestankov, ni bilo mogoče povrniti dejanskih stroškov. Sprejet je bil način dela in dogovorjeno stališče, da ni mogoče ustvarjati novih zadolžitev, dokler niso urejene stare medsebojne terjatve. To določilo velja tudi za obračunavanje članarine. Vsak novo vpisani član ali poravnana članarina pomeni namreč takoj po tem dogodku za PZS strošek, ki ga predstavlja vrednost članskih pravic, in ga je dolžna PZS mesečno poravnavati. UO PZS je moral ukrepati, če je hotel vsaj v neki minimalni meri zaščititi možnost izvajanja programskih nalog, ki jih je sprejel. Tako je UO PZS na svoji 9. seji dne 24.10. 2003 sprejel dopolnjeni Pravilnik o izkaznici in vrstah članarine (Obvestila PZS štev. 11/2003-stran 10 in 11). Drugi odstavek 8. člena, zadnji stavek govori:TBrez poravnave predhodno izdanih znamkic ni možno izdati novih znamkicT! Odločujoč je tudi 13. člen: Pravilnik 0se objavi v Obvestilih PZS, uporablja pa se od 15.12.2003 dalje. Torej velja za celotno leto 2004. Pravilnikjje bil še dopolnjen na 14. seji UO PZS dne 22.10. 2004. Objavljen je bil v Obvestilih PZS štev. 12/2004 in velja od 15.12.2004 dalje. V 8. členu tega Pravilnika, drugi odstavek, zadnji stavek govori o tej zadevi še določneje: t'Končni obračun za člana PZS mora biti izdelan in posredovan strokovni službi PZS najkasneje do 30. 12. 2005T. O obračunavanju članarine članstva med PD in PZS navajamo v nadaljevanju podrobno pojasnilo:: - o delitvi govorita 29. in 52. člen Statuta PZS - obe določili Statuta sta enakovredni - s tozadevnim dodatnim določilom v 52. členu je bilo UO namenoma, glede na okoliščine, ki lahko nastopijo do možnosti spremembe določil Statuta, dano pooblastilo in možnost zagotoviti PZS nemoteno poslovanje in prilagoditev finančnim zahtevam - te razmere so nastopile, ko so se pravice, ki izhajajo iz članstva povečale in s tem stroški, ki jih je bila PZS dolžna sproti poravnavati; ti stroški so vse bolj ogrožali financiranje standardnih nalog PZS, ki jih načrtujejo komisije in sprejema UO PZS. - UO PZS je obravnaval problem stroškov zaradi uvajanja novih pravic članstva in njihovo kritje ter v skladu s svojimi odgovornostmi po Statutu PZS in v dobri veri, te okoliščine reguliral z dopolnjevanjem Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine; - v drugem odstavku 6. člena navedenega Pravilnika lahko beremo:TIz vplačane članarine se poravnajo s članarino nastali stroški, nakar se opravi delitev vplačane članarine med PD in PZS v razmerju 50:50. Stroške ugotovi UO PZS (NO PZS) na osnovi dokazil, ki jih predloži strokovna služba PZST. - ni nam poznano, da bi iz kateregakoli MDO ali PD prišel predlog, ki bi nakazal potrebo po spremembi Statuta in ni bilo predloga za ustrezno uskladitev Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine s Statutom; tako, kot so bile v Statut v minulem času vnesene druge potrebne spremembe, ki so bile predlagane, predpostavljamo, da bi bile sprejete tudi te, če bi bile predlagane - seveda je pa nujno, da se neusklajenost navedenih aktov čim prej odpravi; tozadevni predlog je že pripravljen in je uvrščen med predloge za dopolnitev Statuta PZS; kot je znano, je že več let predvidena celovita obnova Statuta PZS, kar pa se odlaga zaradi skoraj vsakoletnega pričakovanja novele Zakona o društvih. Zgoraj opisani postopki so bili opravljeni v skladu s Statutom PZS, Poslovnikom UO PZS in Predsedstva UO PZS. Materiali so bili objavljeni v Obvestilih PZS in pravočasno razposlani ter so na razpolago vsem društvom. Vselej so bile objavljene tudi tabele s prikazom članarine za kategorije članstva, stroškov za pravice članstva in delitev preostalega dela članarine. Pojasnilo o gornji zadevi je obravnaval na svoji seji dne 07.04. t.l. tudi UO PZS in ugotovil, da so opisani postopki v skladu s njegovimi sklepi in v okviru dokumentov PZS. S planinskimi pozdravi ! Danilo ŠKERBINEK, predsednik Odbora za članstvo UO PZS ČASTNO SODIŠČE PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE Častno sodišče PZS se v letu 2004 ni sestalo. POROČILO O FINANČNEM POSLOVANJU PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 2004 POJASNILA K BILANCI STANJA IN IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2004 Računovodski standard SRS 33 za društva, določa predpisane podatke, ki jih morata vsebovati računovodska izkaza ( bilanca stanja in izkaz uspeha). BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2004 31.12.2003 31.12.2004 STANJE SREDSTEV 1. 00-04 Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti 124.872.757 125.838.289 101% 2. 06,08 Dolgoročne terjatve in finančne naložbe 3. 31,32,33 Zaloge 96.618.477 114.297.273 118% 4. 12 Terjatve do članov in kupcev 45.316.176 39.721.185 88% 5. 13-18 Druge kratkoročne terjatve in finačne naložbe 36.200.371 7.480.096 21% 6. 10,11 Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina 33.825.172 11.829.488 35% 7. 19 Aktivne časovne razmejitve 2.259.682 3.161.183 140% SKUPAJ SREDSTVA 339.092.635 302.327.514 89% 8. 90 Društveni sklad - ustanovna vloga, rezerve in drugi viri 219.973.500 238.615.394 108% 9. 91 Društveni sklad - presežek prihodkov 19.503.233 19.503.233 100% 9.a 91 Društveni sklad - presežek odhodkov 17.430.633 10. 94,97,98 Dolgoročne obveznosti 11. 22 Kratkoročne obveznosti do članov in dobaviteljev 55.448.600 51.269.498 92% 12. 23-28 Druge kratkoročne obveznosti 21.119.623 9.629.135 46% 13. 29 Pasivne časovne razmejitve 23.047.678 740.887 3% SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 339.092.635 302.327.514 89% STANJE SREDSTEV: Stanje sredstev na dan 31.12. 2004 v primerjavi s stanjem 31.12.2003: 1. Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti 0 razliko med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti vseh osnovnih sredstev ( zemljišča, zgradbe in ostala oprema, ki se všteva med osnovna sredstva ) 0 povečala so se za 1% . 2. Dolgoročne terjatve 0 ( stanje je 0 ) dana dolgoročna posojila. 3. Zaloge 0 vsebuje zaloge materiala in blaga ( v založbi), ki smo jih popisali ob koncu obračunskega lista in so se glede na prejšnje leto povečale za 18%. 4. Terjatve do kupcev 0 zneski terjatev s popravki 0 so se: manjšali za 12%. 5. Druge kratkoročne terjatve in finančne naložbe v katerem so zajete terjatve za vstopni DDV, plačani davek iz dobička, dane akontacije fizičnim osebam ( na odpravah in drugih akcijah) ter terjatve do drugih institucij, ki so se zmanjšale za 79%. 6. Dobroimetja pri bankah, gotovina v blagajni 0 zneski na transakcijskih računih in zneski gotovine so se zmanjšala za 65%. 7. Aktivne časovne razmejitve 0 vnaprej plačani stroški 0 so se povečali za 40%% OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV: 8. Društveni sklad 0 ki je oblikovan za osnovna sredstva in za material v založbi in je povečan za 8%. 9. Društveni sklad 0 presežek prihodkov in odhodkov - izkazan je presežek prihodkov iz preteklih obdobij + 19.503.233 in presežek odhodkov iz tekočega obdobja -17.430.633 : razlika je v + 2.072.600 sit. 10. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 0 vse obveznosti do dobaviteljev, ki se nanašajo na dobavljeno blago in storitve in so zmanjšane za 8%. 11. Druge kratkoročne obveznosti 0 obveznosti za plačilo DDV, obveznost za akontacije davka iz dobička, obveznosti do fizičnih oseb ( plačilo potnih stroškov), obveznosti za plačilo avtorskih honorarjev in pogodbenega dela. Zmanjšale so se za 54%. 12. Pasivne časovne razmejitve 0 vnaprej prejeti prihodki za naslednje obračunsko obdobje so se zmanjšale za 97%. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2004 V izkazu poslovnega izida so zajeti vsi prihodki in vsi stroški v letu 2004 Prihodki so sestavljeni: iz prihodkov od članarin, ki so se povečali za 4 %, iz prihodkov iz reciprocitete 0 prejeli smo nakazilo za 2003 in 2004 (zato je povečanje 95%), iz sredstev razpisa MŠŠ 0 povečanje 10% iz sredstev MO RUZR ( za GRS) 0 povečanje 2% iz sredstev razpisov od Fundacije za šport 0 povečanje 1% iz sredstev FIHO ( za GRS ) 0 povečanje 18% iz prispevkov od drugih ministrstev in lokalnih skupnosti od lastne dejavnosti 0 založbe, PV, koledar, od tečajev od sponzorjev in donatorjev 0 sredstva so se povečala za 20% in drugi prihodki 0 podpore in donacije za odprave, prihodki od obresti V skupnem so se prihodki povečali za 8% Posebej so prikazani prihodki znotraj organov PZS med upravnim odborom, komisijami in strokovno službo in so interne narave ( za delovanje komisij iz članarine, pokrivanje stroškov usposabljanja PUS Bavšica, interni prihodki komisij za delovanje strokovne službe). Odhodki so sestavljeni: iz odhodkov za nabavljen in porabljen material, energijo, povečanje za 10%, iz odhodkov za vzdrževanje zgradb in opreme ( v katerem so zajeta tudi sredstva za vzdrževanje koč iz sredstev reciprocitete), povečanje je zaradi vzdrževanja stavbe PZS, iz odhodkov storitev 0 prevozi, poštne, telefonske, internetne storitve, komunalne, tiskarske, obrtne odvetniške storitve- povečanje za 15% iz odhodkov kotizacije za seminarje, storitev študentskega servisa, izdatkov za reprezentanco ( za organe društev) , raznih stroškov na tekmah , tečajih, odpravah - povečanje za 23%, iz odhodkov za povračila dnevnic, potnih stroškov, prenočišč doma in v tujini 0 povečanje za 2%, iz dohodkov iz zavarovanj 0 vsa zavarovanja: nezgodno, za odgovornost, za člane PD, za vlom, požar, za markaciste, tekme, tečaje 0 povečanje za 9%% iz odhodkov plač, prispevkov in nadomestil za zaposlene na PZS 0 povečanje za 1% iz odhodka izplačilo odpravnine 0 bivši generalni sekretarki iz odhodkov avtorskih honorarjev, nagrad in pogodbenega dela za dejavnosti 0 povečanje za 9%, iz odhodkov obresti 0 zmanjšanje v % ker ni več anuitet in obresti za plačilo kredita iz odhodkov sredstev danih za GRS in nabavljene investicijske opreme ( večina nabav v GRS) 0 povečanje za 32%, iz dohodkov zadnje anuitete in obresti za PUS Bavšica iz dohodkov dajatev, taks, prispevkov 0 povečanje za 22%, iz dohodkov najema prostorov in opreme- povečanje za 87% ( najemnine za prostor za GRS, za dejavnost KŠP- najem prostorov in opreme, za najem za vse vrste usposabljanj ) iz dohodkov za delo MDO, pomoči in donacij drugim 0 zmanjšanje za 2% iz dohodkov 0 popravkov vrednosti terjatev 0 odpisov neizterljivih terjatev iz preteklega obdobja ( odpisi zaračunane storitve reševanja in delno odpisi za PV ) Posebej so prikazani odhodki znotraj organov PZS med upravnim odborom, komisijami in strokovno službo in so interne narave ( interni stroški UO in komisij za delo strokovne službe stroški KVIZa za usposabljanja). EVIDENCA PREJETE ČLANARINE Z METERIALNIMI STROSKI V LETU 2004 stroški vezani na pravice članov čista član. skupaj čist.čl.PZS kategorij a št. članov članarina/os na člana na člana 1 A 905 10.271.750 9.700 8.778.500 1.650 1.493.250 2 Ad 82 892.160 9.700 795.400 1.180 96.760 3 B 29.437 64.761.400 600 17.662.200 1.600 47.099.200 4 Bd 3.353 6.102.460 600 2.011.800 1.220 4.090.660 5 B1 3.253 4.554.200 600 1.951.800 800 2.602.400 6 S+Š 4.033 5.847.850 600 2.419.800 850 3.428.050 7 S+Š/d 1.417 1.728.740 600 850.200 620 878.540 8 P+O 9.495 7.358.625 550 5.222.250 225 2.136.375 9 P+O/d 1.768 1.193.400 550 972.400 125 221.000 sk. vsi 53.743 102.710.58 5 za stroške čl 40.664.350 ostala članarina 62.046.235 Vsa prejeta članarina skupaj 102.710.58 5 Pokrivanje stroškov iz članarine za materialne stroške ( zavarovanje članstva, naročniki PV in znamkice) 1 2 3 Zavarovanje članstva v 2004 30.708.571 Nabava znamkic za članstvo 4.550.000 Pokrivanje stroškov naročnikov PV za A člane 6.018.000 Ostali stroški za informativni material, ki ga prejema članstvo in planinska društva: 1 . Informativna zgibanka ( izdelava in tisk) 1.553.611 2 Zavaroval. . kartončki 12.480 3 . Planinski koledarček 1.572.825 4 . Dnevnik mladega planinca, Ringa raja 909.550 5 . Izdaja obvestil PZS 6.101.840 6 Stroški poštnine pri pošiljanju znamkic in . ost.gradiv 467.500 Skupaj stroški iz članarin 51.894.377 Znesek ostanka članar. za dejavnost PZS 50.816.208 Ostanek članarine je za delno pokrivanje stroškov strokovne službe, za pokrivanje poslovanja PZS ( vzdrževanje opreme, stroški storitev), za pokrivanje dejavnosti UO, dejavnosti MDO in in delno stroškov komisij. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2004 izkaz uspeha 2003 izkaz uspeha 2004 04/03 I. PRIHODKI 1. Prihodki od članarine 98.647.145 102.296.715 104% 2. Prihodki od članarine-tujina 03,04 4.336.612 8.461.713 195% 3. Prenosi članarine -6.973.500 0% 4. Sredstva proračuna MŠŠ 65.105.882 71.563.777 110% izkaz uspeha 2003 izkaz uspeha 2004 04/03 5. Sredstva proračuna MO RUZR 129.598.592 131.930.000 102% 6. Sredstva proračuna ostala ministrstva 2.500.000 240.000 10% 7. Sredstva MOL, drugi uradi 180.000 500.000 278% 8. Sredstva Fundacije za šport 38.191.192 38.717.528 101% 9. Fundacija za financi.humanitarnih dejav. 48.170.886 56.820.778 118% 10. Lastna dejavnost - založba, PV 66.906.662 66.319.991 99% 11. Lastna dejavnost - koledar 32.366.703 28.033.290 87% 12. Lastna dejavnost - tečaji 19.688.796 23.636.373 120% 13. Lastna dejavnost - ostalo 12.446.349 10.727.505 86% 14. Sponzorji 6.995.000 8.415.173 120% 15. Donatorji 5.575.294 6.971.823 125% 16. Podpore in donacije za odprave 7.580.567 17. Finančni prihodki od obresti 768.132 18. Drugi prihodki 975.790 I. SKUPAJ PRIHODKI 523.735.613 563.959.154 108% Interni prihodki znotraj organov PZS- UO, komisije 41.324.588 54.214.047 131% SKUPAJ 565.060.201 618.173.201 109% II. ODHODKI 1. porabljen material 19.359.954 22.965.307 119% 2. vrednost nabav. blaga 20.114.158 21.920.692 109% 3. porabljena energija 3.081.377 3.307.151 107% 4. stroški vzdrževanja za visokogor. post. 9.500.000 7.400.000 78% 5. stroški sprotnega vzdrževanja-zgradb in opreme 5.082.310 11.645.351 229% 6. prevozi,letalski prevozi,avtobusni 12.085.758 18.768.799 155% 7. stroški poštnih, tel. in inter.st. 16.984.296 18.862.585 111% 8. komunalne storitve 436.122 405.419 93% 9. tiskarske storitve 73.162.493 70.538.106 96% 10. obrtne storitve 9.288.421 10.587.862 114% 11. druge storitve 3.976.154 4.353.127 109% 12. Odvetniške storitve 1.273.284 1.599.331 126% 13. Kotizacije za seminarje 720.865 396.133 55% 14. Izdelava spletne strani 1.146.000 0% 15. Storitve študentskega servisa 10.179.222 12.578.469 124% 16. Izdatki za reprezentanco 4.397.064 4.054.027 92% 17. Razni stroški na tekmah 2.371.077 2.671.067 113% 18. Stroški tečajev 1.326.615 1.628.572 123% 19. Stroški promocij, oglasi, osmrt. 1.004.117 1.755.803 175% 20. Razni stroški na odpravah 2.808.441 8.554.703 305% 21. povračila-dnev.KM,prenočišč-doma,tujina 68.839.878 70.148.201 102% 22. Zavarovanja 40.619.236 44.394.819 109% 23. Strokovna služba plače in nadom. 