rrUado JuT£
štev. 19	Nedelja, 8. maja	1932
France Podlipntk:
Jelar je vi čuvaji
Vse se je odigralo tako naglo, da bi človek komaj do šestdeset preštel. Čuvar jezu, ki je bil edini opazil nesrečo, je v tem času komaj skočil po dolgi kavelj na mostovžu, da hiti pomagat. Pa s tem ni bilo dosti pomagano. Še je pohitel po lestev, se spustil z njo po verigi zapornice in po postavil v vodo. Dovolj dolga je bila, segala je preko gornjega roba zatvornice.
Najprvo je dvignil malega Fricka. Na mostovž jezu ga je položil. Drobni fantek je dvakrat, tritkrat bruhnil vodo, nato je zajokal, nič hujšega ni bilo.
svojo pesem brezovfca k kneftra.
Očeta Jelarja pa tisto popoldne k sreči ni bilo doma. Zaradi nekih smrek m scdov je bil šel v Logovnioo tam za hribom. Ko se je zvečer vrnil — na poti je nekaj čul o nesreči — je poklical Tonča k sebi: »Za ušesa te bom,« Je dejal, pa se Je
DrugI se Je Tonč vzpel po lestvt
Karo in Pik sta tiščala za njim. In kakor je Toinč dospel do vrha zapornice in se spustil nizdol na drugi strani, kjer voda ni segala niti do gležnjev, sta tako storila tudi Karo in Pik.
Rešitev je bila vse obča, samo bojna ladja »Jadranska pošast« Je ostala za zapornico in se zibala nad gladino vsa zapuščena.
Tisto popoldne In Se ves tisti večer Je bil na trgu vik in krik. Frickova mati je vila roke, ko je fantka ko mokro miš prenesla domov in ga spravila pod odejo. Po hišah, kjer so se domov prikazali mornarji brodolomci, sta pela
takoj premislil. Toda oQ so mo bode sijale izpod košatih obrvi »Samo zgago mi delaš, ves trg spet trpije... D« se nri ne družiš več з trškimi paglavci! — Kaj je bilo?«
Tonč Je ItneJ Ost» Test Lagal si nikoli. Očetu že ne. In bolje je bilo tata*
Odkrito je povedal ta tako živo opisal nesrečo svoje »Jadranske pošasti«, da so strme poslušali vsi domači, kar jih je bilo zbranih v hiši. Mati si je skrivaj
etmila solzo. Oče pa Je odmaja! z glavo. Presneto, presneto...
»Spat!« je naposled dejal.
Tonč se je odpravil brez besede v zgornjo izbico. Izpcfd pripeane klopi pa sta se priplazila Pik in Karo. Dobrikala sta se gospodarju in on ju je zadovoljen počehljal med ušesi.
Tonč se naslednje dni ni pokazal v trgu. Takole po malem ga je grizla slaba vest. In nič se ni vedelo, če mu ne bi orožniški narednik ali kak drug oče njegovih mornarjev sredi trga prisolil zaušnice.
Sam sveti Peter mu je ne bi odveza! — kakor pravi pregovor. In take sramote Tonč ne bi mogel prenesti. Ponos je tičal v njem. Zato, ravno zato so ga tovariši tako ubogali kakor pravcatega generala.
In zdaj je bila njegova armada razpu-ščena. Nič več se ni na loki in občinski gmajni glasil volovski rog. Mali voj-ščaki so se držali doma. K vodi si pa kar nihče ni upal. Tonč sam se je poganjal po sadovnjaku in za potokom, za ribami je oprezal v tolmunih. Časih je šel v gozd pogledat, kod se razpeljava-jo mlade vrane, divji golobi in veverice. Lok je imel s seboj, pravi lovec. Pik in Karo ob njem. Bezgov top pa je sameval pri plugu pod kozolcem.
