■*tev. 34. (Tek, račun s pošto. C. C. cen la Posta; V Trstu, petek 17. avgusta S928. - Leto Vi.
Leto VI.
Iznaša vHak potok dopoldne. Izdaja kousoroij Malega iitrta. NrnIot; Ma.li list, Triesto, ca-*M1a '.-fejatro 1-57. — Urad : via, Valdirivo 19-111.
Odgovorui urertutk : dr. L. BERCE.
res A MEZKA fiTEV. SO MOTIŠ K. >AR()0X!XA za č-tilo \e. 1(* L., pol leta n L., četrt (»UL u - IS. V KS TTAI.i.)G celo leto :Ž4 L., pol teta L., Aetrt leta o L.
Mali koledar.
Petek, 17. avgusta: Emilija;' — Sobota, 18.: Helena; — Nedelja, 19.:	ltija-
cint; — Pondeljek, 20.:	Bernard;	—
Torek, 21.: Ivana Frančiška; — Sreda, 22.: Timotej, škof; — četrtek, 23.: Filip; — Petek, 24.: Jernej, apostol; — Sobota, 25.: Ludovik kralj.
. I
MALE NOVICE.
TEDM1K ZA
ST>,
i
^ Riestf
'V rIZN'
m OBJAV
4(
<olpcn f L. usta, pri 10 kratni objavi (pol leta) javi (colo leto) 60% ,u>puBta.
MALI OGLA! mj bhotink vsaka buHeda v navadnem tis • mastno 4u stotink beseda; z ThLtKIBi CUhASI! 6x. ^t. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Diamante
Med vojno so Nemci potopili francoski parnik »Eiisabethville« (Elizabetino me-sto), 't akrat so rekli, da je vozila ladja bogato pošto: nič manj kakor deset tisoč karatov diamantov, kar bi bilo danes vredno stodvanajst milijonov lir! To .je že lep denar.
Kragulj pojde po diamante.
...	j Velika	italijanska družba iz Genove
Pogreb	žrtev „F. 14“.	: S!> jc zanimala	za to reč. Poslala	je k
\ petek se je vršil v Puli vličasten Belemu otoku, kjer je ležala na dnu pogreb 27 mornarjev, ki jih je pone- morja, velika francoska ladja, poseben srečeni podmorski čoln «F. 14» peljal v parnik »Kragulj« z vsemi pripravami za smrt na dnu morja. Krste so bile pre- dviganje iz morja in s pogumnimi popeljane iz bolnišnice na avtomobilih v tapljači.
cerkev, kjer jih je duhovnik, blagoslovih j	Kj0	je	E1Uabetln0	mesto	?
On	mornarjev so	se poslovili	pulski	po-J Ladjo>	ki je	n6si]a y sebJ #5a	ni
(tes	at,	poveljnik	armadnega	zbora	v bUo tako	lahko	najti Morje je tam	okoli
Prstu m admiral Siriani, državni pod-:./() metrov gIoboko- Francozi so dali nc. ajnik za mornarico. Krste so bde po-; ,.aj informacij( a to ni bilo zado,sti. 0sem tem odpeljane v rodne kraje ponesre., dnl ^ italijanski potapljači stikaIi po č;enih mornarjev. Poveljnik podmorske-	1	1
ga čolna kapitan \Vicl je bil poikopan v Padovi z veliko slovesnostjo. Pogreba, se je udeležilo okoli 12 tisoč ljudi. Tudi kralj in ministrski predsednik sta poslala lepe vence.	i
Smrt slavnega let&loa.
V Hio de Janeiro v Braziliji je umrl v četrtek v jutranjih urah slavni italijanski letalec ^varl Del Prete. Znano je, da je major Del Prete v spremstvu drugega italijanskega iletalca Ferrarina pre-
Oh .
rem delu ntlTje je zaiklad? Francoz1! so rekli, da ležijo diamanti v poštni kabini. Potapljači so napravili luknje v ladjo in postavili noter dinamit. Povlekli so ijh hitro na vrh, medtem je dinamit eksplodiral.
Granate mesto diamantov.
Morje je zašumeio, nastal je zopet mir in potapljači so se spustili zopet do ladje. Dinamit je razklal kabino, a iz kabine so prikukale' granate za topove 7 centimetrov in pol. To pa niso diamanti, granate ljudi ubijajo. Potapljači so se nevoljni dvignili.
V blagajni so diamanti.
Spet so vprašali Francoze, kaj mislijo. Ti so rekli, da se diamanti nahajo naj-brže v kapitanovi kabini v blagajni. Vztrajni potapljači so se brž lotili dela. Dvanajst ur so vrtali pod morjem. Nar zadnje so res prišli do blagajne. Delo bo morju, doikler niso nazadje ugledali ladjo j torej bogato poplačano?	Privezali	so
na dnu morja. To ti je bil pogled! Velika trdno blagajno in vlekli	previdno	na
ladja je bila zapičena na ogromno pod- l krov »(Kragulja«, da bi jim	ne zdrknila v
morsko skalo, prelomljena je bila na globino morja.
dvoje. Po potniških kabinah so plesale ' Btarf frankl meBt0 dlamantov
velike ribe, morski raki so gnezdili po hodnikih.
Previdno so vrtali blagajno. Kakšna jnapetost med mornarji, ko so vrtali Z dinamitom razstreljimo ladjo!	'	zadnjo ploščo- Tudi ta je padla pod
'Kdo pojde 70 metrov pod vodo? Po-,močnim orodjem. O, o! Diamantov ni! tapljači- so spravili v velike železne'! Pač je dala blagajna iz sebe 2000 bcl-škrinje, napolnjene z zrakom. Vsaka taka ' gijskih frankov, ki bodo danes vredni
skrinja ' frna’ tudi telefon, da potapljač
»etel črto Rim-Brazilija, ne da bi se na i blbko govori z ladjo na vodi in kliče na Pod ustavil. Ime 7. avgusta sta se Del i pomoč, ako je v nevarnosti. Po železni r<'.,e in Ferrurin dvignila na poskuŠnjb vrvi s0 spustili škrlnje 70 metrov glo-( 1 ugeni letalu, s katerim sta- mislila j bokcK Kakor veter s strašilom na vrtu, ta-
•se je
V .sv°j? rojake po Južni Arne-j ko ,se je igraj0 razburkano morje s pori,-.. \i mi 50 metrov se je letallo na- j tapljači. Skušeni mornarji Angleži so gm.o m samoglavi,o v morje, l-errarin!j 0i>čudOVali drznost potapljačev. V kate-jc bil le lahko ranjen, Del Preteju pa je ’ zmečkalo noge. V sredo so mu odrezali desno nogo, drugi dan je izdihnil., Radi
olkoli 1000 naših lir. Koliko dela zastonj: Tako je pač na svetu. Potaplači nimajo nikakega upanja več, da bi diamante našli. Mnogi sploh dvomijo-, alj so se diamanti res kdaj nahajali na ladji Potapljači so se pozneje večkrat spustili v vodo. Privlekli so dan več slonovih okostij, ki jih je vozila ladja iz Amerike.
drznega poleta Rim-Brazilija je bil Del Prete znan po vsem svetu. Italijansko letalstvo zadene težka zguba.
Velikodušnost.
Ministrski predsenik Mussolini je nakazal tržaškemu prefektu 3000 lir za družino občinskega čuvaja Josipa Cer-kvenila, kateri je b-ii ubit v Škocjanu pri
Divači.
Dobra letina.
Jugeslpvain-sLa vlada je izdalo poročilo o letošnjem žitnem pridelku. Pridelek je boljši kakor v vseh zadnjih osmih letih in presega za 30 od što srednjo letino.	1
Pametna okrožnioa.
TV«3 v A meriko !
