Izdala »Zasavski tednik« v Tr bovl jan. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane SuStar. —	Naslov uredništva to uprave: »Zasavski tednik«,
Trbovlje 1. Trg revolucije 28 - Telefon B0-1»1. — Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din. polletna 140 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena izvoda f Kolportat 10 din. - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani — Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje" vsak ponedeljek se n« vračajo.
DOGODEK TEDNA
Zadnja nedelja je minila v mamenju dveh prisrčnih partizanskih slovesu - - Podsteni-
1 *ier so
Štev. 34
TRBOVLJE, 26. avgusta 1959
< >»a in <1lit
t XIi
cah na Kočevskem Bogu in na $ <8$ praznovali 15. obletnico zbora ksžju.. . t aktivistov. Slovesnosti na Bohorju se je udeležilo preko 3.000 ljudi iz vsega Posavja, navzoč pa je bil tudi član Zveznega izvršnega sveta tov. Sergej Kraigher in člani CK ZKS tov. Vladko Majhen in Jože Borštnar. Slavnostni govor je imel Sergej Kraigher, ki je na novi planinski koči odkril tudi spominsko ploščo. Ob tej priložnosti je na Bohorju prvič zagorela električna luč.
TRBOVELJSKI TRG TOKRAT DOBRO ZALOŽEN - V DEL AVSKEM DOMU SO ODPRLI RAZSTAVO "40 LET KPJ« -IZ LJUBLJANE SO PRIŠLE SPET -LUČKE« - STARO OS NOVNO ŠOLO TRBOVLJE II OBNAVLJAJO. SEPTEMBRA
SE BODO SPET ODPRLA VRATA -
Konec počitnic
TUDI ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA ZAČENJA Z DELOM
Skupščinske počitnice gredo h kraju. Pričakujejo, da bodo prve dni septembra poslanci epet skupaj na sejah posameznih skupčinskih odborov. Preostali štirje meseci do konca leta bodo, kakor vsaj zdaj ■vse kaže, minili ob zelo intenzivnem skupščinskem delu, ki bo prineslo več pomembnih zakonov in drugih predpisov. Ljudski poslanci že razpolagajo s posameznimi teksti Zakonskih predlogov, s katerimi so seznanili volivce in zainteresirane faktorje v svojih volilnih okrajih. To so > predvsem načrt novega zakona in finansiranju stanovanjske izgradnje, zatem popravki, ki iih je treba vnesti v zakon o stanovanjskih odnosih, predlo® zakona o izkoriščanju stmljišč in predlog zakona o družbenem knjigovodstvu in obračunu. Posameznim orga- ' Oizacijam in ustanovam je bil
poslan v razpravo tudi predlog načrta za popravek Zakona o združevanju v gospodarstvu.
V okviru stanovanjske zakonodaje je jasno, da bo odigral zakon o finansiranju stanovanjske izgradnje veliko vlogo, saj bo postavil politiko financiranja na novo, ekonomsko osnovo. Javnosti so že znani detajli tega zakonskega načrta, ko pa ga bo osvojila Skupščina, bo kompletirana celotna problematika stanovanjskih odnosov in izgradnje.
Velikega pomena za skupnost bo tudi sprejetje zakona o izkoriščanju zemljišč, o katerem se govori že dalj časa. Ne posegajoč v obstoječe stanje zasebnega lastništva nad kmetijskimi zemljišči, je družba kar najbolj zainteresirana, da se ta zemljišča pravilno izkoriščajo, da bi tako na njih dosegli čim večji pridelek. Ve-.
Start v novo sezono
Videti je, da skoroda ne mo-remo več reči kot: še malo ln la^®La se bo nova sezona ljud-•koprosvetne in izobraževalne dejavnosti. Vrata delevskopro-evetnih društev pravzaprav niti v poletnih mesecih ni prefte-s svojo ustvarjalno dejav-rn^tjo, ampak morda le nekoli-utišala avoje pisan0 žlvlje-Mnogi pridni ln prizadevni tnaterji so namesto, da bi se “ekollko spočili, pohiteli v Ko-{j*ri kjer jih je čakalo dvanajst-, rno dnevno naporno delo. Na počitek tam doli v Kopru v' “Ho misliti: program dela je tez toll'tSen, da je marsikateri *c*jnlk v svojem prostem času era; zbirati nove moči z« zo-P6tno delo.
statTesn*ci lahko trdimo, da po-dru2,° na*a delavskoprosvetna lihtva ena ,zmed najdelavnej-družbenih institucij, in to ^cbdobju, ko je bilo nemalo-Vn. "apisano ali obravnavano tajanje amaterizma, češ: ama-‘2em tone, vse se atomlrira. se mora edinole spraše-tcilL. ^kod našim amaterjem laik0 po6uma, volje in ustvar-dejavnosti, ko Je več kot teJ*0- da so se morali prav v Je^^bddbju tolikokrat spopri-PtJj*?1 a skoraj nerešljivimi ** rn1*7 ne trd'mo to le Pt^v^bjša društva, nasprotno: niso btii nič manjša v Ve^^lah alt Zagorju. Toda l)e J je naposled zmagala vo-0 prizadevnost.
v^j.^kimi razmišljanji hitimo k^ČFi nl° Jesen- Treba bo spet v«e °Vatl- treba bo pripraviti ka»tl_?*lrebno, da b| lahko naj-oktobra odprli naše hrame, klubske sobe, t>ray n drugo. Zares gre. Raz-kot ° zatonu amaterizma bo Wklh v|detl, konec. Namesto Razprav bo prevladovala
vsestranska ln ustvarjalna dejavnost, če ji bomo kajpak usmerili konico v pravo smer. (Nadaljevanje na 2. strani)
lika materialna vlaganja v kmetijstvo v poslednjih letih so dala prve rezultate. To pa je šele začetek Intenzivnega dela na modernizaciji in dviganju našega kmetijstva na višjo raven. Iz teh razlogov je treba sprejeti potrebne ukrepe, po katerih bi bili vsi kmetovalci dolžni, da obdelujejo zemljo tako, da bo to kar najkoristnejše za skupnost. V sedanjem razvoju kmetijstva, ko so velika socialistična gospodarstva s pomočjo moderne agrotehnike dosegla afirmacijo, in ko zavzema kooperacija vse večji obseg, je nujno, da tudi na Zasebnih zemljiščih začnejo s sodobnejšo obdelavo zemlje. To pa bo moč doseči, kakor predvidevajo zakonske odredbe, če se bodo kmetovalci obvezali, da bodo pod določenimi pogoji, n. pr. sprejeli določene agrotehnične in zootehnične mere in podobno. Brez dvoma bo mnogo pomagala tudi skupnost, ker bo moč s skupnimi močmi doseči tudi najboljše rezultate v proizvodnji.
To jesen bo Skupščina sprejela tudi Zakon o družbenem knjigovodstvu in obračunu. Temu zakonu dajejo v Zveznem izvršnem svetu velik po-. men. Njegova naloga bo za-
o
in
gotoviti ■ osnovne podatke stanju družbenih sredstev o njihovem izkoriščanju, na osnovi tega pa bo moč videti celoto in posamezne dele v procesu formiranja in trošenja družbenih sredstev. Elementi o previdenih gibanjih in odnosih so potrebni predvsem za pravilno postavljanje osnovnih proporcij v razdelitvi in pre-delitvi nacionalnega dohodka. Mimo tega so tl podatki ne samo koristni, ampak tudi neogibno potrebni v gospodarstvu, v katerem je plansko usmerjevamje in delujejo zakoni blagovne proizvodnje.
Popravek v Zakonu o združevanju v gospodarstvu bo dal znatno širši okvir za združevanje gospodarskih organizacij.
Skupščina bo prav tako sprejela družbeni plan za prihodnje leto, ki bo baziral na doslej doseženih rezultatih in predvidenih novih možnostih.
Seveda bodo na jesenskih zasedanjih Zvezne ljudske skupščine, sprejeli tudi več drugih zakonov. Tako v pravnem svetu ZIS pripraviti a jo zakon o ustavnih sodiščih, zakon o gospodarskem planiranju, zakon o družbenem upravljanju Itd.
B. PETROVIČ
Bolj načrtno
V vsakoletni preskrbovalni sezoni z zgodnjimi in poznimi kmetijskimi pridelki se v Zasavju se vedno znova srečujemo z dovolj različnimi problemi, ki še vedno pomenijo oviro na poti k popolnejši preskrbi.
Kakor smo letos, če primerjamo potrošnjo z minulimi leti, že dosegli viden napredek v povečanih količinah prodanih pridelkov, lahko še vedno ugotavljamo vrsto pomanjkljivosti, vrsto težav, ki so uvod v jezo potrošnikov, v neenakomerno založenost našega tržišča, ne nazadnje pa tudi v igrivost cen.
Med velikimi in malimi problemi prav gotovo sodi na prvo mesto pomanjkanje skladišč. Medtem ko so bili lani še vsi trije revirji v enakem, skrajno kritičnem položaju, so letos izjema Trbovlje z novim prostornim skladiščem »Vitaminke«, kjer je posebej za ozimnico namenjenega prostora za 300 vagonov pridelka. Zato pa ostaja podoba v Hrastniku in Zagorju še vedno enaka z nekaj razmetanimi in tudi neprimernimi skladiščnimi prostori.
Tako so lani v Zagorju zadovoljili z vskladiščenjem dveh avtomobilov jabolk, enega avtomobila čebule in dveh avtomobilov krompirja, v Hrastniku pa so menda našli prostora za tri vagone krompirja in drugih pridelkov.
Ob dejstvu, da so prav skladiščni prostori . pomemben činitelj pri ohranitvi solidnih cen na tržišču in dovolj bogate izbire v poznejših mesecih, je ta zasavska ugotovitev pravzaprav precej nespodbudna.
Seveda se lahko tolažimo s tem, da so se v zadnjem času že tako v Zagorju kot v Hrastniku izdatneje zavzeli za čimprejšnjo rešitev skladiščnega vprašanja, dotlej pa bi bilo prav, da bi se tako ali drugače zavzeli vsaj za pripravo zasilnih skladišč, ki jih v sedanji skladiščni stiski še vse preveč podcenjujemo.
Če iz leta v leto ugotavljamo te in one pomanjkljivosti v preskrbovalni politiki revirjev, si moramo odkrito pogledati v oči in priznati, da je tudi vse naše delo, vsa naša skrb zastran tega, brez dvoma pomembnega vprašanja, še vedno vse preveč kampanjska ali formalna.
Radi prepustimo vse priprave, vso organizacijo določenemu trgovskemu podjetju, pa šele nato navalimo nanj s ploho očitkov.	*
2e mnogo prej bi morala biti poletna preskrbovalna politika s kmetijskimi pridelki stvar temeljitih pogovorov v svetih za blagovni promet kot na samih ljudskih odborih itd., če hočemo, da bomo tudi v tem naredili izdatnejše korake naprej.
Nič nam ne bo koristilo, če bomo ugotavljali, da so bile lani in letos pred prodajalnami s sadjem in zelenjavo gneče, predolge vrste, da je to problem, pa še vedno ne bomo pripravili kompleksnega načrta o tem, kako ga bomo rešili in začeli reševati.
Enako ne bo nič koristila ustanovitev novega trgovskega podjetja za preskrbo s kmetijskimi pridelki, če bomo že skraja pozabili nanj, ga zgradili brez najosnovnejših pogojev za start	-Jak
Pred kratkim je bilo v Ljubljani na pobudo Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo, Cen trajnega zavoda za napredek gospodinjstva in Centralnega higijenskega zavoda LRS posebno posvetovanje o družbeni prehrani.
Posvetovanje je v prvi vrsti obravnavalo potrebo po večji zainteresiranosti večjih podjetij in komun za zboljšanje no-ložaja svojih zaposlenih, predvsem glede razširitve mreže obratov družbene prehrane ln za napredek le-teh. Poudarjeno je bilo, da je treba v prvi vrsti, posvetiti večjo skrb prehrani mladih delavcev, učencev v gospodarstvu, ker so posledice slabe prehrane v dobi telesne rasti še posebno negativne.
V trboveljski občini pa konkretno ni bilo ničesar pokre-njeno za dokončno ureditev družbene prehrane. Bilo je nekaj razprav o načinu njene organizacije. Nekatera podjetja so organizirali nekatere oblike družbene prehrane, tako je trboveljski rudnik zgradil novo menzo ob samskem domu, cementarna je uvedla topel ob-
DRU2BENA PREHRANA
SPET ŠEPA
rok malice, v ostalih pa je ostalo največ po starem.
Ob podražitvi hrane v naših menzah, predvsem v naših gostiščih, pa sodimo, da je ponovno aktualno, da se prične razprava, kako nuditi čimbolj ceneno in kvalitetno hrano našim ljudem. :
Če si ogledamo izkoriščenost možnih kapacitet naših obratov, potem v prvi vrsti lahko ugotovimo, da je kapaciteta v rudniški restavraciji nudenje 250 — 300 obrokov, hrani pa se v tem obratu le okrog 40 abonentov razen prehodnih gostov.