Še dolgo bi se bile med tržani razpletale govorice o pomorski nesreči »Jadranske pošasti«. Pa so oznanili veliki lepaki po trgu, da je prišel v goste imenitni cirkus »Kalafari«. Pod kostanji za občinsko pristavo so postavili okrogel šotor. Ljudje so zvečer drveli vanj in so občudovali konja, ki je hodil po dveh nogah. Opico, ki je z malim sončnikom uganjala komedije na razpeti žioi. Moža, ki je vihtel strašanske železne krogle. Najznamenitejši pa je bil spored naslednji dan — v nedeljo popoldne — zunaj trga ob gornjem jezu potoka Ivanjščice. Cirkuški ljudje so tik ob bregu postavili skoro deset metrov visoko lestev. In tisti mož, ki je vihtel krogle, je dejal, da bo s te višine skakal v četrto kasto.
Ljudi se je nabralo na Širokem рто-<3u in ob bregu, kakor na romarskem obhodu. Visoki mož je splezal vrh lestve, z rokami je krilil kakor jastreb. In ko so ljudje najbolj strmeli in Jim je zastajal dih, se je navpik pognal v vodo pa zopet priplaval na suho.
»Uh, ta pa zna!« so se čudili ljudje in metali denar ce cirkuškim ženicam in
otroSom, M so рШгаИ »vstopnino« nw3
množico.
Naenkrat so se spet oči vseh gledalcev začudeno uprle v visoko postavljeno lestev. Neki fant se je vzpenjal po njej. Kdo je to? Tonč! I seveda, Jelar-jev Tonč!
Ze je bil na vrhu. Postavil se Je na mostiček, odvrgel suknjič nazaj na breg, nato srajoo in je slekel še hlače. Kopalne hlače pa je imel na sebi, bogme!
»Ooooo!« je zašumelo strmenje med množico.
»Si prismojen?« je glasno jeknil nekdo.
»Tonč, le trešči v pečino!« se je po-rogal tretji.
Tonč je stal zmage svest na visokem mostičku. Dvakrat je zakrilil z rokami — vse oči so ga spremljale — nato je tlesknil nizdol kakor ustreljena ptica.
Štrbunk — v četrto kašto ...
Ravno kakor pšica je izginil pod vodo in se zopet dvignil. Dva tri zamahe in je bil na bregu.
Ljudje so bili strašansko navdušeni. To je fant. In smejali so se. Kajti tisti hip, ko je bil Tonč štrbunknil v vodo, sta bila za njim tudi Pik in Karo. Trije premočeni so se zdaj na bregu otepali vode.
Mož iz cirkusa je osramočen in srdit priskočil. Roko je nameril. Bližnji možje so ga odločno zadržali. Tonč se je odmaknil, psa sta zarenčala. Redar je prihitel in napravil red, da ni bilo pretepa.
Se tisti večer se je cirkus odpravil dalje.
Tonč pa je bil Junak dneva. Vsi so o
njem govorili
Oče Jelar je zvečer sedel v Glogov-škovi krčmi pri čaši piva, cigaro je kadil in mu je dobro delo, ko je čul hvalo o Tonču.
»Trden je kakor dren!« — Je pomislil in niti malo ni podvomil, da bi se tak salamenski fant kdaj izpridil.
Drugi dan, zgodaj dopoldne, je po trgu spet zatulil volovski rog.
Trn ! Tuu — T u u !
Kje ste vojščaki?
Tonč je vnovič zbiral svojo armada
Mlada srca vojščakov je pretresalo tututanije volovsk^ga roga. Ne da bi vprašali starše, so fantiči-vojaki nataknili bele koničaste čepice, opasali lesene meče, loke pa kar pod pazduho —■ in so zdivjali na občinsko gmajno. Tam je že čakal Tonč: dolga sablja mu je tičala v nožnici, volovski rog mu je vi-
sel ob boku. Psa Karo m Pik sla stala v pripravi vprežena v bezgov top. Malo nemirna sta bila, toda poslušna kakor prejšnje čase.