Iz Kobarida so nam poslali ta-le dopis: Vse prigovarjanje in pisanje, da bi rojaki doma potrpeli in da bi ne škilili v listo «biaženo» Ameriko, nič n,e pomaga. Iz gorenje soške doline jih je že mnogo odjadralo. Pisali so že vsi, ali nihče ni zadovoljen lam. Upajo vendar priti do boljšega zaslužka. Na ta način tolažijo domače in upnike. (Kljub temu se odpravljajo še druge mlade moči — zdaj še ženske. Izseljevanje razsaja kakor kužna bolezen. Pravi domoljubi odsvetujejo kar le morejo., Ti so sploh proti temu, da zapusti kdo dom in gre daleč ali blizu proč od doma. Naš po-j grebec Jožef Mulič, ki je 38 let ljudi za-| kopava!, a je pretekli teden sam umrl,
jel
. I je kregal vsakega ubežnika. V torek je
ne" tovor*' ' °,sc.<>ni Je, ”a vse 1 „ay* I nadučitelj Uršič dal prepeljati svojo že-
ooki^%n"Z^1UJej0 tc:bak;0br0znf-!no. Tcrzijo,' ki -je pred devetimi leti
nister ie bTl 'on - Je80Va e sce enca mi- j 1a L'tujini, na’ domače pokopališče nister je hit opozorjen, da prihajalo v! .	„	■	,	,
nekaterih tvornfeah delavke na delo v'[?Je s 'ff	Pokazal	Juvbezen do	roc1ne
zelo kratkem odelu ali pa v takem, klil	8™?!*; A1.1	P<f	Prefern: Le	.^a	se
kaže, da nimajo delavke one prave za- j	Je V,Ja sPol,5!la>' (Ia_ v zemlj{ ',0-
vesti o dostojnosti kakor bi jo morala'
;nu-ii vsaka mlada ženska ali pa družin-
ska mati. Želim, da bi gospodje ravna-
rači in potegne iz žepa «Edinos-t»: Dovolite, možakarji! Ce meni ne verjamete, berite ((Edinost!«* Ljudje verjamejo in gredo v nesrečo. — Lepo izpričevalo za rodoljubno glusilo.
Poitnemu ravnatellatvu v Gorici.
Medtem ko ne pride z druge dežele skoro nobena pritožba več o dostavljanju našega lista, prejme uprava skoro vsak tedčn po eno pritožbo- iz idrijskega Okraja in posebno s pošt, ki ležijo na avtomobilski zvezi Ajdovščina-Col-Idrija. List, ki odide najkasneje v petek z jutranjo pošto iz Trsta, prihaja na primer na Col v sredo ali po sreči v torek. Goriško ravnateljstvo prosimo, da bi napravilo red.
Življenje v Številkah.
Slavina na Pivki.
V nedeljo, 5. avgusta smo imeli praznik, ki je precejšnjega zgodovinskega pomena. 5. avgust se v Slavini vsako leto obhaja kot zaobljubljen dan že od 1. 1855., ko je po celi župniji razsajala strašna kolera in v kratkom času zahtevala 343 človeških žrtev. Na. priprošnjo Marije Snežnice vsled zaobljube vernega ljudstva je kuga prenehala. Farani dan 5. avgusta obhajajo kakor nedeljo. Nadalje je letos 100 let, odkar se nahaja v glavnem Oltarju župne cerkve slika Marijinega Vnebovzetja, delo znamenitega umetnika Mateja Langusa. Ohranjena je tako dobro, da še zmeraj zgleda, kakor da je bila danes narejena. Končno je letos 25 letnica ustanovitve tukajšnje Mar. družbe za dekleta.
Za to priliko so dekleta vseh Mar. družb postojnske dekanije prišla v Slavino na skupen shod. Bilo je mnogo udeleženk ludi iz drugih krajev, zlasti iz Reške doline. Prihajajoče romarpce sta že od daleč pozdravljala dva orjaška mlaja, postavljena pred cerkvijo, in mogočno, ubrano zvenenje. Prostorna župna cerkev, okusno opletena z venci in cvetjem je pod svojo gostoljubno streho sprejela okrog 1000 udeleženk, ki so bile kmalu po osmi uri na mestu. Skoro vse družbe so prišle z zastavami.
V kratkem nagovoru jih je pozdravih g. dekanijski voditelj. Nato je bila sv. ma- ■ ša, ki jo je daroval č. g. prof. Terčelj. ‘ Ob 10. uri je. imel g. Terčelj slavnostni govor, v katerem je z njemu lastno zgovornostjo in živahno besedo dekletom temeljito in izčrpno razložil pomen Marijinih družb za sedanje moderne čase. Slovesno sv. mašo, ki je sledila govoru,, je služil ob azisten.ci 12 duhovnikov domačin, č. g. p. Zorman. Ob 1. uri	popoldne so družbe opravile skupno-	uro
molitve za dež. Ob 2 h je zopet stopil na leco naš priljubljeni slavnostni pridigar in v petčetrturnem govoru naslikal verno sliko krščanskega dekleta in njenega blagodejnega delovanja v vseh slojih človeške družbe. Za vzor pa jc poslušalkam postavil nebeško Mater. Besede so	ob
popolni tišini in napeti pozornosti	pa-'
dale v srca kakor klena zrna. S petimi litanijami M. B. in pesmijo «Povsod Boga« se je veličastna slovesnost zaključila. Dekleta so -se, okrepčane z novo duševno hrano, dobljeno v jedrnatih govorih in skupnih pobožnih molitvah, veselo podala proti domu.
Med obojno božjo službo, dopoldne, kakor tudi popoldne pri litanijah, je bilo ljudsko petje t. j. poleg domačega zbora j s spremljevanjem orgelj so pela- splošno
telji tovoren vplivali s prepričevalno besedo, kj bo botovo našla odobravanje pr: vsem delovstvu«.
Družinska tragedija.
V Dornbergu na Goriškem je nenadoma umrl čevljar Lovrenc Berce. Znan je bil kot dober tenorist in priden hišni gospodar. Hranil je ženo in tri mlade otroke. Ubogo ženo je pogled na svoje malčke, ki so ostali brez kruha, talko pretresel, da je skoro zgubila um. .Prepeljati so jo morali v goriško bolnišnico. Upanje je, da bo ozdravila. Usmiljeni ljudje, pomagajte!
i maži ti truplo leži1? In ti, ki si rekel zbogom svoji hišici, ali veš, da boš ob smrtni uri imel človeka, ki -ti bo zatisnil oči?
Pisemoe.
Z dežele je prejel »Mali-list« pisemce, ki pravi: Po vseh prodajalnah so agenti pomorskih drhžb pokupili vse številke »Edinosti«, Ui je pisala, da je v Ameriki dosti dela, posebno na novih železnicah. Ti ljudje delajo tako: V goštilni začnejo lepo pogovor z ljudmi. Na dolgo in široko jim pravijo, kako lepo je v Ameriki in kakšna revščina je pri nas; zalo bi moral vsak pameten človek, ki gleda malo naprej, v Ameriko. Kmetje, ki ljubijo svoj dom in svojo družino,
V tržaški deželi je bilo- meseca julija po cerkvi vsa dekleta rojenih 508 oseb (v juniju 491), umrlo :	Ta dan bo vsem, ki so bili v Slavini,
jih je 398 (350). Presežek na	rojstvih:	ostal v	neizbrisnem spominu. Največja
znaša glede na prejšnji mesec	17,	na	,	zahvala	in zasluga, da je slavje tako lepo
smrtnih slučajih pa 48.	i	uspelo,	gre v prvi vrsti' požrtvovalnemu
,	^	svčtniku	in	župniku	Luki	Smolni-
Strašna toča na Krasu.	;	karju, bi je bil duša. vse prireditve. Ena-
PONIKVE.
ko bodi izrečena zahvala č. g. slavn. go-
V soboto se le vsula toča, ki je bila vorniku, ki si je mahoma osvojil 'vsa
'	  navodilih	ucmerila svoje življenje. Iskre-
navodilih ucmerile svoje življenje. Iskrena zahvala gre tudi domačemu pevskemu zboru in njegovemu g, pevovodji, fantom za postavitev mlajev in dekletom, ki so žrtvovale mnogo truda za bogat okras cerkve, in sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k večjemu uspehu prireditve.
zmajajo z glavo. Tedaj se agent razko-, posušilo,
taiko debela, d& je lake pomnijo. Vzela je nad polovico vinskega pridelka. Vse upanje je za letos, končano.