Pri Zavrašku je kapaciteta 120 oseb, hrani se jih okoli 60, v gostišču Počivavšek je na hrani okrog 30 oseb, kapaciteta pa je prehranitev 90 ljudi. Zakaj ne bi te obrate zdru-
SPREH0D PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU
>*Je
V kratkem — 26. avgusta — bo predsednik ZDA Eisenhower sedel na reakcijsko letalo, ki ga bo popeljalo v Bonn, London in Pariz. To potovanje sodi med glavne elemente mrzličnega pripravljanja na sestanek med njim in zovjeUkim ministrskim predsednikom Hruščevlm, ki bo 15. septembra priletel v tVashlngton In odšel potem na potovanje Po ZDA.
Bonn in Pariz se kar kosata, kdo bo ameriškemu predsedniku priredil ve-llčastnejši sprejem. V Bonnu bodo tisti dan zaprte šole, uradi in tovarne, da bi mogli delavci na ulicah pozdraviti gosta iz ZDA. Ker Je Bonn majhno mesto z razmeroma ozkimi uticami bodo pripravljale! z razmeroma majhnim trudom dosegli velik učinek. Vprašanje je seveda, če bodo gostiteljem v Federalni republiki naklonjeni tudi subjektivni faktorji. Ker Bonn nima letališča, ki bi lahko sprejelo veliko reakcijsko letalo, bo moral Ei-senhowor pristat) v Frankfurtu. Od tam se bo z avtom ali manjšim letalom pripeljal v zahodnonemško prestolnico, kjer «e bo moral po programu člmvcč kosati ljudem! Vse to ni samo zelo zamudno, marveč ut util ,,o. Ko bo 28. avgusta odhajal pa ga bodo še pred peto vrgli Iz postelje, da bi lahko še enkrat šel skozi špalir množice In vendarle še pravi čas prišel v London, kjer ga že čakajo razgovori z britanskim ministrskim predsednikom Macmlllanom.
Medtem ko bo Fisenhower v malem Bonnu takoj opažen, kakor Miro bo storil iz hiše, se bo v mlilionskem Parizu Izgubil, kot se tiguhc vsi, ki ga obiščejo, ne glede na njihov visoki rang. Zato pa ga bo de Ganile pozdra-
vil z največjo vojaško parado, kar jih pomni Franclja v zadnjem času. Pod slavolokom Zmage, kjer gori večni ogenj, bodo pogasili plamen, nakar ga bo ameriški predsednik spet prižgal.
Pariz, kjer se bo sestal tudi z italijanskim ministrskim predsednikom Segnijem, Je njegova zadnja postaja, kamor prispe 2. septembra. Vmes, do 28. avgusta naprej, pa bo v Londonu,
Značilno je, da so vsi zagnali krik in vik, da taka rešitev ne pride v poštev, Rusi pa so vest demantirali češ, o taki pobudi v Moskvi sploh nismo govorili Slo Je torej za poizkusni balonček z ene ali z druge strani
Pred dobrim tednom je sovjetski veleposlanik Vinogradov obiskal de Gsulla. Kot vsi njegovi obiski pri še-
SESTANEK
LETA
kjer bo Imel razgovore z Macmlllanom.
Kaj bo glavni predmet razgovorov? Ugibanj Je dovolj, nedvomno pa bosta prevladovali dve vprašanji
Ko se je Nlxon vrnil Iz Moskve, so so v VVsshlngtonu razširile govorice, da je Hruščev predlagal Eisenhower-jevemu bratu, dr. Miltonu Eisenho-werju, ki Je bil tudi v delegaciji, naslednjo začasno rešitev za Berlin: vzhodni del Berlina naj prevzamejo v upravljanje vzhodni Nemci, zahodnega pa Federalna republika, ki bi Ji Mi š posebnim dogovorom z vzhodno Nemčijo zajamčen tudi dostop do tega dela mesta. Tri zahodne okupacijske sile pa naj bi ge umaknile-
fu francoske drisve Je bil tudi ta zavit v popolno molčečnost, toda kljub temu »o se bliskovito razširile govorice, da ae bo Hruščev na povratku iz Amerike ustavil v Parizu, nekateri pa »o celo trdili, da Je de Gaulle že po-vabljen v Moskvo...
Zadnja novica je povzročila resno zaskrbljenost v zahodnih prestolnicah, toliko bolj, ker bi kaj takega, če bi bilo res, v vsem ustrezalo željam In prizadevanjem predsednika francoske republike. De Gaulle je namreč potem, ko je bil najavljen obisk Hruščc-va v ZDA dejal, da to pomeni tudi prelomnico v pojmovanju zahodnega zavezništva In zahodne solidarnosti. Z drugimi besedami to pomeni: doslej
smo ee mi, zahodnjaki vedno in povsod pogovarjali z vzhodnim blokom enotno, v imenu vsega Zahoda- Eisen-hower pa je sedaj to pravilo prekršil In dal zgled, da skušajo tudi drugi zavezniki Zahoda sesti v dvoje za mizo s Hruščevlm ln govoriti z njim predvsem z vidika svojih lastnih interesov.
To bi pomenilo konec Atlantskega pakta in razdelitev zahodnega sveta na dve, morda celo tri skupine: anglosaško (ZDA ln Britanija), francosko-nemško in morda če skupino, bolj ali manj enotno, iz ostalih matih članic Atlantskega pakta.
Zato bo glavna ElsenhowerJeva naloga v Evropi prepričati zaveznike, da se za njihovim hrbtom nič ne dogaja, da je zahodno zavezništvo takšno, kot Je bilo, še vnaprej potrebno hi koristno za vse In, da se morajo posamezni člani zavezništva v skupnem Interesu odreči maksimalnih zahtev, kt Jih terjajo specifični Interesi njihovih držav. Pri tem sta seveda mUljena predvsem Francija (Alšlr) In Nemčija (Berlin in združitev).
Morda še nekaj besed o obisku Hru-ščeva v ZDA In Eisenhowerja v Moskvi. Nekateri črnogledi, posebno v Ameriki, negodujejo češ, saj se bo sestanek Izjalovil In ne bo prinesel nobene koristi. Srečanje se ne more Izjaloviti, ker nihče od njega nič konkretnega ne pričakuje, Eisenhower meni: »Naj Hruščev od blizu vidi ameriško stvarnost ln naj potem na podlagi tega, kar je videl, kroji svojo politiko.« Podobno misli tudi Hruščev za Eisenhowerja. Ce bo obisk prispeval k temu, da bosta obe državi pravilno, brez iluzij presojali druga drugo, bo to le zelo velik uspeh.
žili in izkoristili polno kapa« citeto rudniške restavracije, piri čemer pa mimogrede naletimo na oviro, ker bi bilo treba ponovno usposobiti za gostinske usluge dvorano, ki jo sedaj uporablja godba na pihala za svoje vaje.
To je problem, ki ga mora skupno s podjetji rediti ObLO kot najbolj odgovoren činitelj pri reševanju vprašanja družbene prehrane v občini.
Verjetno bi bile možne še nadaljnje variante za znižanje prevelike režije glede na neizkoriščen ost kapacitete obstoje-čih objektov.
Po drugi sitrani pa bi morali uvesti za objekte družbene prehrane poseben status. LMe bi bilo treba oprostiti mnogih družbenih obveznosti in jim nuditi vrsto drugih olajšav, ki se lahko uvedejo za servise družbene prehrane (voda, tok in podobno), pri čemer bi bilo treba preiti k ustanavljanju servisov za družbeno prehrano pri stanovanjskih skupnostih, ki jih sedaj ustanavljamo, tako da bi organizirali <in usposobili teritorialne obrate družbene prehrane.
Končno bi omenili še neki važni faktor glede kvalitete hrane v obratih družbene prehrane. Kakovost je v prvi vrsti odvisna od strokovne usposobljenosti kuhinjskega osebja. To bi se moralo redno in konkretno seznanjati s. pozitivnimi uspehi in rezultati, doseženem! v prehrani, predvsem v obratih za prehrano, ki oskrbujejo širok krog abonentov. Poudarjati je predvsem prednost zdrave, vitaminsko - biološko pravilno sestavljene hrane In se s tem boriti za nove, sodobne prehrambene navade.
t
Prihodnjič bomo začeli objavljati novo slikanico v nadaljevanjih -»ROKOVNJAČI« - ne zamudite njenega začetka
V B E M E
ZA CAS OD 28. AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA
Nestalno vreme s nogostni-ml padavinami	V.M.
Voviin uspehom naproti
Tudi v našem Zasavju smo lahko veseli letošnjega pridelka. Posebno dobro je obrodila italijanska pšenica, oziroma vse vrste te pšenice. Pogodbeno sodelovanje se je Izkazalo za uspešno ter koristno za kmetovalca in zadrugo. Se večje uspehe bi dosegli, če bi nam bilo vreme naklonjeno. 2e zadnjič smo zapisali, da je vrsta kmetov dosegla v pogodbenem sodelovanju z zadrugami velike hektarske donose, ki pa bi bili lahko še večji, če bi nekatere zadruge v celoti izpolnile vse, za kar so se zavzele v pogodbah, ali pa če bi kmetje v celoti izpolnjevali posamezna določila, predvsem pa nasvete strokovnjakov.
Zdi se mi, da imajo zdaj naše zadružne organizacije in njihovi organi samoupravljanja dokaj otipljive dokaze, bolje rečeno pogoje za povečano pogodbeno sodelovanje s kmeti. Pravkar namreč sveti za kmetijstvo pri naših občinskih ljudskih odborih razpravljajo o jesenski setvi, o nadaljnjem utrjevanju kooperacije za pšenico, krompir, seno in druge pridelke. Plani so zdaleč večji kot lani, zato pa so tudi prednosti večje. Vse je pravzaprav odvisno od iznajdljivosti zadrug, njihovih vodstev, in kajpak zadružnih svetov. Treba se bo spomniti nekaterih lanskoletnih slabosti in pomanjkljivosti in jih letos odstraniti, ko se bo začela akcija za podpisovanje novih pogodb s kmeti. Kot rečeno, zadruge imajo zdaj v rokah očitne dokaze: kooperacijsko sodelovanje je postalo porok večje proizvodnje in s tem večje blaginje kmeta. To pomeni, da letos zadruge ne bodo imele toliko težav kot
lani. Vendarle pa bodo morali zadružni sveti resnično vzeti vso zadevo v svoje roke. Ne sme se ponoviti lanska praksa, da so celo nekateri člani zadružnih svetov odsvetovali kmetovalcem podpis pogodbenega sodelovanja, češ da še ni preizkušeno, ali celo, da se kmetu s tem jemlje svobodno obdelovanje zemlje. Prav tako ne bo prav, kjer bodo nadaljnje utrjevanje kooperacije prepuščali zgolj upravniku, pa morda še kakemu uslužbencu zadruge, medtem ko bodo zadružni sveti, upravni odbori in organizacije Socialistične zveze na vasi ostale križem rok. Kjerkoli bodo ravnali, tako, bodo uspehi seve več ali manj ničevi. Le tam, kjer se bodo za to važno opravilo zavzele vse sile, vse politične in druge organizacije, bodo uspehi vsestranski, najbolj pa bodo lahko pomagali vsi tisti kmetje, ki so letos sami spoznali prednosti pogodbenega sodelovanja. Te kmete je treba pritegniti v bližnjo akcijo, kot je treba pritegniti osnovne organizacije Socialistične zveze. Izkušnje povedo, da zadružni sveti in sploh vodstva kmetijskih zadrug, odkar so izvoljeni zadružni sveti, sploh malo ali pa skoro ne znajo več privabiti k tej ali oni sekciji osnovnih organizacij SZDL. To je napak. Vodstva osnovnih organizacij SZDL bodo znala pritegniti oziroma zbuditi zanimanje za to bližnjo akcijo le tedaj, če bodo imela za seboj vodstva zadrug in organov samoupravljanja. Namreč le s takim skrbnim in vsestranskim sodelovanjem bomo utrdili pogodbeno sodelovanje in ga razširili.
In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: 10. avgusta se je začela v Trbovljah stavka, kakršne še ni bilo v zgodovini slovenskih rudarjev. Rudarji so zasedli in zastražili vse rudniške objekte, potem pa so se zabarikadirali v rovih in začeli z gladovno stavko. Pred njenim začetkom so razglasili svoje zahteve, od katerih nočejo in ne morejo popustiti v nobenem primeru. Prva in najvažnejša zahteva je bila ponovno in trajno uveljavljanje eksistenčnega minimuma, ki je stopil v veljavo leta 1923 in ga je že po nekaj letih TPD poteptala, ne da bi proti temu državna oblast kaj storila. Ta glavna rudarska zahteva je bila zelo. skromna, kajti če bi se eksistenčni minimum od leta 1923 spet uveljavil, bi se zaslužek rudarja zvišal približno za borih 15 din na mesec.
