Gospodarske stvari. Kostauj (Castanea 7esca). Njego^a prireja in koristnost. M. Tivk spodnje Štajersko je kostanj zelo imenitno dre^o. NjegO7 cvet daje bu6elam obilno pašo, sad njegov je okusna zdrava jed, ki trpi noter do pusta, lisrje daje izvrstno nastelj in lea je neprecenljiv za sodarje, tesarje, mizarje i n druge rokodelce. Kostanja jo več sort, ki se po semenn in požlahtnovanji zarejati dajo. V mrzlih krajih je sad večjidelj drobičen, 7 toplejših pa znatno debelejši. Zato jih razločujemo: 1. Drobički kostanj. To je boij divja sorta, ki se po lesih tam nabaja, kjer ae kostanjevo drevo na debelo prireja, n. pr. na Nemškem v nekterih krajih, kakor na Gorski cesti, Gozdni gcri, Renkovi dolini in na Perunovi gori. 2. Rauo zreli ko8tanj. Bolj drobni sad, ki se po vseh kostanjevih zaaadih vendar pa manj pogosto nabaja. 3. Navadui kostanj. Šrednje debeli sad, ki je navadno po sloveuskem Štajeiskem najti. 4. Debeli kostanj ali laški kostanj ali maroni. Ta sorta se nabaja po Slovenskem, najbolj pa poLaškem, od koder jo 7 razna meeta na prodaj privažajo. Med laakimi maroni se pa prodaja tndi mar8ikteri debeli kostanj, ki je na Slovenski zemlji piirastel in ki se glede debelosti in dobrote na stran svojega laškega brata brez vae skrbi postaviti ame. Tudi po južnem Francoskem in sem ter tje po Nemškem ae nahajajo celi gozdi tega žlabtnega aadu. Ob reki Rena in na Perunovi gori se ta sorta zaploja z požlahtnovanjem na že velika drevesa. Eostanjevo drevo se nabaja po 78. južni E7ropi, sem ter tje po celih gozdib, ki so pa le po zasajanji na8tali. Eostanj je ob6utlji7o dre70, ako se mu ni pra^o mesto odločilo. Nasproti pa prav mo6no in krepko raste, ako ste mu zemlja in lega ugodni. Ljubi le bolj gorate kraje, po ra^ninab le kla^erno raste in pri 7sakem 7e6em mrazu labko pozebe, kar se mu po goratih krajih nikdar ne primeri. Ear se zemljiš6a in lege za kostanje primerne ti6e, 7eljajo slede6a ra^nila: Po granito^ih in peš6enokamenitih gorah slasti, 6e je Bkalo^je nekoliko razpokano, da morejo korenine 7 razpoke vdirati in razpadanje pe6in in 7 pomnože^anje prstenih plasti pripomagati, raste ko8tanjevo drevo mo6no in krepko. V druge skalne Borte koatanj manj kaže slasti 7 apneni zemlji le klaverno raste. Ravno tako je rea, da na severnih, na zapadnib in vzbodnih legab bolje stori, ko pa na jnžnib, 6e te niso z globokimi pratnimi pla8tmi pokrite, kar je pa le redkokdaj najti. V takib razmerah najdemo, da kostanj še po višinah od 1800 6revljev nad raorsko počino prav dobro prospeva, kar nam kaže, da bi se to koriatno dre^o še dosti7 7e6i meri zasajati in zarejati dalo, kakor se pa to do sedaj godi. Zaploja se to sadno dre7o pra7 labko po semenu, ktero se ali brž na mesto polaga, na kterem ima kedaj drevo stati ali pa v semenske grede zasaja, odkoder se potem 8emi6i 7 drugem ali tretjem letu dalje presajajo. Eo ae je sad za seme odbral, za kar se mora vsakokrat najdebelejši in najzdravejši sploh naj lepši sad od najlepaih drevea 7zeti, se polože v jeseni, ko ao v ježicah na kupih nekoliko obležali ali bolje za^reli, plaatoma s peskom v zaboje, ki se potem 7 aubo klet poatavijo. Za7aro7ati pa 86 morajo dobro, da miši ne morejo do njib, ki 80 kostanju 7elike škodlji^ke. Drugo leto začetka majnika za6no kostanje za senie kaliti in to je znamenje, da je treba ga 7 zemljo posaditi, kamor ima priti. Ejer se ima semensko kostanje na mestu po8ajati, tam se zemlja črez 6revelj globoko prekoplje, seme v brazde 2—3 6revlje vsaksebi polaga in na