PRIHO DNEYKIK GLASILO OSVOBODILNA FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 19. januarja 1949 Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. postale Štev. 15 (1105) SLOUENSKO HflVATSHA PROSVETNA ZVEZA V LETV 1948 Mi goli Ob koncu leta 1948., ko smo Pregledovali celoletno delo in uspehe naših prosvetnih organi-je stopilo pred nas vprašanje: AH je SHPZ posvetila dovolj pažnje ljudski prosveti, bodisi da je zajela čim večje število članstva v aktivno prosvetno udejstvovanje bodisi da je posredovala širokim slovenskim množicam kulturne dobrine? eTi-‘ovi kliki«, ki si je «prisvojila» Prosvetno zvezo (sedanji odbor je izvoljen od društvenih delegatov na občnem zboru 23. maja >'• j namreč očitajo, da ne goji ljudske kulture. Iz naslednjih podatkov si bo lahko vsak čitatelj Sdnt izluščil odgovor na gornje Vprašanje. SHPZ pripravlja vsako leto načrt za prosvetno delo zveze same in posameznih društev. Načrti fd društva upoštevajo aktivizira-nJe članstva samega pri kultur-delu. Odsek za ljudsko prosveto nadzoruje izvajanje programi. vzpodbuja, daje nasvete, in pomoč in s priznanjem daje aktivnim društrx>m zasluženo zadoščenje, Tako smo že javno ugo-da so osemmesečni delovni lipolnila ali celo prekoračila društvo ttfvan Cankar« od “«?. Jakoba ter društva iz Barko-jCiJ, Rocola, Lonjerja, Opčin, Propade, Ricmanj in Saleža. Gotovo so pevski zbori najbolj množična kulturna aktivnost med Ihanskim ljudstvom. V lanskem ctu je delovalo v okviru prometnih. društev anglo-ameriškega naročja TO 43 pevskih zborov. ZbdZa jih je zalagala z notnim, materialom, ki ga je sa-razmnoževala, usmerjala njih J„,in Prav v preteklem letu je glasbeni odsek pri PZ dal pobu-J?’, se znanje naših, pevcev poglobi z uvedbo kratkega teore-študija, za kar je odsek 'delal v obliki brošure potrebno . Pa se med ljudstvom po-garnirajo vesele družabne na-pesmi, je glasbeni odsek iz-drobno pesmarico s 14 šalji-mrrii narodnimi popevkami. Prav lako je iz SHPZ izšla pobuda, ki •° le škedenjski zbor skupno z *borom s Kolonkovca izvedel, da e razpiše natečaj za lahkopevnc 'maske popevke. Pesmi, ki so rhtl Podane za natečaj, sta oba cbora zapela na skupnem konce r-P* S. junija. Pesmi niso dosegle gnetena, ki so si ga pobudniki Očrtali, o čemer bi pa bilo treba *‘Pregovoriti v posebnem glasbe-r''^-strokovnem članku. Množični nastopi so gotovo najmo-manifestacija ljudskosti Injf Peysfce kulture. Tudi v letu „ je bilo nekaj takih nasto-P°j?» med katerimi je gotovo najet} uspel množični koncert ob Prvomajskih proslavah, pri kate-errt je sodelovalo čez 1200 pev-j, ’ četudi je pevskim zborom iz °Prščine bil onemogočen pri},od Pp< pr?s*at’°- Gojenju ljudskega j p J razvoju pevskih zborov cim -'1}- tu^ <(Glasbeni vestnik«, *tostilizirana izdaja glasbenega t™eNa> ki je namenjen pevovod-krat 'n Pevcem' ki je izšel pet- faradi v dramski umetnosti se rjejstvuje precejšnje število na-aiprf č}anstva. Posebno nekatere lent skuPine so dosegle že 0i .uspehe, vendar nismo še niti sto r ‘č zadovoljni s sedanjim rJ}.' Manjka nam izvežbanih tett?er^ev — diletantov. Da se SHpC Pomanjkanju odpomore, je i-Jj? priredila režiserski tečaj naši oktobra), ki ga vodijo 2a; Poklicni režiserji in igralci. Vnl; ? -,e na število prijavljenih v l! spor, ki je bil zanesen ičitžrosvetna društva v — «za-°* ljudske kulture. zaradi vzdušja, ki je vladi ° leseni v naših društvih, tu-Zor,}!