Ko so bili rudarji že drugi dan zabarikadirani v svojih
STANKO FLORJANČIČ, Ljubljana:
zahtevo delavcev ta dan intervenirala pri TPD Stane Vidmar in Stanko Florjančič ter po daljšem razpravljanju dosegla, da ostanejo do 15. oktobra v veljavi stare rudarske mezde in deputati ter da je tako mnogo upanja, da se bo dotedaj dosegel med rudarji in TPD sporazum, s katerim bodo zadovoljni tudi rudarji. V tem k -atkem člančiču pa seveda ni bilo omenjeno, da sta Stane Vidmar in Stanko Florjančič, ki sta intervenirala v imenu rudarjev, predstavnika močne bojevniške organizacije, ki je najodločnejši nasprotnik obeh za oblast tekmujočih političnih taborov — klerikalnega in liberalnega.
Dnevnik »Jutro« o intervenciji Vldmar-FIorjančič ni ničesar povedal, »Slovenec« pa je tako vest objavil samo zato, ker so to zahtevali njegovi bralci in dopisniki v Trbovljah in bil datiran 14. avgusta in v njem je bilo rečeno, da sta na
OB 25-LETNICI GLADOVNE STAVKE
rovih, je bil razglašen najprej razglas rudarskega glavarstva, ki je naglašgl, da imajo rudarji sicer pravico boriti se za svojo eksistenco, da pa je način njihove sedanje borbe nezakonit. O nezakonitosti borbe rudarjev je govoril tudi razglas TPD, s katerim pa je bilo obljubljeno, da bodo veljale nove, za 3 •/• znižane mezde šele od L septembra in da bodo ostale nespremenjene v veljavi 9 mesecev.
Oba razglasa seveda nista imela nobenega učinka in gladovna stavka v rovih se je nadaljevala. Dnevnik »Slovenec« je 15. avgusta kot prvo domačo politično novico objavil kratek članek pod naslovom »Položaj v Trbovljah«. Ta člančič je
ker je 'imel s tako objavo upanje, da sl bo pridobil' simpatije pri veliki večini slovenske javnosti, ki je čedalje bolj obsojala ravnanje TPD ter simpatizirala z rudarji, ki so se z -največjo odločnostjo borili za eksistenco. V Trbovljah pa so vedeli o intervenciji Vldmar-FIorjančič dosti več, kot so izvedeli iz »Slovenčevega« ppročila. Naša bojevniška organizacija je pozorno zasledovala vse mahinacije TPD, in ker sem nekajkrat govoril na shodih tudi Trbovljah, upam, da sem rudarje opozoril na marsikatero nakano njihovih izkorišče-vilccv*
(Dalje prihodnjič)

RAZGOVOR Z BRIGADIRJEM FRANCOM
Med našimi brati
Južno sonce mu Je bronastorjavo pobarvalo obraz, četudi je France uvodoma povedal, da vreme graditeljem avtomobilske ceste tam doli v centralni Srbiji ni naklonjeno. Ko sem ga poprosil, naj za bralce našega časnika, zlasti za mladino, pove svoj največji vtis na cesti, je France odvrnil, ne da bi malo pomišljal: - Ondotni ljudje!
— Dobesedno — je pripovedoval France, — so bili ves čas, odkar smo bili na cesti, živeli z nami. Spoznal sem čudovite delavce, kmete in mladino. Kolikokrat so prišli k nam, da bi se z njimi pomenkovali, in nemalokrat so tudi sami prijeli za lopate ali samokolnice in nam pomagali, četudi smo jim zatrjevali, da smo naše norme celo presegli. Nekateri naši brigadirji so bili že na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb. Ti so jim pripovedovali o lepotah tega dela Slovenije in cesti, ki so jo gradili. Vsa naša srečanja s temi ljudmi so bila nenavadno v znamenju bratstva in enotnosti, in zanimivo je, oziroma je na nas napravilo globok vtis, kako ti ljudje spoznavajo Jugoslavijo. Ker nimajo kdo ve koliko časnikov, se ob poznih večerih zbero v kaki večji hiši, kjer tisti, ki zna najbolje brati, prebira
časopis. Navadno kar od kraja: vse jih zanima, o vsem hočejo biti poučeni.
—	Kaj pa življenje v brigadah? sem bil radoveden.
France se je namuznil, rekoč: »Vsaka brigada živi svoje življenje, toda to življenje je življenje skupnosti, ljudi, ki jim je cesta prva stvar, šele zatem vse drugo. Nekoč so na sosednjem odseku imeli obilo preglavic. Njihov plan je bil v nevarnosti. Ni bilo treba nič drugega kot kratek sestanek, dve tri besede, in pohiteli smo jim v pomoč. Dvakrat, morda trikrat smo jim pomagali po nekaj ur, in delo je bilo opravljeno. Ko so se nam zahvaljevali, smo z njimi zaplesali kolo.
—	In kdaj bo predvideno dograjena cesta?
—	Predčasno!
France je povedal, da bi rad bil tedaj doli. Kajpak ve, da to ne bo mogoče, vendar so mu obljubili, da mu bodo pošiljali »Mladost« — časnik ceste, iz katerega bo vsak hip v celoti seznanjen z vsem, kar je novega na cesti.
Ko sva se poslavljala, mi je zaupal, da bo prihodnje leto, ko bo imel dopust, popotoval po tistih krajih. Mnogo ljudi je spoznal, čemu jih ne bi obiskal.
TRBOVLJE — V fojerju Delavskega doma v Trbovljah je odprta razstava 40 let KPJ, ki sl Jo je ogledalo že rekordno število ljudi. Razstavo bodo zaključili ob koncu tega meseca.
HRASTNIK — V h rastni ški steklarni sta se mudila dva poljska inženirja. Ob obisku sta se podrobneje seznanila s proizvodnim procesom in pokazala zlasti veliko zanimanje za novi avtomat za izdelovanje steklenih izdelkov. Nasploh sta se zelo pohvalno izrazila o delu kolektiva hrastniške steklarne.
TRBOVLJE — Danes bo v Trbovljah seja občinskega ljudskega odbora. Odborniki bodo na ločenih sejah med drugih poslušali izčrpno poročilo o gradnji zasav-
Pravkar prispelo
ske ceste in poročilo sveta za prosveto o njegovem dosedanjem delu.
HRASTNIK — V soboto Je obiskal Hrastnik član Zveznega Izvršnega sveta tov. Hasan Brkič, skupaj z generalnim direktorjem investicijske banke FLRJ tov. Papičem, direktorjem investicijske banke LRS tov. Žagarjem, in članom Izvršnega sveta LRS tov. Potnikom. Visoki gostje so si ogledali Kemično tovarno in novi obrat Steklarne. Do obiska je prišlo v zvezi s temeljito rekonstrukcijo kemične tovarne ln nadalnjo rekonstrukcijo steklarne.
Več stekla
NASA RAZGLEDNICA
VETERINAR SE JE USTAVIL
Start v novo sezono
(Nadaljevanje s 1. strani)
In te nas čas ne bo našel pripravljenih. O tem pa nekaj več.
Navadili smo se že, da pred vsako jesenjo sprejemamo načrte za našo dejavnost. Ponekod obsežnejše, drugje skromnejše. V kri m meso nam je prešlo spoznanje, da ni prida uspehov brez jasno začrtanih programov. Zato je trenutno najvažnejša naloga: sestava programov. Na vesti imamo dvoje vrst programov: za gledališko amatersko ln vzgojno dejavnost. Obe zvrsti sta važni, ena se z drugo prepleta vendar bomo morali posvetiti mnogo večjo skrb vzgojni plati. Toda letos ne bo tako težko kot prejšnja leta. Ustanovili smo delavske univerze. Te so čcevzele na svoja ramena poglavitno skrb za izobraževanje in vzgojo ljudi. Zmotno Pa je mnenje, da bodo zdaj delavske univerze alfa ln omega vsega izobraževanja ln da se upravni odbori delaveko-prosvetnih društev poslej nimajo več pravice vtikati v to zadevo. Nasprotno: vloga društev postaja odgovornejša: če upravni odbori društev ne bodo Izdelali programov, na podlagi katerih bodo delavske univerze nato načrtovale svoje programe, ne bo zadovoljivih uspehov. Zategadelj morajo upravna vodstva, kolikor še nlao, pohiteti s temi programi ln se zavzeti za kar najbolj bogato vzgojo svojih članov in vseh ljudi, kjer delujejo.
A naša društva čaka še neko važno opravilo:	ustanavljanje
klubov. Skromne začetke zasledimo sicer že v Trbovljah, to pa je za zdaj vse, kar lahko napišemo o življenju klubov. V Koper smo poslali nekaj tovarišev in tovarišic, kt ao dobili vsaj osnovne zamisli, kaj hočemo doseči v klubih, ln kako naj bi se razvijalo delo klubov. Na te tovariše ln tovarišice zdaj
PRODAM stanovanjsko hišo l nekaj zemlje v Globušaku 14 — Trbovlje.
PRODAM zidan štedilnik — Naslov v upravi Usta.
resno računamo, da nam bodo pomagali. Nikar pa pustiti, da se bodo sami ubadali z vsemi vprašanji okrog ustanavljanja ln življenja klubov. Ta stran lJudskoprosvetnega udejstvovanja je stvar upravnih odborov. In kot kaže, ne bo dovolj, da bo to ali ono upravno vodstvo samo enkrat postavilo na dnevni
red to vprašanje, pač pa bo treba morda nekaj let, da bodo klubi zaživeli in postali tisto, kar hočemo: namreč prijetno in koristno zbirališče delovnih ljudi, kjer bodo dobili odgovor na vrsto sodobnih vprašanj.
In naposled: niti ni več tako daleč, ko bomo morali dati obračun enoletnega dela ln raz-
grniti članstvu naše načrte za prihodnje leto. Tudi ta dolžnost nam bo vzela nekaj časa, če hočemo, da bodo občni zbori pravi, pravcati delovni dogovori. Skratka: življenje v naših društvih bo vzkipelo. Kako pa bomo zadovoljili delovne ljudi v tem prihodnjem obdobju, pa takrat, ko bodo znani vei načrti.
OBVESTILO
TSS v Vldmu-Krškem obvešča, da se bodo popravni ln privatni Izpiti pričeli 1. septembra ob 8. uri po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski.
Redni pouk se bo pričel 5. septembra ob 8. uri.
Ravnateljstvo
Na nedavnem zasedanju je delavski svet hrastniške Steklarne obravnaval polletno Izpolnitev planskih obveznosti v podjetju. Kolektiv tovarne je imel v prvi polovici letošnjega leta v proizvodnji precej težav, kt sta jih na eni strani povzročili rekonstrukcija steklarne ln rušenje starih tovarniških objektov, na drugi strani pa povečane planske naloge, ki jih ni bilo lahko izpolnjevati. Kljub vsem težavanj pa je kolektiv zaostal Za predvidenim planom le za 30 ton steklenih Izdelkov ln bo primanjkljaj nadomestil v drugem polletju.
V	proizvodnji je kolektiv napravil v prvem polletju 3.154,8 ton steklenih izdelkov ali 48,02 odstotka predvidenega družbenega plana. Ce pa upoštevamo, da je letošnji plan za -90 ton večji kot lanski, smemo reči, da je uspeh spričo težav, s katerimi se morajo v tovarni boriti, zadovoljiv- Lom stekla Pa se je v letošnjem prvem polletju v primeri z lanskim prvim polletjem povečal, tako da znaša lom po kosih letošnje prvo polletje 16,74 odstotka, po teži Izdelanega stekla pa 27,99 odstotka. , Po normi je delalo v tovarni letos 627 ljudi, torej nekaj več kot lansko leto.
Plan prodaje je podjetje Izpolnilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta s 50,35 odstotka. Plan izvoza je tovarna dosegla v prvem polletju z 42,41 odstotka. Ta odstotek bo mogoče v drugem polletju znatno Izboljšati, in sicer zaradi novih peči, ki so letos pričele obratovati.
Za podjetje sta bila mesec maj in junij najslabša, saj Je tedaj kolektiv dosegel le 71 oziroma 95,5 odstotka začrtane proizvodnje, lom pa je znašal po Izdelanih kosih 19,23 oziroma 17,83 odstotka. Povprečje loma je porastlo za 1,23 odstotka. Vzrok Izpada v proizvodnji Je iskati v tem, da so morali v tovarni meseca maje Izločiti doeluženo kadno peč, proizvodnja v novem obratu pa je stekla šele v juniju.
V	prvem polletju podjetje ni
TRIDESET LET SOLE NA SENOVEM — TRIDESET LET SOLE NA SENOVEM — TRIDESET LET SOLE NA SENOVEM — TRIDESET
Meseca avgusta 1937 se je nekega dne ustavil pred občinskim uradom ogromen tovornjak. Z njega so stopili trije financerji, oboroženi a puškami. Njih vodja je prišel k meni na dom, zahteval zastopnika občine, ki naj prisostvuje odvzemu zarubljenih predmetov. Dejal sem mu: »Določam odbornika L. L. On je tu v bližini, ne bo ga treba Iskati.«
Financer je kar hitro ugotovil, da določeni ne more zastopati občine, ker je sam »zarubljen«. Medtem se Je pripeljal po cesti s kolesom odbornik Z. M. Dal sem mu nalog, naj spremlja financerja. Kaj sem jaz Imel »za bregom«, tega nisem hotel Izdati. Z. M. mi je pa odgovoril: »Samo malo počakaj. Sem še tešč. Grem domov, samo kavo bom požrl, pa se takoj vrnem.« Seveda sem v to privolil. Prej ko v desetih minutah se je vrnil, pa prav resno rekel: »Preljubi moji gospodje, danes ne morem z vami. Krava se hoče »možiti«, pa Jo moram k »ženinu peljati«. Sedel je na kolo ln odbrzel. On Je namreč dobil od tvoje žene ukaz, da po takih opravkih ne sme hoditi, da se ne bo ljudem zameril.