53.680.373 54.010.016 101% 24. stroški odpravine - bruto 3.599.100 25. avtorski honorarji,pog.o delu.nagrade 29.473.296 31.984.022 109% 26. stroški financiranja 1.273.507 357.644 28% 27. sredstva za postaje GRS 73.868.528 93.355.003 126% 28. investicije - oprema 18.309.765 25.497.894 139% 29. anuiteta,obresti Bavšica 4.934.168 415.100 8% 30. dajatve-članstva,takse tudi za vrhove, prisp.,in drugo 5.303.836 6.471.879 122% 31. Najemnine za prostore in opremo 5.714.522 10.705.654 187% 32. Sredstva za delo M DO 7.385.920 4.415.889 60% 33. Odškodnine 12.513.887 0% 34. Pomoči in donacije 5.241.055 6.778.669 129% 35. drugi stroški 1.824.764 1.247.131 68% 36. popravki vrednosti trejatev - odpisi 4.016.263 II. SKUPAJ ODHODKI 527.280.463 581.389.787 110% Interni odhodki znotr. organov PZS - UO, komisije 41.324.588 54.214.047 131% SKUPAJ 568.605.051 635.603.834 112% Presežek odhodkov obračunskega leta -3.544.850 -17.430.633 Presežek prihodkov iz preteklih let 19.503.233 PRESEŽEK PRIHODKOV/ODHODKOV 2.072.600 NADZORNI ODBOR PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POROČILO NADZORNEGA ODBORA PZS ZA LETO 2004 Nadzorni odbor PZS (v nadaljevanju: NO) je na osnovi 57. člena Statuta PZS redno spremljal delo organov in poslovanje PZS. Člani NO so na sejah z večino sprejemali sklepe. Na seje so bili redno vabljeni predsednik, generalni sekretar in po potrebi računovodkinja PZS. Člani NO smo se udeleževali sej UO PZS, redno dobivamo Obvestila PZS z zapisniki sej UO PZS, predsednik pa tudi zapisnike P UO PZS. Predsednik se je občasno udeleževal sej P UO PZS. Za pregled poslovanja PZS v letu 2004 nam je računovodstvo PZS posredovalo Finančno poročilo, Bilanco stanja in Izkaz poslovnega izida. NO je bila na razpolago tudi vsa računovodska 0 knjigovodska dokumentacija. Poslovni izid PZS za leto 2004 je negativen. Negativno so poslovali: UO PZS, Planinska založba, Planinski vestnik, Mladinska komisija, Komisija za odpravo v tuja gorstva in Komisija za mednarodne stike. To dejstvo kaže, da nekateri organi PZS in Strokovna služba med letom ne usklajujejo realizacije z poslovnimi plani. Vsled tega je tudi v letu 2004 prihajalo do nezadovoljstva v nekaterih komisijah/odborih, ki vedno poslujejo v okviru sprejetih in načrtovanih planov, oziroma usklajujejo odhodke in prihodke. NO je predlagal UO PZS, da v najkrajšem času sprejme sanacijski program in ukrepe, ki bodo zagotavljali normalno finančno poslovanje PZS. Komisije, ki so dolžne izdelati inventure, so to opravile v zakonitem roku in predale protokole v računovodstvo PZS pravočasno. NO ugotavlja, da je predsednik PZS izbral pravilno pot, da je dal izplačati odpravnino generalni sekretarki Alojziji Korbar Tacer v vrednosti 3.599.100,00 SIT bruto. Iz sodne prakse je ugotoviti, da tožbe v zvezi z prekinitvijo delovnega razmerja trajajo več let. V primeru, če v pravdi ne bi uspeli, bi lahko stroški narasli na več deset milijonov. Skoraj v vseh primerih, ki jih poznamo, je delodajalec tožbo izgubil, zaradi napak v postopku. NO ugotavlja, da se tudi v omenjenem primeru ni beležilo posameznih kršitev in generalna sekretarka ni bila v disciplinskem postopku. To so več kot argumentirani razlogi, da bi PZS morebitno tožbo izgubila, ker večino krivdnih razlogov ne bi mogli dokazati. NO je obravnaval postavko v Finančnem poročilo PZS (drugi prihodki in odhodki ) za leta 2002., 2003., 2004. in ugotovil, da so pod tem imenom knjižene interne knjižbe med komisijami, interni nalogi UO PZS in članarine za posamezne komisije.V finančnem poročilo za leto 2005 bo postavka, (interni prihodki in odhodki UO in komisij PZS). NO PZS se je v letu 2004 sestal na 6. rednih sejah. Na sejah smo obravnavali: pogodbe sklenjene z dobavitelji, Planinski vestnih, planinski stenski koledar, inventure, obravnava gradiva za izredno sejo skupščine, pregled stroškov funkcionarjev v PZS, odprava Dhaulagiri nesreča Jožeta Šepiča, analiza I. izmene tečajnikov za kategorijo A v Bavšici, pogodbo med PD Kranj in Gorenjsko banko, pogodbo med PZS ter Jožetom Stanovnikom in Jožetom Melanškom, pritožbo PD Jezersko glede lastništva Češke koče in zemljišča. NO predlaga Skupščini PZS, da ugotovitve in pripombe NO upošteva pri oblikovanju sklepov za delo organov in poslovanje PZS v letu 2004. Franc KOCBEK, predsednik Nadzornega odbora PZS POROČILO NADZORNEGA ODBORA PZS ZA LETO 2003 Nadzorni odbor PZS je na podlagi 57. člena Statuta PZS v letu 2003 redno spremljal delo vseh organov PZS. Člani NO PZS so na sejah z večino sprejemali sklepe. Na seje so bili redno vabljeni predsednik, generalni sekretar in po potrebi računovodkinja. Predsednik NO se je po vabilu udeleževal sej P UO PZS, UO PZS in sej komisij. V leto 2003 je bilo več svečanosti ob praznovanjih v PZS, radi smo hodili v gore in si prizadevali, da bi PZS delovala uspešno. Nadzorni odbor PZS ocenjuje, da je bil dosežen na določenih področjih viden napredek,(samostojno planiranje v komisijah, zavarovanj članstva,prenos premoženj PZS društvom, boljše delo meddruštvenih odborov, mednarodno sodelovanje itd. ) a so še področja, kjer bo potrebno v naslednjih letih narediti več,(urediti boljšo organizacijo dela v strokovni službi, k delu pristopiti strokovno in profesionalno.) Nadzorni odbor ocenjuje, da P UO PZS ni delovalo v skladu s 55. členom Statuta PZS, ki predpisuje sestavo Predsedstva UO PZS in 43. in 44. členom Poslovnika UO PZS in P UO PZS. Strokovni potencial članov UO je preslabo izkoriščen, saj se premalo vključuje v strokovno delo PZS. Predlagamo, da se sposobne in dela voljne člane upravnega odbora vključuje v razreševanje nastale problematike v PZS. Nadzorni odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da je delo v komisijah steklo po predlaganih sklepih UO PZS. Planiranje in finančno načrtovanje, kakor tudi za porabo sredstev skrbijo sami. Komisijo GRSS, ki ni oddala inventurnih zapisnikov za leto 2003 pozivamo, da to uredi v najkrajšem času. Za pregled poslovanja PZS v letu 2003 nam je računovodstvo PZS posredovalo Finančno poročilo, Bilanco stanja in Izkaz poslovnega izida. NO je bila na razpolago tudi vsa računovodska 0 knjigovodska dokumentacija. Izkaz poslovnega izida PZS za leto 2003 je negativen. Negativno so poslovali: Planinska založba, Planinski vestnik, Mladinska komisija, Komisija za športno plezanje in Gospodarska komisija. Ugotovljeno je bilo, da so komisije, ki redno poslujejo v okviru sprejetih in načrtovanih planov, oziroma vsklajujejo odhodke in prihodke, bile v letu 2003 upravičeno ne zadovoljni. Nadzorni odbor ugotavlja, da je bilo v letu 2003 storjenega veliko, predvsem pri razčiščevanju negativnega finančnega stanja, Pripravljal se je petletni sanacijski načrt, da se razčisti finančno stanje do kupcev, da se uredijo novi odnosi z dobavitelji. Finančni načrt, ki je velikega pomena za delovanje in poslovanje PZS, je bil sprejet pravočasno, V strokovni službi se mora pristopiti k takšnim metodam dela, da bodo vsi zaposleni bolj enakomerno obremenjeni z delom. Posebno pozornost je nameniti dobri organizaciji dela, sedanja ni v cilju dobrega delovanja PZS. Pismena gradiva (zapisnike) P PZS in UO PZS pisati tako, da bo uporabnik vedel, če bere delovni osnutek ali čistopis. Zapisnike P PZS in UO PZS pisati v skrajšani obliki, zajeti bistveno (sklepe). Za PZS ni dobro, da se zapisniki pojavljajo v več verzijah, s tem delujejo negativno in izgubljajo zaupanje pri uporabnikih. V letu 2003 je Nadzorni odbor obravnaval finančni načrt, rebalans, zaključni račun, statutarna določila Statuta PZS, potne stroške zaposlenih, sklenjene pogodbe z dobavitelji, planinski vestnik, stenski kolendar, pritožbo Rudija Lorenčiča. Franc KOCBEK, predsednik Nadzornega odbora PZS PRILOGA POROČILU NADZORNEGA ODBORA PZS ZA LETO 2003 Nadzorni odbor PZS je obravnaval vprašanja, ki so bila postavljena na nadaljevanju zasedanja Skupščine Planinske zveze Slovenije dne 23. 10. 2004 in sprejel naslednje stališče do vprašanj: 1. Naziv P UO PZS je res prvič omenjeno v 51. členu Statuta PZS, bolj podrobno so navedene naloge in obveznosti v 43. in 44. členu Poslovnika UO PZS in P UO PZS. 2. Statut PZS je sprejela Skupščina PZS in ga je verificirala Upravna enota v Ljubljani. NO PZS predlaga, da se Pravna komisija UO PZS opredeli o 33. členu Statuta PZS. 3. V 55. členu Statuta PZS je navedeno, da P UO PZS sestavljajo predsednik in podpredsedniki. V Poslovniku UO PZS in P UO PZS je v 13. členu točno navedeno, kako mora predsedujoči predno začne sejo obvesti UO, kdo je povabljen na sejo ter kdo izmed članov UO je opravičeno odsoten. Isti postopek velja tudi za P UO PZS. 4. V NO smo prepričani, da P UO PZS ni nikoli sprejemalo sklepov, ki niso bili v njegovi pristojnosti; zapisniki (v času Alojzije Korbar Tacar) pa so res bili pisani v obliki sklepov. 5. V kolikor bi P UO PZS sprejemalo sklepe, za katere nima pristojnosti, bi bili le ti nelegitimni in nebi bili v skladu s Statutom PZS in Poslovnikom UO PZS in P UO PZS. P UO PZS izvršuje sklepe, ki jih je sprejel UO PZS, skladno s 43. členom Poslovnika o delu UO PZS in P UO PZS pa sprejema odločitve o podeljevanju priznanj PZS ter odločitve o nujnih delih. 6. Gonilna sila na PZS bi morala biti generalna sekretarka, ki je pred zaposlitvijo dajala pozitiven vtis na člane sprejemne komisije. Kasneje se je pokazala kot nezanesljiva in nestrokovna, saj so se vrstile napake za napako (slabo pripravljena gradiva, slabo pripravljeni zapisniki, nikoli nisi bil siguren ali bereš čistopis ali eno izmed verzij osnutka. Ko si ji postavil konkretno vprašanje je običajno odgovorila čisto nekaj drugega, velikokrat je dajala vtis, da zadeve podcenuje. 7. Nadzorni odbor je 1.12.2004 pregledal postavko drugi prihodki in drugi odhodki ter v tej zvezi sprejel šest predlogov in ugotovitev. Omenjena problematika bo bolj podrobno obdelana v zapisniku NO v letu 2004. 8. Nadzorni odbor je zahteval od UO PZS, da se opredeli glede Delovne skupine za organizacijo dela v PZS. To delovno skupino je izvolil UO PZS zato je v njegovi pristojnosti da odloči o delovanju ali ukinitvi. 9. Nadzorni odbor se je opredelil, do odpravnine generalne sekretarke, ker je bila razrešena in odpravnina izplačana v letu 2004 bo ta točka v poročilu za leto 2004. 10. NO ugotavlja, da komisija za spremljanje dela bivše računovodkinje ni bila imenovana, saj PZS ne zaposluje kadra z ustrezno izobrazbo, ki bi lahko spremljala in ocenjevala delo računvodkinje. Pri ocenjevanju sedanje so bili vključeni, tudi zunanji strokovnjaki. Franc KOCBEK, predsednik Nadzornega odbora PZS PROGRAM DELA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2005 Upravni odbor PZS se bo v letu 2005 predvidoma sestal na 6. rednih sejah, konec maja 2005 bo redna skupščina PZS, za tekoče izvajanje sklepov Skupščine in UO PZS pa predvidevamo tudi 14. sej P PZS. Seveda so to le okvirna predvidevanja, odvisno glede na problematiko. Svojo dejavnost bodo organi UO PZS usmerjali tako na delo znotraj matične države, zlasti v delo z MDO, PD pa tudi z drugimi sorodnimi organizacijami in državnimi organi. Planinska zveza Slovenije bo tako kot že več let aktivno sodelovala tudi v UIAA, CAA, IKAR in na področju sodelovanja skupnosti 3. dežel. Za izvajanje vseh teh aktivnosti v letu 2005 predvidevamo prihodke iz članarine, sredstev javnih financ (razpisi), donatorskih in sponzorskih sredstev. PREGLED PROGRAMOV DELA KOMISIJ UO PZS (POVZETEK) GRS SLOVENIJE bo v letu 2005 izvajala predvideni program dela predvsem stalnih usposabljanj svojih članov. Skupaj s PZS si bo prizadevala urediti humanitarni status, bodisi s spremembo zakonodaje bodisi s spremembo organiziranosti v okviru PZS. GOSPODARSKA KOMISIJA: delovanje GK bo usmerjeno predvsem na: > Svetovanje planinskim društvom, pregled načrtov in gradenj pri planinskih kočah. > Pripravo tPriročnika za projektiranje obnove in gradnje planinskih kočT. > Pripravi prijave na javni razpis MŠZŠ (zbiranje prijav PD, oblikovanje prijave na javni razpis) > Oblikovanje meril za dodeljevanje sredstev in pripravo priporočil za dodeljevanje finančne podpore pri gradnji in obnovi planinskih koč. > Pripravo predloga za oblikovanje sklada za obnovo in gradnjo planinskih koč > Pripravi izobraževalnih seminarjev za oskrbnike in osebje planinskih koč > Udeležba na sestanku CAA komisije za koče. > Pripravi infotura Karavanke 0 Kamniško Savinjske Alpe (prikaz delovanja MČN in sistemov za alternativno pridobivanje električne energije) za člane GK, MDO in PD Pomembno področje dela GK bo tudi nudenje pravne pomoči planinskim društvom in priprava pogodb o uskladitvi zemljiško knjižnega stanja z dejanskim in delo pri evidentiranju nepremičnin v lasti PZS, ki so primerne za odprodajo. GK bo še naprej sodelovala z državnimi organi, zlasti z MOPE, MŠZŠ, ARR, ter tržnim in zdravstvenim inšpektoratom z namenom, da planinskim društvom pripravi dobra izhodišča za sodelovanje v programih EU (strukturni skladi) in da v sodelovanju z inšpekcijskimi službami olajša delo upravljalcem planinskih koč. MLADINSKA KOMISIJA Poleg rednih sej UO MK PZS, predsedstva MK PZS in sej po odborih planirajo tudi več sodelovanja z drugimi komisijami, zlasti na področju izobraževanja kadrov. Izvajali bomo tudi druge množične akcije, kot so ciciban planinec, mladi planinec, izlet za dobitnike zlatih znakov mladega planinca. Odbor za mentorje planinskih skupin predvideva izvedbo 7. večjih akcij (seminarji, usposabljanja, srečanja); Odbor za orientacijo bo organiziral SPOT 2005 - Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje, Seminar orientacije, Seminar za traserje in organizatorje POT in Izpopolnjevanje za vaditelje orientacije PZS. Vodniški servis Izidor, bo izvedel naslednje pomembnejše akcije: Tedni turne smuke (januar- februar ), Plezalni tabor za mlade (avgust) in Štirje letni časi gorništva ( vse leto) Odbor za mednarodno sodelovanje bo poleg udeležbe na raznih sestankih organiziral še v sodelovanju z Vodniškim servisom Izidor MK PZS Mednaroden Teden turne smuke na Komni v sodelovanju z VSI MK PZS organizirati Medaroden Tečaj gorništva v Bavšici in poslal zmagovalce Državnega tekmovanja Mladina in gore na nagradni tabor (YC UIAA tabor) v tujino. PLANINSKI VESTNIK V letu 2005 bo izšlo deset številk in dvojno poletna (julij/avgust). Oblikovna podoba ostane nespremenjena možno je povečanje na okoli 100 strani, če bodo to dopuščale finance. Uredniška politika bo v letu 2005 enaka dosedanji. Poslanstvo, vizija in vsebinska zasnova PV ostajajo takšni kot so zapisani v Načrtu prenove Planinskega vestnika (2001) in skladni s sodobnimi trendi evropskih oziroma svetovnih planinsko-gorniško-alpinističnih revij. Bralce bo spodbujal k aktivnemu udejstvovanju v naravi. Hkrati pa je PV temeljni povezovalni element članov PZS in drugih, ki tako ali drugače zahajajo v gore. PV bo ostal osrednja slovenska revija o planinstvu, alpinizmu in sorodnih dejavnostih. Februarja 2005 bo poteklo 110 let od izdaje prve številke Planinskega vestnika (vseh letnikov do zdaj je bilo 104). V ta namen se predvideva organizacija kakšne spominske prireditve. KOMISIJA ZA MUZEJSKO DEJAVNOST Komisija namerava v letu 2005 še naprej iskati rešitev za čimprejšnjo realizacijo vzpostavitve SPM, saj dragoceno gradivo propada. Za predstavitev svoje dejavnosti in seznanjanje javnosti s problemi SPM se predvideva priprava nove zloženke revidiranega SPM, predstavljanje SPM po MDO, konzervacija muzej skega gradiva TMZ, nakup zaščitne opreme za fotografsko gradivo in nakup računalnika in skenerja. KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA Glavne postavke: članska reprezentančna odprava v Himalajo, Mladinska reprezentančna odprava, Šola in muzej Nepal, Pomoč posameznim navezam in alpinistom in Mednarodni stiki. KOMISIJA ZA ALPINIZEM Poudarek bo pomoč KA za izvajanje prijavljenih akcij vrhunskega alpinizma v segmentih: Podpora vzponom v izven evropskih gorstvih Podpora vzponom v Alpah Programi kategoriziranih alpinistov Mednarodno sodelovanje (izmenjave, srečanja) Tekmovalno ledno plezanje Pri mednarodnem sodelovanju sta za prihodnje leto gotovi najmanj dve akciji in sicer srečanje lednih plezalcev v Fournelu (F) in mednarodno zimsko srečanje alpinistov na Škotskem. Obširen je načrt vzgoje in izobraževanja, kjer so pomembnejši: - Začetni zimski alpinistični tečaj - Nadaljevalni zimski alpinistični tečaj - Začetni poletni alpinistični tečaj - Ledeniški tečaj - Izpiti za alpiniste - Izpiti za alpinistične inštruktorje - Izpopolnjevalni seminar za AI - Izpopolnjevalni seminar za alpinistične smučarje - Zimski plezalni tabor za perspektivne alpiniste(Chanonix) - Poletni plezalni tabor za perspektivne alpiniste(Dolomiti) KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO osnovni program dela ostaja nespremenjen, to je priprava izletov in potovanj ter drugih akcij: izleti v zamejstvo, Pot prijateljstva, turni smuki, Klub 4000, tritisočaki v Alpah, krajša turistično-planinska popotovanja, daljša popotovanja z vzponi na visoke gore, ki pa tehnično niso zahtevne in primerne za usposobljenega planinca. Dajanje informacij in pomoč društvom pri organizaciji trekingov in izletov. Program komisije, ki je precej obsežen je objavljen na spletni strani PZS. KOMISIJA ZA MEDNARODNE STIKE Ima kot osnovno nalogo usklajeno nastopanje PZS in njenih članov (PD) v stikih s tujimi vladnimi in nevladnimi ustanovami, posebno še s tujimi planinskimi zvezami in njihovimi asociacijami, z namenom predstavljati in afirmirati PZS in Slovenijo v tujini, izmenjavati informacije, znanje in izkušnje ter skrbeti za koristi slovenskih planincev na načelih enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Posredovanje prejetih informacij članom PZS. Aktivnosti KMS v letu 2005 bodo udeležba na sestankih UIAA in predstavljanje stališč PZS na njih, koordinacija del v okviru CAA, sodelovanje na akcijah zamejskih planinskih društev in sodelovanje na Srečanju treh dežel. Poleg sestankov komisije je predviden tudi koordinacijski sestanek s komisijami PZS, ki gojijo svoje lastne mednarodne odnose DELOVNA SKUPINA ZA ORGANIZACIJO DELA V PZS Redna seja, februarja ali marca 2005: priprava poročila o delu Delovne skupine za organizacijo dela v PZS za leto 2004 in usmeritve za bodoče delo, skupaj z delovno skupino za članstvo in pravno komisijo PZS. Seja DS za organizacijo dela v PZS v septembra 2005: pregled in priprava predloga Programa dela in finančnega načrta za leto 2006 za sejo UO PZS. Dodatne seje DS bodo sklicane glede na potrebe, oz. če bo potrebno na podlagi sklepa UO PZS, oz. Predsedstva UO PZS obravnavati dodatno problematiko pri pripravi gradiv: Statut PZS, Vodila za delo PZS in PD, Poslovnik UO PZS in predsedstva UO PZS, Pravilniki komisij PZS - vsebinska usklajenost z zahtevami zakonskih osnov in UO PZS, oz. predsedstva UO PZS! KOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE Tudi v letu 2005 bo KVIZ PZS, neposredno ter v sodelovanju in neposrednim izvajanjem ostalih komisij PZS (VK, MK, KA, KŠP, KPP in KVGN) ter njihovimi odbori in meddruštvenimi odbori PD izvajala, nadzirala in financirala številne akcije usposabljanja strokovnih prostovoljnih - volonterskih kadrov. Vse načrtovane akcije v letu 2005, ki so za funkcioniranje PZS in njenih članic nujno potrebne in medsebojno uravnotežene, so v nadaljevanju v preglednici tudi navedene. Za financiranje teh akcij bo KVIZ uporabila predvidena sredstva javnih financ in zbrana sredstva 0 delež PD in posameznikov, ki se vsa zaradi preglednosti prav tako evidentirajo na kontu KVIZ PZS - v določeni višini, po vnaprej določenih kriterijih. Ta oblika (so)financiranja omogoča celovit pregled, enoten in strokoven pristop, racionalno porabo in popoln nadzor. Predvidene akcije KVIZ so: 1. Usposabljanje vodnikov PZS A kategorije na nesklenjenih in sklenjenih tečajih 2. Usposabljanje vodnikov PZS B kategorije na nesklenjenih tečajih. 