AVBER.
grozna nesreča nas je zadela v soboto, k,o je zvačer.nenadoma prihrumela toča in nam uničila edini pridelek, 'ki nam je še oštal, grozdje.
GRADNJE.
V soboto je prišla nad nas huda ura. Toča je padala četrt ure, mestoma močna k,o debeli orehi. Po vestnem računu je uničenih pet sedmih grozdja! našega zadnjega upa letošnje letino. Fižol je ves vničen, takisto krompir; žita smo imeli ra pol letino. Za seianje ajde smo nekoliko zakasneli, jesensko zelje ni bilo radi suše pravočasno sejano in se je
Gospodarska vest.
Č. g. Mihael Hušo, dekan v Jelšanah, ki je bil v njegovi odsotnosti izvoljen za odbornika tržaške Zadružne zveze na kompromisni listi, ni sprejel odborniške-ga mesta.
RADIČ JE UMRL
Štefana Radiča ni več med živimi. Umrl je prejšnjo sredo ponoči. Zadela ga je srčna kap, ko so imeli zdravniki najboljše upanje, da ozdravi. Zdravniki so ugotovili, da ni povzročila smrti rana, ki jo je dobil Radič v skupščini, temveč oslabljen]c srca; Radič je imel tudi hudo sladkorno bolezen.
Radičevo truplo so balzamirali. Vzeli so mu srce in možgane, ki bodo shranjeni posel'ej Nato so truplo prenesli v lepem sprevodu iz njegove vile v Se-ljački dom, to je v palačo Hrvaške se-
1	jaške stranke. Od petka do nedelje je bilo truplo izpostavljeno, da so se mu lahko poklonili njegovi znanci in pristaši. Z dežele je pričelo k Radiču pravo romanje.
V	nedeljo je hrvaški narod spremil Radiča na zadnji poti.
Romanje v Zagreb.
Že v soboto jc prišlo v Zagreb na tisoče ljudi iz vseh (krajev Hrvatske. Ponoči, zlasti pred jutrom, pa so prihajale v Zagreb nove množice. Vsi vlaki so bili prenapolnjeni. V Zagreb je prišlo zjutraj deset posebnih vlakov. \ jutranjih urah pa so prišli kmetje iz zagrebške okolice. V zadnjih urah so si množice še ogledale voditelja na mrtvaškem odru. Ob 9 zjutraj pa je bil zaključen promet. Dvignili so krsto s katafalka in jo ob prisotnosti Radičeve rodbine ter narodnih poslancev HSS (Radičeve Hrvatske seljaške stranke) zakrili. Ko je prišel avtomobil z zastopnikom Nj. V. kralja, generalom Matičem, ki je prinesel •srebrni venec, je pričel nadškof dr. A. Bauer blagoslavljati krsto. Razna pevska društva so zapela nalašč v ta namen skomponi-raiie pesmi, od katerih je za eno bilo uporabljene' Radičevo izvirno besedilo. Pred Hrvatskim seljačkim domom so ostale ogromne množice. Polne so bile tudi vse bližnje ulice. Ko je nadškof dr. Bauer zaključil cerkvene svečanosti in ko so pevska društva odpela žalne pesmi, j c pričel z balkona Hrvatskega seljačkega doma govorita dr. Maček. Njegov in
vse naslednje govore je pomnoževalo devet megafonov. Vse govore pa je poslušalo skoro 100.000 ljudi. Dr. Maček jc Radiča slavil ikot nekronanega kralja hrvatskega naroda, kot vodjo, ki je bil 40 let kronan s trnjevo krone trpljenja in borbe.
Nekronani kralj.
Za dr. Mačkom je govoril Svetozar Pri-bičevič, ki je slavil Stjepana Radiča kot moža idej. Radičeve misli so bile: člo-večanstvo, mirolvornost, mednarodno bratstvo, jugoslovanski nacionalni ideal in socialni ideal kmetstke demokracije. Nato .je govoril dr. Ante Trumbič, predsednik Hrvatske federalistične stranke.
V	imenu mesta Zagreba je govoril župnn, ki je primerjal Radiča z velikimi hrvat-skimi narodnimi velikani, kakor Gajem, Strossma.verjem in Starčevičem, ter na-ghršal zasluge Stjepana Radiča za mesto Zagreb. Za njim je govoril kmet iz Tre-barjeva, rodne vasi Stjepana Radiča. Sledil je govor narodnega poslanca iz ludbreškega oikraja, kjer je bil Radič prvič izvoljen za poslanca. Za njim so govorili neki delavec v imenu hrvatskega delavstva, tajnik HSS v imenu Dalmacije, drugi poslanec v imenu Slavonije ,dr. Drago Marušič v imenu Slovenske kmetske stranke,. Mio Stuparič v imenu Hrvatske seljačke sloge in vseh prosvetnih organizacij HSS in še več govornikov.
Slava Štefanu Radiču!
Govori so bili končani opoldne. ,Ko se je poleglo vzklikanje množic:	«Slava
Stjepanu Radiču«, je narodni poslanec Predavec odredil defliliranje vseh ljudskih množic mimo Radičeve krste. Sprevod se je začel z nastopom okrog tisoč hrvatskih Sokolov, za njimi so šle kmetske organizacije HSS, zastopane so bile malone vse krajevne organizacije HSS in je gotovo skoro vsaka hrvatska vas poslala svojo deputacijo na Radičev pogreb. Kmetje so se sprevoda udeležili deloma v narodnih nošah. Najprej so šli predstavniki Boke Kotorske, za njimi organizacije Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Slovenije ter Hrvatske in Slavonije. Zadnja organizacija je bila, zagrebška. Za temi je korakalo zagrebško meščanstvo z zastopniki vseh kulturnih, socialnih in ^gospodarskih organizacij, tako ženske organizacije HSS in ostale ženske organizacije, za njimi akademilkii, oblastni zastopniki, župani raznih občin in mest, skavti in delavstvo. Sprevod je zaključilo okoli 4000 gasilcev.
Kraljev vaneo in trnjeva krona.
Sprevod se je končal ob četrt na tri. Tedaj je pristopila h krsti družina Stjepana Radiča, narodni poslanci jKDK in zagrebški občinski svet z županom Hein-zlom. Nadškof dr. Ante Bauer je še enkrat blagoslovil krsto, nakar je krenil
na pokopališče zadnji dl te žalne povorke. Pred krsto je šlo okrog 300 pevcev, za njimi so nesli štirje podčastniki kraljeve garde srebrni kraljev venec. Za temi pa pet češkoslovaških narodnih poslancev, med terni dr. Uhlir in senator Karaš ter. trije zastopniki češke agrarne stranke. Pred duhovništvom je nelki kmet nosil trnjevo krono. Mrtvaški voz je spremljalo na vsaki strani šest kmetov in šest kmetic ter 12 Sokolov. Za krsto pa je stopala žalujoča Radičeva družina ter sorodniki. Za njimi pa narodni poslanci KDK, občinski svet Zagreba, časnikarsiki zastopniki in oblastni uradniki.
Še en očenaš.
V	vsej povorki je stopalo približno cenjeno kakih 100.000 oseb. Na pokopališču so urejevali ves sprevod hrvatski Sokoli in reditelji. Vsaka skupina se je mogla grobu Stjepana Radiča le pokloniti in takoj napraviti prostor drugi. Mrtvaški voz s krsto je prispel na pokopališče šele ob četrt na pet popoldne. Zadnje cerkvene obrede je izvršil kanonik Strahinšček, ki je pozval vse prisotne. da še enkrat molijo nad grobom hrvatskega voditelja očenaš.