} ^}o misliti na to, da se in ■ Pričnejo večerni jezikovni sir^zporaževalni tečaji, katerih 24r, in}eli v prejšnji sezoni 24 s tečajniki. d ?Tlejmo si sedaj še, kako jo PoT*kem letu SHPZ skrbela za tv .vanje znanja in umetno-našemu ljudstvu. po-n-K za ljudsko prosveto jo eca’ mnogo skrbi organiza-hrji. Predavanj po društvih. Do. . Predavatrliev nimamo rav- našega ozemlja; vendar na nekatere odre le ni moglo, ker so premajhni. Da ne bodo ti manjši kraji ostali povsem pozabljeni, je skupina igralcev, ustanovila eVe-selo sceno«, ki je bila z navdušenjem sprejeta kamor koli je prišla na gostovanje. Prav tako so naši ljudje z zadoščenjem in zadovoljstvom sprejeli petje vokalnega kvinteta «Kraški fantje«. V lanskem letu je bila pri Glasbeni matici ustanovljena tudi šola za solistično petje. Ta šola ima v načrtu, da seznani slovensko ljudstvo s slovansko operno glasbo. Na občnem zboru je bil sprejet predlog, ki je izšel iz vrst društvenih delegatov, da SHPZ poskrbi, da se tudi naša likovna umetnost približa ljudstvu, s prirejanjem umetnostnih razstav tudi na podeželju. Sklep ni bil doslej še izvršen, za kar pa moramo iskati zopet vzroke v sedanji situaciji, ki je bila ustvarjena v prosvetnih društvih proti volji SHPZ. V. letu 1948 so društva priredila toliko društvenih kulturnih prireditev, da bi jih ne mogli posebej omenjati v tem članku. Zato se omejujemo le na večje prireditve. Svojstvena je bila revija narodnih noš, ki jo je s prav lepim uspehom priredilo P. D. Lonjer 12. junija. Med koncerti je treba zabeležiti kot poseben kulturni dogodek nastop treh najboljših zborov (Komorni zbor, eSkamperlev in «lvan Cankar«), ki so ga priredili 29. oktobra v korist Dijaške matice. Lansko leto je društvo «Slovanska straža« v Padričah 11. julija praznovalo svojo petdesetletnico in ob tej priliki razvilo nov društveni prapor, dolinski »Valentin Vodnik« pa je 29. avgusta praznoval sedemdesetletnico svojega obstoja. V Borštu je bil 29. junija okrajni nastop pevskih zborov dolinskega okraja; pevski zbori nabre-žinskega okraja pa so imeli svoj okrajni koncert 12. septembra v Sempolaju. Istega dne so prihiteli v Boljunec v. goste P. D. «F. Prešeren« ter pevska zbora iz Padrič in s Konkonela in so vsi trije zbori priredili skupen koncert. “a SHPZ je s svojimi društvi sodelovala tudi z množičnimi organizacijami, tako na pr, ob kongresu ASIZZ, s partizani v «Par-titanskem tednu«, z OP na taborih v Mavhinjah in Mačkovljah, na komemoraciji bazoviških žrtev,, pri odkritju, spomenika padlim borcem v Saležu itd. Tečaj za žensko domačo obrt. ki ga je .SHPZ ustanovila za članice in hčerke članov prosvetnih društev, se je prav krepko uveljavil. Lepi izdelki tečajnic so dosegli polno priznanje na razstavi, ki jo je tečaj organiziral ob kongresu ASIZZ. Nekaj izdelkov tega tečaja je bilo poslanih tudi na mednarodno žensko razstavo v Pariz. Zal, da tečaj ni mogel v novem šolskem letu nadaljevati z uspešno započetim delom. Naši javnosti je že poznano, da je tudi ta tečaj postal žrtev razvnetih strasti, ki so smatrale, da je tak tečaj (ki je bil silno daleč od dnevne politike) nevaren Vidalijevemu (dnterna-cionalizmu«. Politični spor, nastal po objavi resolucije Informacijskega urada v juniju l. I., v tržaškem demokratičnem taboru se ni ustavil pred pragom prosvetnih društev in zveze. Prav gotovo so razlogi, da se ni očuvalo naše prosvetne organizacije pred to krizo, vse prej kot t? neposredni zvezi in skladu z omenjeno resolucijo. O tem pa so se iz razvoja priti/c v naših društvih in zvezi prepričali vsi pošteni in objektivni opazovalci. Glavne naloge tretjega leta petletke v FLRJ Letos bodo postavljeni temelji za popotno uresničenje petletke Investicije za dvig življenjske ravni delavstva]bodo osemnajstkrat večje kot lani-250.000 ha bo meliorirano - 6 milijard din za socialistično preobrazbo vasi BEOGRAD, 18. — Letos bodo glavni napori jugoslovanskega gospodarstva pri graditvi socializma v Jugoslaviji osredotočeni na težko industrijo, rudnike, promet in poljedelstvo. Predvideva se, da bo letos industrijska proizvodnja dosegla 82% proizvodnje, ki jo petletni načrt predvideva za leto 1951. V tem številu ni všteta lesna industrija, ki je prekoračila naloge, določene v petletnem načrtu. Težka industrija Jugoslovanska težka industrija bo morala napraviti letos največje napore. Ta industrija, ki je od o-svoboditve do danes izdelala 55 novih artiklov, ki so se prej uvažali iz inozemstva, bo letos proizvajala hičn t20biliu in tudi težkoče teh-nin-ena enačaja dajejo odseku 'In,,:10. P°sla pri organizaciji preti HJ11- Vendar je poslala SHPZ brUn u}tvr. v januarju 23, v fe-vaUli in v marcu 33 preda- Pbio ,U' Z °Prilom se zaradi pri-Pt-pj 20 Proslavo 1. maja število n’ vsako leto zniža, nato tosnf letna, mrtva sezona. V lenem osemmesečnem minimal-tloiL mirtu so bila za oktober ta „ena Predavanja o Koroški, za jPoemher o sovjetski kulturi. SiipjS cwnber pa o Cankarju (v biči? (tS Pr°slavo tridesete oblet-Prednfa,arieve smrti). Da sc ta kot , niso vršila v številu. ram ' nameravana, se mo- »o tistim ljudem, ki ItjC1*1®! celo z nasiljem in l'«e t Qm* Predavanja preprečili. «kp u, a imenu — ((Zaščite« Ijud-^ kulture. knii4,!>.'etna društva imajo 5 0 SRp? c. 2 nad 12 000 knjigami. knj,e skrbela za rast teh T«Jita,lc s prireditvijo knjižnih ie Prešerno vem tednu na rekoč Vu prinesla knjigo tako 32 t. no. prag domače hiše. Na ''bjo ■ t 1 razstavah si je liud-n,. , uP'!o za nad pol milijona knj(g. samem Sv. Križu knj;„ ?a kniijni razstavi kupili ŽJiflor ?.25.000 lir, v Planjah zn lisof" ' Skedenjci pa za 21 ®HPZ j stile organizirala tudi živ *l»om »r kniiževnikov z Ijud- Prirprtj,. ’] domači pisatelji so je italijanskih koloni vrsto no vili strojev, ki ne bodo omogočili samo izgradnje težke industrije same, pač pa tudi izgradnjo drugih industrijskih sektorjev. ' V prvih dveh letih petletke so bile zgrajene številne nove tovarne jugoslovanske težke industrije. Devet drugih podjetij v tem industrijskem področju je v gradnji in ne. katera že obstoječa industrijska podjetja so bila povečana in reorganizirana. Jugoslovanska težka industrija bo letos proizvajala stroje, ki bodo koristni za mehanizacijo rudarske industrije, razen tega pa tudi električne stroje, traktorje in vse drage stroje, potrebne v poljedelstvu. Letos bo 24.000 delavcev .vključenih v težko industrijo. Proračun določa velike investicije, ki bodo