Tonč je pregledal in preštel svoje junake — ne, ni jih bilo toliko kakor prej. Trije novi so se prijavili v četo in Tonč jih je sprejel. Toda osem starih, prej še dokaj zvest h tovarišev, je izostalo.
»Kje pa so?« se je čudil Tonč. »M šek pa Ladi pa Gustek pa Fricek pa ...«
»Ne veš?« S3 je začudil pribočnik. »Kontrolorjev Ladi ima zdaj svoje vojake. Pravi, da bo vsem kupil prave soldaške kape in puške in da nam bo napovedal vojno.«
»Se bomo pa udarili!« — js menil Tonč in je bil malo jezen in užaljen. Zato je hitro pripomnil: »Jim bomo že pokazali! Pri Starem gradu jih naklestii-mo pa še Pika in Kara poženem nad nje, da bodo raztrganih hlač čofotali domov! — Zdaj pa v vrsto!«
Lepo so se zvrstili v dve vrsti. Pik in Karo sta bila prva pripravljena za pohod. Tisti trije novinci še ni»so znali eksercirati, iz bližnje vasi so bili, pogumno so gledali in jim je bilo videti, da so hudi pretepači. Tonč si je mislil: jih že ukrotim na pravo mero...
Nato je velel: »Pohodoma pohod! — Gremo na Stari grad« ...
V ozadju nad trgom visoko štrli izmed gostega smrečja zapuščena razvalina. To je ostanek stolpa nekdanjega mogočnega gradu, v katerem so prebivali srednjeveški vitezi. Mnogo pripovedk je ostalo iz tistih davnih časov in ustna sporočila še danes pravijo: Turki so grad razdejali, toda graščak se je z družino vred reši' po podzemskem hodniku, ki vodi globoko doli v hrib. In tam so še danes zakladi rujnega zlata.
Stari ljudje so že davno opustili kopanja, nikdo ni mogel najti skrivnega hodnika. Mladina pa se je rada plazila in se še danes plazi po tistih rovih, ki so jih bili izkopali drugi. Ne zato, da bi našla zaklade, marveč zato, ker je vse tam okrog tako skrivnostno. Ob belem dnev učasiih izpred oči mladih jamarjev izgine lisica, ali pa nekje zaplahuta sova predramljena v prijetnem snu.
(Dalje prihodnjo nedeljo.)
MANICA:
Izpodleteîo mu je
Komajnarjev dedek, o katerem sem vam pripovedovala že večkrat, nam je povedal zgodbico, ki se je pripetila še v času tlake.
»Moj praded,« tako je začel, »je tedaj še tlačanil v smleški graščini. Bil je dober delavec in pošten človek. Graščak ga je imel rad in da je imel res precej zaupanja vanj, se je videlo iz tega, da mu je nekoč izročil veliko vsoto denarja z naročilom, naj jo nese še tisti večer sosednjemu graščaku.
Moj praded je denar dobro spravil in šel takoj po večerji na pot. Strahov ni poznal. Bil je močan in pogumen fant Sredi pota, v temnem gozdu pa skoči predenj našemljen ropar, zavihti sekiro in zarjove:
»Stoj! Vem, kaj nosiš. Takoj mi daj ves denar, ali pa te na mestu ubijem!«
Praded se sicer ni zlepa ustrašil, toda zdaj je videl, da se ne more upirati, ker je brez orožja. Dal je roparju ves graščakov denar in grdim je že hotel izginiti, ko pade pradedu dobra misel na um.
»Čuj mož,« zaprosi roparja, čakaj samo za trenutek! Izročil sem ti denar, ki ni bil moj. Kako naj se izgovorim graščaku? Saj mi ne bo verjel in bo mislil, da sem denar kje zakopal in si vso zgodbo na lepem izmislil. Daj mi kaj, da izpričam pred graščakom svoje poštenje!«
»Kaj pa hočeš« zamomlja ropar.