Na grobu se je poslovil v žalujočem govoru od pokojnika osebni prijatelj Stjepana Radiča, podpredsednik HSS Valečič. Govorila sta še neki hrvatski Sokol iz Splita in majhen hrvatski So-količ. Ves pogreb in sprevod se je izvršil v redu.
Skupščina je potrdila hanoaacijc.
Jugoslovanski parlament je v pon-deljek potrdil nettunske konvencije med Italijo in Jugoslavijo. Drugi dan je dr. Korošec poslal poslance na počitnice za en mesec. Vprašanje, kako naj se grofom v Dalmaciji vzame zemlja in da kmetom, se še ni moglo rešiti. Vlada še nima toliko denarja kolikor ga je treba za odkup zemlje. Skupščina bo o tem razpi avljala na jesen.
Konvencije se tičejo najbolj Dalmacije, kakor ve čitatelj iz prejšnjih Malih listov. Opozicija jih je napadala, češ da škodijo hrvaškim krajem. Dežela je sprejela konvencije mirno, le v Splitu so hoteii dijaki nekaj razgrajati, a jih je policija spodila. Talko je vlada spravila v predal te pogodbe, ki jih je privlekla opozicija vsaki krat na dan, ko je bilo Ireba našuntati mase proti vladi. Tako ni bilo v državi nikoli miru.
Francoski listi hvalijo Koroščevo vlado, da je enkrat /korajžno napravila konec ti dolgi pravdi o konvencijah. Francozi so tudi prepričani, da bo dr. jKo-rošee, «ki denes brani najvišje koristi države«, znal spraviti Hrvate in Srbe. Angleži mu svetujejo, naj hodi po sedanji poti dalje in naj se pokaže napram Hrvatom dobrega; talko se bo stvar rešila sama po sebi.
Za mir na Balkanu.
Francoska in angleška vlada sta opozorili bolgarsko vlado, naj enkrat že napravi 'l onec komitaških vpadov v Jugoslavijo ki jih organizirajo Mace- j donci v Bolgariji. Posebno te dni, ko je bila Hrvaška razburjena radi Radičeve smrti, so nameravali Macedonci udariti , v Macedonijo in napraviti zgago v Jugo- j slavlji. Angleški poslanik v 'Sofiji je »■ nadvse odločno nastopil v imenu zuna- ! njega ministra Čemberlena. Rekel je, da < ne bo Bolgarija dobila posojila, a ko ne bo ubogala.
Hacionoiizem - foriva uera.
*	Sedanji papež, poglavar vesoljne Cerkve, je vsem katoličanom sveta zau-kaz:.!, naj v tekočem mesecu avgustu moiijo proti nacionalizmu. S to odredbo je papež razglasil, da je nacionalizem prava kriva vera. Nacionalizem zatira durge narode, greši proti ljubezni do bližnjega, tepta pravice, se poslužuje nasilja, zločinov, preganjanja ljudi drugega jezika in druge narodnosti.
Nacionalistična kuga>
Nacionalistična kriva vera je prava kuga, ki se je povečini zaradi pisanja narodnih listov razširila po vsem svetu in med vse narode, med vse stanove, zašla je celo med duhovnike. In res je najti na žalost, pravi sv. oče, mnogo duhovnikov, ki pomagajo preganjati druge narode, ki v svojem nacionalizmu odrekujejo' ljudstvu drugega jezika pridige in druge pobožnosti v ljudskem jeziku. Nacionalistični krivi veri so zapadli celo nekateri škofi. In to ravno papež zelo obžaluje. Tako daleč gremo, da zahtevajo nacionalisti lastno cerkev za vsak narod.
Proti nacionalizmu čisto krščanstvo.
Proti nacionalizmu postavljamo mi čisto krščanstvo. Ne narod je najvišje načelo v javnem Ln zasebnem delovnanju, ampak vera, krščanstvo. Narodnost je pod tem. Narodnostno delovanje se mora ravnati po krščanstvu in ne narobe. Narodnost je kaj partikularnega, krščanstvo je kaj univerzalnega. Kako je to lepo povedal pesnik Prešeren, ko je že pred 80 leti zapel:	,
žive naj vsi narodi, ki hrepenč dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo, pregnan!
Da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Nacionalizem proti Patrovi skali.
Nacionalizem si je postavil tudi za nalogo, da bo zrušil Petrovo skalo. Ako. ti kdo govori o potrebi ali koristi ali
PODLISTEK.
Axel E. Betzonich.:
Sreča.
(prevedel Grušenjka)
žalostno je ob dežeini cesti: Vozovi prihajajo in škripljejo, potepuhi prihajajo in pojo; vsi pa gredo mimo: «Ni tukaj naš dom, ne moremo postati«. Veter prepeva želosten napev v topolovih listih in v bukvah odmeva neprestano: «Ni tukaj moj dom. Tja dol moram, daleč daleč. Tam doli najdem srečo«. Veter pa ne najde nikdar svoje sreče. Išče in išče, večno, a vedno zastonj. Nasprotno pa najdejo revni potepuhi vedno nekaj: včasih trohico sreče, vselej pa smrt. Res, žalostno je ob deželni cesti.
Toda so razlike med deželnimi cestami. Nekatere teko po modrih sencah dreves in grmov; te so zelo prijetne. Druge leže pod žgočim solncem, z gostim ] -ahom na hrbtu; veter se iga na njih, te so manj prijetne. Prav ob taki cesti
sta si Hans in Grethe svoje dni postavila ubožno hišico.
V	začetku sta apela le molzno kravo. Po nedolgem času sta dobila še d ek lic o-zlatolasko. «Glej!» je rekel Hans izvedeno in prijazno, «zdaj pride sreča prav gotovo. Ne more izostati«.
Krava je dajala družini hrano, a ne vsega, kar je treba majčkeni deklici. Hans je moral podvojiti svojo skrb in se težko truditi z najetim zemljiščem. Delal je na polju in vozaril.
Toda uspehu ni mogoče ukazovati in tudi ljubezen je upornica, ki ne računi in ne tuhta. Grethe je dobila še druga dva otroka, krepka dečka z modrimi očmi.
Imela sta zii vsakega otroka po eno kravo in goditi bi se jim na moglo slabo v hišici ob cesti. Bog pa ni uradnik za prehrano, ki tehta in računi, ampak daje vsakemu po ljubezni košček kruha, mleko, maslo, sir.
Grethe se je morala pridružiti Hansu in deleti kot živina v tovarni, da je nosila otrokom. Vedno jc bilo zanje kai preostalega kruha v penečem mleku;
sicer pa so se oklepali njenih preš od jutra do večera.
Ko je izginilo solne e za velikim gozdom, sta se Hans in Grethe, znašla na prašni cesta. Oba sta bila zelo utrujena, a vesela, da sta se videla.
V	nedeljo je šel Hans z otroci k palu-dom, ki so bili oddaljeni ure od doma. Sedel je na njih bregu in žvečil čik v ustih in se zabaval s topoli in vrbami, ki so se videli majhni v temni vodi. Rezal je piščalke otrokom in se brez pre-stranka pogovarjal z deklico.
«Vidiš one bele volnene cvetlice tam doli v vodi? je rekel. Glej, kako stoje ravno, potem si dajejo znamenje in se vse priklone. Ali piso lepe? Volnene cvetlice se imenujejo in z njimi napolnijo blazine, ki1 jih devajo mrličem pod glavo«.
«Kaj so mrliči« je želela deklica. «So ljudje, ki so umrli, Marjančka. Oni, ki So utrujeni od dela na polju in ležejo, da bi zaspali«.
Opoldne je prinesla Grethe kosilo. Sedeli so ob paludih in jedli in pili in govorili o bodočnosti.
Tako sta živela v ljubezni in zvestobi nekaj let.
Nekega popoldne, ko se je dvigal prah v belih oblakih na cesti, stopili je v hišo čuden potepuh. Bil je bled in z velikimi Ln vdrtimi očmi. Imel je silo. Vzel je deklico in jo odnesel proč. Grethe je jokala in vzdihovala.