prispevale k dvigu Življenjske ravni delavstva. Te investicije za leto 1949 so 18 krat večje kakor leta 1948. Med drugim bodo zgradili za delavce težke industrije stanovanja v skupni površini 600.000 kvadratnih metrov. Rudarstvo in promet Letos bodo rudniki znatno zvišali svojo proizvodnjo, ki se bo v prvi vrsti uporabila za domače potrebe in nato za plačilo jugoslovanskega uvoza. Rudarska proizvodnja se bo zvišala z mehanizacijo in racionalizacijo dela v rudnikih. Jugoslovanski železniški prevoz se bo letos ojačil z zvišanjem pre- Pogajanja za Peking se še nadaljujejo Potrjene vesti o pogajanjih za premirje za severno Kitajsko - Sovjetska vlada odbila prošnjo kitajske vlade za posredovanje, ker hoče ostati zvesta načelu nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in ker smatra, da mora spremeniti Kitajsko v demokratično državo kitajsko ljudstvo samo Podaljšanje roka vpogleda v volivne imenike postaja vedno nujnejSel RIM, 18. — Obveščeni krogi me nijo, da bo italijanski poslanik v Londonu Gallarati-Scotti v svojem razgovoru z Bevinom postavil predloge za rešitev vprašanja bivših italijanskih kolonij. S tem v zvezi piše francoski list ((Liberation«, da je Schuman predložil Bevinu tajni načrt za razdelitev Eritreje. Južni del Eritreje bi prišel pod abesinsko upravo, severni del pa bi skupno upravljale Ve. lika Britanija, Francija in Italija. PEKING, 18. — V Pekingu so boji prenehali, ker so v teku po-janja za kapitulacijo mesta. Z druge strani pa poročajo iz Pekinga, da je delegacija 11 predstavnikov odšla iz Pekinga v glav. ni štab demokratične yojske, kjer bo zaprosila za pogajanja za sklenitev premirja za vso Severno Kitajsko. Kakor poroča agencija «Noya Kitajska«, se bo ofenziva narodno -osvobodilne vojske po zavzetju Hsu-čova usmerila južno od reke Jang-ce. Priprave za napad na tej reki se vršijo v obširnem osvobojenem področju med Rumeno reko in reko Jangce. Agencija javlja dalje, da je Hsu-čov 20 dni po osvoboditvi postal važno železniško središče. Popravili so že 700 milj železnice, ki vodi v Lungaj, in železnice Tiencin-Pukov. Lungajska železnica bo podaljšana do Pacifika. Moskovski radio je javil, da je sovjetska vlada odbila prošnjo za posredovanje, ki jo je poslala ki-tajska vlada. Poročilo dostavlja, da je odgovor izročil Višinski v ponedeljek kitajskemu poslaniku v Moskvi. V odgovoru izjavlja sovjetska vlada, da ostane zvesta načelu nevmešavanja v notranje zadeve drugih držay in zato ne smatra za umestno sprejeti vloge posredovalca. Z druge strani pa mora spremeniti Kitajsko y demokratično državo kitajsko ljudstvo samo. Tudi francoski poslanik je obvestil kitajsko vlado o stališču Francije glede zaprošenega posredovanja. Vsebina odgovora ni znana, v Parizu pa domnevajo, da je francoska vlada odbila kitajski pr»dlog. Danes je Bevin sprejel kitajskega poslanika v Londonu, ni pa znano o čem sta govorila. Vendar pa izjavljajo obveščeni krogi, da mu je sporočil, da angleška vlada ne more ugoditi prošnji za posredovanje. Bevin oviia mir v Palestini TEL AVIV, 18. — Danes je izraelska vlada izročila odgovor na britansko protestno noto v zvezi s se- streljenimi britanskimi letali. Nota poudarja, da so za incident odgovorni «tisti, ki so dali nalog za operacijo, ki se mora smatrati