Praded kratek čas pomišlja, potem pa pravi:
»V dokaz, da sem imel res opraviti s teboj, mi odsekaj mezinec na levi roki!«
Ropar se nekoliko začudi, toda praded že pritisne mezinec k drevesu in
reče:
»Zdaj pa le hitro udari! Pa dobro udari, da me ne boš predolgo mrcvaril ! «
Hudobnež dvigne sekiro in krepko zamahne, praded pa pravočasno izmakne prst in sekira se zapiči precej globoke
*
v deblo. Preden pa ropar seMro izruje, mu že praded skoči za vrat in ga podere na tla. Pri tem pade rokovnjaču z obraza črna cunja in praded spozna v njem — graščinskega hlapca.
»Oj, ti črna duša,« zakliče ves oeor-čen in začne lopova neusmiljeno mika-etitL Seveda je moral vrniti tudi ves denar, s katerim je praded potem nadaljeval svojo pot
Graščak je pradeda bogato nagradil, nepoštenega hlapca je pa takoj izročil v roke pravice, kjer je prejel ostro in za-
МагЦала Željeznova-Kokal] :
Dva vlaka
In srsdi mraka dva vlaka v nasprotno stran hitita. Drvita
neslišno mimo. Na sever prvi z zimo beži v ledovja hlad. Na jug po sokičen daa m po pomlad brzi mi drugi. Z nočjo
oba se izgubita. In skoraj bodo plugi zarezah v zemljo «pet tisoč ran...
Л
K uganki z jabolki
Uredništvo »Mladega Jutra« je dobilo pravkar tale dopis:
»Cenjeno uredništvo!
Z ogorčenjem in nedopadenjem vsa čitala v Vašem cenjenem listu poročilo o sporu Kovač - Kregar. Sporočava vam, da temelji vsa zadeva na pomoti in Vas zato prosiva, da natisnete tale popravek:
»Sploh ni res, da sva se besno prepirala. Razlagala sva ponekod sicer bolj glasno — svoje nazore, zakaj obadva sva naglušna.
Ni točno, da naju je na policijsko ravnateljstvo odpeljal en stražnik. Nasprotno, odvedla sta naju kar dva stražnika, in sicer revirni nadzornik gospod Za-laznik in nadstražnik gospod Picaj.
Tudi nisva metala drug na drugega korenje, nego peteršilj. S čebulo sva drug drugega udarila samo trikrat.
Gospod komisar je odločil spor kar takoj, (še dosti mu ni bilo treba premišljati) in rekel je: »Vso stvar je zakrivil gospod Kovač. Prodaja! je pet jabolk za dva dinarja. Od tega so bila tri njegova jabolka za dinar in dve jabolki gospoda Kregarja tudi za dinar. Dobro, ko je torej prodal Kovač petdeset jabolk, je prodal vsa svoja jabolka, toda od Kregarjevih jih je prodal pa šele dvajset. Ostalo mu je torej še deset Kregarjevih jabolk in ta jabolka bi ne bil smel več prodajati po pet za dva dinarja, ampak za 2 Din in pol. Dve ameriški jabolki gospoda Kregarja staneta namreč en dinar. Ker je za petdeset prejšnjih jabolk dobil dvajset dinarjev, in bi za ostalih deset jabolk moral dobiti pet dinarjev, bi bil moral izkupiti skupaj pet in dvajset dinarjev. Tako bi prišlo nanj deset dinarjev, na Kregarja pa petnajst dinarjev.
Z drugimi besedami: Ako hočemo izračunati povprečno ceno za kako blago, moramo vzeta enako število posameznih vrst. Na primer tri komade navadnih jabolk za en dinar in tri komade ameriških jabolk za poldrag dinar, kar da šest komadov za dva dinarja in pol in desetkrat šest je šestdeset, desetkrat dva dinarja in pol pa je pet in dvajset dinarjev,
Pričakujoč, da boste ta popravek natisnili, ostajava z odličnim spoštovanjem!