3. Usposabljanje vodnikov PZS D in G kategorije na sklenjenih ali nesklenjenih tečajih, če poteka tečaj istočasno. 4. Usposabljanje vodnikov PZS G kategorije na sklenjenih tečajih. 5. Usposabljanje vodnikov PZS C, E in H, kategorije na nesklenjenih tečajih. 6. Usposabljanje vodnikov PZS ostalih kategorij na nesklenjenih in sklenjenih tečajih. 7. Izpopolnjevanje vodnikov PZS v kopnih razmerah po programu Podkomisije za usposabljanje VK PZS. 8. Izpopolnjevanje vodnikov PZS v snežnih razmerah po programu Podkomisije za usposabljanje VK PZS. 9. Usposabljanje inštruktorjev planinske vzgoje (IPV) 10. Usposabljanje in licenčno usposabljanje inštruktorjev alpinizma ter usposabljanje inštruktorjev markacistov PZS 11. Usklajevalni seminarji IPV (v kopnih in snežnih razmerah) 12. Tečaj za mentorje planinskih skupin in usklajevalni seminarji 13. Tečaji za vaditelj e orientacij e 14. Varuh gorske narave 15. Markacist PZS ODBOR ZA PRIZNANJA Bo imel v letu 2005 več sej, na katerih bo obravnaval pripravo poročila o delu Odbora za priznanja v letu 2004, prilagoditev Pravilnika o priznanjih PZS zahtevam enotnega postopka in sprejem odločitve o razpisu priznanj za leto 2005, pregled in pripravo predlogov za Spominsko plaketo PZS in Svečano listino PZS za leto 2005 za sejo UO PZS. Po dogovoru s člani Odbora za priznanja PZS je možna, za posamezne primere, tudi dopisna seja Odbora za priznanja. VODNIŠKA KOMISIJA E zajeto pri KVIZ ZALOŽNIŠKI ODBOR Založniški odbor predvideva za leto 2005 tisk več planinskih kart in vodnikov in druge literature. Predvideva se tisk: karta JA- zahodni del (1:50000), karta JA- vzhodni del (1.50000), karta Slovenska Istra, Čičarija, karta Snežnik, karta Triglav (1:25000), karta TNP (1:50000). karta Bohinj (1:25000), karta Trenta (1:25000), karta Kranjska Gora (1:25000), karta Krn (1:25000), karta Grintovci (1:25000), Vodnik po Karnijskih Alpah, Plezalni vodnik Raduha, Peca, Uršlja gora, Izbrane ture v Karavankah, Pl.izlet. vodnik Kam. Bistrica, Pl.izlet. vodnik Log. Dolina, Vodnik po planinskih kočah, Vodnik Slovenska planinska pot, Priročnik za markaciste, Vodniški učbenik (MK), Proti vrhovom, Alpinistična šola (KA PZS), Narava v gorskem svetu (KVGN PZS), Zavarovane rastline (KVGN PZS). KOMISIJA ZA PLANINSKA POTA Poudarek dela KPP bo na izvedbi akcij obnove poti v visokogorju, ki jih bo v letu 2005 predvidoma 8, v trajanju 39. dni s 65 udeleženci. Posebno pozornost bo KKP posvetila tudi urejanju križišč in namestitvi smernih tabel. Za delo na poteh so potrebni tudi izobraženi kadri, zato bo KPP izvedla več tečajev v sodelovanju s KVIZ. Ureditev katastra planinskih poti bo obsegala ureditev dokončne oblike seznama planinskih poti (kataster planinskih poti), ter vnosa podatkov v omrežje gospodarske javne infrastrukture pri Geodetski upravi RS. Komisija bo nadaljevala tudi s sodelovanjem pri urejanju Via Alpine Evropskih pešpoti E 6 in E 7. Skupaj s planinsko založbo pa bo pripravila dopolnitve za ponatis t'Priročnika za markacisteT, ki bo izšel v okviru Založbe PZS. Tisk priročnika bo v svojem letnem planu planirala založba. KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE Ima v programu za leto 2005 udeležbo na več tekmah doma, v Evropi in na svetovnem mladinskem prvenstvu na Kitajskem. Predvideva se organizacija: Državnega prvenstva republike Slovenije za vse kategorije, skupne priprave in treningi članske reprezentance, tekme svetovnega pokala (težavnost, 9 tekem), udeležba na svetovnem prvenstvu ( Master Arco (Italija) in Master Serre Chevalier (Francija), Tekme svetovnega pokala (boulder, 8 tekem) Mladinska reprezentanca se bo udeležila svetovnega mladinskega prvenstva v Pekingu, šla bo na Evropski mladinski pokal 0 3 tekme, na mednarodno tekmo v mladinski kategorij Ravenna KŠP bo organizirala tudi razglasitev najuspešnejših športnikov, Evropski mladinski pokal Kranj, Svetovni pokal Kranj in sodelovala pri postavitvi Plezalne stene v Kranju 0 delež KŠP/PZS. KOMISIJA ZA TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE Komisija za tekmovalno turno smučanje (KTTS) predvideva za leto 2005: organizacijo državnega prvenstva, pet domačih tekem in udeležbo na Evropskem Prvenstvu v Andori 2005. KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE Poudarek dela KVGN v letu 2005 bo kot doslej varstvo občutljivega gorskega okolja. Ozaveščanje planincev, izobraževanje in informiranje so najboljši načini za zmanjševanje škodljivih vplivov na naravo, zato bo delo KVGN temeljilo na: - sodelovanju in povezovanje z MDO in PD - povezovanju z ostalimi komisijami UO PZS - prenovi in izidu edicij Narava v gorskem svetu in Zavarovane rastline - izvedbi 4. tečaja za varuhe gorske narave ponovni natis značke in izkaznice za gorske stražarje - vključevanje v aktualne naravovarstvene dejavnosti, ki zajemajo področje gora - sodelovanje na mednarodnih srečanjih na temo varstva narave v Alpah - izpopolnitev spletne strani PZS, ki je namenjena varstvu narave V letu 2005 bo komisija nadaljevala s povezovanjem in sodelovanjem z odbori za varstvo narave MDO ter spodbujanjem naravovarstvenega dela v odsekih za varstvo narave PD. Nadaljevala bo z akcijo ustanavljanja odsekov za varstvo narave PD, ki jih do sedaj še nimajo. Pri tem bodo v veliko pomoč varuhi gorske narave. Danilo M. SBRIZAJ, v.d. generalnega sekretarja PZS FINANČNI NAČRT PZS ZA LETO 2005 OBRAZLOŽITEV PREDLOGA FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2005 PRIHODKI: Dejavnost Planinske zveze Slovenije se financira iz naslednjih prihodkov: - od natečajev in razpisov, na katere se prijavljamo glede na dejavnost na Ministrstvu za šolstvo in šport v RS, na Fundaciji za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in drugih državnih organih;, - vplačanih članarin članov planinske organizacije; - od prodaje edicij planinske založbe in koledarjev; - od naročnine za revijo Planinski vestnik; - iz prispevkov udeležencev na strokovnih izobraževanjih; - lastnih sredstev udeležencev za posamezne odprave in drugih aktivnosti; - proračuna Ministrstva za obrambo 0 Republiške uprave za zaščito in reševanje in prihodkov Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS iz katerih se financira dejavnost Gorske reševalne službe Slovenije; - prispevkov donatorjev in sponzorjev; - iz prikazanih (internih) prihodkov UO in komisij, odborov za financiranje dela strokovne službe PZS. ODHODKI: Za izvajanje dejavnosti upravnega odbora, gorske reševalne službe in komisij, odborov UO PZS so načrtovani naslednji odhodki: - upravni odbor za pokrivanje materialnih stroškov članarine (zavarovanje članstva, ki se povečuje in s tem tudi širi obseg in višino zavarovanj za člane, materialni stroški članarine); za stroške sklica zasedanj skupščine, sej UO PZS in njegovih organov; za stroške izdelave in podelitve priznanj PZS; za stroške izdajanja mesečnih Obvestil PZS, Planinskega koledarčka in drugih promocijskih brošur, zgibank in za urejevanje spletnih strani PZS, za informiranje članstva ;□ za stroške dela MDO in za druge akcije MDO v skladu s predloženimi programi dela in pridobljenimi sredstvi iz javnih financ za posamezne aktivnosti; za materialne stroške dela UO PZS in stroške dela strokovne službe PZS, - strokovna služba za pokrivanje stroškov plač delavcev, prispevkov, materialnih stroškov za zaposlene, za pokrivanje vzdrževalnih stroškov poslovne stavbe, za nabavo in vzdrževanje opreme, za pokrivanje stroškov storitev opravljanja dejavnosti na PZS; - založba za pokrivanje stroškov izdelave tiska kart in edicij (po letnem programu založniškega odbora), za materialne stroške in stroške dela strokovne službe PZS; - Planinski vestnik za pokrivanje stroškov mesečnega izhajanja revije (stroški tiskanja, oblikovanja, razpošiljanja, avtorskih honorarjev za prispevke), za materialne stroške komisije in strokovno službo; - koledar za stroške oblikovanja, tiska, prodaje, za prispevek komisiji za odprave v tuja gorstva in stroške dela strokovne službe PZS; - mladinska komisija za pokrivanje stroškov izvedbe seminarjev in izpopolnjevanj za mentorje planinskih skupin, za izvedbo orientacijskih aktivnosti (tekmovanje, seminar, izpopolnjevanje) za mednarodno sodelovanje, tedne turne smuke, plezalni tabor za mlade, za množične akcije ciciban planinec, mladi planinec, za dejavnost Učnega centra Bavšica, materialne stroške komisije in strokovne službe PZS; - komisija za vzgojo in izobraževanje za pokrivanje stroškov usposabljanj vodnikov PZS (vaditelje orientacije, markaciste, varuhe gorske narave, mentorje planinskih skupin, alpinistične inštruktorje, inštruktorje markaciste, inštruktorje športnega plezanja), za materialne stroške komisije in delo strokovne službe PZS; - komisija za varstvo gorske narave za pokrivanje stroškov dejavnosti, materialnih stroškov komisije in delo strokovne službe PZS; - vodniška komisija za pokrivanje materialnih stroškov komisije in delo strokovne službe PZS; - komisija za alpinizem za pokrivanje stroškov alpinistične dejavnosti (podpore vzponom v ne evropskih gorstvih, v Alpah, programe kategoriziranih alpinistov, tekmovalno letno plezanje), stroškov vzgojne dejavnosti (tečajev, taborov, izpitov), drugih materialnih stroškov komisije in delo strokovne službe PZS; - komisija za odprave v tuja gorstva za pokrivanje stroškov članske reprezentančne odprave v Himalajo, mladinske reprezentančne odprave, šole in muzeja v Nepalu, pomoči posameznim navezam in alpinistom, za druge materialne stroške in delo strokovne službe PZS; - komisija za športno plezanje za pokrivanje stroškov za delo članske reprezentance (skupne priprave, treningi, tekme, licence, startnine), za delo mladinske reprezentance (skupne priprave, treningi, tekmovanja, licence), za stroške urejanja in opremljanja slovenskih plezališč, za stroške izobraževanja, za organizacijo prvenstev na državnem, evropskem in svetovnem nivoju, za materialne stroške komisije in za delo strokovne službe PZS; - komisija za tekmovalno turno smučanje za pokrivanje stroškov tekmovanj, za materialne stroške komisije in delo strokovne službe; - Gorska reševalna služba Slovenije za stroške opreme za postaje GRS, za usposabljanje in preventivno dejavnost, za zavarovanje, za organizacijsko dejavnost in za delo strokovne službe PZS; - gospodarska komisija za sredstva za obnovo planinskih koč in poti, rezervirana sredstva za kočo PD Sl. Bistrica, za materialne stroške, delo strokovne službe PZS, za notarske in odvetniške storitve; - komisija za planinske poti za stroške materiala in stroške delovnih akcij na poteh (akcije v visokogorju, smerne table, usposabljanje, nabava opreme za delo na akcijah in druga dejavnost) za materialne stroške komisije in delo strokovne službe PZS; - komisija za gorsko popotništvo za stroške izvajanja osnovnega programa (izleti, popotovanja in druge akcije) za materialne stroške komisije in delo strokovne službe PZS; - komisija za mednarodne stike za pokrivanje stroškov članarin UIAA,CAA, stikov in sodelovanj t'Smo Evropa brez mejaT in izseljeniškimi planinskimi organizacijami 0 srečanje planincev Furlanije, Slovenije in Koroške, za materialne stroške komisije in delo strokovne službe PZS; - komisija za muzejsko dejavnost za stroške dejavnosti za zaščito muzejskega gradiva, rezervirana sredstva za planinski muzej, za materialne stroške komisije in delo strokovne službe PZS. Načrtovani odhodki po dejavnostih upravnega odbora in komisij bodo lahko realizirani le če bodo zagotovljeni prihodki za celoletno načrtovano dejavnost. Potrebno bo veliko napora in usklajeno delo za pridobitev sredstev iz članarin (povečevanje članstva), iz državnih institucij (iskanje možnosti za dodatna sredstva iz razpisov in natečajev), ter pridobivanje sredstev s strani sponzorjev in donatorjev. Predlog sklepa: 1. Skupščina sprejema rebalans finančnega načrta PZS za leto 2005 . 2. Skupščina PZS sprejme dodatni sklep s katerim pooblašča UO PZS, da finančni načrt za leto 2005 spremlja, preverja in po potrebi usklajuje porabo z dejanskim prilivi sredstev. Pripravila: Danilo M. SBRIZAJ, Vera Šmid v.d. generalnega sekretarja PZS SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA PZS 1. člen Zadnji alinei v 2. členu in 52. členu se črtata. 2. člen 4. člen se dopolni tako, da se doda nova alineja (4): Razvijajo varno popotništvo in so dolžne zavarovati svoje članstvo in kadre. 3. člen V 29.členu se črta tretja alineja z obrazložitvijo, da vsebino te alineje ureja 52. člen Statuta PZS. 4. člen XII. ORGANI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (SPREMEMBE) V 2. in 3. odstavek 35. člena se zaradi nove organiziranosti KVGN doda: Zbor(a) delegatov za varstvo gorske narave in Zbora športnih plezalcev. 5. člen Popravi se napačna navedba v 4. vrstici 2. odstavka 49. Člena: □ Komisij UO PZS, ki imajo zbore (3. odstavek 50. člena), saj je pravilno: Komisij UO PZS, ki imajo zbore (3. Odstavek 51. člena) in črta: ter načelnik (oz. namestnik) Komisije za varstvo gorske narave (KVGN), saj spada KVGN med komisije, ki imajo zbore. Črta se tudi: □ ter 5 voljenih članov, saj v nadaljevanju piše, da je voljenih članov UO PZS od 9 □ 15 49.