d7a palca debelo s prstjo pokrije. Ali pa ee izkopljejo po 6revelj široke in ravno tako globoke jame tri 6revlje narazen, ki se potem z izkopano prstjo rahlo zasujejo in 7 nje po 4—5 kostanjev posadi. Edor si pa hoče kostanje^ih dreves 7 dre^esnici zarediti, ta si mora zemljo globoko prekopati, 7 gredice razdeliti in potem 8eme po 7rstab za 6re7elj narazen polagati. Brž ko 80 drevesa 2—3 leta stara, ae presade na mesto pribodne svoje namembe. Ali pa se tudi 7 drevesnici, ko so 2—3 leta atara, presade in potem z žlabtnimi sortami požlahtnijo, kar se najbolje a cevkanjem ali piačalkovanjem godi. Nekteri jih puste, da divji rastejo, in jih še le pozneje, ko že začnd roditi, prežlabtnijo. Tako se vidi, ktera drevesa debel 8ad, in ktera drobi6ken rodijo, in le ta se požlahtnijo. Če mlada drevesca nekoliko let stoje in ni6 kaj veselo ne rastejo, je dobro, ako se dreveaca nad zemljo porežejo, na kar navadno ve6 mo6nih 7ršičko7 požen6, kterib se pale najuiočuejši puača, da kot prihodnje dre^o mo6no naprej raste. Tako zasajeni kostanjevi zasadi, hitro rastejo in v 20 letib že obilno rodijo. Samo po sebi so razumeva, da se morajo taki nasadi precaj gosto zasajati in slabejša drevesca, brž ko se veje drevesc med seboj dotikati začno, izdreti. Drevesa, ki saniotna in prosto vzraačajo, ostanejo 7ečidel nizko deblata in imajo tudi le bolj trščate in malo rodovitne krone. V našib krajib se kostanj ne zasaja toliko zarad lesa, kolikor zarad sadu. Eako se kostanje rabi je obče znano. Ali se kuba za pribubo, ali se nadevljejo s pečenim kostanjem pečene goske iu druga pečena perntnina, ali se slednjič povživa kubano in pečeno kostanje samo za se. Na Laškem meljejo iz kostanja tudi moko. Ko dozori., kar ae najbolj na tem pozna, da ježice začno režati in zrelo koatanje iz njib kapati, ae z drevesaofespreklja, ali sklati, zbije, še boljae pa na drevesu pu8ti da samo skopa. S stepaujem se 7eliko rodovitnih vejic zbije, kar je obrodku prihodnega leta na veliko škodo. Ear se sada v ježicab zbije ali aklati, to se v subi kleti ali na drugem mraza varnem kraji v ježicah branuje, kjer se kostanje prav dolga v zimo dobro obrani. Vcasih se da kostanje tako noter do spomladi obraniti. Izkljožnjano kostauje se drži le do novega leta. Izluščeno in v peči posušeno koatauje 8e da prav dolgo braniti. Za kurjavo je kostanjev lea nekoliko manjae 7rednosti ko brastov, za stavljenje pa slasti 7 vodo in pod zemljo je pa boljši ko 7aak drugi domacib lesov. Eostanjevo koije k drevesom ali v vinograd stoji včasib po 15 let in vendar v zemlji ae ni pregnjito. Ravno tako služijo tanke pa visoke mladike ko rajlce za bmelj in pa za to, da se obroci delajo iz njih, prav dobro. Za sode pa je koatanjev les naravuoč iz7r8ten. Eostanj tudi že star, posekau, rad in mo6no iz parobka poganja in je toraj za nizke gozde, ki se imajo 7 15—20 letih podreti, boljai ko ktero drugo drevo; kajti zgodi se, da že prvo leto po posekanji do 5 crevljev visoke mladikc požene in 7 15 letih do 30 črevlje? viaoke in po 3 palce debela dre^eaa, kar nobeno drngo drevo ne stori. Zato priporočamo to drevo, da se ga naai kmetova^ci, tam kjer dobro stori, pojirimejo in pridno zarejajo in zasajajo. Drevo, tam, kjer 111 u zenilja in kraj godi, proti mrazu ni ob6utljivo. Vendar pa v mrzlejših krajih drevo manjai in drobnejsi sad rodi in je tam le bolj zarad lcsa, ko zarad sada v čislib. Za napravo umetnib 7rto7 tako imeno^anih parkov je kostanjevo dre^o ne le koristno, ampak zlasti v cvetu in jeaeni jedno