V Ljubljani, pri »Mačku, tam za vodo«, 1932.
Jože Kovač in Janez Kregar, branjevca.«
Janko Kač:
Najlepši dar
bednih otrok ob materinskem dnevu
Ti. mati. veš: zimo smo vso imeli dva eostp Dri nas: za mizo posedal je glad. na peči si roke me! mraz.
Prezeble nas zrelo suhô je zlakano Tvoje telo, ko raskava roka brez dela Dostala je mehka in bela.
Da deca smo bili odeta, poročno si zrezala krilo, svoj zadnji spomin na očeta — nam v jami ga je zadušilo...
Kaj danes Ti damo naj v dar, za ta mučeništva vsa Tvoja?, Kar Ti si nam dala vsekdar: srca Ti darujemo svoj al
Kako je pisar patîel v lužo
Pisar se je odpravil v goste; čevlje je imel lepo osnažene, da so sa svetili, sicer pa, saj veste, kakšni so pisarji po vaseh. Malo prej pa je dežavalo in po ulicah so stale luže, sicer pa, saj veste, tako je dostikrat na vasil
Pa je prišel pisar do luža in obstal — naprej ne more, če si noče umazati čevljev.
Mimo je šel kmet iz iste vasi.
»Hej, striček,« je za vpil pisar, »vzemi me na rame in prenosi«
■ESasL.
Kmetu vsa vkup ni bilo nič kaj po godu, toda, kaj je hotel, pisar je bil iz domače vasi in ubogati je bik) treba. Vzel je pisarja na rame in nesei Sredi hiže je pisar dejal;
»Nu, potolaži se, ko me bodo spet postavili za pisarja, ti bom povrnil. Ne bom pozabil nate, prav zares ne!«
»Kaj zdaj niste pisar?«
»Ali ne veš? Danes so me odstavili...«
»Ehal In ti misliš, da te bom nesel čez... Malce pretežak si!«
Vrgel ga je v lužo, sam pa je šel dalje.
Hiša potuje
Dostikrat nam pišejo o velikih tehniških izumih in zanimivih novostih iz
Amerike.
Prav gotovo se boste čudili, če vam povemo, da so pred kratkim prestavili v državi Indianopolis veliko, osemnadstropno hišo, ki je tehtala 11.000 ton, s prvotnega prostora šestnajst metrov daleč in jo pri tem še obrnili za devetdeset stopinj.
Za to dalo so potrebovali sedemnajst dni. Od tega pa so porabili le štiri dni za potovanje hiše, vse ostalo pa za preddela. To je bilo poslopje telefonske družba v Indianonolisu. Mislili so, da ne stoji na pravem mestu, in da bi s prestavitvijo prostor lahko do9te bolje izrabili. Ker je bilo treba poleg tega hišo ša povečati, so se odločili, da vse poslopje, • ki je vredno štiri milijone dolarjev prenesejo na drugo mesto. Pomislite, kako tvegano je to! Kaj če bi hiša pri prevozu razpokala!
Toda gradbeno vodstvo je bilo prepričano, da se to ne zgodi — in ni se motilo. Zgodilo se je calo nekaj drugega, čemur se boste še bolj čudili: ves čas med prevažanjem je ostal telefonski promet prav tak kakor prej. Telefon, luč, vodovod, kurjava, kanalizacija, vse je delovalo prav tako, kakor da bi hiša stala pri miru. Na stotina uradnikov je delalo v njej, prihajalo v poslopje in odhajalo iz njega, čeprav se je hiša obračala. V ta namen so napravili premično zvezo s cesto. Po vsam tem boste pač lahko razumeli, da je bilo treba dosti preddel. Hiša je razen tega stala na zalo prometni ulici is promet ni smel trpeti.