«Da, da! Hudo je bilo, a revica' počiva zdaj vsa blažena«, je mrmral Hans in si otrl oči z rokavom. «Dobro je zanjo, ki ima blazinico z volnenih cvetk pod $avo».
((Skrbela sem jaz za to«, je vzdihnila Grethe.
Odtakrat je Grethe vsako jutro stopila k oknu in gledala po cesti. Ko se je nevihta, ki se je bila zapletla v veliki črni gozd, oprostila in pate na prosto ravna-nino in se zvijala po cesti, sta zagotovo verjela, da je z njo tudi potepuh.‘Položila sta roke na otrokovo glavo in sta se pogledala. «Joj, joj! Vsaj tega obvarujeva. Edina naša sreča je«, je vzdihnil Hans. «Da, res je!« je ihtela Grethe.
In v noči, ko je nevihta: metala veje in vejice v okna sta obstopila otroka. Me*
*
lepoti narodne vere, takoj spoznaš, da je v njeni zarita nacionalistična zmota in da je tak človek od nacionalizma okužen. Nacionalizem hoče torej zrušiti Petrovo skalo-. Uboga reva! Kristus je rekel: Peter, ti si skal«, na' tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagata.	*
Nad 1900 let butajo razne krive vere ob Petrovo skalo toda vse zmote so se prej ali slej zrušile, Petrova skala pa 'stoji trdna, neomajna in bo stala do konca vekov. Ako tudi še nobena zmota, ni zrušila Cerkve (in tudi nacionalizem je ne bo), vendar naredi vsaka zmota veliko škodo in baš zato se moramo proti vse zmotam, torej tudi proti nacionalizmu, bojevati. -
Trojno orožje.
Prvič z molitvijo, kakor nas papež poziva. Drugič s tem, da strogo pazimo na to da nas nacionalizem ne okuži: torej ne sovraštvo do tujerodnega brata, ako' je v nacionalistčni zmoiti, ampak strpnost. Načela nacionalizma moramo v sebi, v družini, v javnosti, po možnosti pobijati in širiti temu nasproti krščanska načela. Dokler bo razmerje med ljudstvi «urejevnl» nacionalizem, do takrat
bomo imeli vedno narodne spore in neprestane vojne. Enkrat bo ta zmagal, potem se bo sosed toliko oboroževal, da bo začel spet vojno in zmagal, in igra se bo začeda iz kraja. In igre ne bo nikdar konca. Mari smo zalo na svetu, da »e bomo večno bojevali in rod za rodom kri prelivali in zadnjo trohico premoženja
2	sp ravili?
Ne tako! Med narodi mora razmerje urejevati krščanstvo: čisto evangeljsko n::čelo: da so vsi narodi bratje, da ima vsak narod pravico do samosvojega življenja. Vsak narod naj se drži svojih navad, svojega jezika, svojih običajev, vsak poe3ipec naj ostane zvest svojemu rodu, tudi boriti 'se sme za te prav božje pravice, zraven tega pa soseda spoštovati. Tako uči krščanstvo.
To je hotel naš papež poudariti, ko je naložil vsem živovernim kristjanom, naj se v mesecu avgustu združijo v molitvi zoper nacionalizem. Doslej je še vselej vsaka- kriva vera propala, zato smo prepričani, da bo tudi ta najnovejša in vsi narodi bodo prišli do spoznanja, da pelje nacionalizem brezpogojno v pogubo, krščanstvo pa v rešitev. Tudi mi se bomo zvesto odzvali klicu poglavarju vsega krščanstva.
Kaj nam z dežele pišejo
Iz RICMANJ.
Lepo vreme imamo pri nas, delo opravljamo z lahkoto, brez nadlege blata in dežja, i oda kaj bo iz tega! Vse naše delo je bilo zastonj, celo ricmanjsko polje ne bo imelo- niti enega storža koruze. Drugih pridelkov seveda tudi ne bo. Toda tega sedaj še ne občutimo toliko, občutili bomo pozimi. Sedaj čutimo predvsem pomanjkanje vode. Naš nov studenec peša, odprt je le dvakrat na dan. Tačas je okrog njega straišna finječa, ko da bi delil olje, ne pa vodo. Ali je to potrebno? Koliko gospodarjev bi lahko naredilo lasten vodnjak, kar bi okoristilo njim, pa tudi drugim. Pa so preleni za kaj tacega.
V	soboto, 4. t. m. je umrl v tržaški bolnišnici Josip Berdon iz Loga v sta rosti 53, iet. Poikojni je bil vedno član srenjskega odbora in je deloval vneto v kmetijskih in kulturnih društvih. Radi svoje prijaznosti, marljivosti in potrpežljivosti je bil splošno priljubljen. Dratfi Josip, Bog naj ti nadomesti na drugem svetu, kar ti je bilo na tem svetu dobrega odvzeto. Mir tvoji d uši, družini pa naše sožalje!
BREZOVICA.
Kakor drugod je tudi pri nas vse suho. Koruzo smo poželi za živino. — Na veliki šmaren je mrla gospa Frančiška Fančič po dolgi bolezni. Zdravila se je tudi v tržaški bolnišnici, a vse ni nič pomagalo. Bog daj mir njeni blagi duši! SEKANI.
Prvo nedeljo avgusta smo imeli pri nas «sagro». Nekaj fantov je priredilo za ta dan ples. Mislili so, da bodo nalovili kaj lire, zato so najeli godbo iz Škofij, ki zna igrati bolj moderno in je tudi cenejša kot domača. Vabili so tudi škof iška dekleta, a jih je prišlo le malo, ker je bil ples tudi na Plavjah. Se tiste bi bilo boljše, da bi ne prišle delat
pohujšanja s svojo spačeno modo. Večina naših fantov in deklet ni za ples.
zato marsikdo zabavlja čez našo mladino, češ da jc- nazadnjaška. Tudi letošnjim prirediteljem plesa se je slabo obneslo, talko da niso pokrili niti stroškov. Tako je prav! Fantje in dekleta, zanimajte se raje za lepo petje, za poštene knjige in dobre časopive. Pustite tistih par starih fantov, naj oni plešejo in zapravljajo težko raslužen denar.
VOGERSKO.
Pri nas se je vgnezdila žalibog prav grda razvada. Ob nedeljah postajajo nekateri možje-, pa tudi še mlečnozobi fantiči cel čas sv. maše pred cerkvijo.
Večkrat jih je že opominjal g. župnik, toda nič ne pomaga. Mislijo, da so se borzna kako postavili, če trdovratno
vztrajajo pred cerkvijo. Boljše bi bilo, da ____________   j	  „	 f
b; ostali doma in ne delali pohujšanja j ba bi bilo, da bi se vsi skupaj zganili in pošteni mladini in otrokom. Naj ne jo-[naredili skupno prošnjo vsaj za odpis cejo potem, če je suša in če ne bo no-j davkov. Plačati jih ne bomo mogli, če
Prišel jc tudi zdravnik, ki pa je le ugotovil smrt.
Kar pišejo drugi dopisniki s .Krasa o suši, velja v polni meri tudi za naša ka-menita polja. Imeli sniO' le n cikaj malega žita, ob drugo smo vse. Živino krmimo doma, ker zunaj je povsod talko kakor da bi šel po polju grozeči dih jeze Božje, živimo težke čase. Težko jc vztrajati v takem položaju, a ši težja je selitev. Nekateri se vseuno odpravljajo v tejino, četudi jih pri tem srce boli.
STUDENO pri Postojni.
Dne 11. t. m. ie izbruhnil požar iz do-sedaj še neznanih vzrokov v hiši Ivana Debevc in jo z vso upravo popolnoma uničil. Ogenj se je razširili tudi na hišo Franceta Milavec, katera je tudi postala žrtev strašnega plamena. Usmiljenja vredni družini sta sedaj brez strehe, živeža in obleke, z nedolžnomi otročiči in starimi ljud/ni na cesti. Potrebna je nujna pomoč! Vsa čast finančni straži in drugim, Ivi so bili pri gašenju posebno pridni; pa tudi naši stari gasilci sa pokazali svojo spretnost.