Nato Je prišel po cesti moj najstarejši odbornik L. B. Dal sem mu nalog, da bi spremljal financarje. Pripomnil sem, da mu ne bo treba hoditi peš, ker imajo financerji avtomobil. Odbornik L. B pa je rekel: »Kako pa, da ste tako zgodnji? Saj je ura šele Sest, No, pa počakajta malo. Grem domov, da bom malo »pofroštkal«, potem pa pridem nazaj.« Obrnil se Je ter odšel, Ker je bil doma v neposredni bližini, se je kar hitro vrnil In rekel; »Nikakor ne morem danes z vami. Imam seno v pla-
steh, moram ga raztrositi in posušiti, da ga bom že danes spravil pod streho.« Pokazal nam je hrbet in odšel. Tudi on je dobil od svoje žene nalog, da ne sme hoditi po transferacljah. Cmo-polti vodja financerjev Je vzkipel in srdito mahal z rokami: »Gospod predsednik! Ml smo tu! Ce nam ne daste občinskega zastopnika, se bomo vrnili. Vsi stroški našega prihoda z avtomobilom padejo na vas, in tudi ostale posledice, vse, kar vas čakal« Na to ni-
Avgust Fabjančiči
pravočasno odpravi take goste, ki nimajo ure. Dva financarja sta se potuhnjeno posmehovala, črnopoltl vodja pa je mencal z nogami, kakor bi se pripravljal na ples. Bil Je ves togoten.
Nato smo se odpeljali dobra dva kilometra daleč k trgovcu S. F. Ta je Imel zarubljen voz. Bil je pripravljen plačati 3000 din, samo da mu voz pustijo. Toda trdoglavi flnpncarjl so že voz potegnili izpod lope, da bi ga naložili na avto, Energično sem se toglasil: »Ce voza ne
Prišli so financarji
sem nič odgovoril. Odšel sem s financarji od doma, vstopil v kabino k šoferju, financarjem pa sem rekel: »Grem jaz, vozimo!«
Najprej smo se peljali k trgovcu J. K., ki je Imel zarubljeno decimalno tehtnico. Hoteli so jo naložiti na avto. Vprašal sem jih samo to, kdo Je bil tisti, ki je to zarubil, ker po zakonu se ne sme zarubiti tistega, kar nekdo nujno potrabuje za Izvrševanje svojega poklica. Financarji so utihnili, tehtnica pa je Ostala na svojem mestu. Nato smo se potegnili do prve naslednje hiše, h gostilničarju A. K. Ta je imel zarubljene tri sode in eno uro. Zaradi sodov sem financarjem povedal isto kakor pri trgovcp zaradi tehtnic?. Glede ure sem pa rekel, da je prav tako »nezarublji-va«, ker je tudi ura za gostinski obrat nujno potrebna, da gostilničar zvečer
pustite ln ne sprejmete 3000 din, ki vam Jih zmore plačati, se takoj odstranim, delajte na svojo odgovornost, za posledice bom pa jaz poskrbel!« — Ko sem se obrnil, so voz takoj pustili na mestu, črnopoltl vodja pa me je poklical nazaj. Začel je pisati neki zapisnik, v katerem je bilo med drugim zapisano, da zastopnik občine ne dovoli transferlrati zarubljenih predmetov ln da naj se kaznuje. Zapisnik mi je dol v podpis. Pod zapisnikom sem s svinčnikom pripisal, da v senovskl občini opravljajo rubežni1 takih predmetov, ki so proti vsem zakonitim predpisom. Zato predlagam rubežne organe v disciplinarno postopanje ln kaznovanje. Cr-nopoltt vodja financarjev je bil ves Iz sebe. Sprejel je 3000 din, S. F. Izstavil pobotnico, mene pa je gledal kakor modra* ki se pripravlja na pik.
4
Od tam smo se peljali do pekarne J. K. Pek J. K. je bil odsoten, ker Je opravljal svoje poklicno delo pri gradnji železnice Sevnica—Trebnje. Doma ni bilo nikogar razen služkinje, ki je varovala dom ln krmila kokoši. Tudi ta pek je Imel precejšnje davčne zaostanke zaradi slabega promet* na Senovem, ker ljudje tiste čase niso mogli kupiti toliko kruha, kot ga je želodec zahteval. Zato je pek ustanovil svoj obrat tam, kjer je vsaj nekaj zaslužil.
Ko sem videl, kakšen je položaj, sem se takoj postavil na stališče: »Ker gospodarja ni doma, ga Je treba določen dan poklicati, da se v njegovi prisotnosti odvzamejo zarubljeni predmeti,« Črnopoltl vodja financerjev me Je pisano »pogledal ter osorno dejal: »Pojdite po najbližjega državljana, ki bo tukaj kot priča namesto gospodarja. Ml bomo vse, kar je zarubljeno, odpeljali.« Jaz, kt sem postal že res slabe volje, pa sem odgovoril: »Pojdite vi po .državljana', Jaz pa se bom odstranili«	y
Nisem več vstopil na avto, le peš sem šel od pekarne J. K. do tam, kjer je bilo predvideno glavno oplenjenje. Financarji so se oglasili še tam pri odborniku L, L., ki Je bil toliko »prebrisan«, da jih je na kratko odpravil. — Ko sem prišel do gostilne A. S., je kmalu pribrzel prazen tovornjak ln se ustavil pred hišo. Z njega so se skobacali financarji s puškami, pripravljeni kot na Juriš. Mladi gospodar In gospodinja sto se nekam umakrila. Kam, ne vem. Nikogar ni bilo videti Tam so bili financarji pripravljeni na obilen plen. (Dalje prihodnjič)
moglo ustreči vsem naročilom in povpraševanju na trgu, kljub večjim zalogam v skladišču ob začetku leta, ki pa so se kasneje znižale na minimum. Posebno povpraševanje je bilo po embalažnem steklu v medicinske namene ter po gospodinjskem steklu. Vendar je tovarna navzlic manjši proizvodnji svoj plan presegla, ker je zaloge stekla v prvem polletju znižala od 492 do 338 ton. Polletni plan je podjetje doseglo s 103,38 odstotka, letnega pa s 50,35 odstotka. Poletnega plana Izvoza ni bilo mogoče izpolniti zaradi manjše proizvodnje, katere vzrok je, kakor smo že pori sirili, rekonstrukcija tovarniških objektov. V prvem polletju ;e tovarna izvozila 313,53 namesto predvidenih 383 ton v vrednosti skoro 122 milijonov dinarje/ — Največ stekla je podjetje izvozilo v Zahodno Nem* , j a
/ples
Nedelja zvečer. V »Partizanu« Je mladinski ples. Skozi razsvetljena okna se sliši na cesto živahna glasba, ki me pritegne. Pri vratih pogledam v dvorano. Vsepovsod vidim vesele obraze; v dvorani je prijetno vzdušje. To so mladi ljudje, ki jim ni za gostilniške plese, pridejo, ker pač radi plešejo.
Za seboj slišim govorjenje. Dvoje prijetnih dekliških glasov.
»Greš na ples?«
»Da! Pa tl?«
»Veš, se ml ne da. Tu plešejo sami vajenci, delavci in taki... Res nočem iti!«
Obrnil sem se. AH se deklica šali?
Ne! Vidim, da misli resno. Pogledal sem Ji v oči. Umaknila Je pogled, ker Je videla moj presenečen obraz. Nenadoma se Je poslovila od prijateljice, ki je presenečena gledala zdaj njo, zdaj mene.
Poznam jo. Srednješolk® je. Oče Je nekaj »višjega«, nekak »višji« uradnik. Imajo lepo stanovanje, lepo so oblečeni. Ona misli študirati (poročila se bo gotovo * gospodom). Z delavci noče plesati, gotovo bi Ji postalo slabo, če bi jo kdo prijel * žuljavo roko. Poznam še nekaj takšnih deklet 1° fantov. Skoraj v vseh mestih so. Toda boli me, da so se takile malomeščanl pojavili tudi tam, kjer nikoli nisem pričakoval — v .delavskih Trbovljah.
L. Hočevar
Posamezni član kolektiva 1® v prvem polletju lanskega dosegel dohodek 550,153 dinarjev, v prvih šestih mesecih i®' tos pa 593.103 dinarjev ali ?,** odstotka več.
Največje težave so v tovarni nastale, ko so morali prvo kJtl-no peč, ki je dajala največ st*' kla, zaradi Izrabljenosti pr*) Izločiti, kot pa je bilo predvideno. Zaradi slabe tretje kad-ne peči kakor tudi enake prv* a peči pa ao odpadki znatn® porasli, kar Je prišlo do Izra** pri Izpolnjevanju plana. Sed»J sta v steklarni te v obratu v novi talilni dvorani dve novi kadnt peči, peč, kjer dela av1®' mat, prižgana pa Je tudi ** tretja kadna peč. Na teh P*6*h je kakovost steklene gm®i* znatno boljša. In tudi delo I* lepše ln boljše, kar je porok, ds kolektiv hraatnlške steklarn* pri Izvršitvi svojih letošnji" družbenih obveznosti ne 60 med zadnjimi,
R. V.
f
ŠPORTNI TEDNIK — KOŠARKARSKI JUBILEJ — ŠPORTNI TEDNIK — KOŠARKARSKI JUBILEJ — ŠPORTNI TEDNIK — KOŠARKARSKI JUBILEJ
1ESET LET POD KOŠI
Sodnikov žvižg. Konec prvega polčasa. Rezultat 3:2 v korist košarkarjev-gostov iz Trbovelj.
Da bo slika popolnejša, se moramo prestaviti točno za deset let nazaj, in to na Igrišče »Razlaga« v Brežicah, ki je za obletnico svojega obstoja povabil v goste mlade Trboveljčane. Oba nasprotnika takrat še nista imela losti pojma o košarki, ftzen tega je k temu rezultatu vplivala še slabo postavljena razsvetljava te svojstvene tekme — In skoraj »fantastičen« rekord je bil tu.
Da. Deset let je mimo, toda še vedno se trboveljski košarkarji radi spominjajo tistih dni, saj so bili to njihovi prvi koraki v košarkarsko »kariero«. Začelo se je takole:
Boris Skalin se je v MD brigadi na Avtoputu navdušil za to izredno dinamično igro, in to svoje navdušenje kaj kmalu prenesel na nekaj nadebudnežev v Trbovljah — in mislili si boste, košarkarska ekipa je bila tu! Ne. Ni bilo tako enostavno. Najprej rekviziti in igrišče, žulji, ki so jih pustile lopate in iz katerih je zraslo igrišče, so že pozabljeni, prvi koši, izdelani po lastni zamisli, so bili za oko precej čudni. Žoga pa je zaradi lastne nege in krpanja dobila neke negeometrijske oblike. V dobri volji in veliki vnemi pa so skoraj pozabili na vse težave in kljub prvim porazom niso klonili. Resnično, prve tekme fantom niso prinesle zmag v koših, toda zavest, da je vse, kar znajo in imajo, zraslo z .njihovimi lastnimi močmi in iniciativo, je bila gotovo spodbuda za nadaljnje delo in uspeh.
Zdaj smo šele tam, kjer smo začeli. Tekme v Brežicah se radi spominjajo, zlasti ko obujajo spomine na vesele dogodke. V Celju so na dan zmage doživeli poraz. Na mladinskem prvenstvu v Ljubljani pa so bili predzadnji (»Domžale« so morale predčasno zapustiti tekmovanje zaradi neljubega incidenta z žogo). Tako je minilo prvo leto.
1951. Že se kažejo prvi uspehi. V finalnem prvenstvu v Mariboru so dosegli 3. mesto, na pokalnem turnirju v Ljubljani peto mesto. Naslednje leto v finalu ponovno tretje mesto, na mladinskem prvenstvu v Celju pa tudi odlično 3. mesto, saj sta bila pred njimi samo AŠK in »Ljubljana«.
Leta 1953 je bila ustanovljena republiška liga. Ekipa Rudarja si je priborila pravico sodelovanja v tej konkurenci in zavzela 4. mesto. Tudi naslednje leto so ta uspeh ponovili, saj so se v enotni
slovenski ligi obdržali na 4. mestu. Morda je bil to začetek njihove tradicionalne sredine, saj se Je njihov končni plasma sukal vedno okrog tega mesta. To gotovo pomeni, da sledijo nekako hitremu vzponu slovenske košarke. Vmes pa so, razen v ligaškem tekmovanju, tudi v drugih tekmah pokazali sadove večletnega dela in večkrat s kvalitetno igro presenetili. Povrnimo se spet za deset let nazaj. V prvih tekmah so nastopili: Skalin, Fllsek, Kolman, Pokorn, Mastnak, Hodej, Jelen, Piki in Pust. Fantje so bili sprva osamljeni, toda kmalu so dobili pomoč pri prof. Bergantu in mladinski organizaciji, v veliko pomoč pa jim Je bil predsednik sekcije tov. Jože Piki st. Pravo delo v strokovnem smislu se je pričelo s prihodom prof. Mariniča. Število mladih ljudi, ki so Imeli veselje do tega športa, se je vedno bolj večalo. Tudi ženske mladine ni manjkalo in še z uspehom so nastopate. Brez dvoma je bil njihov največji uspeh 2. mesto v Sloveniji v konkurenci mladink.