Takim zahtevam pa ne odgovarja vsaka hiša. Le poslopja, ki so zgrajena s pomočjo jeklenega ogrodja, ki je posebno prožno, je mogjpče prestavljali
Boris:
Mati i
12. srn
»Mamica, kaj je tam za goro?« »Bele ceste v svet teko.« »Mamica, kakšen pa je svet?« »Grd je svet, ker je z zlatom zaklet.« »Mamica, zakaj so pa ceste bele?« »Da vabijo mladce brezskrbne, vesele.« »Mamica, zakaj se zlato iskri?« »Le da človeka slepi.« »Mamica, jaz bi šel vendar tja Ni mi več strpeti doma.« »Pojdi sin, če moraš iti! Jaz bom zate doma molila; da boš ušel pogubi skriti, Boga bom prosila—«
Prigode z levi
iVse polno povesti je o levih, med njimi take, ki bi utegnile biti resnic« ne, pa so vendar le izmišljene, in dru» ge, ki se ti zdijo čisto neverjetne, pa so le resnične. Pri tem mislim na zgod« bo, ki se je zgodila, ko so gradili že« leznico v Vzhodni Afriki, kjer je star lev dan za dnem odvlekel kakega de» lavca in mu lovci niso mogli do živega.
Naposled je železniška družba na« }ela tri najboljše lovce, da bi prečuH ih>č in skušali leva ustreliti. Na stran« skem tiru je stal prazen vagon. Lovci so se nastanili v njem. Dva sta legla in zaspala, tretji pa je moral stražiti na sprednjem pločniku. A zgodilo se je, kakor se pač časih zgodi — stražar je bi preveč utrujen in je zaspal. In ko so vsi trije spali, je prišel lev. S ko« čH je na vagon, povohal spečega stra« žarja, stopil preko njegovega telesa skozi odprta vrata v vagon in povoha! oba speča lovca. Enega od njiju je zgrabil z zobmi za obleko in ga odne« sel preden sta se ostala dva zavedla, kaiko in kaj. Skočil je skozi okno in iz« ginil v temi. Ta zgodba je resnična, a če bi bili vsi levi taiko obsedeni na ljudi, tedaj bi bilo življenje v lepi Ai» riki nemogoče.
Toda vsi, hvala Bogu, niso takšni. Velika mačka, ki je videti tako krvo» ločna, se v splošnem ne zmeni za lju» di in jim ne stori nič hudega. V Afri» ki je še mnogo levov, več kalcor misli» jo. Kljub temu pa moraš imeti srečo, če hočeš katerega videti Kdor je ro» jen pod srečno zvezdo, ta jih lahko vsak trenutek sreča, drugi živijo časih desetletja v Afriki, pa ne vidijo nobe» nega. Tak srečen človek je bil naš so» sed, mlad mož, ki je bil komaj prišel fcj Evrope. X Afriki je držal prvič pu»
ško v rokah. Nekega dne se je odpra» vil na lov na antilope. S seboj je vzel mladega črnca. Skrila sta se za koša» tim grmom in mirno čakala, kdaj se prikaže kaka antilopa. Prisluhnila sta. Tam ob pobočju so se lomile veje in zdaj se je prikazal velik lev. Za njim je prišla levinja z dvema mladičema — torej vsa levja družina. Mladi lo» vec se je s svojim spremljevalcem pre» vidno splazil domov in nekaj dni se ni upal iz doma. Drugič je stopil zve» čer iz koče, da bi pogledal, kakšno bo vreme, in nenadoma je zagledal pred seboj dvojico svetlih oči. Naglo je skočil nazaj v kočo in vrata za seboj zaloputnil.
Kako grozno se svetijo levje oči po» noči, priča dejstvo, da so nekoč potni» ki zamenjali levje oči z ognji domači» nov.
Marijana Žel jezno va-Kokali:
Pomladanska
Čez hrib in dol razpela je pomlad nešteto zlatih kril in ptiček mlad si je zapel: »čičadol, čičadol! Ni gozd več gol in poln sem s!" in zlatih nad, imam vse širom rad!« In ptiček mlad je bil vesel — čičadol, čičadol!