kot nezakonita«. Danes krožijo v Tel Avivu vesti o začetku pogajanj med Izraelom in Transjordanijo za sklenitev premirja. V londonski zbornici je danes Bevin izjavil, da bo čimprej podal podrobno poročilo o položaju na Srednjem vzhodu in še posebej v Palestini. Pripomnil pa je, da sedaj ni ugoden trenutek za take izjave, ker da so v teku kočljiva pogajanja med židovskimi in egiptskimi predstavniki na Rodosu. Tudi z drugimi strankami da so se začela pogajanja. Voditelj laburistične levice Cross-manj je ob povratku z enotedenskega potovanja po Palestini v svojih izjavah predstavnikom tiska napadel Bevinovo politiko na Srednjem vzhodu ter ga obtožil, da ovira vzpostavitev miru na tem področju. Dalje je Crossman dejal: Se nikoli ni bilo tako ugodnih možnosti za prijateljski sporazum med Arabci in Zidi. Toda zdi se, da je Bevin odločen preprečiti ta sporazum. Pripomnil je tudi, da je zaradi židovskih zmag vojna na Srednjem vzhodu skoraj končana, če ne bo prišlo do britanske vojaške intervencije. Končno je Crossman poudaril, da ne misli prevzeti vodstva laburistič" ne skupine, ki nasprotuje Bevinovi politiki v Palestini, pač pa da misli na prihodnjem razpravljanju o Srednjem vzhodu objasniti pred parlamentom dejstva, kakršna v resnici so. V noči 14. t. m. so demokratični borci izvedli napad na monarhistično postojanko v mestu Ardeja. Isto noč so izvedli napad proti monarhistični postojanki v Piperiji. Skupina borcev demokratične vojske, ki operira v Solunu, je 13. t. m. napadla predmestje Kalitea. Kar se tiče tako imenovane vladne krize, ni nič »novega«, ker je kralj zopet poveril Sofulisu nalogo za sestavo vlade. Italijanska bojna ladja na poti v Odeso AVGUSTA (Sicilia), 18. — Torpedni lovec »Artigliere«, ki spada med italijanske ladje, ki se morajo izročiti Sovjetski zvezi, je danes iz Avguste odpotoval v Odeso. voznega parka in z obnovo železniških prog. V ta namen bo določenih 10 milijard in 300 milijonov dinarjev. Na ta način bo jugoslovansko prevozništvo usposobljeno, da izvede vse določene naloge. Poljedelstvo Leta 1949 mora jugoslovansko gospodarstvo napraviti korak naprej pri razvoju graditve in utrditve socialističnega sektorja. Letos bodo investirali 13 milijard dinarjev za razvoj državnega poljedelskega sek. torja, dočim so lansko leto investirali v ta namen samo 5 milijard dinarjev. Velike državne poljedelske zadruge imajo letos nalogo dobavljati v veliki meri meso, maščobe in sočivje za oskrbovanje mestnih prebivalcev in delavcev v vedno večjem številu. Melioracije Razen tega bodo izvršena velika izboljševalna dela, ki bodo dala letos jugoslovanskemu kmetijstvu drugih 250.000 hektarjev plodne zemlje. Med drugimi deli se bo letos začela graditev velikega kanala lisa-Donava-Tisa v najbolj rodovitnem delu Jugoslavije v Vojvodini. Izvršila se bodo tudi izboljševalna dela na Lonjskem polju na Hrvatskem ter druga izsuševalna in namakalna dela. Ob zaključku teh del bo pridobljenih 750.000 hektarjev plodne zemlje. Veliki del nove obdelovalne povTŠine je v krajih s toplim podnebjem in se bo zato uporabil za gojitev industrijskih rastlin kakor bombaža in tobaka. Kmetijske zadruge Sest milijard dinarjev bo investiranih za kmetijske zadruge, ki imajo zelo važno vlogo pri socialistični preobrazbi vasi. Poljedelske zadruge in še posebno kmečke obdelovalne zadruge, katerih žiani obdelujejo zemljo skupno, bodo prejele poljedelske stroje, ki jih bo izdelala jugoslovanska težka industrija. Poljedelske zadruge, ki so se prej omejevale na nakup svoje delovanje na vseh sektorjih poljedelskega dela. * k * Z uresničevanjem teh glavnih nalog jugoslovanskega gospodarstva bodo letos postavljeni temelji za popolno uresničenje prve jugoslovanske petletke. V.