Žal pa so se ti že precej številni košarkarji razbili — eni so ostali Rudarjeve!, drugi pa se postali Svobodarji, kar je sicer ugodno vplivalo na kvantiteto, bilo pa je malce v škodo kvaliteti. Po odhodu prof. Mariniča pa se je spet pokazala volja fantov, saj so več kot štiri leta ostali sami. Bili so igralci, trenirali sami, še funkcije v odboru so si lepo razdelili in delo Je teklo naprej. »Trdo je šlo«, pravi Slavko Jelen, »toda delali smo vsi. No, menda sta bila še najbolj pridna Hodej in Mahkovec. Spomniti se moramo tudi inž. Knafllča, ki Je bil nekaj časa načelnik naše sekcije, in vseh ostalih, ki so nam pomagali, če se je kdaj kaj zataknilo.«
Sekcija je zadnja leta še najbolj napredovala. Organizacijska dela že štiri leta vodi tov. Miloš Uršič in košarkarji so z njim zelo zadovoljni. Eno leto imajo tudi že svojega trenerja tov. Dušana Remica, in prvi sadovi sistematičnega dela se že kažejo. Sekciji je letos uspelo poživiti ženske vrste, ki jih vodi tov. Jelo Murn, in lahko upamo, da bodo z vestnimi treningi lahko kmalu uspešno nastopale.
Za sedaj toliko, kajti to še zdaleč ni vse, kar smo v zelo prijetnem razgovoru slišali od košarkarjev. Podrobnosti o njihovih posameznih uspehih, o razočaranjih in radosti, žalostne in vesele zgodbice so se vrstile druga za drugo. Spomnili so se prof. Berganta, ki je kot navdušen čebelar kar sredi tekme zapustil Igrišče in pohitel na Podmejo, ker mu je nekdo od- gledalcev zavpil: »Čebele rojijo!« — Spomnili so se taborjenj v Rovinju in Fiesl, kjer se je tov. Hodej proslavil tndl kot odlični kuhar, In še dosti drugih dogodkov. Prav je tako, saj to
so spomini na pretekla leta, ko se je med njimi razvijalo tovarištvo in prijateljstvo, ki sta osnovni lastnosti dobrega športnika.
Ob lepem jubileju želimo trboveljskim košarkarjem in njihovim sodelavcem še mnogo lepih uspehov, zlasti sedaj, ko so klubi že več ali manj pripravljeni na start v jesenskem prvenstvu republiške lige. Mi pa bomo lahko uživali ob igri pod košem — ali pa bomo razočarani odhajali z igrišča. Je pač tako. Žoga je tu sicer malo večja — je pa tudi okrogla.
Panor ama
Javna pralnica v Zagorju
Rudarjev napad pod nasprotnikovim košem — Slika pod naslovom: Slavko Jelen najuspešnejši mož v moštvu
Uslužnostna obft je v zagorski občini še vedno pastorek v prizadevanjih za razmah te važne dejavnosti. Ena izmed teh ovir je pomanjkanje prostorov, predvsem pa sposobnih ljudi. Medtem ko so v vseh večjih industrijskih središčih že zdavnaj našli prostore, sredstva in ljudi za razvijanje uslužbenske obrti, so v Zagorju imeli te potrebe samo v načrtih.
Poglejmo, kakšne koristi bod0 imeli občani od javne pralnice, ki jo je ustanovil s pomočjo občinskega ljudskega odbora Center za napredek gospodinjstva v Zagorju? Pralni stroj je eden izmed* zadnjih tovrstnih sodobnih pripomočkov. Prostor je malodane že urejen in kot nalašč za t0 delo. Ce bi pralnica delala samo za številne samske ljudi, predvsem tiste, ki žive v samskih domovih, bi imela skoro dovolj dela. Toda koliko je še drugih ljudi, zlasti gospodinj, ki bodo, ko bodo spoznale prednosti novoustanovljene pralnice, rade nosile prat svoje perilo tjakaj,.namesto, da bi se utrujale ob napornem pranju In pri tem zgubljale dragoceni čas. Doslej resnično nismo skoro z ničemer pomagali zaposleni ženi. Kvečjemu, da smo ji odvzeli toliko skrb, kam z njenimi majhnimi otroci. Ven. darle, koliko jih je, zaposlenih
OD SREDE DO SREDE
ROJSTVA
BREŽICE:	Karolina MOLAN,
Anovec 15, sina; Terezija MEDVED, Dečno selo 10, sina; Marija BAVEC, Gor. Leskovec 28, sina; Marica SKOMRAK, Trstenik 21, BRh, hčerko; Olga SVALINA, Urne 23-a, sina; Marija KRŽAN, Globoko 8, hčerko; Cecilija HO-~E, Globoko 71, sina; Ana MEDVED, Dečno selo 53, sina; Ivanka Bosta, Podbočje 20, hčerko; Ste-fica ZAKMAN, Radakovo 91, hčerko.
Trbovlje; Alojzija AHAC, Trbovlje, sina; Marija FAJFAR, Zagorje, sina; Alojzija KRANJC, Trbovlje. sina; Berta BENKO, Cem-»enlk, sina; Marija PRAŠNIKAR, Zagorje, sina; Marija RESNIK, ~agorje, sina; Terezija BOKALJ, Trbovlje, sina; Ivana ZUPANČIČ, Hrastnik, sina; Lidija GIANINI, Brastnik, sina; Marija GREGL, Zagorje, hčerko; Majda TRAUN, Trbovlje, sina.
POROKE
Brežice; Ivan PLAZAR, uslužbenec, Prešernova 11 — Brežice "> Angela DOLINAR, roj. Kunej, '-emclčeva 3 — Brežice.
TRBOVLJE; Franc KOSEM, ml-tar tz Trbovelj ln Ljudmila ZE-EEZNik, šivilja lt Trbovelj; Av-8ust FLORJANC, uslužbenec iz Ljubljane ln Frančiška GORO-^ECnik, delavka lz Ljubljane; Anton RIBIC, ključavničar iz Trbovelj in Leopolda PODLESNIK, “službenka lz Trbovelj; Alojz FA-B1N, delavec lz Trbovelj ln AloJ-*‘la MERZEL, ro). Hribar, delavka iz Trbovelj; Alojz DOLER, delavec iz Smlklavža in Angela Matko Iz Trbovelj; Ivan OBLAK oolavec iz Trbovelj In Justina Rovtar, delavka lz Trbovelj.
SMRTI
Brežice; štefice ZmavCiC.
'°i delavca, Vukovo selo 12. LRH, ,8ra l dan:	Anton TRAJBAR,
"hetovaloe, Ledine 57, LRH. star » let; Jože ŽMAVC, poljedelec, “Jano 50, star 48 let.
Trbovlje; Janez Breznikar '^okojcnec iz Trbovelj, star »6
KINO
»DELAVSKI dom« trbov-
®S 26. ln 27. avgusta angleški 'Hm »Hrepenenje po nebu«; od '8. do 3i. avgusta ameriški berv-b! klnoskop. film »Obračiln na Atlantiku«; od 1,—3. septembra Balijanskl film »Kje Je sreča«.
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II:
od 28. do 31. avgusta angleški barvni klnoskop. film »Globoko modro morje«; od 4. do 7. septembra arrsenški barvni kino-skop. film »Risarka modelov« — V glavni vlogi Gregory Pečk.
KINO »ZASAVJE« V TRBOVLJAH: od 29. do 31. avgusta ameriški zabavni klnoskop. film »Velika bikoborba«; od 6. do 9. septembra ameriški lilm »Pustolovščine v Burmi«.
KINO »SVOBODA« KISOVEC V ZAGORJU: 25. ln 27. avgusta francosko-nemški zabavni (opereta) film »Pot v raj«; 29. in 30. avgusta ruski barvni (drama) film — klnoskop. »Sestri«.
MAU OGLASI
PRODAM ČEVLJARSKO ORODJE S STROJEM. — Naprošam stranke, da pridejo po svoje čevlje de 15. septembra 1959. — Marija Jug, Opekarna 6, Trbovlje.
10. AVGUSTA SEM IZGUBILA ČEVLJE od kopališča do gostilne Kepa. Prosim najditelja, da Jih odda na Vreskovo 28.
PRODAM VINOGRAD 8 SADOVNJAKOM, 45 arov, In hišo s kletjo, pol ure od železniške postaje Videm-Krško. — Možnost takojšnje vselitve. — Naslov v upravi lista.
POSESTVO, SADNO, DONOSNO, ob glavni cesti v ravnini, v izmeri 8 ha vseh kultur, z gospodarskim poslopjem, elektriko, vodovodom, zaradi bolezni (onemoglosti) zamenjam za malo po-sestvece do 2 ha vseh kultur, enake v ravnini. Obenem se sprejme zanesljivega moškega za spravljanje In stiskanje sad-
- Ja. Ugodno. — Anton Sušln, Račiča 30, p. Loka pri Zidanem mostu.
IZGUBLJENA JE BILA AVTOMOBILSKA PLAHTA. Na področju mesta Trbovlje se Je izgubila avtomobilska plahta — (celina). — Najditelja ali kogar koli, ki bi o najdbi kaj vedel, prosimo, da sporoči proti nagradi na upravo Usta.
njenega dolgotrajnega zdravljenja, ln govorniku tov. LEVIČARJU za njegove ganljive poslovilne besede.
Se enkrat vsem prisrčna hvala. Družina Ocvirk In ostali sorodniki
RADIO
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00 ,	8.00,	10.00,	13.00,	15.00,
17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 12.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, 26. avgusta 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James KrUss: Srečni otoki v zavetrju; 9.30 Ob albumu zabavnih melodij; 10.35 Plesni ritmi; 11.45 Pojo zabavni zbori; 12.45 Poje Akademski oktet; 13.45 Domači »vlžarjt« Igrajo polke In valčke; 14.35 Valčki Johanna Straussa; 16.00 Naši popotniki na tujem — Lojze Krakar: Nekdanja vzhodna Prusija danes; 18.00 Modni kotiček; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
ČETRTEK, 27. avgusta 8.05 Za cicibane; 9.35 Skladbe Manuela de Falle ln Isaaca Albe-nlza; 11.50 Za dom in žene: Zdravstvene ustanove za mater ln
otroka; 13.00 15 mtnilt z Veselimi planšarji; 13.50 Poje zbor KUD »Brajša Rašan« iz Pulja; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Izbrali smo za vas; 18.48 Radijska univerza — Miroslav Zel: Življenje v morju; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 21. avgusta
8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James KrUss: Srečni otoki v zavetrju; 9.00 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet; 10.10 Pet pevcev — pet popevk; 12.00 Otroci pozdravljajo; 13,25 Narodne pesmi v raznih priredbah; 13.30 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Slavka Zlatiča; 14.35 Panorama popevk; 16.20 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 17.05 Razgovor z volivci; 18.15 Poskočna harmonika; 20.00 Pojeta Jelka Cvetežar ln Du$an Jakšič.
SOBOTA, 26. avgusta
8.40 Mladina poje; 9.35 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe; 10.25 Igra godalni ansambel Boruta Lesjaka; 11.30 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 11.45 Istrske ln dalmatinske pesmi; 12.40 Venček narodnih; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 15.30 Lepe melodije; 16.00 S knjlžpega trga; 17.10 Za razvedrilo m zabavo; 18.45 Okno v evet; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
NEDELJA, 30. avgusta
7.18 Igra Instrumentalni kvintet JLA; 7.35 S pesmicami po Evropi; 8.00 Mladinska radijska Igra —
ZAHVALA
Ob brldlti izgub! nadvse drage mame, stare mame. sestre ln tete AGATE OCVIRK
se vsem, ki ste Jo spremili na njeni zadnji poti in JI darovali cvetje, iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo zdravnici dr. JUZNlCEVI, za ves njen trud, ki ga 3« vlagala za časa
PIONIRSKI KOTIČEK
RF.RITEV NAGRADNEGA MAGIČNEGA KVADRATA ZA PIONIRJE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga f‘n*sl| v 32. številki Zaaavskega tednika, se glasi (vodoravno 1 »avplčno); 1. KOS, 2. OTO. 3. SOD.
Žreb Jr tokrat prisodil nagrado Juliju ORESKOVlC. učencu '® razreda osnov, šole, pošta Sevnica, Savska cesta 28. Knjižno mu bomo poslali po pošti.
UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Razvrstite v spodnjem magičnem kvadratu navedene črke , da boste dobili v 1. vrsti (vodoravno In navpično) mesto Maliji, v 2. vrsti žensko Ime, v 3. vrsti ps poljsko cvetlico.