Križanka »Zvočnike
Vodoravno: 2. Del rastline. 4. Cvetni prah. 6. Načrt za delo. 8. Del noge.
Navpično: L Priprava za litje. 2. Po-košena, suha trava. 3. Dobi nevesta o poroki 4. Svarilo. 5. Manj ko celota. 6. Središče gibanja. 7. Časovni vernik.
Stric Matic je slučajno pred nekaj dnevi dobil spodaj objavljeno pismo v roke ta ker mu je bilo od sile všeč, ni mogel kaj, da vam ga ne bi dal tudi prebrati:
»Draga sestrica Breda! Po dolgem času sem se vendar enkrat spravil k pisanju. Ne bodi jezna, da sem Ti knjigo »sunil«, saj tudi meni tako poberete knjige, da je ravno narobe od »na svidenja«. Vesela bodi, zakaj jeza škoduje zdravju in tega nimaš ravno v izobilju. Knjigo Ti takoj jutri pošljem in če hočeš tudi kak poljubček z njo. Saj nisem namenoma vzel knjigo, ampak tako me je navdahnil Bog, da sam nisem vedel kdaj!
Z|daj sem sipet v tem presnetem Celju. Mnogokrat mislim na Kofce. Kako lepo nama j.e bilo ta,m! V duhu še vidim tiste prelepe travnike, pokrite . z neštevilnimi štori, ki se Ti pri smučanju nočejo umakniti, če jim še tako lepo žvižgaš ali pa kli-češ »Pozor! Smuk!«. Spominjam se tudi Jutranje zarje, solnca, ki je počasi pokukalo izza oblakov. Še zdaj mi poskoči srce v misli na te radosti, srce, ki je drugače mirno in hladno kakor led, seveda izvzemšl trenutke pri tabli (v šoli), ko mi pade v hlače.
Druigače je vse po starem, samo kar se tiče denarja Ti povem tole: nobena zvezda ne miglja, v mojem žepu pa je tema! Upam, da me razumeš, saj si brihtna in lepa deklica, kakor »Roža iz Jerihe«. Danes na.m je profesor vrnil francoske naloge in sem po vseh pravilih srečno prestal goljufijo m jo prav dobro odrezal.
Lepo pozdravi vise domače: paipana, mamo, Marico, Ivico, Polono, Francko, Bistro, mucke in oba mrtva ter živega kužka.
Smuk! Tvoj Zdenko.
Moja ljubezen do naše živine
Minogo veselja imam z našo domačo živino, ker jo knaim zelo rad. V našem hlevu pri govedu sikačejo trije veliki zajci ln štirje majhni zajčki. Zajci so moji; moja mala bratca, triletni Branko in štiriletni Marko imata pa vsak po dva zajčka. Mnogo zajčkov smo že zaklali Veselo pa je pri živini na paši. Naš pridni pes nam zganja krave, da ne zaidejo na sosedov travnik. V inašem hlevu imamo dva konja, štiri krave m enega telička, katerega borno prodali ali рл zaklali doma, kakor bo ukazal naš a ta. Pred kratkim sem kupil dva goloba, a »ta mi na žalost ušla. Ata mi je obljubil, da nri krapi poleti enega ali pa dva jančka, da jih bom pasel z Markom m Brankom. To bomo veselo tekali po paši! Konje ta krave moramo skrbno krmiti m napajati.
Dajejo nam mnogo dobička. Konji nam vozijo, krave pa nas zalagajo z mlekom. Tudi ptički so koristni, ker pobirajo a drevja vse škodljive žuželke. Zato jim pozimi trosimo zrnja in drobtinic, da revčki ne uimro od lakote. Posebno lepo bo prt nas, ko se vrnejo lastovke. Lastovkam ne smemo razdreti gnezda ker: »Kjer si dom postavijo, srečo tja pripravijo!« pravi na5 pesnik Simon Gregorčič iz neodrešene domovine.