OREHEK pri materiji.
(z naših hribov se nobeden ne oglasi
v	Malem listu, kakor da bi se nam godilo bogve kako dobro. Pa se nam ne! Suša nam je vzela večino poljskih pridelkov, drevje je golo kot pozimi, mla-| da, na novo zasajena drevesa se sušijo, tako da jih bo treba nadomestiti z drugimi. Z obupom gleda gospodar v bodočnost, ker ne ve, 'kako bo preživel družino in s čim bo plačal davke. Gozdi so izsekani, od tam ni pričakovati ničesar. Živina bo tudi kmalu izginila iz hlevov. Žalostni so časi, mladina pa še vedno nori in pleše, če ima le kje priliko. Ali bi ne bilo bolje, ko bi se izobraževala in vzela v roke Mali list ali k alko poučno knjigo?
Pred nekaj dnevi je bilo iz hiše št. 17 pri belem dnevu ukradeno 150 lir in nekaj obleke. Drugi večer se je tat vrnil in hotel ukrasti edino jagnje, ki je pri hiši. Gospodar ga je pregnal in stvar javil orožnikom, ki storilca še niso izsledili.
SKOPO na Krasu.
Ker v naši občini sejemo več (koruze kakor pš.cnice zato smo letos zelo prizadeti. Kljub temu, da je bilo žito še lepo, si ne bomo mogli pomagati. Mnogo dolgov je že sedaj v vasi, mnogo se jih dela sedaj. Naša občina je v dobrih letjb komaj plačala 100 tisoč lir občinskega davka, letos, ne vemo, kaj bo. Tre-
izmed najstarejših v vasi, pač pa so omejili ogenj, da se ni širil dalje. Zgo-rjena hiša in tudi ceno je bilo krito z zavarovanjem.
Pri tej nesreči se je zopet pokazalo, da pri vsej obilici vode si ne moremo dosti pomagati, če, se voda ne napelje v velike zbiralnike. Tudi bi morala biti ponoči zaprta, tla bi brez potrebe ne tekla.
DUTOVLJE.
Malokatera vas na Krasu zasluži toliko kot Dutovlje. Mesarji zaslužijo na živini, ker je zelo poceni, meso pa drago, nekateri se živijo z mlekarijo, drugi z nabiranjem kosti in železa, tretji s cu-] njami, drugi zopet s trgovino i. t. d. Čudno pa je to, da jc ljudstvo pri vsem tem velikem zasOužiku zadolženo. Kaj hočemo, so pa gostilne polne, večkrat imamo ples. dekleta se nam oblačijo kot grofice in še mnogo drugih nepotrebnosti se dobi pri nas.
ČETORE.
Letošnja suša je mnogo večja v primeri od lanske. Letina zelo slaba. Bilo je nekaj grah a- in kasnih črešenj katere smo obrali v prvi polovici julija. Oljk bo le malo. Trtno listje rumeni in odpada, posebno v tenčinah, tako da ne-moremo še nič določiti če bo kaj. V soboto 4. avgusta smo spremili k večnemu počitku mladega moža, 25-letnega Jožefa Kaligarič, enega najboljših mož v vasi. Udeležili so se pogreba tudi cerkveni /pevci. Bog mu daj večni mir!
Pravijo, da se bo pričela graditi cesta Isola-Dragonja šele po dežju, ker suša ovira tudi taka dela bodisi pri napra-vljanju cestnih robov, ali pa radi suše v mošnjičku podjetniikov.
Iz PIVKE.
Kakor drugod, tako je tudi Pivka močno prizadeta glede dosedanje suše. Poljski pridelki so skoroda vničeni. Sliši se tarnanje. Ljudstvo je začelo resno premišljati, v čem bi bila rešitev.
,Kmetje so svoje gozdove že razredčili in nekateri se niti v siti ne bodo mogli več zateči po les in dobiti potrebnega denarja.
Le trgovcem se še dobro godi. Sluteč* da se bo cena tej ali oni reči dvignila, hitro cene navijejo, četudi imajo blago v zalogi. Če pa slučajno cena pade. so tiho, da bi ljudje prehitro ne zvedeli.
benih pridelkov. Ali ni sramota, Ce so ob nedeljah v cerkvi skoro same ženske in otroci? Taka župnija kot je naša bi morala vsako nedeljo cerkev napolniti.
GORENJA BRANICA.
lirnniška stara dekleta se vračajo s svojini obnašanjem zopet v nekdanja mlada leta, ki mislijo, da še niso minula. Kaj naj rečemo o njih obnašanju: striženju las in nošenju kratkih kril? O dekleta, ni več let, v katerih se človek vara z marsikaterimi domišlijami, ki bi jih sedaj, lahko že preudarile! Treba bo spreobrniti vase glavice, dekleta!
KOBJEGLAVA.
U povsod se slišijo žalostne novice, skoro ne venjo, ali bi tkaj pisali ali ne, ,ker veselega tudi mi nimamo ničesar.
Pred par dnevi se je utopil pri nas neki triletni otrok. Sel je k neki jami za vodo, pri tem pa se mu je snodrsnilo in izginil je pod vodo. Potegnili so ga ven
pa. bomo vsi molčali, bodo oblastva mislila, da se nam dobro godi.
Mnogo ljudi in naše občine se pripravlja za izselitev v Ameriko- in druge kraje.
Iz DOLINE.
•	Zadnji dan julija se je popoldne nenadoma oglasil plat zvona, ki je naznanjal nesrečo. In res, v oddelku vasi; imenovanem Brce se je valil gost dim iz Mahničeve hiše. Ljudje so takoj prihiteli s škafi gasit, toda pomagalo je le malo, ker je bila voda daleč. V Mahniče-
vi	hiši se nahajata samo dve osebi, brat in sestra in oba sta ležala na postelji. Sestra je prikovana nanjo- že celih 10 let. Na poziv je prišel v Dolino avtomobil rešilne postaje in oddelek tržaških ognjegascev. žalosten je bil pogled,, ko so prenašali oba bolnika na voz, medtem ko jima je gorela hiša. Ognjegasci sicer niso mogli rešiti hiše, ki je bila ena
ZAHVALA.
Izrekam mojo najtoplejšo zahvalo Zavarovalnici „L’ Union" oziroma g. A. Ravniku v Gorici via Barzellini št. 2, za najboljše cenjeno in izplačano odškodnino za moja pogorela poslopja in premičnine.
Priporočam vsakemu to zavarovalnico.
1. r. MIHfl SKOK,
Topole 43.
IZJAVA.
Podpisani ANTON ŽELE, Klenik št. 34, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel napram g. IGNACIJU BERGOČ iz Klenika v momentu jeze, dne 24. julija 1928 v Kleniku.
II. BISTRICA, dne 10. avgusta 1928.
ANTON ŽELE.
nila sta, da je potepuh, ki trka na vrata. Nevihta je tulila celo dolgo zimo in redke so bide noči, ko sta se odpočila. Več potepuhov je šlo mimo po cesti: ljudje veseli in žalostni, pošteni in malopridni, ki so kradli,	kjer so le	mogli:	toda potepuh, ki je	kradel življenje,	ni	prišel
Hodil je po drugih poteh. Hans in Grelhe sta zaupala v svojo srečo.
Ko pa sta se čutila najbolj srečna, je Prišel samogolten potepuh in zagrahil kravo. Hans	je šel na	polje	in	vidol
mrtvo kravo.	Občutil je	radost	in	žalost
obenem. «Sitno je, je zamrmral. Bila je dobra žival. A na vsak način imava takrat še srečo. Prizanešeno je otr6ku in vse gre še dobro. Treba bo po malem jesti, da se preživimo*.