A A D I I K M M R
h| Not nagrado za rešitev te uganke Imamo pripravljeno lepo , finsko knjigo, ki Jo bomo podelili po odločitvi šreba. Rešitev 1,1 Pošljite do nedelje, 6. septembra opoldne.
„ No nam poste pisali, ne pozabite navesti rasen svojega Imena L •'rllmka še razred šole, ki ate ga obiskovali zadnje šolsko hadalje pošto In kraj, kjer ste doma.
^«em mladim bralcem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
Pravna posvetovalnica v Trbovljah
Pri občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah že nekaj mesecev deluje pravna posvetovalnica. Njen namen, zaradi katerega Je Je občinski sindikalni svet ustanovil, Je predvsem dajati članom sindikata pravilna tolmačenja o posameznih zakon-, sklh predpisih ln za reševanje njihovih spcmlh problemov s področja delovne, socialne In splošne zakonodaje.
Kljub temu, da mnogi delavci ln uslužbenci Se ne vedo zanjo, se Je ustanovitev pravne posvetovalnice pokazala za upravičeno.
Posvetovalnica posluje vsak torek po dve uri, nanjo pa se lahko obrnejo delavci ln uslužbenci, kakor tudi gospodarske organizacije, ki nimajo lastnih pravnih svetovalcev.
Doslej obravnavana vprašanja so raznotera In dokazujejo, da bi posvetovalnica ob večji popularnosti lahko še v večji meri pomagala tistim, ki so Jim pravni nasveti potrebni.	t.
Poteza zagorskih tabornikov
Pisali smo že, da taborijo ob Bohinjskem Jezeru iagor«k, taborniki odreda »Crnihkrtov«.
Njihovo življenje do sobote, S. t. m.. Je potekalo normalno kot vsakega dne. Popoldne pa so čil trije člani vabit okoliške tabore na svoj večerni taborni ogenj. Zagorski taborniki bedo počastili 9. avgust, občinski praznik Zagorja.
In res. Ob ognju so se zbrali na kratko sloves-
Razpis
UPRAVNI ODBOR OBRTNEGA PODJETJA
»METALI JI« TRBOVLJE
razpisuje
delovno mesto SEFA RAČUNOVODSTVA
Pogoji: ekonomska srednja šola s S-letno prakso ali samostojni knjigovodja s 15- letno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku.
Interesenti naj vložijo prošnje do 15. septembra 1959 na upravo podjetja.
UPRAVNI ODBOR.
Razpis
'NDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA V ZAGORJU
razpisuje delovno mesto
KURJAČA in HIŠNIKA
v novem šolskem poslopju. Plača po dogovoru.
Ravnateljstvo.
mater,, k! niso mogle poslati, svojih malčkov v otročke vrtove, ker sta v Zagorju, vsaj v ožjem delu samo dva, ki ne moreta sprejeti vseh otrok. Z ustanovitvijo, oziroma začetkom obratovanja nove pralnice pa že odvzamemo zaposleni materi ali ' ženi enp, skrb z rame'n- Drugo ji bom0 odvzeli še, če bo center skušal v pralnic) ustanoviti še likalnico, krpalnico in čistilnico.
Vendar ta pomoč ni namenjena samo zaposlenim ženam, pač pa vsem tistim ženam, ki bode zračunale, da se jim bolj splača dati prati v javno pralnico, likalnico ln krpalnico, zlasti če bo delo solidno opravljeno. In če bodo, seve, usluge tako pocew ni, da ne bodo predstavljale tolikšnega izdatka, ki bi ga delavske družine ne zmogle.
Vsekakor: storjen je prvi korak k večji in smotrnejši pomoči gospodinjam. Vsem tistim samskim delavcem pa, ki so #1 dostikrat belili glaVb, komu naj bi dali prati svoje perilo, komu zlikati, zakrpati in očistiti, pa pomeni javna pralnica in bližnja ustanovitev vseh ostalih delavnic eno skrb manj. Za' zdaj b0 bržkone nekaj časa vodil pralnico center za napredek go. spodlnjstva. Kasneje pa jo bo vsekakor prevzela stanovanjska skupnost.
IZ BREŽIC
Leopold Suhadolčan:	Najlepčl
nasmeh; 8.40 Narodne na tekočem traku; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 11.00 Melodije š la carte; 13.30 Za našo vas; 16.00 Humoreska tega tedna — Dve ruski humoreski; 18.0« Radijska igra — Calderon de ln Barca: Sodnik Za-lamejskt; 20.00 Nedeljski intervju;
21.10	Melodije za vas.
PONEDELJEK, 31. avgusta '
8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James KrUss: Srečni otoki v zavetrju; 8.35 Znani pevci zabavne glasbe; 9.30 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 10.45 Zenski zbor lz Podpeči p. v. Franca Mileka; 11.00 Igra ansambel Mojmira Sepeta; 12.00 15 minut z brati Avsenik; fl.25 Sedem pevcev — sedem popevk; 13.30 Bolgarske narodne pesmi; 17.10 Srečno vožnjo I (šoferjem na pot);
18.10	Umetne ln narodne pesmi poje ženski pevski zbor France Prešeren lz Kranja p. v. Petra Liparja; 21.00 S popevkami naokrog.
TOREK, 1 i septembra
8.05 Oddaja za otroke; 10.10 Majhni zabavni ansambli; 11.00 Za. dom, in žene; 12.00 Pojeta Lola/ Novakovič in Dušan Jakšič; 12.25 Trio Edija Goršiča ln Celja; 12.40 Alpškl zvoki; 13.50 Igra Kmečka godba; 16.00 Novost na knjižni polici — Anatole France: Zločin Silvestra Bonnarda; 16.20 Od tu ln tam; 18.00 Iz zbornika spominov; 20.00 Koncert moškega zbora iz Dornberka p.*v. Ceneta Matičiča.
0 Pred kratkim so pričeli v Brežicah široko akcijo zbiranja sredstev za nakup inštrumentov za godbo nu pihala, Te dni so za godbo že kupili 24 novih trobil, nekiaj jih pa že imajo, tako da bodo pričeli z organiziranjem godbenikov. — Pravijo, da bomo že kmalu slišali brežiško godbo.
0 Kmetijska proizvajalne poslovna zveza v Brežicah je izročila svojemu namenu novo hmeljsko sušilnico s 4 kamrami. Moderna sušilnica bo letos posušila grenko cvetje iz okolišev Brežice, Kostanjevica, Sevnica in Šentjanž.
0 Ob hmeljski sušilnici so pričeli graditi montažno skladišče za 100 vagonov umetnih gnojil. Investitor je KPPZ Brežice. Tako bodo Brežice postale področna baza za oskrbova-
nje z umetnimi gnojili (v Sloveniji jih bo osem). Računajo, da bo skladišče usposobljeno do 15. septembra.
0 KPPZ in ObLO Brežice sta pričela graditi nov 12-sta-novanjski blok v Hrastinci. Vrednost del, ki jih izvaja -Gradbenik- iz Brežic, znaša 32 milijonov din. Dela lepo napredujejo.
0 Tudi bolnišnica Brežice je pričela graditi ža svoje delavce nov 6-stanovanjski blok, ki bo stal v bližini bolnišnice ob Cermelčevi ulici.
0 Odbor, ki upravlja Prosvetni dom v Brežicah, je pripravil nove idejne načrte rekonstrukcije sedanjega nedovršenega doma. Slike makete so razstavljene in za preureditev vlada veliko zanimanje. Predvideno ho glavna rekonstrukcija končana prihodnje leto. Akcija in samo delo je zelo pomembno in pričakujejo, da bodo tudi podjetja podprla gradnjo objektov. Prav bo, da bo enkrat za vselej dokončana -Nedokončana simfonija- brežiškega prosvetnega doma.
0 Kdo je pristojen? — Tako se sprašujejo »pristojni« za ureditev oz. urejevanje peš poti po trasi bodoče Bizeljske ceste v Brežicah. Peš pot, je zaradi novo nastajajočega naselja že skoraj neprehodna in tudi nevarna. Priporočamo, da čimprej ugotovijo -pristojnega-, ki bo dal oklestiti grmovje, vsžfj malo posul pot in uredil provizome stopnice. Morda bi čistilec ceste ali cestar včasih pogledal to peš pot, ker je zadnje čase postala -javno stranišče«. — Torej malo dobre volje, malo dela, skoraj nič sredstev in vsaj nekaj pozornosti — pa bodo zadovoljni številni pešci.
0 V Brežicah je okrajna trgovinska zbornica organizirala
ODLIČNO PERE
14-dnevne seminarje za trgovske delavce, in sicer polkvali-ficirane za kvalificirane prodajalce ter poseben tečaj za visokokvalificirane. Izpiti bodo konec oktobra letos. Tečajniki so iz vseh krajev novomeškega okraja in se marljivo pripravljajo na izpite. ek
HRASTNIK
no»t taborniki mariborskega tabora odreda »ukročene reke«, Gozdna šola ZTS, mladinci Mladinski ga doma CK LMS, taborniki Invalidske mladine Iz Kamnika ln še nekaj drugih zagorskih turistov, ki so se mudili v Bohinju. Vsega okoli 300 udeležencev.
Sledil Je kratek govor o pomenu občinskega praznika ln o splošnem napredku zagorske občine. Ker pa Je bila v počastitev tega praznika v Zagorju prva javna seja ObLO, so mu zagorski taborniki poslali pozdravno brzojavko. Nato se Je ob prasketanju tabornega ognja v pisanih točkah Izvajal kulturno-zabavnl program.
Res častna In domiselna poteza zagorskih tabornikov — so menili tisti, ki so se s stiskom rok pozno v noč poslovili od njih.
Rado Palčič
Proti neupravičenim izostankom
Pri Izvrševanju proizvodnih nalog v naših gospodarskih organizacijah Igrajo veliko vlogo neupravičeni Izostanki od dela, ki lahko mnogo vplivajo na Izpolnitev planskih nalog. V hrastnlškl Steklarni so Imeli v prvem polletju letošnjega leta 390 neupravičenih Izostankov. Ce bi Izostajanje od dela preračunali v denar, bi številka dala več kot 10Š0 din na vsak Izostanek, ne računajoč, da bi bili brez njih doseženi večji uspehi v prozvodnjl. Zaradi tega so sklenili, da bodo proti neupravičenemu Izostajanju od dela zavzeli ostrejši kriterij, zlasti ker so zaradi tega pri končnem gospodarskem uspehu podjetja prizadeti tisti, ki redno prihajajo na delo In vestno Izpolnjujejo prevzete planske naloge.
Naročajte se na »Zasavski tednik«
Iz. majhnih začetkov je zraslo kar veliko podjetje. Gradbeno podjetje v Hrastniku ao ustanovili 1. marca letošnjega leta ln je le-to v tem času svojega razvoja pokazalo lep napredek tn upravičenost obstoja. 2e dalj časa se je čutila potreba po tovrstnem podjetju v občini Hrastnik. Občinsko vodstvo je pravilno storilo, ko je Izdalo odločbo o ustanovitvi gradbenega podjetja v svojem kraju.
'Delovno področje tega podjetja je dokaj široko in zajema kraje Hrastnik, Zidani most to Radeče ter delno tud! Litijo. — Vprašanje delovne sile so v podjetju dobro rešili In je tre-niftno v njem zaposleno preko 200 ljudi. Kljub dokajšnjemu številu delovnih moči pa bo gradbeno podjetje težko izvršilo prevzete naloge v predvidenem roku, kajti dela je na pretek. V Hrastniku bosta dokončana do meseca septembra dva 24-stanovanjska bloka* Enega investira rudnik, drugega pa občinski ljudski odbor. Podjetje opravlja nadalje dela na regulaciji potoka Bobenščica ter dela na hrastnlškl cesti. Prav take se skončavajo posli na drugem delu šole na Logu, enako opravlja podjetje adaptacijska dela v hrastnlškl Steklarni, večja dela za stanovanjsko skupnost, pralnice in podobno. V Radečah so na dnevnem redu dela v Papirnici, regulacija pc-toka, zaključna dela na cesti Jelovo, ureditev kina Svobode v Radečah. Na Gradišču v Dolah pri Litiji bo podjetje trpelo z gradnjo.nove šole. V načrtu je gradnja potrošniškega centra v Hrastniku In še vrsta manjših gradbenih del. Torej dela obilo.
Ustanovitev gradbenega podjetja v Hrastniku je bila potrebna ter ima vse pogoje za nadaljnji razvoj.
Zagone
Turistično društvo Zagorje ob Savi praznuje letošnje leto 25. obletnico svojega obstoja. Jubilejni občni zbor društva je bil uvod v praznovanje, zaključek pa bo Tu-rlstično-gospodlnjskl sejem od 12. do 20. septembra t. L, ki ima namen poživiti turizem, trgovino ln gostinstvo v občini Zagorje ob Savi. Turistični del sejma pa bo po zamisli organizatorjev prerasel lokalni okvir, saj nameravajo vključiti v ta del sejma še sosedne občine, to je Trbovlje, Hrastnik In Litijo.