Dušan Matičtl, učenec IV. raza. v Dobu pri Domžalah.
Maš novi natečaj
Prav za gotovo vemo, da se pridni čl-tatelji »Mladega Jutra« zelo vesele vsakega našega novega natečaja. Saj je vendar lepo, pisati za »Mlado Jutro«. In kako fletno se tudi bero prispevki naših malih sotrudnikov. Stric Matic je hudo vesel, če kdo pove kakšno brihtno ali poučno.
Nu, doslej smo vam pri vsakem natečaju sami določili, kaj nam pišite. Danes pa vam prepuščamo popolno svobodo. Razpisujemo
natečaj poljubnih prispevkov.
Saj vemo: Kdor je mlad, piše rad. In koliko lepega se da povedati, če zna človek naokrog pogledati!!
Pišite nam, kar vam Je najbolj pri srcu. Povejte nam kak zanimiv, žalosten ali vesel doživljaj iz svojega življenja, opišite nam kako posebnost svojega kraja, izmislite si morda sami kako zgodba. Oh, še pesmi ne bomo zavračali. Nasprotno! Mladi pesniki in pisatelji, kar na plan!
Kakor rečeno: prepuščamo vam vb® svobodo. Le lepo napišite; stric Matic bo pregledal in dal natisniti Naposled pa bo — kakor doslej še vedno — po-skrbel za prav lične nagrade tistim, M bodo najbolje odrezali. Pisma pričnemo objavljati že prihodnjo nedeljo. Pozdravlja vas
„Mlado Jutro".
s
Danilo GoHnSekî
Dva brata
SoV»C3 toči zadnje žarke pod večer skoz okno v sobo.
V njej star mož oči gasnočih zadnjič še zazre svetlobo .
Srce nra pokojno moB
za kotiček tih sred raja,
zaslutilo je to uro:
dan odhaja — smrt prihaja.
»K meni pricTrta, otroka,« k sebi kličs še sinova — »moja ura je odbila, Bog daj vama blagoslova U
»Kar zapuščam — ta denar je
in predrobna ta šivankal Kaj več vredno je, ne bodi vama naj nikar — uganka!«
»Eden to to drug! ono —. kakor srečo kdo ngansl« To še starec zašepeče onemi, srce obstane.
Pi vi brat — denar zagrabi, y bik zasmeje sj hudobno, drugi brat pa z vedrim srcem seže po šivanko drobno.
Zdaj po sveta roma prvi, J to življenje je veselo! Drugi brat je tiho srečat, njega blagoslavlja delo.
Cas ima prehitre noge, a denar bolj urne krače, le prekmaln sî zapisal prvi brat je med — berače.
Bedno todS, A prepoteno je spoznal, da ni uganka,	»
če v življenju od denarja vač pomeni le — šivanka.
Uganka
Kuhano, pečeno, na mfzo prlnešeno, ne pojedeno ampak v smeti vrženo. — Kaj je to?
SZ. /.
(SL 2.) Ako vrtitjak postarvimo na topk
peč, se bo spirala začela vrteti, kes lažji topli zrak veje od peči navzg« ter s tem spiralo vrti.
Da bo vrtiljak bolj mikaven, lahko ra spiralo prilepite par iz papirja izrisamal možičev ali pa iz bezgovega stržena.
ReStev križanke »Pterao« Vodoravno: 1. pismo, 6. Estera, 9, stežćr, 9. tipala.
Navpično: 1. pest, 2. istf, 3. step, 4 Meža, 5. orel, 6. ara.
Rešitev rebusa
Žganje pomori jih več kakor kuga, glad in meč!
Za spretne roke
Vrtiljak
Vrtiîjak k! se kar sain vrti, si naredimo takole:
Na karton si narišemo ta terežemo spiralo. (Si. 1.) V kos gline pa zataknemo iglo za pletenje ali košček žice ter na njo prav nalahko pritrdimo spiralo.