člen pravilno glasi: UO PZS upravlja PZS med Skupščinama PZS in izvršuje njene sklepe. UO PZS sestavljajo: predsednik, podpredsedniki PZS, ter člani, ki jih je izvolila Skupščina PZS, ter po funkciji predsedniki oziroma predstavniki MDO (v primeru zadržanosti predsednika MDO ga z vsemi pravicami in dolžnostmi nadomesti predstavnik MDO, ki ga le-ta določi) in načelniki (ali njihovi namestniki, kot pri MDO) komisij UO PZS, ki imajo zbore (3. odstavek 51. člena) Voljenih članov UO PZS je od 9 do 15 6. člen Dopolni se 51. člen v 3. odstavku tako, da glasi: UO PZS imenuje komisije in druge organe zaradi usmerjanja, usklajevanja in pospeševanja posameznih dejavnosti. UO PZS lahko spreminja te komisije in druge organe glede na interese članov PZS. pri UO PZS delujejo: - Komisija za alpinizem, - Mladinska komisija, - Komisija za planinske poti, - Vodniška komisija, - Gospodarska komisija - Komisija za varstvo gorske narave - Komisija za športno plezanj e - Gorska reševalna služba Slovenij e Pri UO PZS delujejo še: - Komisija za vzgojo in izobraževanje 0 kot krovna komisija na področju vzgoje in usposabljanja strokovnih kadrov PZS in odločanja o strokovnih zadevah vzgoje in izobraževanja, - Pravna komisija, - Komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG) - Komisija za tekmovalno turno smučanje (KTTS) - Komisija za planinsko rekreacijo - Odbor za članstvo in druge komisije ter odbori, potrebne za normalno delo PZS. Pristojnosti teh komisij in odborov opredeli UO PZS v Poslovniku UO PZS. Zbori posameznih dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena določijo sestavo teh komisij, sprejemajo programe ter predlog finančnega načrta za svoje področje. Načelnike oziroma predsednike teh komisij in odborov, če niso člani UO PZS, je potrebno vabiti na seje, kadar se obravnava in odloča o dejavnostih iz njihovega področja. Na sejah imajo glede teh vprašanj pravico glasovanja. UO PZS določi pri oblikovanju in imenovanju komisij tudi vsebino in obseg njihovega dela. 7. člen 52.člen se dopolni s 3. alinejo, ki glasi: ttodloča o višini članarine in sredstvih, ki so jih člani PZS dolžni prispevati za izvrševanje skupno dogovorjenih nalogT. Predlogi sklepov: 1. Delegati Skupščine PZS sprejemajo predlagane spremembe in dopolnitve Statuta PZS. 2. Spremembe in dopolnitve Statuta PZS začnejo veljati takoj, smejo pa se uporabljati, ko pristojni organ ugotovi, da so v skladu z Zakonom o društvih. 3. Pravna komisija UO PZS v roku enega meseca oz. najkasneje do 25.05.2005, pripravi čistopis Statuta PZS. 4. Predsednik PZS in v.d. generalnega sekretaja PZS sta zadolžena, da zagotovita objavo Statuta PZS v prvih Obvestilih PZS, ki bodo izdana po seji UO PZS, na kateri bo potrjen čistopis Statuta PZS. 5. Čistopis Statuta PZS se objavi tudi na spletnih straneh PZS (www.pzs.si). Obrazložitev: Postopek za spremembe in dopolnitve Statuta PZS se je pričel že v začetku lanskega leta. Imenovana je bila tudi Komisija za prenovo Statuta PZS. Strokovna služba PZS je prejela tudi nekaj vsebinskih predlogov, vendar je UO PZS po tehtni presoji odločil, da se na zasedanje Skupščine PZS maja 2005 posredujejo le tiste spremembe in dopolnitve, ki vsebinsko ne posegajo v prenovo Statuta PZS, ampak so potrebne za normalno delo. Vsebinske spremembe bodo obravnavane in predložene v javno razpravo ter v potrditev na zasedanje Skupščine PZS v letu 2006. Drugi razlog za takšno odločitev je priprava sprememb na področju društvene in športne zakonodaje. Predloge sprememb in dopolnitev Statuta PZS je sprejel UO PZS na svoji 17. seji dne, 07.04.2005. PRIPRAVILA: Franc GORIŠEK Metod KOVAČ mag. Franci EKAR, predsednik PZS PREDLOG BESEDILA ZA DOPOLNITEV ČASTNEGA KODEKSA SLOVENSKIH PLANINCEV Vodniška komisija UO PZS je na Zboru vodnikov PZS, 27. novembra 2004 v Ljubljani sprejela tale predlog besedila za dopolnitev Častnega kodeksa slovenskih planincev, ki ga je Upravni odbor potrdil na 16. seji dne, 10. marca 2005: Najpomembnejši cilj vodnika PZS je varnost vodenih. Pri tem deluje v skladu s tem kodeksom, pravilniki o vodništvu in drugimi akti PZS. Vodnik PZS dosledno spoštuje osebno integriteto in dostojanstvo posameznika in posega vanju samo v skrajnih primerih, ko gre za preživetje. Vodnik PZS mora s svojimi ravnanji in dejanji, dajati zgled tako vodenim kot ostalim planincem, poseben poudarek pa mora pri tem nameniti mladim. Njegov odnos do vodenih je spoštljiv, predvsem pa je njegov cilj varnost vodenih. S svojim vodenjem naj vzgaja in izobražuje, pri čemer pa naj svoje besede podkrepi tudi z lastnimi dejanji. V kolikor mu razmere dopuščajo naj svoje znanje z nasveti prenaša tudi na ostale obiskovalce gora. Vodniki PZS so prostovoljci in svojo usposobljenost izkazujejo z značko in izkaznico vodnika PZS. Med seboj, tako med pripravo, izvedbo in po turi si solidarno pomagajo in so enakopravni, njihovo delo pa usmerja vodja ture. V zahtevnejših situacijah se ravnajo po odločitvi najizkušenejšega med njimi. V takih situacijah upoštevajo tudi pomoč, ki jo ponudijo tudi planinsko usposobljeni strokovni kadri, ki so na turi prisotni kot udeleženci. Vodnik PZS je dolžan biti mentor pripravniku za vodnika PZS, če se čuti sposobnega opravljati mentorstvo. Skupaj s pripravnikom odgovarjata, da je pripravništvo resnično in kvalitetno opravljeno, mentor pa mora prenesti na pripravnika čim več znanja. Na isti seji UO PZS je predlog za spremembo oz. dopolnitev Častnega kodeksa slovenskih planincev posredova tudi Odbor za priznanja UO PZS: Za uspešno delo in dolgoletno aktivnost v dobrobit planinstva podeljuje PZS planinskim organizacijam in posameznim planincem tudi različna priznanja; Pisne pohvale, Častne znake (bronasti, srebrni, zlati), Spominske plakete, Jubilejne in Svečane listine, v posebej določenih primerih pa posameznikom tudi naziv Častni član PZS. Častne znake nosimo ob slovesnih priložnostih in planinskih prireditvah na levi strani prsi, nikakor pa ne na pokrivalu. PREDLOG SKLEPA: 1. Skupščina Planinske zveze Slovenije sprejema predloge dopolnitev in sprememb Častnega kodeksa slovenskih planincev, kot sta jih posredovala Zbor vodnikov in Odbor za priznanje UO PZS. 2. Skupščina PZS pooblašča Pravno komisijo UO PZS, da navedene spremembe smiselno uvrsti v besedilo Častnega kodeksa slovenskih planincev. 3. Čistopis Častnega kodeksa slovenskih planincev se objavi v Obvestilih PZS in na spletnih straneh PZS v roku enega meseca po sprejemu. TOMO ČESEN, KANDIDAT ZA PODPREDSEDNIKA PZS Upravni odbor PZS je na svoji 16. in 17. seji obravnaval potrebo po nadomestnih volitvah podpredsednika PZS, saj je mag. Slavica Tovšak podala odstopno izjavo, ki jo je UO PZS sprejel. Na predlog predsednika PZS mag. Francija Ekarja je UO PZS na 17. seji dne, 7.4.2005 potrdil kandidaturo Toma Česna za podpredsednika PZS. Tomo ČESEN je bil rojen 5. novembra 1959 v Kranju. Vse od rojstva živi v Stražišču. Končal je gimnazijo, vpisal slovenščino in angleščino, študija pa zaradi plezanja ni končal. Sedaj ima svoje podjetje, še vedno pleza, predvsem pa trenira športne plezalce, je njih organizacijski vodja in organizator tekmovanj. Sinova Aleš (1982) in Nejc (1985), nekdanja mladinska državna reprezentanta v športnem plezanju, se vse bolj uspešno ukvarjata tudi z alpinizmom. V mladosti je treniral in tekmoval v gimnastiki (slovenski srednješolski prvak v preskoku), atletiki (skok v daljavo do 690 m) in rokometu, dalj časa pa tudi alpsko smučanje. 1975 se je vključil v alpinistično šolo AO Kranj in dve leti kasneje postal alpinist, 1984 tudi alpinistični inštruktor. Prve alpinistične vzpone je opravljal z vrstniki, z bratom Markom sta potem plezala že tudi težje smeri, nadaljeval je z Andrejem Štremfljem, pa Nejcem Zaplotnikom0 veliko je plezal tudi sam: Ascenbrennerjevo (1981) v Travniku, prva solo ponovitev Čihulove v Široki peči (1984). Vmes je bil tudi že v Andih (1979) in Pamirju (Pik Komunizma, 1983). 1985: Prva solo in zimska ponovitev Škorpiona v Široki peči, v Grandes Jorasses povezava Walker in McIntire-Colton, prav tako prvi solo, v Himalaji pa prvenstveni vzpona na Jalung Kang (8505 m), z Borutom Bergantom prvi vzpon s severa. 1986: Prva zimska solo ponovitev t'treh zadnjih problemov AlpT v manj kot tednu dni. V Karakorumu se je povzpel na Broad Peak (8051 m), takoj za tem pa preplezal še novo smer do Rame v južni steni K2, druge najvišje gore sveta. 1987 je ponovil vse tri klasične smeri v Sfingi - solo in v enem dnevu. V Grandes Jorasses je preplezal smer No Siesta, bila je prva solo ponovitev. V Šitah je sam opravil prvo zimsko ponovitev smeri Četrt stoletja. V Dolžanovi soteski pa za tisti čas odličen športni plezalni dosežek: prvi solo vzpon v smeri Mozartove kroglice (7a+). 1988 v Šitah solo Diretisima, v Travniku Sveča 0 prva solo zimska ponovitev. 1989 v Travniku Črna zajeda, prva zimska ponovitev tudi prva solo; v južni steni Marmolade solo ponovitev smeri Moderni časi; v Pilier Rouge prva ponovitev in prva solo Gabbarou-Long, prva ponovitev in prva solo; izjemen prvenstveni solo vzpon prek severne stene na Jannuja (Kumbakarne, 7710 m) za katerega so mu v Chamonixu podelili priznanje tsnežnega levaT, za največji alpinistični dosežek leta; v športnem plezanju pa drugo mesto na državnem prvenstvu. 1990: Prvi vzpon prek mogočne južne stene Lotseja (8516 m), t'vzpon za tretje tisočletjeT, ki je vzbudil tudi dvome, celo negiranje; bil je brez posnetkov z vrha. V športnem plezanju je opravil prvi solo vzpon z oceno 7c, sicer pa plezal tudi že 8b. 1994: V Bohinjski Beli je opravil napovedano prvo solo ponovitev smeri Ženska za nagrado (8a) Je načelnik Komisije za športno plezanje PZS vse od 1995. Bil mladinski selektor (1995-1997), od 1997 je članski selektor. Je postavljalec smeri v športnem plezanju z mednarodno licenco, 1994 odgovoren za izpeljavo državnih prvenstev in organizator tekmovanj v športnem plezanju (v Kranju od 1996 vsako leto za svetovni pokal). Sedem let je bil osebni trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. Publicistika: pet let je skrbel za tedensko rubriko Alpinistične novice v časniku Delo, pripravil serijo 17 TV oddaj o plezanju (1992), plezalne vodnike Kogel, Julijske Alpe in Plezališča Slovenije; številna predavanja. Napisal je knjigo Sam (Didakta 1990, druga izdaja 1991, ko je izšla tudi v Italiji, 1998 še na Japonskem). Priznanja: Bloudkova plaketa (1986) in nagrada 1989, red zaslug za narod z zlato zvezdo 1989, športnik Slovenije leta 1990, v Chamonixu t'Snežni levT za največji alpinistični dosežek leta 1989, častni občan Kranja 1990. Naj dosežki: V Alpah, ko je sam opravil prvo ponovitev No Siesta v Grandes Jorasses, v Himalaji prvenstveni vzpon prek severne stene Jannuja, ki pomeni korak naprej v zgodovini himalajizma, v športnem plezanju pa solo ponovitev Ženska za nagrado (8a). Strokovni nazivi: alpinist, alpinistični inštruktor, inštruktor športnega plezanja, mednarodna licenca postavljalca tekmovalnih smeri. Ostalo delo v plezalnem športu: - vodja alpinistične šole v AO Kranj (1985-1988); - načelnik AO Kranj 1988-1989; - selektor mladinske reprezentance v športnem plezanju (1995-1997); - selektor članske reprezentance v športnem plezanju od leta 1997 dalje; - načelnik KŠP UO PZS od leta 1995 dalje; - 7 let trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje; - organizator in vodja tekme svetovnega pokala v športnem plezanju v Kranju (doslej 9 let zapored). mag. Franci EKAR, predsednik PZS X ZA UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI, ODDATI OB VSTOPU V DVORANO ČLAN PZS___ (planinsko društvo, klub, postaja GRS, delegat zboraB.) P O O B L A S T I L O JE DELEGAT/KA (ime in priimek) NA ZASEDANJU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE dne, 21. maja 2005 v Podpeči pri Ljubljani Član PZS PREDSEDNIK MP ZA PREVZEM GLASOVNIC, ZA TAJNO GLASOVANJE ČLAN PZS___ (planinsko društvo, klub, postaja GRS, delegat zboraB) P O O B L A S T I L O JE DELEGAT/KA (ime in priimek) NA ZASEDANJU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE dne, 21. maja 2005 v Podpeči pri Ljubljani ZA TAJNO GLASOVANJE ZA IZVOLITEV PODPREDSEDNIKA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Član PZS PREDSEDNIK MP NAVODILO ZA GLASOVANJE V sladu s 35. členom Statuta PZS (Obvestila PZS, št.1/12.01.2004) imajo delegati članov PZS število glasov odvisno od števila članov s plačano članarino v preteklem letu. Člani PZS, ki ne izkazujejo lastnega članstva nimajo glasov za odločanje ! Člani PZS, ki imajo do 1000 članov, imajo za odločanje v Skupščini PZS 1 (en) glas, za vsakih začetih 1000 članov, pa še 1 (en) glas za odločanje. Člani PZS z več kot 1000 člani imajo naslednje število glasov: PLANINSKO DRUŠTVO število glasov RADOVLJICA 2 PREVALJE 2 LJUBLJANA - MATICA 3 POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA 2 KAMNIK 2 Delegati zborov: gospodarjev planinskih društev, mladinskih odsekov, alpinistov, načelnikov markacijskih odsekov, vodnikov in gorskih reševalcev imajo po veljavnem Statutu PZS (Obvestila PZS, 1/2004) vsak po 3 (tri) glasove za glasovanje. Delegati članov Skupščine z več kot enim glasom bodo glasovali le z enim glasovalnim kartonom tudi v primeru, če bo fizično prisotnih toliko delegatov, kot ima članica glasov. Glasovalne kartone bodo delegati članov PZS prejeli ob vstopu v prostor, kjer bo zasedala Skupščina PZS ob predložitvi pooblastila za ugotavljanje sklepčnosti. Danilo M. SBRIZAJ, v.d. generalnega sekretarja PZS PRIJAVA K RAZPRAVI NA SKUPŠČINI PZS, dne 21. maja 2005 DELEGAT_ (ime in priimek) ČLAN_ (naziv člana PZS - društvo, klub, postaja GRS, delegat zbora, □ J PRIJAVLJAM RAZPRAVO K: / / / / / / / / / / / / / / točki dnevnega reda. VSEBINA RAZPRAVE: PREDLOG SKLEPA: ODDAJTE PREDSEDNIKU DELOVNEGA PREDSEDSTVA ! PRILOGA Na podlagi 41. in 47. člena Statuta Planinske zveze Slovenije je Skupščina Planinske zveze Slovenije na zasedanju dne, 21. maja 2005 sprejela POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (PZS) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem Poslovnikom Skupščina Planinske zveze Slovenije določa način svojega dela zlasti: - javnost dela, - priprave na sejo, - potek dela na seji, - odločanje, - vodenje zapisnika. II. JAVNOST DELA 2. člen Delo Skupščine PZS je javno. Javnost zagotavljamo z objavljanjem predloga dnevnega reda ter kraja in časa sej Skupščine PZS in gradiv ter objavljanjem sprejetih sklepov in stališč v Obvestilih PZS. Obvestilo o času in kraju sklica seje Skupščine PZS mora biti objavljeno na spletni strani PZS in tudi v planinskih rubrikah sredstev javnega obveščanja. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so seje Skupščine PZS dostopne tudi vsem članom PZS (po 15. členu Statuta PZS) in občanom, ki jim je omogočeno, da se seznanijo z gradivi, sklepi in stališči Skupščine. Gradiva so članom PD in občanom na razpolago v Strokovni službi PZS, MDO in članih PZS. Gradiva so objavljena tudi na spletni strani Planinske zveze Slovenije (www.pzs.si). 3. člen PZS obvešča javnost o delu Skupščine preko Obvestil PZS, spletnih strani PZS, Planinskega vestnika, preko sredstev javnega obveščanja ozr. na drug primeren način. 4. člen Za zagotavljanje javnosti dela Skupščine so odgovorni: - predsednik PZS - Predsedstvo UO PZS, - generalni sekretar PZS. III. PRIPRAVE NA SEJO 5. člen Predsednik in generalni sekretar PZS sta odgovorna za priprave na sejo Skupščine PZS. 6. člen V priprave za sejo spada zlasti: - priprava gradiva za seje, - oblikovanje predloga dnevnega reda, - razpošiljanje vabil in gradiva, - organizacijske priprave. 7. člen Vsak predlog za obravnavanje na seji mora predlagatelj nasloviti na predsednika PZS. Predlog mora biti vročen najmanj 15 dni pred sejo skupščine. 8. člen Predlog za obravnavo na seji mora predlagatelj pripraviti tako, da je kratek in da je iz njega razvidno bistvo. Predlog mora vsebovati tudi predlog sklepa, nosilce naloge in rok izvršitve. Če je več variantnih predlogov, morajo biti vsi navedeni. Predlogi morajo biti pripravljeni tako, da so iz njih razvidne možne posledice in finančne obremenitve. Če je predlog oziroma gradivo obsežnejše, mora biti priložen še kratek izvleček. 9. člen Ko prejme predsednik PZS predlog in gradivo za obravnavanje in odločanje na seji, ugotovi ali spada to v pristojnost skupščine in ali je gradivo pripravljeno tako, kot določa ta poslovnik. Če ugotovi, da posamezni predlog ali del predloga ni dovolj dokumentiran, ali strokovno ni razumljivo obrazložen, zahteva od predlagatelja, da ga v določenem roku dopolni. Če predlagatelj tega ne stori, mu vrne predlog. 10. člen Predlog dnevnega reda, gradivo, čas in kraj seje za skupščino določi UO PZS. 11. člen Vabilo za sejo skupščine z vsem potrebnim gradivom pošlje generalni sekretar PZS članicam PZS in MDO, da določijo delegata oziroma, da gradivo obravnavajo ter do njega zavzamejo stališče. 12. člen Generalni sekretar PZS pošlje vabila za sejo tudi članom Upravnega in Nadzornega odbora in Častnega sodišča PZS. Ti imajo pravico razpravljati o poročilih, vendar brez pravice glasovanja o poročilih in sklepih. 