Razumljivo je, da bo turlstlčno-gospodlnjskl sejem v mesecu septembru v Zagorju prvi tovrstni poskus. Zaradi tega bo potrebno, da bodo organizatorjem pomagali prav vsi. Saj je od vseh prebivalcev Zagorja odvisno, kako se bo turizem, ki Ima vse možnosti v kraju ln postaja 1« dneva v dan vse važnejša veja našega gospodarstva, v prihodnje razvijal.
V' samem Zagorju vse do nedavnega ni bUo pravega razumevanja za razvoj turizma. Zaradi tega je potrebno, da najde začrtani sejem vse oblike in možnosti in jih prikaže vsemu Zagorju.
Zamisel organizatorjev za pripravo turistično - gospodinjskega sejma v Zagorju ob Savj velja vsekakor pozdraviti ln želeti, da j)l sejem kar najbolje uspel. Pripomniti še velja, da Imajo organizatorji sejma v sejemskih dneh pripraviti tudi nekaj športnih, kulturnih In zabavnih prireditev.
Torej — v dneh od 12. do 2». septembra na Turlstlčno-gospodlnjskl sejem v Zagorju ob Savli <ma)
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisnika, ki nam je poslal svoj članek z željo, da ga priobčimo pod rubriko »Človek človeku«, prosimo, da nam sporoči svoje Ime m naslov. Anonimnih prispevkov za list ne moremo objavljati.
UREDNIŠTVO
IZ FILMSKEGA ALBUMA - GREGORY PEČK IN JEAN SIMMONS
VRTEČI
SVET
Instrument bodočnosti
Avstrijski pianist Bruno HeU'berger je nedavno prikazal svojo iznajdbo »Helnofon«, električni instrument, ki ga je imenoval »instrument bodočnosti«. »Heliofon«, ki je podoben orglam, igra na električni pogon. Preizkusili so ga v kino dvoranah in na raznih prireditvah. Iznajditelj zatrjuje, da zvoka tega instrumenta ni moč primerjati z zvokom klasičnih instrumentov. Zaradi nenavadne barve glasu so melodije posnete na »heliofon« tudi kot »zdravilo« na nekaterih dunajskih psihiatričnih klinikah.
Mlada francoska filmska igralka Jeanne Valerie, ki .M mnogi obetajo lepo kariero
Dunaj 1967
Dunaj se zavzema za organizacijo prihodnje svetovne razstave, ki bo 1967. leta. Do takrat naj bi med Dunajem in naselbino Laxenburg zraslo v moderno velemesto, ki naj bi služilo kot razstavni prostor za svetovno razstavo pod de-vizo »Delo in prosti čas«. To je načrt in želja komisije za organizacijo svetovne razstave leta 1967 na Dunaju. Vendar ima Dunaj še nevarnega konkurenta v PariAi, ki se je že tudi priglasil kot prireditelj svetovne razstave leta 1967.
V	svojem načrtu za svetovno rdzstavo, ki je že podrobno obdelan in je izšel pred kratkim v posebni brošuri, trdi dunajska komisija med drugim, da ima Dunaj že zdaj mnogo več hotelov, kot jih je imel Bruselj med lansko svetovno razstavo.
Dunajčani predvidevajo, da bodo vse zgradbe svetovne razstave ostale na svojih mestih tudi po končani razstavi. Spremenili jih bodo v stano-. vanjska poslopja. Za organizacijo svetovne razstave pa je potrebna še privolitev mednarodnega urada za svetovne razstave, ki bo zasedal 3. septembra v Parizu.
Kobaltova bomba na češkem
Češkoslovaška industrija sa-nitetskih tehničnih pripomočkov uživa sloves po svetu, svoje .proizvode pa izvaža v nad 500 dežeL Posebno pozornost posvečajo izkoriščevanju izotopov. Tako se trenutno pripravljajo na izdelovanje domače kobaltove bombe, ki se čedalje uspešneje uveljavlja pri zdravljenju raka.
Ura, ki je ne poznate
V	Švici so izdelali novo vrsto zapestne ure, ki je hkrati tudi računski stroj. Zavrteti je treba le ohišje ure In pritisniti na gumb. Potem ura sešteva, odšteva, množi in deli več-mestna števila. Z njo je mogoče izračunati koren.
Naši vagoni na tujem
Tovarna vagonov v Kralje-vu, ki je doslej izvažala v Burmo, Turčijo in Sovjetsko zvezo razne tipe vagonov, je pred kratkim izdelala tudi vagone za Združeno arabsko republiko in sklenila pogodbo z vzhodnonemškimi in madžarskimi železnicami.
Več sladkorja
Po najnovejših cenitvah Združenja živilske Industrije bodo jugoslovanske tovarne sladkorja proizvedle letos približno 320.000 ton sladkorja ali za 150.000 ton sladkorja več
kot lani. Ce upoštevamo, da znaša domača potrošnja sladkorja približno 250.000 ton ali 16 kg na prebivalca, nam prihodnje leto ne bo treba več uvažati sladkorja.
Najnižja temperatura
V mednarodnem geofizikalnem letu so sistematično zbirali vse podatke o najnižjih temperaturah, izmerjenih na Zemlji. Tako je do letošnjega leta veljala za najnižjo izmerjeno temperaturo na Zemlji temperatura minus 73 stopinj Celzija, ki je bila izmerjena v sibirskem mestecu Verho-jansk. V začetku leta so sovjetski znanstveniki zabeležili temperaturo minus 86,7 stopinj Celzija v antarktični bazi »Sovjetskaja«. Pred kratkim pa so Američani objavili, da so izmerili na točki, 20 km oddaljeni od Južnega tečaja, minus 92,7 stopinj Celzija mraza. To je doslej najnižja registrirana temperatura na našem planetu.
Velika nevarnost
Sovjetski znanstvenik Lebe-dinski je izjavil, da so predvideni poškusi z atomsko bombo v Sahari velika nevarnost za milijone prebivalcev Afrike in držav Sredozemlja. Poudaril je, da bo francoska vlada odgovorna za tisoče ljudi, ki bodo postali žrtve predvidenih poizkusov. Po mnenju sovjetskega radiologa bodo ti poizkusi ustvarili nov vij radioaktivnosti.
Najvišji na svetu
Na j višji objekt na svetu bo zgrajen v Moskvi. Na sovjetski razstavi v New Yarku stoji že maketa stolpa velikega televizijskega centra.
Eden Izmed projektantov tega ogromnega objekta — znani sovjetski arhitekt Dimitrije Bur-
Kratko, neznano, zanimivo
Ali veste,
—	da bodo v prihodnjih sedmih letih v Sovjetski zvezi proizvedli 12-5 milijona televizijskih sprejemnikov, od katerih bodo nekateri mogli sprejemati tudi programe v barvah.
*
—	da naJnoveJše svarilo lahko berete v neki restavraciji na Broadwayu, v newyor*kl zabavlščpl četrti. Lastnik Je na steni nad točilnico razobesil velik le-
pak, ki pravi: »V primeru napada z atomskimi bombami: ohranite mimo kri — pokličite natakarja — plačajte račun — nato pa, kolikor vam dajo noge, tecite v zavetišče za prvim oglom!«
Pravijo,
— da Elza Maxwell, znana hoUywc*xlaka klepetulja, pripoveduje zgodbico, ki jo j« doživela a pisateljem G, B. Shawom. Vprašala je nekoč Irskega dramatika, katera Shakeeporova .komedija
mq Je najljubša. Odgovoril Je kakor lz topa: »Othel-lo« ... Ampak Othello vendar ni komedija, marveč pretresljiva žalolgra, se Je drznila ugovarjati Elza. 8haw nato: »Vsaka Igra, v kateri Je ženski robček važen za konflikt, ne more biti nič drugega kakor komedija.«
- da Je BrigUte Bardot pri svojih 24 pomladih, kakor pravijo njeni častilci
ali propagandisti — »slasten prigrizek sodobnega cine. maskopa.« No, na Angleškem se je slabše odrezala. Konservativni tednik »Sun-day Graphic« Je ob novem letu objavil spisek tistih deklet, ki bi jih lahko v letu 1959 pogrešali. List je zapisal: »Brigltte Bardot hodi kuštrava naokoli, Ima nabrekle ustnice In nepravilne zobe. Končni sklep: Brigtt-ka združuje v sebi vse neokusnosti zanikrnih sodobnih deklet.«
din je dal naslednje podatke: višina objekta je 508 metrov, to je za 200 metrov več kot je višina Eifflovega stolpa v Parizu, in za več kot 50 metrov višja kot nebotičnik »Empire State Bulding« v New Yorku.
Podnožje objekta spominja na ogromno piramido. V višini 400 metrov bodo zgradili največjo restavracijo na svetu. V njej bo prostora za tisoč gostov. Obratovala bodo štiri dvigala, ki bodo v osemdesetih sekundah pripeljala obiskovalce do najvišje točke.
Prvikrat v piraksl objekt ne bo Imel metalne konstrukcije, ampak montažne dele zgrajene Iz betona. Tako bodo povečali hitrost gradnje in olajšali delo. — Stabilnost objekta bo popolna.
Čokolada in glasba .
Neka holandska tovarna bonbonov je dala v prodajo polnjene čokoladne bonbone v škatlah s pokrovom iz sintetičnega materiala, na katerem je posneta plošča z najnovejšo popevko. Ta novost je naletela pri potrošnikih na izredno dober spre-jem.
IZ HRASTNIKA
TEKMOVANJE V NOGOMETU ZA TITOV POKAL
Lep uspeh hrvotskega Bratstva
V	poletnih mesecih so težave s prirejanjem tekmovanj. To je občutilo tudi Bratstvo lz Hrastnika, ki se je udeležilo nogometnega tekmovanja za pokal maršala Tita. Vedno je kdo manjkal, bil je na dopustu, ali se poškodoval ln podobno. Vendar je vseeno nekako šlo ln društvo je doseglo v tem tekmovanju kar lep uspeh. V njem so nogometaši dosegli naslednje rezultate: Z Rudarjem lz Hrastnika so Igrali 6:1, z Radečanl S!6, s Proletarcem lz Zagorja 7:4, v Senovem pa so zmagali proti domačim s 5:1. Nato pa so zgubili Igro proti prvemu moštvu Kladivarja z 2:0. Z malo več sreče M lahko tudi proti Kladivarju uspeli, vendar n» žalost ni Mio pravih strelcev na gol.
V	jesenskem delu tekmovanja bo Bratstvo po
vsej verjetnosti tekmovalo v ljubljanski nogometni podzvezl.	J
Mladost (Kranj) : Rudar
Rudar Je odigral prijateljsko rokometno tekmo z Mladostjo, ki ho letos nastopala v republiški ligi. Gostje so Imeli rahlo prednost, le da so Mil pri streljanju malce neprevidni ln netočni, tako da so oh koncu zmagali samo z golom razlike. Najuspešnejša sta bila First ln Jekoš e 4 goli, pri domačih pa Petrič. Domača ekipa Je s svojo Igro pokszala, ds bo v tej konkurenci lahko uspešno nastopala.
Dinamo v Brežicah
V nedeljo so Imeli nogometaši NK Brežice v gosteh mlado moštvo člana gorenjske pod-zveze NK Planika lz Kranja. Zanimivo prijateljsko srečanje se je končalo v zasluženo korist Brežic z rezultatom 4:6 (3:6). — Simpatični Kranjčani so pokazali, lepo Igro, le pri streljanju na vrata domačih niso Imeli sreče, ker je vratar Kolar v velikem stilu onemogočil vsako akcijo gostov. Mrežo gostov so potresli Keslč v 15., 16. in 68. minuti in Suljaglč v 29. minuti. — Domači so bili kot kolektiv izredno dobri ln so s koristno igro navdušili gledalce. Tudi goetl mnogo obetajo, posebno mlada trojka v napadu, ln se jim pozna delo zagrebškega trenerja Jazbeca.
Za Brežice Je bila nedeljska tekma zelo koristna v pripravah na srečanje z zagrebškim Dinamom v Brežicah in Jesenskim prvenstvom. V Brežicah, ki so praviloma središče nogometa v spod. Zasavju, se upravičeno sprašujejo, v kateri skupini bodo letos tekmovali. Objavljena Je Mia celjska skupina, govori se o zasavski podzvezl, oziroma da gredo revirski klubi v ljubljansko podzvezo. Nujno bi bilo, da se tudi za Brežice dokončno odloči. Želijo tekmovati z zasavskimi ali celjskimi klubi, ker so z njimi stari znanci ln enakovredni nasprotniki. Snovanje novomeške podzveze za Brežice zaradi oddaljenosti (Črnomelj!) lz finančnih razlogov ne ustreza, Skoda bi bilo, da bl zaradi »reorganizacij« Brežice ostale lz prvenstva ali pa da bl trpela kvaliteta nogometa v Brežicah.
ek
Zasavski derby zopet 1:1
V pripravah za Jesenski del tekmovanja v slovenskih košarkarskih ligah sta moška ln ženska ekipa Rudarja ln Proletarca odigrali v soboto, le. avgusta, na Igrišču Proletarca v Zagorju prijateljski tekmi.