Tako je tudi bilo. Hans se je vrnil s polja in začl takoj delati in žagati, ker je bil priden. Vse noči je prečul in prir pravl.jail ostružke in kroglice za jesen. Grethe in otrok sta ležala v postelji in spala, on pa se je radoval na tihem njunih dragih obrazov polnih zdravja. Takrat pa ga je obšel strah. «Ne bom mogel ohraniti Petra. V duši čutim to».
Nekega jutra je trok zatarnal. Čutil je bolečine v prsih. ((Pričakoval sem», je zamrmral Hans. S težkim srcem je šel na delo. Niti vinarja ni bilo pri hišo,, treba pa je bilo zdravnika in zdravil. «Lepo pazi, Grethe», je rekel pri odhodu.
V	mraku se je vrnil po cesti in srečal Grethe. Z robcem na očeh je vzdihnila žena: «Peter je mrtev!« «Moj Bog!» je vztrepetal Hans in pograbil Grethe za roko. «Oh, moj Bog, moj Bog!» sta rekla oba in šla s povešeno glavo k paiudom nabirat volnene cvetke.
Minila so leta in dnevi in sreče ni bilo več v revni hišici. Puščoba in pustinja je bila med tistimi štirimi zidovi. Bedkokrat je Hans spregovoril in red-kokrat je Grethe odgovarjala. Drug drugega nista hotela žalostiti in zato nista nikdar omenila otrok. Vsako noč pa sta sanjala o mrkem pokopališču, kjer so spali Marjančka, Krištofek in Peter.
Nekega večera j,e potrkal na vrata vesel potepuh. ((Poslušajte, dobri ljudje! Dajte mi požirek vode! Gorim od žeje. Pet milj sem danes prehodil«. «Hočetc vina?« je vprašal Hans. «Hvala za
ponudbo!« je rekel tujec in stopil v sobico, kjer se je vsedel Tn stegnil noge. «Lahko je, ampak vse eno pogasi žejo«, je razložil v smehu.
«Kam greste?« je želel vedeti Hans. «V Brazilijo, daleč, daleč. Veste, jaz sem na lovu za srečo. Sreča pa je doma v Braziliji. Drugod je ni. Ta več je solnce zlato in lepe ženske. Kaj hočetem?« «In kako je mogoče priti v Brazilijo?« je vprašal Hans in gledel Grethe, ki je sedela ob oknu in gledela po cesti. «Pojdi naravnost in zavij na desno! Ni mogoče ■zaiti'«. ((Govorim resno«, je silil Hans. «Oh! Torej govorimo resno«, je razlagal v smehu potepuh. Greste v Kopen-liagen in se tam vkrcate.. Parnik je, fut, fut, fut, ki gre sam v Brazilijo. Seveda je treba imeti s seboj nekaj denarja*. Potolkel je po žepu, da so novci zažven-kljali. «Lepo zbogom, dobri ljudje, in hvala za pijačo! Kdo ve, da se ne vidimo tam doli. «Kdo ve», je zamrmral Hans. «PrIdite torej!« je zaklical veseli tujec in stopil na cesto. «Mene najdete povsod in tudi trečo. Se vam ne zdi?»
Veselje ju je nekoliko okrepčalo. «Kaj
meniš, Grethe, ko bi vse prodala in šla v Brazilijo?« je rekal Hans. «Težko, da najdeva tam doli1 kaj slabšega nego je tu», je vzdihnila Grethe. «Radi mene kahko prodava vse in greva. Saj ne želim drugega nego umreti«. «Jaz ravno tako«, je vzdihnil Hans. «Ampak dokler smo živi, moramo se bojevati do konca«. «Seveda moramo«. «Je sreča, Grethe.... Morda, da je še na svetu, morda pride!«
V	poletju potem sta bila Hans in Grethe pripravljena na odhod. Prodala sta hišo in sta sedaj ostala na cesti vsak s svojo culo na ramah. Stala sta in gledala proti pokopaflišiču. ((Zbogom, Ma-rjančka, Krištofek in Peter«, sta mrmrala. Počivajte in spite v miru!« in sta šla počasi naprej.
Ko sta prehodila že lep kos poti, sta obstalai, ne da bi rekla besedice in se ozrla na hišico, ki je bila zdaj le bela pika. «Kaj imaš v svoji culi, Grethe?« je vprašal Hans. ((Volnene cvetke iz pa-ludov, Hans. Jih bo dovolj za oba«. «Oh, da, da!« je vzdihnil Hans in stisnil roko Grethe. «Ako ne najdeva sreče, najdeva vsaj smrt...«
Gospodarstvo Izdelovanje sladkorja.
nekateri
Sladkor so znali izdelovati narodi že v prastarih dobah.
Domneva se, da so ga izdelovali naj-! prej stari Indi, od katerih so se te umet- j n osti naučili na vzhodu Kitajci, na zahodu pa Perzijci in Arabci. Arabci so razširili gojenje sladkornega trsa po severni Afriki. Od tam je prešel sladkorni trs na Španslko in na otok Sicilijo. Križarji (udeležemi križarskih vojsk) so ga potem raznesli po celi Evropi in Krištof Kolumb ga je vzel s sebaj v Amerik«.
Razen sladkornega trsa je služil za pridobivanje sladkorja tudi neke vrste javor. Spomladi so se drevesa sladkornega javora navrtala. Tekočina, ki se je cedila iz ran, se je prestregla v posode, zgoščala s prevrevanjem. Dobljena zrnca so se potem čistila.
Pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese.
V začetku 19. stoletja je nastal v izdelovanju sladkorja velik preobrat. Napoleon, ki se je takrat vojskoval z An-gešico, je izdal leta 1806. berlinski dekret, v katerem j.e bilo prepovedano vsem evropskim pristaniščem, da ne smejo sprejemati angleškega blaga. Namen berlinskega dekreta je bil, uničiti moč angleškega kraljestva, ki je te-
treba izboljšati in ji vsaj deloma dodati kar ji manjka. To storimo na ta način, da dajemo živini klajnega apna in kuhinjske soli. Oboje je poceni in se daje I razen tega v talko majhnih množinah, da denarni izdatki skoro ne pridejo vpošiev.
Klajno apno dajemo živini vsaki drugi dan, ali pa več dni zaporedoma in potem par dni prestanemo. Odrasla žival dobi po eno do dve žlici klajnega apna, konji polovico; teletom damo eno do dve mali žlički, enako tudi žrebetom in odrasčenim prašičem; malim prašičkom damo polovico. Klajno apno damo lahko v vodo (.prašičem v oblodo) ali v otrobe, ali pa ga pomešamo med krmo, ki smo jo nekoliko poškropili s soljo.
Soi dajemo živini lahko dnevno ali vsaki drugi dan v' malih množinah (odrasli živini po eno žlico, konjem nekaj manj) in sicer na isti način kot klajno apno. ;Kdor je posolil seno ko ga je spravljal pod streho, ni treba, da daje sol še posebe.
ZDRAVNIK
Dr. FRfiN GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne stoma)
od 10 in po! predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne jj od 14 do 18 (na lastnem domu.)
liiiiii!iiizr=ri-"==-  rr=:iniiiinii|!
Velita zaloga mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
D razreda od 300 lir naprej
n. „	„ 200 „
m. „	, 100 , .,
pogrebi otrok od 25 lir naprej.
I. SAKSIDA - DORNBERG 3.
IIII lintllllllltlfllJI IIII llllli.lt ii i!l il il lil :l
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiniMi
v
Dr. S9HD0G
ZOBOZDRAVNIK
TRST
¥ia s. mmm za, h.
  ........ mil
1
lllllllillllll
| Za birmske botre.
Kam Greš? (200 strani) Cena:	3.70
L. 4.—,	5.50,	9.—; usnje 11.— L.
Angelček (192 str) Cena: 11 vezav od j L 2.50 do 11.—.
Darujte birmancem lep molitvenik. Dobite jih pri rt; s: izbera je velika: 40 različnih vezav od najpriprostejšega platna do finega pristnega usnja in umetne kosti. Za mladino priporočamo: Ima na prodaj Katoliška knjigarna v Gorici!