13. člen Na sejo skupščine je treba povabiti tudi organizacije in skupnosti, katerih članica je PZS. Predsednik PZS tudi določi, koga je poleg, s tem poslovnikom določenih udeležencev, še potrebno povabiti na sejo. IV. POTEK DELA NA SEJI 14. člen Predsednik PZS začne sejo in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Če je predsednik PZS zadržan, začne sejo podpredsednik, ki ga določi predsednik. 15. člen Ko začne sejo, lahko predsednik pred prehodom na dnevni red poda kratko poročilo v zvezi s sejo in drugimi predhodnimi vprašanji. Predsednik obvesti skupščino tudi o tem, kdo se je seje udeležil poleg delegatov in organov PZS. 16. člen Seja skupščine je sklepčna, če so prisotni delegati z več kot polovico (1/2) glasov za odločanje. Če ob napovedani uri skupščina ni sklepčna, se preloži za pol ure, nakar lahko sklepa, če so navzoči delegati z vsaj tretino (1/3) glasov za odločanje. 17. člen O prisotnosti delegatov in drugih oseb na seji vodi evidenco generalni sekretar PZS. 18. člen Ko začne predsednik PZS sejo, predlaga izvolitev delovnega predsedstva. Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik in štirje člani. Ko je delovno predsedstvo izvoljeno, vodi sejo skupščine predsednik delovnega predsedstva (v nadalnjem besedilu: predsednik DP). Predsednik DP predlaga skupščini sprejem dnevnega reda. 19. člen Ko je izvoljena verifikacijska komisija, mora takoj pričeti z delom in obvestiti skupščino o tem, ali je sklepčna. Če skupščina ni sklepčna, ne more začeti z delom. 20. člen Sprejeti dnevni red razglasi predsednik delovnega predsedstva. Ko je dnevni red sprejet, se preide na obravnavanje posameznih točk dnevnega reda po vrstnem redu, kot so v sprejetem dnevnem redu. Med sejo se lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda, če je za to upravičen razlog in če skupščina tako sklene. 21. člen Poročilo k posameznim točkam dnevnega reda poda poročevalec, ki v uvodu povzame bistvo obravnavanega gradiva, navede odprta vprašanja in predlaga sklepe. Ko poročevalec konča poročilo, odpre predsednik DP razpravo. Skupščina pa lahko odloči, da podajanje poročila ni potrebno, ker je bilo gradivo že posredovano delegatom. 22. člen Predsednik DP daje besedo razpravljalcem po vrstnem redu, kot so se prijavili za razpravo. 23. člen Delegat ali drug udeleženec lahko razpravlja na seji o vsaki točki dnevnega reda, vendar največ 5 minut. Razpravljalec sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje, ali pa so z njim v neposredni zvezi. Če razpravljalec želi, da skupščina o njegovih predlogih glasuje, mora predložiti delovnemu predsedstvu besedilo sklepov v pisni obliki. Pred glasovanjem se mora poročevalec opredeliti do predlaganih sklepov. Če se razpravljalec oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik DP opozoriti, naj se drži dnevnega reda. Če se razpravljalec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik DP odvzame besedo. 24. člen Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se obravnava začne in vse do njenega zaključka. Predsednik DP zaključi obravnavo, ko ugotovi, da ni več razpravljalcev. Predsednik DP da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali dnevnega reda, ali zato, da bi dopolnil oziroma spremenil svojo izjavo. Če je delegat zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali dnevnega reda, mu predsednik DP da takoj pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, odloči o spornem vprašanju skupščina. Poročevalec mora zavzeti stališče do vprašanj, ki so bila iznesena v razpravi. Razpravljalec lahko govori o istem vprašanju tudi večkrat, vendar se ne sme ponavljati. 25. člen Skupščina PZS lahko sklene na predlog predsednika DP ali posameznega delegata: - da se razpravlja o več točkah dnevnega reda skupaj, če so te točke med seboj povezane, - da se razprava o posameznem vprašanju z dnevnega reda konča tudi prej, preden so o njem govorili vsi azpravljalci, če je vprašanje dovolj razčiščeno in se lahko o njem odloči. 26. člen Predsednik DP lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže potreba, da je za odločanje o zadevi potrebno dobiti nove podatke, dopolniti obstoječe gradivo, razčistiti posamezna vprašanja ali iz drugih opravičenih razlogov. 27. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik DP zaključi sejo. V. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI 28. člen Predsednik DP skrbi za red na seji. Za kršitev reda sme uporabiti naslednje ukrepe: - opomin, - odvzem besede, - odstranitev s seje. Opomin se izreče delegatu ali drugi osebi, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik DP ni dal besede, seganjem v besedo razpravljalcem ali s podobnim ravnanjem, krši red in določbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče delegatu ali drugi osebi, ki krši red v smislu drugega odstavka tega člena in je bil na to že dvakrat opozorjen. Odstranitev s seje se izreče delegatu ali drugi osebi, če noče poslušati predsednika DP, ki mu je odvzel besedo ali kako drugače grobo moti in preprečuje pravilno delo skupščine, žali skupščino ali delegate, ali uporablja neprimerne izraze. Delegat ali druga oseba, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz prostora, v katerem je seja in se ne sme več vrniti na sejo. Če tega ne stori, prekine predsednik DP sejo in jo nadaljuje, ko je izrečeni ukrep izvršen. Vsak ukrep se vpiše v zapisnik. Delegat, zoper katerega je uporabljen kakšen ukrep, ima pravico pojasniti svoje ravnanje. O tem ukrepu obvesti PZS članico PZS, organizacijo oziroma organ, ki ga je predstavljal. 29. člen Če predsednik DP ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi po sklepu delovnega predsedstva kratko prekinitev. Če tudi v nadaljevanju seje ni mogoče ohraniti reda, predsednik DP po sklepu delovnega predsedstva sejo zaključi. VI. ODLOČANJE 30. člen Skupščina odloča z večino glasov vseh navzočih delegatov, razen če je z zakonom ali Statutom PZS določeno, da je za odločitev potrebna posebna večina ali soglasje vseh delegatov. 31. člen Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoje stališče in pojasniti, kako bo glasoval. 32. člen Pred glasovanjem objavi predsednik DP točno oblikovan predlog sklepa. Če je o posameznem vprašanju predlaganih več različnih sklepov skupščina najprej glasuje o predlogu sklepa poročevalca. Sprejet je predlog, ki je dobil potrebno večino glasov. 33. člen Delegati glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, proti predlogu ali se glasovanja vzdržijo. Glasovanje je praviloma javno in istočasno z dvigom rok ali z izjavljanjem vsakega posameznega delegata. Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsednik DP pozove delegate, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu. Glasovanje z izjavljanjem vsakega posameznega delegata se opravi, če tako odloči predsednik DP, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja. Posamezni delegat se izjavi "za" ali "proti". 34. člen Če je število glasov "za" ter skupno število "proti" enako, se glasovanje ponovi, pred tem pa je potrebno v ponovni razpravi dodatno razčistiti vprašanje. Če pride tudi pri ponovnem glasovanju do istega izida, se šteje da predlog ni sprejet. Ponovno se zadevo obravnava na eni od nas-lednjih sej. Če pa gre za nujno zadevo v zvezi s poslovanjem, mora skupščina sprejeti začasni sklep o rešitvi tega vprašanja. 35. člen Delegati odločajo s tajnim glasovanjem samo v primerih, ki so določeni v Statutu PZS. Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami z obkrožanjem besed "za" ali "proti". Rezultat glasovanja ugotovi tričlanski glasovalni odbor, ki ga določi skupščina. Po končanem glasovanju obvesti predsednik glasovalnega odbora skupščino o izidu glasovanja. 36. člen Izid glasovanja razglasi predsednik DP. VIII. VODENJE ZAPISNIKA NA SEJI 37. člen O delu na seji Skupščine PZS se piše zapisnik. Zapisnik piše zapisnikar. Potek seje se snema na magnetofonski trak. Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, dva overovatelja zapisnika in zapisnikar. 38. člen Zapisnik mora vsebovati zlasti: - navedbo časa in kraja zasedanja Skupščine PZS, - ime in priimek predsednika DP oz. Predsedujo-čega, ki je vodil sejo ter članov DP - imena in priimke navzočih delegatov ter opravičeno in neopravičeno odsotnost delegatov ter članice PZS iz katere so, - imena in priimke ostalih vabljenih, ki so se seje udeležili, - ugotovitev, da je seja skupščine sklepčna, - dnevni red seje, - sprejete sklepe in podatke o izidu glasovanja o posameznih vprašanjih, - čas prekinitve oziroma sklenitve seje, - podpis predsednika DP, dveh overovateljev zapisnika, zapisnikarja in štampiljka. 39. člen Zapisnik mora biti napisan najkasneje v roku 20 dni po seji skupščine, overovatelja pa ga morata overoviti v petih dneh po prejemu. Zapisnik mora biti objavljen v Obvestilih PZS in ga mora obravnavati Upravni odbor PZS ter pristopiti k izvršitvi sklepov. 40. člen Delegat lahko zahteva, da se njegov govor, razprava oziroma izjava vpiše v zapisnik. Pred objavo lahko zahteva, da se mu zapisnik pokaže zaradi redakcijskih popravkov. 41. člen Vsak delegat ima pravico dati pisne pripombe na zapisnik seje skupščine objavljenem v Obvestilih PZS v roku 15 dni, ki jih pošlje Upravnemu odboru PZS. UO obravnava pripombe k zapisniku in zavzame o njih stališče ter o tem obvesti predlagatelja. 42. člen Izvirni zapisnik in magnetofonski trakovi s celotno dokumentacijo se hranijo v arhivu kot dokument trajne vrednosti. Za hrambo in arhiviranje skrbi generalni sek-retar PZS. IX. KONČNE DOLOČBE 43. člen Ta poslovnik začne veljati takoj. Predsednik Delovnega predsedstva ŠTEVILKA: DATUM: 21.05.2005 Planinska koča stoji na vrhu Krima, najvišjem vrhu Krimskega hribovja v severnem delu velike Notranjske planote, ki jo prištevamo k Dinarskemu gorskemu sistemu.Koča je odprta od sredine junija do sredine septembra vsak dan, razen ob ponedeljkih in četrtkih, za najavljene skupine pa po njihovih željah, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 60 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 50 sedežev; v dveh sobah je 30 skupnih ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski in spalna prostora ogrevajo s centralno kurjavo, jedilnico pa še dodatno s pečjo; tekoča voda, elektrika, telefon. Razgledi: s Krima je prelep razgled na vse strani. Na severu leži pod nami Ljubljanska kotlina z Ljubljano, za njo vidimo Rašico, Mengeš, Domžale in Kamnik, zadaj pa veličastno panoramo Kamniških in Savinjskih Alp od Storžiča do Raduhe. Na vzhodni strani se za Barjem in Grosupeljsko kotlino vleče dolgo Posavsko hribovje s Kumom; proti severovzhodu se za Čemšeniško planino kažeta Paški Kozjak in Pohorje, proti jugovzhodu pa za Dolenjskim gričevjem Gorjanci. Na jugu se razprostira Rakitniška planota s Slivnico in Blokami na južnem robu, naprej pa vidimo Javornike, Snežnik, Goteniško in Veliko goro; v bližini se dvigata Mokrec in Kurešček. Na jugozahodu vidimo za Pokojiško planoto gozdnato Hrušico in Nanos; v tej smeri se ob dobri vidljivosti vidi tudi Tržaški zaliv. Na zahodni strani je v bližini južni del Barja z Vrhniko na obrobju, nad njo se dviga Ulovka, za njo pa Idrijsko hribovje z Javornikom in Trnovski gozd z Golaki na severnem robu. Proti severozahodu se nad Barjem dviga Polhograjsko hribovje z Grmado in Toščem, naprej vidimo Škofjeloško hribovje z Blegošem, Ratitovec, potem pa Julijce s Triglavom in severno od njih Karavanke s Stolom. Dostopi: Avto: lokalna cesta, ki se od asfaltne lokalne ceste Preserje0Rakitna odcepi dober km pred Rakitno na levo, do parkirnega prostora pod kočo 8 km. ŽP Preserje, AP Preserje, Rakitna in Iški Vintgar. Z ŽP Preserje skozi vasi Kamnik pod Krimom in Preserje ter zaselek Planinca 3 h, z AP Preserje 30 minut manj. Z AP v Rakitni po markirani poti 2 h. Od Doma v Iškem Vintgarju mimo partizanske bolnišnice Krvavica 2 h 30. Ture in izleti. Krim je najprimernejši za samostojni vzpon z ene in spustom na drugo stran. Prehodi: na območju Krima in Krimskega hribovja ni drugih planinskih postojank. Informacije: Planinska Koča na Krimu, 1352 Preserje, telefon (01) 433 50 81; Planinsko društvo Podpeč-Preserje, Preserje 2, 1352 Preserje; Marko Goršič, Preserje 45, 1352 Preserje, telefon (01) 3631 175. MOJA BELEŽKA Sklepisk.04ds SKLEPI sprejeti na zasedanju Skupščine PZS, dne 15.05. 2004 BESEDILO SKLEPA NOSILEC NALOGE in ROKI REALIZACIJA 1.4. Skupščina PZS sprejema sklep, da se oblika preverjanja izvajanja sklepov zasedanja Skupščine PZS uvrsti kot točko dnevnega reda na Skupščini PZS v letu 2005. Predsednik PZS in generalni sekretar Sklep bo realiziran ROK: Skupščina PZS 2005 PZS 5. točka POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PZS IN NJEGOVIH ORGANOV V LETU 2003, S PREGLEDOM ČLANSTVA V LETU 2003 5.1. Skupščina PZS nalaga UO PZS, MK UO PZS in KVIZ UO PZS, da vlože vse napore, da se planinstvo uvrsti kot izbirni predmet v interesne dejavnosti v OŠ. 5.2. Skupščina nalaga UO PZS in Strokovni službi PZS, da PD račune za oskrbo v kočah v času usposabljanja vodnikov PZS poravnajo v roku, kot je določeno z valuto. 5.3. Strokovni delavci v športu na področju planinstva morajo biti zavarovani za KVIZ UO PZS, koordinator Sklep ni bil realiziran, saj je bil rok nerealen. generalni sekretar PZS Rok 30 dni. Naši predstavniki menijo, da bo sklep potrebno uskladiti v strokovnih organih PZS Strokovna služba PZS -računovodstvo in GS, Sklep se odgovornost v času opravljanja vseh dejavnosti, ne glede na to ali gre za dejavnost, v katero so vključeni člani ali nečlani planinskih društev. Zavarovanje ne velja le, če za svoje delo prejmejo plačilo. 5.4. Skupščina PZS sprejme predlog o reviziji obstoječega gradbenega projekta Slovenski planinski muzej □ vključi se tudi prostore PZS. 5.5. Skupščina PZS sprejema pobudo, da po reviziji gradbenega projekta Slovenskega planinskega muzeja UO PZS v čim krajšem času sklene pogodbo in postane partner v tem projektu. 5.6. Dodatna zavarovanja naj urejajo člani planinskih društev direktno z zavarovalnico in ne preko PZS. Sklep prične veljati od 31.12.2004 dalje, ko se izteče veljavnost pogodbe za leto 2004. 5.7. Pobudo PD Dobrepolje glede članarine obravnava Odbor za članstvo UO PZS, spremembe glede glasov na člana PD pa Komisija za prenovo Statuta PZS. 5.8. Planinska društva so dolžna dati pomoč in podporo kadrom v času njihovega dela. Tistim, ki bi se ponovno želeli aktivirati jim morajo to omogočiti in ohranjati stik s kadri tudi v času, ko iz takšnih ali drugačnih razlogov le-ti ne morejo aktivno sodelovati. izvaja. Vodniška komisija sodelovanju PD ROK: stalna naloga UO PZS v Sklep se izvaja, tudi v letu 2005 Odbor za članstvo UO PZS ROK: stalna naloga do sprejetja članarine 2005 UO PZS ROK: 13. seja, dne 18.06.2004 Sklepa po razpravi na nadaljevanju prekinjene nista bila realizirana oziroma sta bila izpremenjena UO glede na nove dogovore. PZS 5.9. V izogib nejasnosti se ob sklenitvi kopija zavarovalne police posreduje tudi na PD. 5.10. Skupščina PZS podpira sodelovanje na področju evropskih pešpoti v okviru KEUPS ter izvajanje dogovora o poslanstvu delovanja KEUPS preko UO PZS njegovih komisij. in 5.11. Skupščina PZS sprejema Poročilo UO PZS in njegovih organov za leto 2003, s pregledom članstva v letu 2003 v predloženem besedilu. Odbor za članstvo Sklep je bil realiziran UO PZS ROK: stalna naloga do sprejetja članarine 2005 . Pobuda o spremembi glede glasov na Skupščini bo Komisija za prenovo Statuta PZS uvrščena v obširnejše spremembe Statuta PZS v letu ROK: določiti na 13. seji UO PZS, 18.06.2004 2006 Vodniška komisija UO PZS v sodelovanju PD Se izvaja, za izvajanje so dolžna skrbeti PD ROK: določiti na 13. seji UO PZS, 18.06.2004 Generalni Realizirano sekretar PZS ROK: določiti na 13. seji UO PZS, 18.06.2004 UO PZS, Komisija za planinske poti UO PZS Vsebuje poročilo KPP za skupščino 2005 ROK: stalna naloga SPREJETO! 11. točka FINANČNI NAČRT PZS ZA LETO 2004 11.1. Finančni načrt PZS za leto 2004 je bil sprejet z večino glasov delegatov. Generalni sekretar PZS, računovodja PZS Realizirano ROK: stalna naloga - tekoče izvajanje in spremljanje NADALJEVANJE SKUPŠČINE PZS, KI JE NESKLEPČNOSTI BILA 15.05.2004 V NOVEM MESTU PREKINJENA ZARADI Sklepisk.04ds.1 BESEDILO NOSILEC NALOGE in ROK REALIZACIJA SKLEPA 3.1. Skupščina PZS na nadaljevanju zasedanja 23. 10. 