čeraj in predvčerajšnjim sta minila prva dva dni, odkar so votivni imeniki na vpogled javnosti v ulicah MALCANTON štev. 3, MAZZINI štev. 25, DEL VENTO štev.. 13 in DIAZ štev. 23. Kakor smo že prej opravičeno predvidevali, zaradi velikega števila votivnih upravičencev, so pred vsemi omenjenimi uradi neprestano dolgi repi volivcev, ki so prisiljeni čakati eno uro in še več, da bi prišli na vrsto in se prepričali o vpisu v vplivni imenik. Ugotavljamo torej veliko zanimanje volivcev, kar pa je hkrati razveseljiv znak politične zrelosti tržaškega ljudstva. Ugotavljamo pa tudi, da je moralo biti vsakomur, kdor je bil prva dva dni prisiljen čakati, da pride na vrsto, jasno, da bo povsem nemogoče, da bi prišli vsi volivci, ki se zanimajo za svoj vpis v imenike, na vrsto v PIČLIH DESETIH DNEH. Zato je naša zahteva, da se rok PODALJŠA NA TRIDESET DNI ter imeniki razgrnejo na VEČJEM ŠTEVILU URADOV., več kot opravičena. Zaradi tega je. tudi nujno, da oblasti rok čim prej podaljšajo eventualno tudi na več. kot 30 dni in povečajo število uradov. Le na ta naiin bo ' namreč omogočeno, da se popravijo vse krivice, ki so storjene, tistim, ki spjph niso vpisani v volivne imenike ali pa, ki. so vpisani nepravilno. V urad volivnega odbora slo-vansko-italijanske fronte v ulici Ruggero Manna št. 29 prihajajo nenehno naši tovariši in tovari. šice, ki so na omenjenih uradih z vplivnimi imeniki ugotovili, da sploh niso vpisani ali pa da so napačno vpisani. Oblasti so dolžne storiti vse, da bodo vse nemarnosti zn opustitve ter krivice popravljene, sicer se volitve ne bodo mogle imenovati niti pravilne niti demokratične, še manj pa svobodne! V IfSlU TRST, 18 (ASTRA) — V Trst je prišla delegacija madžarskega ministrstva za zunanjo trgovino, ki jo vodi Imre Georgolg. Pogajala se bo. o plačilu stroškov za tranzitno trgovino. Delegacija je že imela prve stike s trgovinsko zbornico in ponuja v okviru italijanskermadžarskega dogovora O kliringu od 16. decembra plačilo v blagu. Pogajanja so važna, ker se pred• videva močan prevoz blaga v okvi» ru madžarsko-argentinskega doge* vora. Videm, 18. Danes so se začeli V Vidmu italijansko-jugoslovanski razgovori glede ureditve obmejnega prometa med obema državama, gle-j de razmejitve na nekaterih točkah in glede izmenjave političnih kaz-i njepcev. SVETOVNA SINDIKALNA ZVEZA bo Sc dalje živela Anglosaški sindikalni predstavniki hočejo za vsako ceno razbiti sindikalno enotnost - Deakin je odrekel besedo italijanskemu predstavniku Di Vittariu PARIZ, 18. — Na današnji seji izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze je tajnik Saillant predložil resolucijo, ki pravi med drugim: Izvršilni odbor sprejme na znanje predlog «Trade Unions« o prekinitvi delovanja Svetovne sindikalne zveze in v okviru svojih pooblastil predaja to