Via Carducci 2.
lillllilllllillilElllIlillllllllllllllljllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllil
I
P&žar v Loki.
Vročina' nam ne pusti zatisnili očesa I pednevu, zato nam je sedaj odmenjenih ■ le nekoliko ponočnih uric, da se od- j počijemo. Tudi v noči 7. - 8. t. m. smo kakor druge noči prav mirno spali. i*a zazvonil je v teh tihih urah zvon, mle-; karice, ki so vstale, da otovorijo svoje .
meljila na svetovni trgovini. Uspeh de- joslifke> so zagele vpiti: Ogenj! — Kdor kreta pa je bdi popolnoma drugi. Radi rJj ^e,ga izkusil, zlasti ponoči fn v | pomanjkanja sladkorja so začele ev- | suši> fc0 ' je tako Ikirvavo pomanjkanje, ropske države iskati in stikati za dru- j'vode, mu ne'- morem povedati, s kakšnim \
! občutkom, razburjenjem in strahom smo |
države iskati grmi sredstvi, kji bi nadomostila dosedanji sladkor, izdelan iz sladkornega trsa. Pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese, katerega prvi začetki spadajo že v leta 1747 in 1787, se je začelo hitro širiti. V dobi 150. let se je izdelovanje sladkorja zelo izpopolnilo in razširilo po vseh evropskih državah.
Pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese se vrši na sledeči način:
Rezanje in luženje repe.
• Reph ■ se opere in s stroji zreže na tanke zrezke. Zrezki se dajo v velike, zaprte kotle, ki so s cevmi zvezani eden z drugim. Na zrezke se pusti gorka voda, ki, izloči oziroma izluži iz njih sladkor.
Čiščenje sladkorne raztopine.
Razen sladkorja se izločijo z gorko vodo tudi razne druge snovi (beljakovine, razne soli i. t. d.), katere se odstranijo iz sladkorne raztopine na ta način, da se raztopini prida apneno mleko, ki vse te snovi veže nase. Apneno mleko moramo iz sladkorne raztopine zopet odstraniti.
To se doseže s Čiščenjem raztopine z ogljkovim dVokisom. Ogljikovi dvokis se zveže z apnom in ostane v obliki blata na cedilu. To blato uporabljajo kmetje v bližini sladkornih tovarn za gnojilo. IzJujžeme repne zrezke pa po-kladajo živini.
Zgoščevanje sladkorne raztopine.
Dobljena sladkorna raztopina je vodena, zato- še v posebnih kotlih v razredčenem zraku prevreva tako dolgo, da se zgosti ih da se sladkor izloči v obliki drobnih zrnc kristalov.
Rafiniranje ali čiščenje sladkorja.
Na ta način dobljeni sladkor je rjavkast in se zato v rafinerijah še čisti. Čiščenj sladkor se potem pusti v obliki drobnih zrn, ali pa se oblikuje, bodisi v kocke, ali v stožce.
Klajno apno in sol.
Letos imamo pok streho mnogo sena, ki je bilo suho že od solnca, predno je bilo pokošeno. Tako seno je za krmo manj vredno. Mbgoče ima kdo tudi kaj detelje iz tistih dobrih časov, ko je bilo še mnogo dežja in se mu je večkrat premočila, predno jo je spravil. Tudi ta je za krmo manj vredna. Obojno krmo je
birmo,
ne pozabite na staro trgovino zlatnine
ALOJZ POVH
PIAZZA GARIBALDI 2
prvo nadstropje.
Največja delavnica v Trstu. Pazite na naslov!
Knjigarna m papirnica
ŠTOKA
— d. z o. z. —
Trst, via Milano 37, Tel. 74-74
Vrst, via Mercatiante št. I.
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolslkim uradom pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italijanske slovnice, slovensko-italijanskega in italijansko^slovenskega slovarja. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
: i
segli po par kosih obleke in tekli še zaspani proti strani, kjer je gorelo. V : « plamenih je bil senik kmetice Marije i ® Cergolove. — Ko je,sila največja, je pomoč pred nosom, le izrabiti bi jo bilo treba. Toda naše ženice so prav istrsko-tužno tarnale in kričale: Vode, vode, zganile pa se niso. Možje, prihodnjič jih zaklenite v hiše, da ne bodo> delale pri požaru zgage, in (na uho!) še sebe z njimi, ker mnogi niste prav nič boljši od njih, kar se je ob tej priliki poika-zalo. Mislili so si. ti naši možje: Moje ne goVi... — Ko pišem to, mi prihajajo na misel Župančičevi verzi:
...vsa srca zdaj, —
...lajate zdaj!
Da jim izlajamo našo besedo, ho, — tem našim možem!
Res, možje, več požrtvovalnosti pričakoval Od vas. Vaški načelnik in,oral voditi rešilno akcijo.
Pohvaliti pa moram nekoliko žen in ■ deklet, mož in fantov. Žrtvovali so se j jO prav. izredno sledeči:	Marija Cunja, ««>v
Emilija, Marija in -Tomca Primožič, An- j j|J gela; in Justina Olenik, Ivan in Jožef Žigcnite Andrej Cergol, Angel in Lovrenc Ogrin, Marij Olenilk, Marij in Ivan Starc, Ivan Sever, možje s škropilnico in nekaj drugih. Tudi karabineriji so pomagali gasiti.
Zgorel je' hlev in senik s senom in gnojiti koš. Škoda znaša 4400 lir po cenitvi domačih izvedencev'. Je nekoliko zavarovano.
Preljubi! Vodo regulirajte^ požarne črpalke (ničevi popravite, da nam še drugi petelini ne pojo. Ta godba ni preveč blagoglasna:, zlasti ne v teh letinah. Vašimi načelnik in vaški prvalkS, v vas je, da uredite te stvari za dobro ljudstva, saj ste vendar zato postavljeni. Ne menite sc, kaj, bi bilo dobro, delajte, sicer res n<^ bomo vredni več, kot da zgorimo
Jakob Bevc
urar in zlatar
TEST se je preselil
V
Čampo S. Giacomo št. 18.
§ : llllll!lllll!lllll!llll!ll!!ll!ll!llili!lillllllll!!lilll!l!lllll!ll!lllll!l!ll!!inililill!!ll!l!!llllllll!l!!!i!lllllllllli
|| f t
ll
Vipavsko vino
- Kmetijsko društvo v Vipavi -ima veliko zalogo izvrstnega domačega namiznega in desertnega vma, Kupci se vabijo.
sem 1 bi
boc. oacooaioioooaaooi
0 Kajboljže čevlje ima v Trstu v zalogi
" JMLiatijo. Pahor
Trst — Via Aroata lO — Trst
LASTNA IZDELOVALK ICA
z našo lenobo.
Janez.
Tipografla Fhatelli Mosettig - Trieste.
■mini ■■iMimii i—mi n n»'wn winii—i»iniiiii m MATvI 0(^ASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz In Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar! Trst - Via Ugo Polonio 6.
ČEVLJARSKI STROJ, levoročni že rabljen kupim. Ponudbe s ceno na: Vence Volk -Sabicc p. Blstcrza.
Čevlji delani samo n;: roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
mm mm
TfiljtSTC - VIA ARCATA 19
i-	tinfti»i	iiiigligiffi----------------it ^Tinr M
£.o\ y. J’
Za botre
in
birmance
bogata izbera vsake vrste čevljev okusno izdelanih in dober kup.
lBOO«3OO«3C3OIOBt.3C3OCI00a
Cevljarnioa FORCESSIN °
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo! diplomo in zlato svetinjo
Jakobu -
Trst —	5	piri	Sv.
Trst!
m
Starši! Botri!
Bir»ma bo.
Treba'je preudariti, kje si boste omislili novo obutev zase in za otroke.
Najbolj boste zadovoljni če poskusite
- pri -
n F0RCES5INU i: