Nekaj statistike  o delavskih svetih
V  naši  driavi  je  6.093  delavskih sve-tov.   Od   skupno  134.561   Clanov   tielavskih svetov,   izvoljenih    po   podjetjih   7   več kakor   30   delavci,   je   tri   četrtine   dclav-cev.   Najvet.ii   odstotek   deleža   dclavcev v delavskih svetih je v industriji, rudar-stvn,  obrti,  kmetijstvu  in  gozdarstvu.  V obrti   dosega   ta   odstotek   87   odstotkov. Najmanj   delavcev  v  delavskih svetih  je v   prometu.
Struktura delavskih svetov po kvaM-fikacijah kaie, da je največ kvalificira-nlh delavcev (51,3 °/i), nato visokokvali-ficiranih (19,2 u/o) in priučenih (18,5 •/•). najmanj pa je nekvalificiranib. Ce to pogledamo ločeno po gospodarskih pod-ročjih, tedaj prlhajajo v industriji, ru-darstvu in trgovini za kvalificiranimi priuCeni, medtem ko Je za kmetijstvo značilno, da imajo delavski svcti le 3 odstotke kvalificiranih delavcev. V naj-boljšem položaju je obrt, ker je v se-stavi delavskih svetov le 4 odstotke ne-kvalificiranih   člaHov.
Kolikor vzamemo kot kriterij leta starosti, znaša odstotek članov od 26 do 35 let 45,3 Vi, o<l 30 do 45 let 25,3 '/«, a do 25 let 12,9 •/.. V naših deldvnih kolek-tivih je 16.122 mladincev, medtem ko znasa štcvilo žensk 18.902. Industrija in rudarstvo sta na prvem mcstu po Ste-vilu mladincev, trgovina pa po Stevilu žensk.
Lani je bilo najvef sestankov posve-Senih proizvodnlm stroškom, kakovosti in realizaciji, in to 9,5 •/», nadalje 9,4 •/• poročllom o dclu upravnih odborov, 7,9"/« planom podjetij in zaključnim ra-f unom, 7,5 % delovnl disciplini, 7,2 •/> tz-delovanju tarifnih pravilnikov in 7,1 Vs planom Investicij in rckonstrukrij v podjctju.
V   1. 1956 Je bilo 31.137 sestankov  de-lovnih  kolektivov zaradi  razpravljanja o delu   organov   delavskega   samoupravlja-nja.   V  161  podjet.iih  so imeli  refcrendu-me.    Uclavski    sveti    so    sklicali    13.204 sestankov,     sindikalne     podružpice     pa 17.933.