Največ zanimanja je bilo za tekmo moških ekip, saj se Je zbralo na Igrišču precej gledalcev. Proletarec Je tokrat zaigral energično v napadu ln obrambi ter premagal rutiniranega nasprotnika z 41:39 (25:9). Zmaga Proletarca Jo neoporečna, saj Je vodil od začetka do konca
tekme, In Je plod prizadevanj vseh Igralcev, ki so nastopili. Koše so dosegli za Proletarca Strojan 16, Anžur 11, Brezovšek 9, Kovač 5, za Rudarja pa Viri 14, Jelen 13, Poličnik 6, Murn < ln Pintar 2.
• V predtekmi pa sta Igrali ženski ekipi Rudarja ln Proletarca. Zmagale so Trboveljčanke z rezultatom 13:7 (3:4). Največ košev za Rudarja je dosegla Manca Baloh (8), za Proletarca pS Marinka Taufer (5).
Vsem štirim ekipam želimo ob startu v ]«• genski del tekmovanja v republiških ligah čim višje mesto na prvenstvenih lestvicah. — č
KOŠARKA
Zmaga ženske ekipe
SVOBODA (LJUBLJANA) : RUDAR 33:34
Zenska ekipa trboveljskega Rudarja je v nedeljo odigrala zaostalo tekmo republiški: lige z ljubljansko Svobodo. Revirske Igralke se presenetile, saj so z lepo igro zasluženo premagale favorizirane domačinke. V ekipi so nastopile mlade Igralke ln lahko rečemo, da se, po Igri sodeč, tudi ženski ekipi obetajo boljši časi. Igri obeh ekip sta bili skozi skoro enakovredni, le da so domačinke imele malcnkosHio prednost V koših. Proti koncu pa so Trboveljčanke s taktično Igro v zadnjih sekundah dosegle koš, ki jim je prinesel tudi 2 točki. Najboljša je bil« Lavrinljeva ln pa mladinka Strumljeva, pa tudi ostale so se Izkazale z učinkovito ln požrtvovalno Igro. Koše so dosegle: Tamara Lavrinljeva 16, Strumljeva 10 ter Balohova ln Razbor-škova po 4.
Kaj počno pri Rudarju?
Septembra bo tehnično vodstvo nogometne sekcije organiziralo drugo tekmovanje po terenih, ln to samo tistih, ki do sedaj še niso člani nobenega kluba. Pričakujejo, da se bo te najmlajše lige udeležilo še večje število pionirjev kot prvič.
*
Gradnja tribune na stadionu lepo napreduje-Do sedaj so športniki in kolektivi opravili skupno okrog 1500 udarniških ur. Na pobudo mladinskega komiteja in SZDL bo septembra na gradbišču delala mladinska delovna brigada. *
Košarkarski klub bo ob svojem Jubileju — desetletnici obstoja — v domu Rudarja priredil razstavo, kjer bodo s slikami, diplomami M podobno dokumentacijo skušali prikazati svoje plodno desetletno delo.
Prijateljsko srečanje - zaslužena zmaga
RUDAR : TEKSTILAC (ZAGREB) 4:1 (2:1)
Prijatelji nogometne Igre tokrat gotovo niso Mii razočarani, saj Je enajsterica Rudarja zaigrala dosti bolje kot v prejšnjih tekmah. PO katastrofi z Odredom smo pač upravičeno pričakovali mlačno ln nezanimivo tekmo, toda domači Igralci so s požrtvovalno In lepo Igro dokazali prav nasprotno, saj so že v začetka povsem nadigrali nasprotnika In bili skoro vso tekmo boljši. Skoda, da Je potek Igre zmotil močan naliv, saj Je to Igralce obeh moštev pri Igri zelo oviralo, kajti Igrišče, pokrito z lužami, ni bilo več primemo za Igro. — Rudar Je nastopil pravzaprav z dvema garniturama, prvi polčas starejši, v drugem delu pa Je kar « mlajših zamenjalo prejšnje Igralce, medtem ko Je Tekstilac Igral v nespremenjeni postavi.
Domači so Imeli če mnogo več priložnosti ln M rezultat bil tudi lahko večji. Gostje so Imeli moč samo v hitrem napadu, kjer je zlasti Crnlčlč večkrat povzročil zdraho med Rudarjevo obrambo. Gole so dosegli takole: Majcen Je z glavo usmeril v prazen levi kot gola, branilec pa JI ni mogel spremeniti smeri. i:6-Kmalu za tem Je Knavs lz razdalje 20 metrov presenetil vratarja. 2:6. V 37. minuti Je Ive-kovič streljal prosti strel 2:1. V drugem polčasu pa Je KasteHc II. ob koncu še dvakrat kljub težkemu terenu prevaril vratarja ln postavil končni rezultat.
[ ROMAN V NADALJEVANJIH
MED DVEMA
V
Čistilke v tovarni so obešale svoje plašče na kljuke na steni hodnika, plašč zraven plašča. Bili, so revni in obrabljeni, kakor so bile revne čistilke.
Kristine si je zavezala ruto okrog glave, vzela je vedro ln pričela delati.
Ob sedmih je morala delo skončati. Danes ga je zgotovila nekoliko prej kot sicer. Delo ji je šlo hitreje izpod rok.
Bila je prva, ki je segla po plašču, dtf bi ga oblekla. Nekaj trenutkov pozneje Je prišla neka druga čistilka, ki se ji je tudi mudilo domov, kajti imela je dva'otroka, ki ju je morala odpraviti v šolo.
Kot po navadi je segla v žep.
»Moj denar!« je zastokala in pogledala okoli sebe. i Ostale ženske, ki so na njene besede prišle bliže, v eni roki vedro, v drugi pa čistilni bat, so jo začudeno gledale in zmajevale z glavo. Bile ■o vae poštene ženske in nobena izmed njih ne bi zmogla tatvine.
»Moja denarnica!« je zavpila. Hlastno je začela preiskavati svoje žepe, obraz ji je postajal vse bolj rdeč In solze so jo oblile.
Vse ostale ženske so stale okrog nje in začudene gledale vanjo.
Bolj ko Je ženska iskala, bolj obupan je postajal njen obraz.
»Imela sem še deset mark,« je zajokala nesrečna ženska.
Deset mark je bilo zanjo mnogo. Precej ur je morala delati zanje, zjutraj zgodaj vstati in potemi z bolečim hrbtom odhajati domov.
In sedaj je njenega denarja zmanjkalo...
Zenska jo vsa divja pregledala obraze okrog sebe. »Moja denarnica je Izginila!« je zavpila še enkrat. »In semkaj vendar nihče ne prihaja...«
»Hočeš morebiti reči, da sem ti Izmaknila denar jaz?« je užaljeno zarenčala neka debeluša^ta ženska nizke postave in stopila pred njo. »Pazi. kaj govoriš!«
Saj nič ne rečem, toda...«
»Sama se lahko prepričaš, da tvojega denarja nimam!« Mina je obrnila svoje žepe. Bill so prazni.
Tudi druge ženske so storile ravno tako ln razburjene gledale nesrečnico, ki je izrekla tako nezaslišano obdolžitev.
Kristina Je stala čisto v ozadju, ker je že hotela oditi. Niti mislila ni na to, da bi tudi njo kdo obdolžil. »He, Kristina!« je zaklicala okradena ženska. Dekle je obstalo in gledalo okrog sebe.
»Pokaži tudi ti svoje žepe!« ji je rekla neka ženska in stopila bliže k njej.
Segla je z desnico v žep Kristininega plašča in obstala. Zmagoslavno se je nasmejala.
»Tukaj je!« Držala je iskano denarnico visoko v zraku in od razburjenja vsa trepetala. »Torej, zato se ti je tako mudilo domov, tl... ti...?« 2e se je pripravljala, da bi Kristini skočila v lase, toda 4ruge ženske so jo zadržale.
Torej Kristina naj bi bila tatica? To mimo dekle, ki je bilo vedno pripravljeno pomagati, kjer koli je bilo treba, ki so jo vse ženske vzljubile? Niso in niso mogle verjeti, ip tudi denarnica, ki jo je gospa Leder držala visoko v zraku, jih kar ni mogla prepričati.
Kristina je okamenela, njene noge so postale naenkrat težke kot svinec. Denar je bil v žepu njenega plašča! Bil je očiten dokaz — vsaj za ženske, ki so stale okrog nje ln strmele vanjo.
Spet je prišla na sum, da je tatica, dasi je bila tudi tokrat nedolžna.
Samo nekega človeka je poznala, ki bi mu lahko prisodila tako nezaslišano dejanje: Peter Bolsen je morda danes zjutraj prišel prej v pisarno. Poznal je njen plašč, vzel verjetno iz nekega drugega žepa denarnico in jo vtaknil v njen žep, da bi jo osumil, spravil ob službo ter pognal na cesto.
»Kristina, od kod imaš denar?« jo je vprašala gospa Stransky.
»Sama... sama ne vem...« jt zmedeno zajecljala Kristina. »Nisem... nisem ga vzela jaz, verjemite mi! Prav gotovo ne!«
Zenske so jo mrko gledale. Čeravno so bile revne, so vendar bile poštene in tatice niso marale v svoji sredi. Nobena Izmed njih ni mislila, da bi stvar naznanila policiji. Na to se niso spomnile.
»Tako, ti torej nočeš biti kriva? Kdo drugi pa je bil kot ti? Misliš, da ti verjamemo?« Okradena ženska je pograbila svojo denarnico, nato pa zabrusila Kristini v obraz: »Glej, dn takoj zgineš od tod, da se ne spozabim nad tabo! Glej, da ne prideš nikdar več pred naše oči, me ne maramo tatice med nami... Me smo poštene ženske, ti pa...«
Hišnik se je prlzibal mimo s svojo cigaro. Nagrbančil je čelo, ko je zaslišal žensko prerekanje, ter zahteval mir.
»Kaj ste Imele?«
Okradena ženska mu je začela hlastno pripovedovati, kaj se je zgodilo. Ko je končala, je hišnik namršll čelo: »Ali je to res?« je ostro vprašal Kristina
Dekle je stalo na hodniku s povešenimi rokami in sklonjeno glavo. Bila si je svesta, da nima smisla se zagovarjati. Kdo ji bo pač verjel?
Kristina se je žalostna obrnila in odšla, ne da bi sploh spregovorila besedo.
Zenske so molče strmele za njo. Hišnik je skomignil z rameni: »Sedaj bom pa spet moral Iskati zanjo drugo,« se je jezil in godrnjal-»Preklete babnice, niti poštene nočejo več biti med sabo!«
Hiša je stala v nekem parku tako skrito, da jo Je bilo od železnih vrtnih vrat komaj opaziti.
Kristina je dolgo strmela v to hišo, ki ji Je pravila, da žive v njej kulturni, odlični ljudje. Da, tam žive ljudje, ki ne mislijo samo na denar in zaslužek. Ljudje, ki imajo še ideale, ki spadajo v tisti svet, po katerem je vedno hrepenela, iz katerega pa bo za vselej izključena.	•
Njen želodec se je oglašal. Kdaj je pravzaprav zadnjikrat, jedla? J® bilo to včeraj ali predvčerajšnjim? Kristina ni vedela odgovora na to. toda že ob mislih na meso in sočivje se ji je ptičel želodec obračati-Z rokami se je oprla na železne palice vrtne ograje, da ne bl se od sla* bosti zgrudila na tla.
Minilo je že teden dni, odkar ni imela več stalnega stanovanja. Niti celice v bunkerju ni več imela. Ni je mogla več imeti, kajti osem mark najemnine ni več zmogla.
Gospa Stransky je ni več pogledala in je svoje otroke, ki so jo, ko* vedno doslej, hoteli veselo pozdraviti, osorno odpoklicala od nje.
»Ne maram, da z njo še govorite!« jim je zabičala.
Kristina je odšla, vzela s seboj, kar je bilo njenega, In se ogl®* dovala, kam?
Mesto jt bilo veliko, povsod sivi pločniki, visoke fasade hiš, skoraj nikjer nobenega drevesa. Toda mnogo ljudi, mnogo avtomobilov *D hrupa...
Bila je čisto sama. Vzela Je s seboj kovček ter hodila naravnost-Nekam. Sama ni vedela, kam.
Stopila je v park. Opoldne je sedela na neki klopi, sonce je b>l° toplo, proti večeru pa je postajalo hladna
Nekje bo morala spati, toda kje?
Za hotel ni Imela denarja. Kam torej?
Ali naj se spet povrne v bunker ob železnici? Petdeset pfenigov ** noč, za posteljo v prostoru, v kat»rem spe tudi druge, dekleta s poklice«* nad katerim se je zgrozila.
Ne, si Je rekla.
In vendar bo morala spet tja. Za eno noč, za dve, morda za v®*-Takp Je razmišljala, ko le sedaj strmela v lepo hišo v parku in ni v®* dela. kaj naj stori.
Njenih zadnjih petdeset pfenigov je zmanjkalo, ki jih je Se imel* Jedi se je odpovedala že nekaj dni.
Kako dolgo vzdrži človek brez hrane? je ugibala.
(Dalje prihodnjič)
t