2004 na Brdu pri Kranju sprejema poročilo delovne skupine tPOSLOVNI PROSTORI PZS, Dvoržakova 9 v LjubljaniT s predlogi in sklepi kot jih je sprejel UO PZS na svoji 11. seji, dne 12. 03. 2004. 3.2. Skupščina daje prednost nakupu oz. izgradnji lastniških prostorov v solastniškem objektu na lokaciji, ki bo ustrezno dostopna in imela dovolj parkirnih mest za nemoteno izvajanje aktivnosti PZS in njenih organov. UO PZS se lahko odloči tudi za drugačno rešitev, če je ustreznejša in dolgoročno ugodnejša. 3.3 UO predlaga Skupščini PZS, da skladno s četrto alineo 41. člena in petim odstavkom 60. člena Statuta PZS sprejme sklep o prodaji nepremičnin v lasti ali solastništvu PZS: Poslovno stavbo Dvoržakova 9 v Ljubljani št. parcele 2333 D poslovna stavba, izmeri 149 m2, 2334 D dvorišče v izme 462 m2 in 2335 D dvorišče v izme2i2 m2. Drugo nepremično premoženje PZS, ki z njim PZS in PD ne upravljajo in ga ne bodo potrebovala za svoje bodoče Delovna skupina za ureditev poslovnih prostorov UO PZS. ROK: takojšen pričetek s postopki imenovanj komisij, sodnega izvedenca in priprave seznama nepremičnin, ki se bodo ponudili v prodajo. ROK za realizacijo nalog je aprilska seja UO PZS v letu 2005. UO PZS ROK za realizacijo nalog je aprilska seja UO PZS v letu 2005. Realizacija je delna, niso bile imenovane komisije, sodni izvedenec, popis parcel še ni zaključen (ni še povratnih informacij)se pa dejavnosti izvajajo. Ni bilo realizirano, potrebno bo uskladiti različna mnenja. PZS trenutno ni v situaciji, da bi šla v investicijo. Še ni realizirano 9 9 potrebe. To ne pomeni odločitve o prodaji v smislu 41. člena Statuta PZS in bo Skupščina PZS na naslednjem zasedanju morala odločiti o prodaji natančno opredeljenih nepremičnin (če bo vrednost presegla 5 mio SIT). • Gospodarska komisija PZS in njen strokovni sodelavec pripravijo seznam nepremičnin, ki se bodo ponudile v prodajo. Predlagani seznam premoženja se predhodno uskladi s planinskimi društvi območja, kjer je lokacija nepremičnine in da Skupščini PZS v potrditev. • Prodati se sme toliko nepremičnega premoženja PZS, da se zagotovijo sredstva po pogodbeni ceni za potrebno površino prostorov in za potrebno opremo prostorov po projektu, ki ga sprejme UO PZS. • Upravni odbor PZS imenuje komisijo za prodajo nepremičnin v lasti PZS, ji daje pooblastilo in določi način dela (prodaja z javno ponudbo, dražbo, vodenje upravnih postopkov, poro-čanje organom PZS). • Upravni odbor PZS imenuje sodnega izvedenca gradbeno-kmetijske stroke, ki bo določil izhodiščno ceno nepremičnin, ki se bodo ponudile v prodajo najboljšemu ponudniku. • UO PZS določi način upravljanja s sredstvi od prodaje nepremičnega premoženja PZS. Vsa sredstva so strogo namenska in se ne morejo uporabiti za druge namene, razen, če tako določi Skupščina PZS. GK UO PZS Še v fazi izvajanja Komisija za prodajo nepremičnin v lasti Komisija ni imenovana bila Sodni izvedenec gradbene -kmetijske stroke. Izvedenec imenovan ni bil 6.2. NO pri PZS mora do naslednjega rednega zasedanja v mesecu maju 2005 posredovati novo poročilo za leto 2003. Nadzorni odbor pri PZS ROK: za realizacijo naloge je aprilska seja UO PZS v letu 2005 NO je poročilo pripravil 6.3. NO PZS naj dopolni poročilo z natančnejšimi podatki: > Na katerih področjih je dosežen viden napredek; > Preveri in poroča ali so sklepi P UO PZS legitimni; > Kateri delavci Strokovne službe PZS opravljajo aktivnosti PZS nezadovoljivo; > Poroča o izplačilih iz naslova podjemnih, avtorskih pogodb, nadomestil stroškov in upravičenosti le-teh (nekateri naj bi si pavšalno pisali določene stroške); > Poroča o ugotovitvah uspešnosti Delovne skupine za organizacijo dela v PZS. Nadzorni odbor pri PZS ROK: za realizacijo nalog je aprilska seja UO PZS v letu 2005 NO je poročilo dopolnil 7.1. Skupščina PZS predlaga UO PZS, da imenuje strokovno komisijo, ki pripravi delovni predlog reorganizacije PZS. Odg.: Upravni odbor PZS Rok za realizacijo nalog je aprilska seja UO PZS v letu 2005 Ni realizirano IZREDNA SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENI NALOGE in ROK REA JE NOSILEC LIZACIJA 4.1.Skupščina PZS ugotavlja, da je današnja razprava k točki dnevnega reda NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJ V POLITIČNI STRANKI IN PLANINSKI ORGANIZACIJI ugotovila, da vztraja pri določilih Statuta PZS in pri določili Vodil D, da voda funkcija v planinski organizaciji (PZS) ni združljiva s funkcijo v katerikoli politični organizaciji. Predsednik PZS mag. Franci Ekar Skupščina PZS v maju 2005 Se ni realizirano 4.2.Skupščina PZS predlaga mag. Franciju Ekarju, da z razpravo o zaupnici predsedniku PZS na naslednjem zasedanju preveri ali še uživa zaupanje delegatov planinskih društev. 5.1.Na zavarovalni polici za zavarovanje odgovornosti registriranih vodnikov PZS mora biti izpisano naslednje besedilo: tZavarovanje odgovornosti registriranih vodnikov PZS v času opravljanja dejavnosti vodnika.t Generalni sekretar PZS ROK: Ob sklepanju novih zavarovalnih polic Realizirano Sklepi so bili sprejeti na zasedanjih na Brdu pri Kranju, dne, 23.10.2004. FINANČNO POROČILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2004 I. UO fin.por. 2003 fin. por. 2004 1. DEJAVNOST UO IN NJEGOVIH ORGANOV prihodki prihodki iz proračuna, natečajev in razpisov 2.038.960 10.651.218 prihodki iz članarin 98.647.145 102.296.715 ostali prihodki 879.478 1.023.974 skupaj prihodki 101.565.583 113.971.907 odhodki materialni stroški članarine 7.159.419 8.554.711 seje skupščin, UO in njegovih organov 5.202.787 5.347.261 obvestila, koledarček, zgibanke in ost. brošure 4.530.984 8.573.237 zavarovanja iz članarin 16.446.063 31.587.169 sredstva za M DO 7.385.920 4.415.889 druge akcije MDO 3.645.482 materialni str. dela UO 1.632.004 1.093.785 mednarodna dejavnost 866.004 1.199.765 praznovanja obletnic, srečanja 1.221.321 812.000 drugi stroški 2.395.323 675.913 interni stroški - komisije,str. služba- prenosi 47.590.990 48.687.621 presežek odhodkov iz pret.obdobja 17.514.483 skupaj odhodki 94.430.815 132.107.314 presežek prihodkov /odhodkov 7.134.768 -18.135.407 2. STROKOVNA SLUŽBA prihodki prihodki iz proračuna, natečajev in razpisov prihodki od komisij za mater. str. in plače interni prihodki od UO iz članarin ostali prihodki skupaj prihodki odhodki porabljen material in storitve za PZS investicije v obnovo opreme in OS stroški vzdrževanja stavbe in opreme bruto plače, regres, prispevki za plače stroški prevoz na delo in prehrane zaposlenih stroški odpravnine skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 13.066.845 38.912.149 37.857.899 220.866 90.057.759 18.057.797 10.539.292 7.780.296 49.237.538 4.442.836 90.057.759 0 fin. por. 2004 14.227.975 36.036.649 39.225.925 350.135 89.840.684 18.077.143 665.475 13.309.330 49.756.956 4.432.679 3.599.100 89.840.684 0 II KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA 1. ZALOŽBA fin.por. 2003 fin. por. 2004 Ljubljana, 28.2.2005 f.p.04/f.p.03 5,22 1,04 1,16 1,12 1,19 1,03 1,89 1,92 0,60 0,67 1.39 0,66 0,28 1,02 1.40 -2,54 1,09 0,93 1,04 1,59 1,00 1,00 0,06 1,71 1,01 1,00 1,00 prihodki prihodki od prodaje prihodki iz natečajev in javnih financ ostali prihodki skupaj prihodki odhodki stroški izdelave kart in edicij stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz pret.obdobja skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov PLANINSKI VESTNIK prihodki prihodki iz natečajev in javnih financ prispevek iz članarine člani A prihodki iz maloprodaje - naročnina prihodki iz donacij in oglasov skupaj prihodki odhodki stroški izhajanja PV avtorski honorarji stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz pret.obdobja skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov 40.594.557 42.872.605 1.229.203 742.719 41.823.760 43.615.324 46.977.072 43.644.719 7.700.000 7.700.000 109.759 54.677.072 51.454.478 -12.853.312 -7.839.154 fin.por. 2003 fin. por. 2004 1.322.967 6.372.000 19.935.182 2.988.374 30.618.523 650.000 6.018.000 23.838.739 3.992.854 34.499.593 20.787.314 22.809.969 7.278.355 7.846.505 3.720.000 3.789.000 1.167.145 31.785.669 35.612.619 -1.167.146 -1.113.025 KOLEDAR prihodki od prodaje odhodki stroški izdelave, tiska in prodaje materialni stroški komisije ( prisp. KOTG) stroški za delovanje strok, službe prenos na KOTG skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 32.371.624 28.528.394 2.025.149 30.553.543 1.818.081 fin. por. 2004 28.429.925 25.080.543 2.025.149 1.324.233 28.429.925 0 MLADINSKA KOMISIJA prihodki od nudenja storitev v Bavšici (KVIZ) prihodki za javnih financ, razpisov prihodki od last. prisp. tečajnikov fin.por. 2003 8.393.316 4.712.736 fin. por. 2004 4.095.091 6.510.000 3.851.457 1,06 1,04 0,93 1,00 0,94 0,61 0,49 0,94 1,20 1,34 1,13 1,10 1,08 1,02 1,12 0,95 0,88 0,88 1,00 0,93 0,00 0,78 0,82 prihodki učni center Bavšica drugi prihodki skupaj prihodki odhodki stroški vzgojno izobr.in ostalih akcij stroški dejavnosti mladih planincev mladinski tabori mladih planincev stroški PUS Bavšica - mater. str. tečajev materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz prej let skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov 5.224.522 485.938 18.816.512 7.608.737 1.989.382 3.476.394 5.790.033 440.900 1.500.000 20.805.446 -1.988.934 1.143.480 560.317 16.160.344 3.191.723 1.942.858 3.783.195 4.921.026 712.862 1.800.000 1.976.203 18.327.867 -2.167.523 5. KOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBR. prihodki - članarina prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prihodki od lastnih prispevkov tečajnikov presežek prihodkov iz pret.obdboja skupaj prihodki odhodki odhodki vzgojno izobraževalnih programov materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 5.034.190 11.809.774 16.843.964 12.466.846 2.456.118 1.921.000 16.843.964 0 fin. por. 2004 500.000 10.450.924 14.877.846 1.439.361 27.268.131 24.491.382 168.996 2.500.000 27.160.378 107.753 6. KOMISIJA ZA VAR. GOR. NARAVE prihodki -članarina prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ skupaj prihodki odhodki za dejavnost materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz pret. Obdobij skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 fin. por. 2004 883.129 1.223.614 883.129 153.129 730.000 883.129 0 1.223.614 235.448 730.000 258.166 1.223.614 0 7. VODNIŠKA KOMISIJA prihodki -članarina prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ skupaj prihodki odhodki fin.por. 2003 1.373.097 1.373.097 fin. por. 2004 1.373.606 1.373.606 0,22 1,15 0,86 0,42 0,98 1,09 0,85 1,62 1,20 0,88 1,09 2,08 1,26 1,62 1,96 0,07 1,30 1,61 1,39 1,39 1,54 1,00 1,39 1,00 1,00 materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov 423.097 423.606 950.000 950.000 1.373.097 1.373.606 0 0 8. KOMISIJA ZA ALPINIZEM prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prihodki od lastnih prispevkov tečajnikov drugi prihodki presežek prih. iz.pret.obdobja skupaj prihodki odhodki odhodki za alipinistično dejavnost stroški vzgoje in usposabljanja ostala dejavnost materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 9.934.200 2.050.500 932.500 12.917.200 6.738.336 3.103.787 124.050 667.458 1.500.000 12.133.631 783.569 fin. por. 2004 17.854.000 1.342.000 140.000 529.602 19.865.602 8.466.825 3.097.159 702.765 1.800.000 14.066.748 5.798.854 9. KOMISIJA ZA ODPR. V T. GORSTVA prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ sponzorska in donatorska sredstva lastni prispevki drugi prihodki prihodki - koledar 2004 skupaj prihodki odhodki stroški programov odprav, tabori, šole materialni stroški komisije, rezerva stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz pret. Obdboja skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 6.664.717 4.058.333 825.000 11.548.050 7.261.976 454.767 1.807.000 9.523.743 2.024.307 fin. por. 2004 8.032.795 10.509.551 810.000 2.170.696 1.324.233 22.847.276 19.917.865 446.088 1.807.000 2.904.689 25.075.642 -2.228.367 1,00 1,00 1,00 1,80 0,65 0,15 1,54 1,26 1,00 0,00 1,05 1,20 1,16 7,40 1,21 2,59 2,63 1,98 2,74 0,98 1,00 2,63 -1,10 10. KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prihodki od sponzorjev in donatorjev prihodki za obnovo plezališč prihodki od štartnin in udeležencev prihodki od lastne udeležbe drugi prihodki presežek prih. iz.pret.obdobja skupaj prihodki odhodki stroški državnega prvenstva str. mladinske in članske reprezentance stroški usposabljanja stroški SP, evropskega ml. pokala stroški obnove plezališč, plezalna stena v Kr. materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe drugi odhodki skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 33.532.676 4.100.000 2.000.000 2.780.471 2.529.149 661.789 45.604.085 3.893.293 23.968.964 1.008.879 8.787.433 3.029.672 2.184.748 3.500.000 46.372.989 -768.904 fin. por. 2004 37.781.845 1.530.000 680.000 2.883.100 5.163.900 880.035 2.623.801 51.542.681 3.743.031 26.721.427 1.853.370 7.742.489 4.117.156 3.788.826 3.500.000 51.466.299 76.382 11. KOMISIJA ZA TEKM.TUR. SMUČANJE prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ drugi prihodki presežek prih. iz.pret.obdobja skupaj prihodki odhodki stroški tekmovanj materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 700.000 4.412 704.412 331.434 119.728 70.000 521.162 183.250 fin. por. 2004 63.888 593.775 183.250 840.913 674.779 32.480 100.000 807.259 33.654 12. GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki prihodki iz proračuna URZR 129.598.592 131.930.000 1,13 0,37 0,34 1,04 2,04 1,33 1,13 0,96 1,11 1,84 0,88 1,36 1,73 1,00 1,11 -0,10 0,09 134,58 1,19 2,04 0,27 1,43 1,55 0,18 prihodki fundacije za hum. dejavnosti donacije prihodki od lastne dejavnosti drugi prihodki presežek prih. iz.pret.obdobja skupaj prihodki odhodki odhodki za organizacijsko dejavnost sredstva za postaje, oprema usposabljanje in prev. dejavnost stroški reševalnih intervencij in dežurstev zavarovanja in zdravniški pregledi stroški podkomisij stroški za delovanje strok, službe, plača refer. skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov 48.170.885 1.470.000 1.054.344 2.593.533 182.887.354 56.820.778 1.049.088 698.641 408.697 10.394.990 201.302.194 30.383.830 20.735.741 101.429.322 140.772.663 10.823.946 6.710.128 5.873.619 8.901.311 22.570.052 11.090.882 1.806.585 2.886.324 10.000.000 6.800.000 182.887.354 197.897.049 O 3.405.145 13. GOSPODARSKA KOMISIJA prihodki od reciprocitete prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ drugi prihodki prenos sredstev za kočo PD SI. Bistica presežek prihodkov iz pret. Obdobja skupaj prihodki odhodki sredstva za planinske koče drugi materialni stroški materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe rez. sr. za kočo PD Slov. Bistrica skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 13.180.000 13.180.000 10.733.722 2.234.594 438.668 1.300.000 14.706.984 -1.526.984 fin. por. 2004 8.461.713 15.000.000 5.644.733 29.106.446 7.622.921 820.769 299.690 1.120.000 9.863.380 19.243.066 14. KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ drugi prihodki presežek prihodkov iz pret. obdobja skupaj prihodki odhodki material in stroški delovnih akcij na poteh usposabljanje materialni stroški komisije fin.por. 2003 7.500.000 958.672 8.458.672 3.897.777 442.061 784.768 fin. por. 2004 4.000.000 1.250.750 5.114.852 10.365.602 7.879.022 717.933 1,18 0,71 0,66 0,16 1,10 0,68 1,39 0,62 1,52 0,49 1,60 0,68 1,08 2,21 0,71 0,37 0,68 0,86 0,67 -12,60 0,53 1,30 1,23 2,02 0,00 0,91 stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov 850.000 5.974.606 2.484.066 686.500 9.283.455 1.082.147 15. KOMISIJA ZA GOR. POPOTNISTVO prihodki prihodki iz dejavnosti presežek prihodkov iz pret obdobja skupaj prihodki odhodki stroški popotništva materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 fin. por. 2004 1.556.787 1.556.787 976.144 128.251 120.000 1.224.395 332.392 620.000 332.392 952.392 315.050 273.996 120.000 709.045 243.347 16. KOMISIJA ZA MEDNARODNE STIKE fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki -članarina 923.065 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 1.619.500 drugi prihodki 240.000 skupaj prihodki 923.065 1.859.500 odhodki dejavnost komisje 923.065 1.359.672 stroški za delovanje strok, službe 500.000 skupaj odhodki 923.065 1.859.672 presežek prihodkov /odhodkov 0 -172 17. KOMISIJA ZA MUZEJSKO DEJAVNOST fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki -članarina 517.600 346.476 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prispevki za Slov. pl. muzej 3.565.900 drugi prihodki skupaj prihodki 517.600 3.912.376 odhodki rezer. sredstev za Slov. planinski muzej 0,81 1,55 0,44 0,40 0,61 0,32 2,14 1,00 0,58 0,73 0,00 2,01 1,47 2,01 0,67 7,56 stroški zbiranja muzej, gradiva materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe 517.600 skupaj odhodki 517.600 presežek prihodkov /odhodkov 0 prih z internimi prihodki med UO in kom. odhodki z internimi odhodki UO in kom. presežek prihodkov /odhodkov presežek prihodkov iz preteklih obdobij razlika Pripravila: Vera Šmid,l.r. 246.476 100.000 0,19 346.476 0,67 3.565.900 618.173.201 1,01 635.603.834 1,03 -17.430.633 4,92 19.503.233 2.072.600 V. d. generalnega sekretarja: Danilo Sbrizaj,l.r. