95
Narodni običaji.
Nebeščanje.
Otročja igra iz škofjoloških hribov.
Naj poprej si otroci odrežejo vejičnato steblice ali ravno vejo, porežejo po njeni za perst od stebla vse vejice do verha, ga ospičijo, v tla vtaknejo in pravijo: „to je nebeška lojtra". Na to si napravijo, kolikor jih misli igrati , vsak svojo kljukico, in en klinček perst dolg, perst debel, pa ga razplatijo in povtaknejo vse svoje kljukice v tla. Kdor začne igrati, stisne platička skupaj, kakor sta rastla in ju verze v višek. Ako mu padeta oba belo zgoraj, obesi svojo kljukico na pervo vejico; ako je zmešano, ostane kakor je bilo; če mu pa oba černo padeta, z lubjem zgoraj, mora svojo kljukico na zemljo poleči; ako je pa že bil gori na vejicah, mora za eno stopnjo nazaj iti. Kteri pervi svojo kljukico na verh spravi, je angelj, ki dovoli drugim samim toliko časa igrati, dokler vsi na verh ne pridejo; potlej zaveže on nazadnje s kljukico pridšemu oči; obesi kljukice in platička na verh lojterce, jo potrese, da vse okoli doli pade , in on z zavezauimi očmi mora vse to lepo po tleh najti, pobrati, in vsakemu svojo kljukico dati. Ako se pomoti, se poberanje ponavlja, dokler vsega prav ne ugane. — Mislim, da ta igra ni bila brez nauka.    J. V.