najlepaih dreveB, ki podaja kraju nekako milejši obraz iu spominja na južne pokrajine. Zato ai tudi malarji radi izberejo kostanjevo drevo posamezno in v celib gručab, da ga malajo. Eako se dobro kiselo zelje naredi. M. Zelje, ki se je s polja domu pospravilo, se ne sme brž v kadi zrezati, ampak pustiti se mora, da se najmanj kakib štirnajat dni na prikladnem mestu obleži. Za kiaelo zelje je pozna sorta bolj priležna ko pa rana ali pricajtna. Na dalje se zelje ne sme predebelo zrezati. Vzame se potem jednakoširoka kad ali poaoda, najboljše je iz hrastovega lesa, ker taka najbolj dolgo trpi in ne toči. Velika naj bode po potrebi. Posoda se postavi na priličuo ruesto, najbolj^e v subo klet, v kteri je kolikor inogoče čist zrak. Ko se začne zelje rezati, se vzame na lOOlitrov rezanega zelja l'/2 kilograma soli, 100 gramov kumiue, 50 gramo7 novih brinjevib jagod, ki se mora vse prav dobro med sebnj pomešati, potem jedna kutina, ki ae na tanke drobljance zreže. Potern ravnaj takole: Najpiej se vsuje okoli 30 litrov rezajiega zelja v po8odo, ta piast zelja se trdno stepta, na njo se potrosi plast gori povedaue zacimbe, na kar zopet plast rezanega zelja sledi, ki se zopet trdno stepta, z začimbo potrosi in tako naprej, dokler da je posoda polna. Vode ni uič treba. Na to se zelje v posodi s primeruim pokrovom pokrije, prav težko obloži s težkiin saažnim kamenjem. Zdaj se zelje najmanj 4 tedue pri miru pusti. Pod gornjiin robom posode, ko se je zelje že vsedlo, se luknja izvrta, da. mo:e nepotrebna in odvišna voda skozi njo odtekati. V štirib k daijšemu v petib teduib je zelje goduo, 8e odveane, a čisto laueuo rjuho pokrije in zopet obteži. Eo se 7 zelju ne dela več voda sama ob sebi, ae nje, ko se je zelje priraerno obtežilo, toliko čiste nalije, da blizo 3—4 centimetre visoko nad zeljem stopi. Zelje se mora pa vsakokrat, ko se kaj iz kadi vzame, osnažiti, obtežiti in politi. Ce bi bilo pa to komu presitno in premudno, se ga more uekoliko ve6 na enkrat, kolikor se ga pač na tedcn potrebovati niisli, iz kadi vzeti, ki se sme sicer uiaaj obtežiti, pa obtežiti se vendar mora. Tako narejeuo zelje se na bladuem in subem kraji drži več let in ne zgabi iiič niti na okusu, niti na dobroti. Suaga pa je pri narejanji in braujevanji zelja neobbodno potrebna re6. M. Eako rijaste madeže iz lanenine čisto odpraviti. Raztopi se nekaj malega koaiterjeve soli ali kositerjevega klorira (Zinnsalz, Zinnchloilir) v vodi iu z vodo se rijasti madeži v lanenini per6. Brž ko so se madeži izprali, se mora pa lanenina dobro v čisti vodi izplakniti, sicer bi imenovana raztoplina lanenini skodovala. Tudi oksalna kislina in sol iz zajčje ali kisle deteljce se sem ter tje rabi za izphanje železnib madežev iz lanenine, vendar pa ti dve atvari ne odpravljate tako naglo madežev, ko prej povedano sred stvo. Ce ae pa po železni riji onemadeževana lanenina dobro zmo6i in potem v prav 6iati kositerjevi žlici v mo6ni raztopliui okaalne kisline izpira, tako to odpravljenje železnib madežev močno pospešuje. Koaiter namreč tudi tukaj na taki način mnogo pripomore. M. (Jrašična moka dobra paša bnčelicain. Zuano je, da morajo bučelarji rano spomladi, ko ni še nobenega ali eaj premalo cvetja, pšeui6no ali rženo moko bučelam pokladati, da jim tako za delo in mladiče potrebni cvetni prah nadomestijo. AngH6ani 80 skusili, da je grašična moka boljša za to svrho nad vsako drugo moko. Angleaki bu6elarji ae zdaj sploh le te moke poslužujejo in jo spomladi svojim bučelam pokladajo.