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2005 Ljubljana, 07. 4. 2005 i. 1. 2. II 1. UO fin.por. 2003 fin. por. 2004 i nd 04/03 fin.načrt05 rebalans f.n.05 DEJAVNOST UO IN NJEGOVIH ORGANOV prihodki prihodki iz proračuna, natečajev in razpisov 2.038.960 10.651.218 5,22 14.200.000 3.550.000 prihodki iz članarin 98.647.145 102.296.715 1,04 96.259.500 115.356.000 ostali prihodki 879.478 1.023.974 1,16 4.500.000 4.500.000 skupaj prihodki 101.565.583 113.971.907 1,12 114.959.500 123.406.000 odhodki materialni stroški članarine 7.159.419 8.554.711 1,19 7.200.000 5.500.000 seje skupščin, UO in njegovih organov 5.202.787 5.347.261 1,03 7.914.875 4.350.000 obvestila, koledarček, zgibanke in ost. brošure 4.530.984 8.573.237 1,89 9.530.768 5.570.000 zavarovanja iz članarin, ost. zavarov. 16.446.063 31.587.169 1,92 41.891.000 39.200.000 sredstva za MDO 7.385.920 4.415.889 0,60 12.000.000 7.000.000 druge akcije MDO 3.645.482 3.000.000 materialni str. dela UO 1.632.004 1.093.785 0,67 7.900.000 1.200.000 mednarodna dejavnost 866.004 1.199.765 1,39 952.300 950.000 praznovanja obletnic, srečanja 1.221.321 812.000 0,66 1.300.000 1.500.000 drugi stroški 2.395.323 675.913 0,28 1.480.257 1.480.000 interni stroški - komisije,str. služba- prenosi 47.590.990 48.687.621 1,02 24.790.300 53.656.000 presežek odhodkov iz pret.obdobja 17.514.483 skupaj odhodki 94.430.815 132.107.314 1,40 114.959.500 123.406.000 presežek prihodkov /odhodkov 7.134.768 -18.135.407 -2,54 0 0 STROKOVNA SLUŽBA fin.por. 2003 fin. por. 2004 fin.načrt05 rebalans f.n.05 prihodki prihodki iz proračuna, natečajev in razpisov 13.066.845 14.227.975 1,09 15.550.000 13.100.000 prihodki od komisij za mater. str. in plače 38.912.149 36.036.649 0,93 67.628.300 36.038.000 interni prihodki od UO iz članarin 37.857.899 39.225.925 1,04 18.300.000 44.456.000 ostali prihodki 220.866 350.135 1,59 900.000 750.000 skupaj prihodki 90.057.759 89.840.684 1,00 102.378.300 94.344.000 odhodki porabljen material in storitve za PZS 18.057.797 18.077.143 1,00 19.884.300 18.550.000 investicije v obnovo opreme in OS 10.539.292 665.475 0,06 3.500.000 3.500.000 stroški vzdrževanja stavbe in opreme 7.780.296 13.309.330 1,71 14.550.000 7.850.000 bruto plače, regres, prispevki za plače 49.237.538 49.756.956 1,01 58.684.000 58.684.000 stroški prevoz na delo in prehrane zaposlenih 4.442.836 4.432.679 1,00 5.760.000 5.760.000 stroški odpravnine 3.599.100 skupaj odhodki 90.057.759 89.840.684 1,00 102.378.300 94.344.000 presežek prihodkov /odhodkov 0 0 0 0 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA ZALOŽBA fin.por. 2003 fin. por. 2004 fin.načrt05 rebalans f.n.05 0,33 1,13 4,39 1,08 0,64 0,81 0,65 1,24 1,59 0,82 1,10 0,79 1,85 2,19 1,10 0,00 0,93 0,00 i nd.r.05/f.p.04 0,92 1,00 1.13 2.14 1,05 1,03 5,26 0,59 1,18 1,30 0,00 1,05 0,00 i nd.r.05/f.p.04 prihodki prihodki od prodaje prihodki iz natečajev in javnih financ ostali prihodki skupaj prihodki odhodki stroški izdelave kart in edicij stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz pret.obdobja skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov 40.594.557 42.872.605 1.229.203 742.719 41.823.760 43.615.324 46.977.072 43.644.719 7.700.000 7.700.000 109.759 54.677.072 51.454.478 -12.853.312 -7.839.154 PLANINSKI VESTNIK prihodki prihodki iz natečajev in javnih financ prispevek iz članarine člani A prihodki iz maloprodaje - naročnina prihodki iz donacij in oglasov skupaj prihodki odhodki stroški izhajanja PV avtorski honorarji stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz pret.obdobja skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 fin. por. 2004 1.322.967 650.000 6.372.000 6.018.000 19.935.182 23.838.739 2.988.374 3.992.854 30.618.523 34.499.593 20.787.314 22.809.969 7.278.355 7.846.505 3.720.000 3.789.000 1.167.145 31.785.669 35.612.619 -1.167.146 -1.113.025 KOLEDAR fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki od prodaje 32.371.624 28.429.925 odhodki stroški izdelave, tiska in prodaje 28.528.394 25.080.543 materialni stroški komisije ( prisp. KOTG) stroški za delovanje strok, službe 2.025.149 2.025.149 prenos na KOTG 1.324.233 skupaj odhodki 30.553.543 28.429.925 presežek prihodkov /odhodkov 1.818.081 0 MLADINSKA KOMISIJA fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki od nudenja storitev v Bavšici (KVIZ) 4.095.091 prihodki za javnih financ, razpisov 8.393.316 6.510.000 prihodki od last. prisp. tečajnikov 4.712.736 3.851.457 1,06 50.470.000 50.470.000 1,18 700.000 1.000.000 500.000 200.000 0,27 1,04 51.670.000 51.670.000 1,18 0,93 43.680.000 43.680.000 1,00 1,00 7.990.000 7.990.000 1,04 0,00 0,94 51.670.000 51.670.000 1,00 0,61 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 0,49 1.500.000 1.100.000 1,69 0,94 6.950.000 6.000.000 1,00 1,20 23.940.000 23.940.000 1,00 1,34 5.000.000 5.000.000 1,25 1,13 37.390.000 36.040.000 1,04 1,10 23.140.000 23.459.000 1,03 1,08 10.300.000 8.631.000 1,10 1,02 3.950.000 3.950.000 1,04 0,00 1,12 37.390.000 36.040.000 1,01 0,95 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 0,88 36.256.218 31.271.900 1,10 0,88 31.281.233 27.271.900 1,09 2.674.985 1.700.000 1,00 2.300.000 2.300.000 1,14 0,00 0,93 36.256.218 31.271.900 1,10 0,00 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 3.500.000 0,85 0,78 10.500.000 6.900.000 1,06 0,82 5.620.000 5.620.000 1,46 prihodki učni center Bavšica drugi prihodki skupaj prihodki odhodki stroški vzgojno izobr.in ostalih akcij stroški dejavnosti mladih planincev mladinski tabori mladih planincev stroški PUS Bavšica - mater. str. tečajev materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz prej let skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov 5.224.522 485.938 18.816.512 7.608.737 1.989.382 3.476.394 5.790.033 440.900 1.500.000 20.805.446 -1.988.934 1.143.480 560.317 16.160.344 3.191.723 1.942.858 3.783.195 4.921.026 712.862 1.800.000 1.976.203 18.327.867 -2.167.523 KOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBR. prihodki - članarina prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prihodki od lastnih prispevkov tečajnikov presežek prihodkov iz pret.obdboja skupaj prihodki odhodki odhodki vzgojno izobraževalnih programov materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 fin. por. 2004 500.000 10.450.924 14.877.846 1.439.361 27.268.131 5.034.190 11.809.774 16.843.964 12.466.846 2.456.118 1.921.000 16.843.964 0 24.491.382 168.996 2.500.000 27.160.378 107.753 KOMISIJA ZA VAR. GOR. NARAVE prihodki -članarina prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ skupaj prihodki odhodki za dejavnost materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz pret. Obdobij skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 fin. por. 2004 883.129 1.223.614 883.129 153.129 730.000 883.129 0 1.223.614 235.448 730.000 258.166 1.223.614 0 VODNIŠKA KOMISIJA prihodki -članarina prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ skupaj prihodki odhodki fin.por. 2003 fin. por. 2004 1.373.097 1.373.606 1.373.097 1.373.606 0,22 2.000.000 1.250.000 1,09 1,15 530.000 530.000 0,95 0,86 18.650.000 17.800.000 1,10 0,42 8.500.000 4.900.000 1,54 0,98 2.150.000 2.150.000 1,11 1,09 3.700.000 3.700.000 0,98 0,85 2.000.000 4.750.000 0,97 1,62 400.000 400.000 0,56 1,20 1.900.000 1.900.000 1,06 0,00 0,88 18.650.000 17.800.000 0,97 1,09 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 350.000 500.000 1,00 2,08 13.800.000 6.950.000 0,67 1,26 15.550.000 10.005.750 0,67 0,00 1,62 29.700.000 17.455.750 0,64 1,96 24.100.000 15.055.750 0,61 0,07 1.700.000 500.000 2,96 1,30 3.900.000 1.900.000 0,76 1,61 29.700.000 17.455.750 0,64 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 1,39 800.000 500.000 0,41 230000 1,39 1.030.000 500.000 0,41 500.000 1,54 280.000 250.000 1,06 1,00 250.000 250.000 0,34 0,00 1,39 1.030.000 500.000 0,41 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 1,00 1.000.000 1.000.000 0,73 400000 400.000 1,00 1.400.000 1.400.000 1,02 materialni stroški komisije 423.097 423.606 stroški za delovanje strok, službe 950.000 950.000 skupaj odhodki 1.373.097 1.373.606 presežek prihodkov /odhodkov 0 0 8. KOMISIJA ZA ALPINIZEM prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prihodki od lastnih prispevkov tečajnikov drugi prihodki presežek prih. iz.pret.obdobja skupaj prihodki odhodki odhodki za alipinistično dejavnost stroški vzgoje in usposabljanja ostala dejavnost materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 fin. por. 2004 9.934.200 2.050.500 932.500 12.917.200 6.738.336 3.103.787 124.050 667.458 1.500.000 12.133.631 783.569 17.854.000 1.342.000 140.000 529.602 19.865.602 8.466.825 3.097.159 702.765 1.800.000 14.066.748 5.798.854 9. KOMISIJA ZA ODPR. V T. GORSTVA prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ sponzorska in donatorska sredstva lastni prispevki drugi prihodki prihodki - koledar skupaj prihodki odhodki stroški programov odprav, tabori, šole materialni stroški komisije, rezerva stroški za delovanje strok, službe presežek odhodkov iz pret. Obdboja skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 fin. por. 2004 6.664.717 4.058.333 825.000 11.548.050 7.261.976 454.767 1.807.000 9.523.743 2.024.307 8.032.795 10.509.551 810.000 2.170.696 1.324.233 22.847.276 19.917.865 446.088 1.807.000 2.904.689 25.075.642 -2.228.367 1,00 420.000 420.000 0,99 1,00 980.000 980.000 1,03 1,00 1.400.000 1.400.000 1,02 0 0 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 1,80 20.000.000 19.940.944 1,12 0,65 2.537.600 2.777.600 2,07 0,15 2.822.400 0 0,00 5.798.854 10,95 1,54 25.360.000 28.517.398 1,44 1,26 16.000.000 19.206.398 2,27 1,00 6.211.000 6.211.000 2,01 0,00 299.000 250.000 1,05 850.000 850.000 1,21 1,20 2.000.000 2.000.000 1,11 1,16 25.360.000 28.517.398 2,03 7,40 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 1,21 10.000.000 10.180.071 1,27 2,59 5.500.000 5.500.000 0,52 7.000.000 7.000.000 8,64 2,63 5.500.000 1.119.929 0,52 1.700.000 1,28 1,98 28.000.000 25.500.000 1,12 2,74 23.000.000 23.000.000 1,15 0,98 3.000.000 500.000 1,12 1,00 2.000.000 2.000.000 1,11 0,00 2,63 28.000.000 25.500.000 1,02 ■1,10 0 0 0,00 10. KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prihodki od sponzorjev in donatorjev prihodki za obnovo plezališč prihodki od štartnin in udeležencev prihodki od lastne udeležbe drugi prihodki presežek prih. iz.pret.obdobja skupaj prihodki odhodki stroški državnega prvenstva str. mladinske in članske reprezentance stroški usposabljanja stroški SP, evropskega ml. pokala stroški obnove plezališč, plezalna stena v Kr. materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe drugi odhodki skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 fin. por. 2004 33.532.676 4.100.000 2.000.000 2.780.471 2.529.149 661.789 45.604.085 3.893.293 23.968.964 1.008.879 8.787.433 3.029.672 2.184.748 3.500.000 46.372.989 -768.904 37.781.845 1.530.000 680.000 2.883.100 5.163.900 880.035 2.623.801 51.542.681 3.743.031 26.721.427 1.853.370 7.742.489 4.117.156 3.788.826 3.500.000 51.466.299 76.382 11. KOMISIJA ZA TEKM.TUR. SMUČANJE prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ drugi prihodki presežek prih. iz.pret.obdobja skupaj prihodki odhodki stroški tekmovanj materialni stroški komisije stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov fin.por. 2003 fin. por. 2004 700.000 4.412 704.412 331.434 119.728 70.000 521.162 183.250 63.888 593.775 183.250 840.913 674.779 32.480 100.000 807.259 33.654 12. GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki prihodki iz proračuna URZR 129.598.592 131.930.000 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 1,13 37.226.845 43.045.737 1,14 0,37 5.500.000 1.750.000 1,14 0,34 0 4.000.000 5,88 1,04 3.000.000 3.000.000 1,04 2,04 3.700.000 3.700.000 0,72 1,33 773.155 523.155 0,59 0,00 1,13 50.200.000 56.018.892 1,09 0,96 4.350.000 4.350.000 1,16 1,11 24.500.000 29.800.000 1,12 1,84 1.950.000 1.950.000 1,05 0,88 8.700.000 8.700.000 1,12 1,36 4.200.000 4.200.000 1,02 1,73 2.000.000 3.000.000 0,79 1,00 3.500.000 3.500.000 1,00 1.000.000 518.892 1,11 50.200.000 56.018.892 1,09 -0,10 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 0,09 400.000 0 0,00 m co 3.500.000 950.000 1,60 0,00 1,19 3.900.000 950.000 1,13 2,04 3.000.000 750.000 1,11 0,27 400.000 100.000 3,08 1,43 500.000 100.000 1,00 1,55 3.900.000 950.000 1,18 0,18 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 1,02 95.000.000 95.000.000 0,72 prihodki fundacije za hum. dejavnosti 48.170.885 56.820.778 1,18 donacije 1.470.000 1.049.088 0,71 prihodki od lastne dejavnosti 1.054.344 698.641 0,66 drugi prihodki 2.593.533 408.697 0,16 presežek prih. iz.pret.obdobja 10.394.990 skupaj prihodki 182.887.354 201.302.194 1,10 odhodki odhodki za organizacijsko dejavnost 30.383.830 20.735.741 0,68 sredstva za postaje, oprema 101.429.322 140.772.663 1,39 usposabljanje in prev. dejavnost 10.823.946 6.710.128 0,62 stroški reševalnih intervencij in dežurstev 5.873.619 8.901.311 1,52 zavarovanja in zdravniški pregledi 22.570.052 11.090.882 0,49 stroški podkomisij 1.806.585 2.886.324 1,60 stroški za delovanje strok, službe, plača refer. 10.000.000 6.800.000 0,68 skupaj odhodki 182.887.354 197.897.049 1,08 presežek prihodkov /odhodkov 0 3.405.145 GOSPODARSKA KOMISIJA fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki od reciprocitete (tujina) 8.461.713 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 13.180.000 drugi prihodki prenos sredstev za kočo PD SI. Bistica 15.000.000 presežek prihodkov iz pret. Obdobja 5.644.733 skupaj prihodki 13.180.000 29.106.446 2,21 odhodki sredstva za planinske koče 10.733.722 7.622.921 0,71 drugi materialni stroški 2.234.594 820.769 0,37 materialni stroški komisije 438.668 299.690 0,68 stroški za delovanje strok, službe 1.300.000 1.120.000 0,86 rez. sr. za kočo PD Slov. Bistrica skupaj odhodki 14.706.984 9.863.380 0,67 presežek prihodkov /odhodkov -1.526.984 19.243.066 -12,60 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 7.500.000 4.000.000 0,53 drugi prihodki 958.672 1.250.750 1,30 presežek prihodkov iz pret. obdobja 5.114.852 skupaj prihodki 8.458.672 10.365.602 1,23 odhodki material in stroški delovnih akcij na poteh 3.897.777 7.879.022 2,02 usposabljanje 442.061 0,00 materialni stroški komisije 784.768 717.933 0,91 54.000.000 67.000.000 1,18 2.000.000 1.000.000 0,95 1.159.778 0,00 2.852.887 500.000 1,22 0,00 155.012.665 163.500.000 0,81 33.400.000 22.400.000 1,08 67.431.043 99.900.000 0,71 11.906.341 6.800.000 1,01 6.460.980 9.100.000 1,02 24.827.057 13.500.000 1,22 1.987.244 2.800.000 0,97 9.000.000 9.000.000 1,32 155.012.665 163.500.000 0,83 O O 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 4.500.000 0,53 32.900.000 4.600.000 750.000 15.000.000 15.000.000 1,00 0,00 52.500.000 20.250.000 0,70 30.450.000 4.500.000 0,59 3.150.000 0,00 1.350.000 300.000 1,00 2.550.000 450.000 0,40 15.000.000 15.000.000 52.500.000 20.250.000 2,05 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 7.300.000 4.000.000 1,00 400.000 1.500.000 1,20 0,00 7.700.000 5.500.000 0,53 5.650.000 550.000 400.000 3.700.000 300.000 400.000 0,47 0,56 stroški za delovanje strok, službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov 850.000 5.974.606 2.484.066 686.500 9.283.455 1.082.147 15. KOMISIJA ZA GOR. POPOTNISTVO fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki prihodki iz dejavnosti 1.556.787 620.000 presežek prihodkov iz pret obdobja 332.392 skupaj prihodki 1.556.787 952.392 odhodki stroški popotništva 976.144 315.050 materialni stroški komisije 128.251 273.996 stroški za delovanje strok, službe 120.000 120.000 skupaj odhodki 1.224.395 709.045 presežek prihodkov /odhodkov 332.392 243.347 16. KOMISIJA ZA MEDNARODNE STIKE fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki -članarina 923.065 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 1.619.500 drugi prihodki 240.000 skupaj prihodki 923.065 1.859.500 odhodki dejavnost komisje 923.065 1.359.672 stroški za delovanje strok, službe 500.000 skupaj odhodki 923.065 1.859.672 presežek prihodkov /odhodkov 0 -172 17. KOMISIJA ZA MUZEJSKO DEJAVNOST fin.por. 2003 fin. por. 2004 prihodki -članarina 517.600 346.476 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prispevki za Slov. pl. muzej 3.565.900 drugi prihodki skupaj prihodki 517.600 3.912.376 odhodki rezer. sredstev za Slov. planinski muzej 0,81 1.100.000 1.100.000 1,60 1,55 7.700.000 5.500.000 0,59 0,44 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 0,40 1.550.000 1.550.000 2,50 0,00 0,61 1.550.000 1.550.000 1,63 1.200.000 1.200.000 3,81 150.000 150.000 0,55 200.000 200.000 1,67 1.550.000 1.550.000 2,19 0 0 0,00 fin.načrt05 rebalans f.n.05 ind.r.05/f.p.04 500.000 500.000 100.000 1.100.000 500.000 100.000 600.000 0,06 0,00 0,32 900.000 200.000 1.100.000 o 400.000 200.000 600.000 O 0,29 0,40 0,32 0,00 fin.načrt05 700.000 800.000 3.215.000 348.000 5.063.000 rebalans f.n.05 700.000 3.565.900 608.000 4.873.900 ind.r.05/f.p.04 2,02 1,00 1,25 3.215.000 3.565.900 stroški zbiranja muzej. gradiva materialni stroški komisije stroški za delovanje strok. službe skupaj odhodki presežek prihodkov /odhodkov 517.600 517.600 0 100.000 0,19 346.476 0,67 3.565.900 246.476 1.240.000 90.000 518.000 5.063.000 0 4.873.900 0 700.000 90.000 518.000 5,18 14,07 0,00 2,84 prih z internimi prihodki med UO in kom. odhodki z internimi odhodki UO in kom. presežek prihodkov /odhodkov presežek prihodkov iz pret. obdobij razlika 612.651 . 176 618.173.201 1,01 616.196.023 635.603.834 1,03 -3.544.847 -17.430.633 4,92 19.503.233 2.072.600 723.819.683 723.819.683 0 681.147.840 681.147.840 0 1,10 1,07 Finančni načrt za leto 2005 je ob ovrednotenju programskih vsebinskih nalog posameznih komisij bil v osnutku obravnavan na UO v oktobru 2004 in z dopolnitvami sprejet na seju UO v decembru 2004. Rebalans finančnega načrta je bil obravnavan in potrjen na 17. seji UO PZS 7.4.2005. Rebalans je bil izdelan na osnovi predvidenih prihodkov iz javnih financ ( MŠŠ, Fundacije za financiranje športnih orgnizacij v RS), in predvidenih prihodkov iz članarine izračunano na 54.000 članov. Pripravila: V. d. generalnega sekretarja: Vera Šmid,l.r. Danilo Sbrizaj,l.r. Zap. Planinsko društvo 2003 2004 št. Meddruštveni odbor A B C1 C2 C3 C4 P Slot SK. A B S+Š P+O SK. % 1 ČRNOMELJ 3 286 17 20 47 6 379 1 332 44 63 440 116% 2 POHODNIK NOVO MESTO 140 10 10 10 170 102 5 5 112 66% 3 METLIKA 120 30 30 180 120 30 30 180 100% 4 NOVO MESTO 4 398 27 21 132 4 7 593 2 412 36 111 561 95% 5 POLET 37 1 23 2 63 51 3 24 78 124% 6 PLEZALNI KLUB NM 6 3 1 10 6 2 1 9 90% 7 POLOM -KOSTANJEVICA 46 11 6 16 2 48 129 74 10 15 99 77% 8 SEMIČ 1 34 2 11 48 56 7 12 75 156% 9 ŠENTJERNEJ 3 31 12 4 27 2 79 1 28 6 5 40 51% 10 TREBNJE 3 96 7 5 10 2 123 3 93 11 65 172 140% MDO DOL. IN BELE K. 14 1.194 114 72 307 18 55 0 1774 7 1.274 154 331 1766 100% 11 BLED 1 335 45 51 432 1 260 31 45 337 78% 12 SREDNJA VAS V BOHINJU 21 245 21 19 96 4 406 19 252 47 124 442 109% 13 BOHINJSKA BISTRICA 4 106 14 3 60 29 216 1 200 6 83 290 134% 14 CELOVEC 432 432 300 300 69% 15 DOVJE-MOJSTRANA 13 312 90 42 50 6 21 534 13 302 114 59 488 91% 16 GORENJA VAS 124 9 5 77 2 217 2 136 16 62 216 100% 17 GORJE 4 82 127 33 71 24 341 2 159 40 48 249 73% 18 GOZD MARTULJK 8 262 18 30 33 15 366 7 256 41 55 359 98% 19 ISKRA KRANJ 10 189 6 4 6 1 216 12 185 5 6 208 96% 20 JAVORNIK-KOROŠKA BELA 1 652 79 20 71 7 57 887 1 572 96 60 729 82% 21 JESENICE 5 504 63 39 94 6 106 817 5 489 106 69 669 82% 22 JEZERSKO 4 128 19 15 26 9 201 4 89 28 27 148 74% 23 KRANJ 24 806 129 17 140 19 1135 20 717 113 94 944 83% 24 KRANJSKA GORA 10 40 1 51 10 4 1 15 29% **25 PK KRANJ 0 0 0% 26 KRIŽE 16 318 39 17 32 3 74 499 18 371 47 53 489 98% 27 PK ŠKOFJA LOKA 0 3 20 27 24 74 0% 28 RADOVLJICA 23 978 105 51 227 97 7 1488 15 840 133 256 1244 84% 29 RATEČE-PLANICA 4 20 1 3 10 38 2 24 1 27 71% 30 SOVODENJ 68 6 17 6 1 98 63 6 3 72 73% 31 ŠKOFJA LOKA 41 622 135 43 187 16 12 1056 29 614 108 171 922 87% 32 TRŽIČ 16 217 23 11 37 48 352 14 179 27 33 253 72% 33 ZA SELŠKO DOL.-ŽELEZNIKI 13 218 29 13 39 312 13 189 31 44 277 89% 34 ŽIRI 4 261 26 22 60 8 4 385 4 186 29 47 266 69% 35 ŽIROVNICA 10 438 38 25 62 10 9 592 8 386 46 97 537 91% MDO GORENJSKE 232 6925 978 471 1377 321 335 432 11071 203 6793 1097 1462 9555 86% **36 ALPSKI KLUB MEŽICA 0 0 0% 37 BRICNIK 9 84 17 10 28 3 96 247 1 74 9 27 111 45% 38 ČRNA 4 123 22 30 40 14 40 273 3 59 28 13 103 38% 39 DRAVOGRAD 3 202 25 14 52 58 20 374 4 150 43 91 288 77% *40 GRS PREVALJE 0 0 0% 41 MEŽICA 7 309 41 8 39 4 35 443 5 199 22 13 239 54% 42 MISLINJA 14 254 59 20 45 12 128 532 14 334 55 35 438 82% 43 OŽBALT-KAPLA 4 41 7 2 40 2 10 106 4 53 4 32 93 88% **44 PK PECA-OLŠEVA 0 0 0% 45 PREVALJE 25 563 143 26 167 87 478 1489 24 813 138 195 1170 79% 46 RADLJE OB DRAVI 2 92 3 15 112 2 89 3 38 132 118% 47 RAVNE NA KOROŠKEM 12 414 39 14 72 46 597 14 364 51 57 486 81% 48 RIBNICA NA POHORJU 1 19 5 1 15 4 5 50 1 23 8 14 46 92% 49 DOLGA POT DRAVOGRAD 6 28 6 40 3 34 4 41 103% 50 SLOVENJ GRADEC 16 280 37 17 80 7 12 449 7 236 64 59 366 82% 51 VUZENICA 5 39 9 18 22 15 108 4 27 4 34 69 64% MDO KOROŠKE 108 2448 407 142 617 213 885 0 4820 86 2455 429 612 3582 74% 52 A BANKA 4 20 1 25 4 32 1 1 38 152% 53 AKADEMSKO P.D. 1 29 29 1 5 2 67 2 32 41 9 84 125% 54 AK VERTIKALA 1 26 6 1 34 38 7 45 132% 55 AVTOMONTAŽA 1 19 2 22 65 3 9 77 350% 56 AVTOTEHNA 67 3 10 13 3 96 60 7 14 81 84% 57 ČRNUČE 4 97 42 4 21 3 171 5 84 33 49 171 100% 58 DELO 2 61 1 2 7 73 3 58 2 3 66 90% 59 DOBREPOLJE 22 38 63 123 21 4 1 26 21% 60 DOLGA POT LJUBLJANA 2 25 5 1 3 36 25 5 8 38 106% 61 DR.GORAZD ZAVRNIK 2 40 5 1 1 49 1 35 6 42 86% 62 DRAGO BREGAR 81 5 2 8 4 5 105 120 8 10 138 131% 63 GAMS 8 8 12 12 150% 64 GORNIK 1 59 5 6 71 58 4 4 66 93% 65 GROSUPLJE 5 121 19 8 45 10 208 4 98 12 27 141 68% 66 IMP LJUBLJANA 14 172 9 6 9 6 216 14 150 8 13 185 86% 67 INTEGRAL LJUBLJANA 3 217 6 9 24 72 331 2 227 8 131 368 111% 68 ISKRA LJUBLJANA 38 2 1 41 51 4 1 56 137% 69 JANKO MLAKAR 5 5 4 4 80% 70 JEGLIČ LJUBLJANA 5 65 10 0 5 8 93 4 52 10 11 77 83% 71 KOČEVJE 3 208 10 10 37 20 288 4 190 20 109 323 112% 72 KRES 0 1 11 4 2 18 0% 73 LITOSTROJ 1 44 1 2 2 1 2 53 50 2 4 56 106% 74 LJUBLJANA MATICA 131 2267 479 122 346 99 3444 116 1969 448 351 2884 84% 75 LOŠKI POTOK 32 2 10 20 2 66 31 2 6 39 59% 76 MEDVODE 6 149 11 10 65 7 248 6 172 22 52 252 102% 77 OBRTNIK 1 68 6 5 4 84 1 50 4 2 57 68% 78 OČNICA 1 17 3 2 1 1 25 29 6 10 45 180% 79 POLJE 1 158 10 4 30 10 5 218 1 139 9 23 172 79% 80 POLŽ 24 9 33 1 65 20 5 91 276% 81 PK RIBNICA 5 3 1 15 24 16 8 23 47 196% 82 POŠTA IN TELEKOM LJ. 18 948 57 51 71 21 105 1271 12 917 89 105 1123 88% 83 RAŠICA 257 43 11 43 2 4 360 1 258 61 73 393 109% 84 RIBNICA NA DOL. 1 55 16 12 1 85 1 62 21 24 108 127% 85 RTV SLOVENIJA 4 165 40 20 15 5 249 89 15 4 108 43% 86 SATURNUS 1 49 2 2 3 57 62 8 1 71 125% 87 SCT LJUBLJANA 30 90 10 10 140 30 120 2 3 155 111% 88 ŠENTVID PRI STIČNI 29 15 13 17 74 30 6 7 43 58% 89 ŠMARNA GORA 2 56 1 1 4 64 2 53 4 5 64 100% 90 ŠPK ANDREJA KOKALJA 1 2 1 8 1 13 2 3 9 14 108% 91 ŠD TRIUMF 4 4 8 5 5 10 125% 92 ŠPIK 7 2 6 4 2 21 10 6 5 21 100% !93 TOBAČNA LJUBLJANA 3 3 0 0% 94 VELIKE LAŠČE 35 4 2 34 4 1 80 40 6 41 87 109% 95 VEVČE 20 20 5 5 4 54 15 20 19 54 100% 96 VIHARNIK 14 281 7 3 14 3 322 16 257 9 11 293 91% *97 ZDRUŽ.GOR.VODNIKOV SL. 0 0 0% 98 ŽELEZNIČAR LJUBLJANA 7 242 16 5 270 6 212 16 3 237 88% MDO LJUBLJANA 266 6382 954 332 898 308 188 0 9328 237 6071 979 1193 8480 91% 99 BAJTAR 3 10 9 15 50 87 1 8 110 119 137% 100 BLAGOVICA 1 100 16 4 39 2 3 165 1 96 18 38 153 93% 101 DOMŽALE 1 229 45 17 113 15 2 422 219 46 165 430 102% *102 GRS KAMNIK 0 0 0% 103 JANEZ TRDINA 5 237 46 17 47 7 5 364 4 233 41 32 310 85% 104 KAMNIK 39 994 160 42 167 14 146 1562 37 904 177 198 1316 84% 105 KOMENDA 9 258 27 11 21 4 5 335 4 247 29 45 325 97% 106 MORAVČE 6 341 33 44 144 42 610 5 343 65 188 601 99% 107 ONGER 12 67 9 8 19 3 1 119 8 54 13 34 109 92% MDO KAMNIŠKO B. 73 2229 346 152 565 87 210 2 3664 59 2097 397 810 3363 92% 108 BLAGAJANA 5 86 3 1 5 4 104 4 85 5 74 168 162% 109 BOROVNICA 1 18 2 3 2 27 53 1 13 2 1 17 32% 110 CERKNICA 88 1 9 98 84 8 92 94% 111 PK EKSTREM 4 23 1 28 4 15 4 23 82% 112 HORJUL 1 43 11 10 27 3 60 155 94 19 37 150 97% 113 LOGATEC 6 106 5 9 45 171 5 98 5 4 112 65% 114 PANORAMA 26 1 37 1 65 25 6 34 65 100% 115 PRESERJE-PODPEČ 2 90 2 4 38 157 293 2 107 8 195 312 106% 116 ROVTE 39 5 1 7 10 62 34 1 17 52 84% 117 SNEŽNIK V LOŠKI DOLINI 20 1 1 22 27 24 51 232% 118 SVETI VID 22 1 1 4 28 27 2 12 41 146% 119 ŠPD KORENJAK 0 2 4 2 8 0% 120 ŠENTJOŠT 1 28 5 20 7 9 70 1 35 4 31 71 101% 121 VRHNIKA 2 272 10 9 29 8 330 1 279 30 54 364 110% MDO PD NOTRANJSKE 22 861 47 29 189 262 69 0 1479 18 925 90 493 1526 103% 122 BREZJE 50 5 5 60 63 1 5 69 115% 123 DONAČKA GORA 20 4 5 3 2 30 64 1 55 12 8 76 119% 124 DRAVA 130 8 60 28 226 2 116 21 72 211 93% 125 FRAM 5 79 56 27 61 14 150 392 3 213 43 69 328 84% 126 HALOZE 33 20 53 35 15 50 94% 127 JAKOB ALJAŽ 12 104 6 1 35 1 159 11 112 7 42 172 108% 128 KOZJAK-AKADEMSKO PD 1 131 55 8 36 1 232 1 159 60 79 299 129% 129 LOVRENC 140 16 5 41 16 42 260 1 132 16 69 218 84% 130 MAJŠPERK 71 12 3 37 123 70 13 26 109 89% 131 MAKS MEŠKO ORMOŽ 3 118 16 14 14 1 166 3 102 16 70 191 115% 132 MARIBOR-MATICA 13 846 67 37 116 5 4 1088 11 626 65 101 803 74% 133 MARIBORSKI TISK 1 75 3 4 13 50 146 1 68 5 26 100 68% 134 OPLOTNICA 108 10 31 1 150 80 8 33 121 81% 135 PK 6B PTUJ novo 1 4 5 0% 136 PALOMA - SLADKI VRH 200 24 8 69 2 303 1 257 38 95 391 129% 137 PLANIKA 147 15 16 22 1 12 213 142 15 45 202 95% 138 POHORJE 93 8 2 5 1 109 70 1 5 76 70% 139 POLJČANE 8 297 36 21 166 44 2 574 5 261 51 209 526 92% 140 POSTA IN TELEKOM MARIBOR 432 20 9 15 3 479 384 18 9 411 86% 141 PTUJ 16 315 43 15 219 1 609 10 234 32 247 523 86% 142 RUŠE 3 233 20 6 126 8 65 461 3 247 25 93 368 80% 143 SKALCA HOČE SLIVNICA 4 174 15 3 42 5 13 256 4 150 14 45 213 83% 144 SLOVENSKA BISTRICA 4 126 16 4 41 26 217 3 122 15 45 185 85% **145 TABOR MARIBOR 0 0 0% 146 TAM MARIBOR 7 215 12 9 5 4 252 7 177 23 2 209 83% 147 VEČER 1 85 2 2 2 0 92 1 84 1 3 89 97% 148 ŽELEZNIČAR MARIBOR 165 1 19 185 149 2 25 176 95% 149 ŽETALE 28 8 6 9 51 21 12 3 36 71% MDO PODRAVJA 78 4.415 465 213 1.199 176 374 0 6920 68 4.130 514 1.445 6157 89% 150 GORNJA RADGONA 1 111 23 155 47 337 1 124 25 114 264 78% 151 HAKL 4 106 2 10 17 139 3 85 5 11 104 75% 152 LENART 4 50 4 2 10 5 75 5 59 9 32 105 140% 153 LENDAVA 24 24 30 2 32 133% 154 LJUTOMER 118 4 9 99 8 238 130 15 111 256 108% 155 MATICA MURSKA SOBOTA 5 265 17 25 98 30 40 480 4 320 50 70 444 93% 156 MURA 10 147 2 5 9 5 178 5 176 10 17 208 117% MDO POMURJA 24 821 52 51 388 48 87 0 1471 18 924 116 355 1413 96% 157 AJDOVŠČINA 24 386 45 26 50 14 545 29 358 65 69 521 96% 158 BENEČIJA 95 31 126 90 5 23 118 94% 159 BOVEC 6 75 4 57 22 164 2 56 2 34 94 57% 160 BRDA 162 11 6 9 6 194 150 16 8 174 90% 161 CERKNO 6 173 14 8 14 2 217 2 166 19 37 224 103% *162 GRSBOVEC 0 0 0% 163 IDRIJA 7 130 16 17 18 188 7 138 38 37 220 117% 164 JAVORNIK-ČRNI VRH 1 37 1 9 48 1 32 1 6 40 83% 165 KOBARID 2 166 9 12 60 52 301 2 149 28 97 276 92% 166 KRIŽNA GORA 4 80 3 22 109 4 80 6 39 129 118% 167 NOVA GORICA 10 704 63 19 100 17 14 927 11 631 81 122 845 91% 168 PODBRDO 90 7 5 14 116 119 19 37 175 151% 169 TOLMIN 10 348 39 9 188 96 7 697 9 352 47 327 735 105% 170 VALENTIN STANIČ KANAL 4 77 3 56 3 143 3 72 3 55 133 93% MDO POSOČJA 74 2523 215 133 597 206 27 0 3775 70 2393 330 891 3684 98% !171 ALPEMAR 2 60 1 2 65 0 0% 172 DP KOPER 27 4 2 1 34 25 3 28 82% 173 PIRAN 34 3 4 57 2 100 13 2 27 42 42% 174 OBALNO-KOPER 10 487 38 19 130 67 751 13 474 50 240 777 103% 175 PK DIVAČA 8 10 4 22 7 7 8 22 100% 176 PODNANOS 3 92 12 9 45 16 177 4 90 23 44 161 91% 177 POSTOJNA 7 137 19 5 91 5 264 3 131 24 93 251 95% 178 SEŽANA 8 221 24 9 75 4 14 355 9 213 23 80 325 92% 179 SLAVNIK 2 78 5 4 42 5 136 3 65 9 73 150 110% 180 SNEŽNIK-ILIRSKA BISTRICA 4 182 12 13 173 20 10 414 4 153 26 190 373 90% 181 VIPAVA 12 87 18 12 42 6 177 12 89 25 59 185 105% MDO PRIMORSKO N. 48 1413 145 82 658 125 24 0 2495 48 1260 192 814 2314 93% **182 AK PLANIKA 0 0 0% 183 ATOMSKE TOPLICE 2 87 8 8 22 3 130 1 59 15 31 106 82% 184 BOČ-KOSTRIVNICA 52 7 10 22 20 111 48 12 21 81 73% 185 CELJE-MATICA 29 474 46 17 210 87 863 33 349 50 309 741 86% 186 DOBRNA 73 2 1 58 22 156 76 5 66 147 94% 187 DOBROVLJE-BRASLOVČE 2 141 44 21 103 6 6 323 152 59 76 287 89% 188 GALICIJA novo 0 0% 189 DRAMLJE 1 81 11 4 10 2 109 1 81 15 16 113 104% 190 GORNJI GRAD 3 124 28 20 55 7 237 7 128 42 48 225 95% 191 GRMADA CELJE 1 106 8 4 5 4 30 158 1 128 13 6 148 94% *192 GRS CELJE 0 0% 193 LIBOJE 1 50 14 4 19 2 60 150 1 63 13 20 97 65% 194 LJUBNO OB SAVINJI 3 150 29 3 60 7 252 2 111 34 39 186 74% 195 LOČE 0 63 12 3 14 92 70 12 23 105 114% 196 LOŽNO SV.FLORJAN 1 64 2 5 6 2 80 64 5 7 76 95% 197 LUČE 120 6 16 46 188 79 16 32 127 68% 198 MOZIRJE 2 146 25 3 18 63 257 1 111 13 11 136 53% 199 NAZARJE 9 96 20 46 3 174 8 88 17 36 149 86% 200 OJSTRICA 209 9 2 8 2 230 183 8 9 200 87% 201 PK RIFNIK novo 0 0% 202 POLZELA 7 248 27 4 77 5 16 384 7 182 25 76 290 76% 203 PREBOLD 1 108 10 10 20 149 1 120 5 10 136 91% 204 PREVORJE 8 8 10 10 125% 205 PRISTAVA 26 7 6 39 25 8 8 41 105% 206 POŠTA IN TELEKOM CELJE 2 307 28 15 23 6 381 3 305 32 28 368 97% 207 REČICA OB SAVINJI 4 115 23 16 19 5 9 191 5 96 27 34 162 85% **208 RODNE 0 0 0% 209 SLIVNICA PRI CELJU 32 17 6 21 10 86 27 28 28 83 97% 210 SLOGA-ROGATEC 81 12 8 38 19 16 174 34 9 72 115 66% 211 SLOVENSKE KONJICE 8 203 19 12 61 3 306 9 194 25 102 330 108% 212 SOLČAVA 33 9 4 4 50 18 3 1 22 44% 213 ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINI 2 179 20 15 4 220 2 181 18 40 241 110% 214 ŠENTJUR 83 22 5 42 18 170 1 49 8 40 98 58% 215 ŠKALE-HRASTOVEC 28 3 10 27 91 159 38 13 24 75 47% 216 ŠMARJE PRI JELŠAH 1 91 7 7 47 153 73 11 39 123 80% 217 ŠMARTNO OB PAKI 4 130 17 4 43 198 4 87 22 69 182 92% 218 ŠOŠTANJ 8 134 17 9 66 24 23 281 3 211 32 84 330 117% 219 TABOR 43 4 3 30 80 35 5 35 75 94% 220 TRNAVSKI MEDVED 37 1 10 9 3 60 35 5 11 51 85% 221 VELENJE 20 687 46 14 121 16 904 19 573 59 112 763 84% 222 VINSKA GORA 1 48 4 46 4 103 1 27 2 31 61 59% 223 VITANJE 2 34 10 3 3 52 3 37 4 16 60 115% 224 VOJNIK 134 5 7 60 206 136 6 59 201 98% 225 VRANSKO 6 40 6 15 35 102 5 39 4 45 93 91% 226 VRELEC 3 96 2 7 2 9 119 3 95 7 9 114 96% 227 ZABUKOVICA 3 165 17 26 105 18 334 2 167 33 88 290 87% 228 ZLATARNE CELJE 3 22 2 27 3 24 2 29 107% 229 ZREČE 8 157 9 5 36 1 216 9 130 10 43 192 89% 230 ŽALEC 173 35 18 42 10 278 171 36 24 231 83% 231 ŽELEZAR ŠTORE 91 2 2 95 66 2 1 69 73% 232 ŽELEZNIČAR CELJE 3 93 5 4 18 28 151 3 88 8 39 138 91% MDO SAVINJSKE 140 5662 606 387 1665 375 351 0 9186 138 5063 778 1918 7897 86% 233 BOHOR-SENOVO 182 24 21 48 13 288 1 160 44 73 278 97% 234 BREŽICE 12 186 4 7 203 24 28 464 8 179 9 231 427 92% 235 DOL PRI HRASTNIKU 1 120 2 4 8 5 48 188 1 100 8 60 169 90% 236 HRASTNIK 3 57 4 4 2 90 160 3 85 3 7 98 61% 237 KUM 5 278 27 12 15 3 21 361 2 259 31 46 338 94% 238 LAŠKO 177 18 10 29 20 254 185 29 40 254 100% 239 LISCA-SEVNICA KRŠKO 5 281 17 19 117 39 11 489 4 292 29 155 480 98% 240 LITIJA 5 265 13 13 37 10 46 389 6 305 33 49 393 101% 241 PK LAŠKO 1 24 2 5 14 46 20 7 16 43 93% 242 POSAVSKI ALP. KLUB 1 32 16 7 11 3 70 1 38 28 16 83 119% 243 RADEČE 2 106 11 10 27 6 2 164 2 111 19 49 181 110% 244 RIMSKE TOPLICE 1 170 23 22 24 9 64 313 1 163 28 27 219 70% 245 TRBOVLJE 1 237 27 15 126 7 413 197 39 64 300 73% 246 VIDEM 1 155 7 4 28 12 207 2 166 8 20 196 95% 247 ZAGORJE OB SAVI 1 476 42 33 78 7 26 663 4 398 59 86 547 83% MDO ZASAVJA 39 2746 237 182 769 148 348 0 4469 35 2658 374 939 4006 90%