vprašanje organizma Svetovne sindikalne zveze, ki so za to pristojni. Izvršilni odbor smatra, da predlog sveta «Trade Unions« spravlja v nevarnost obstoj Svetovne sindikalne zveze ter mednarodno sindikalno enotnost. Smatra, da vsebuje ta predlog tudi osnutek za spremembo statuta organizacije ter njenih ustanovnih osnov. Zaradi tega je potrebno sklicati izvršilni odbor in glavni svet. Predsednik britanskih sindikatov Deakin je ta predlog odbil. Predsednik sovjetskih sindikatov Kuzne-cov pa je predlog podprl ter izjavil, da samo Saillantov predlog lahko reši enotnost svetovnega sindikalizma. Nizozemski predstavnik Kupers pa je seveda soglašal z britanskim predlogom. Na popoldanski seji je Deakin V ZDA IN V NEMČIJI HKRATI Procesi proti komunistom pod policijskim terorjem Zagovorniki zahtevajo, da se proti voditelju ameriške KP Fosterju ne postopa-Proces proti Maksu Reimanu voditelju KP zahodne Nemčije je odložen do 21 t, m. NEW YORK, 18. — Na včerajšnji razpravi proti 12 komunističnim voditeljem je javni tožilec zahteval, naj se proces proti tajniku ameriške KP Williamu Fosterju vodi ločeno od procesa proti ostalim 11 obtožencem. Danes je sodišče ugodilo tej zahtevi in sklenilo, da se proces proti U komunistom nadaljuje. Ker boleha Foster na srčni hibi in ne more zaradi tega biti navzoč na razpra-... , . vi, so zagovorniki zahtevali, naj se lile so 4 utrjena poslopja in elek- proti njemu ne postopa. Zagovorni-trično centialo. Edinice demokratič-t ___ ..u,.-..« m Solulis nadomestil Sofulisa ATENE, 18. — Radio ((Svobodna Grčija« poroča, da so edinice demokratične vojske v noči 16. t. m. izvedle napad na Florino. Razstre- ne vojske so ostale v mestu dve uri in pol in so nato umaknile. ki so danes zahtevali med drugim, naj se policijske sile, ki jih je poslal na sodnijo njuj.orški župan, odstra- nijo iz sodne dvorane. Zagovorniki so poudarili, da je to pravi policijski proces, ki se vrši pod policijskim ustrahovanjem. Pravi proces pa še se ni začel, ker mora sodišče še imenovati razsodnike med 500 osebami, ki so bile v ta namen sklicane. * c * Podoben proces proti komunističnemu voditelju zahodne Nemčije Maksu Reimannu, ki se je danes začel pred sodiščem britanske nadzorstvene komisije v Duesseldorfu, je bil na zahtevo obrambe odložen na 27. januarja. Ob izhodu s sodišča je Reimanna navdušeno pozdravila velika množica. Razdeljevali so letake, ki navajajo zahteve nemškega demokratičnega ljudstva po enotni Nemčiji in po sklenitvi pravične mirovne pogodbe in umiku zasedbenih čet. Znano je, da Reimanna obtožujejo, da «je žugal z represalijami nemškim političnim voditeljem, ki sodelujejo z zahodnimi zavezniki«. Medtem ko predstavnike delovnega ljudstva, ki se dosledno borijo za pravičen mir in proti vonim hujskačem, tirajo pred sodišče javljajo danes iz Essena, da je sodna uprava ameriške vojaške uprave sporočila, da bo upoštevala zahtevo, ki so jo predložili nemški industrijski krogi glede revizije razsodb izrečeni v Nuernbergu proti Alfredu Kruppu, Von Bohlemu in drugim voditeljem bivšega Kruppovega tru-sta, ki so soodgovorni za Hitlerjev zločinski napad na miroljubne narode. HAJDERABAD, 18. — V državi Hajderabad se je razširila epidemija kolere. Do sedaj so sprejeli v bolnišnice 879 ljudi. V tednu od 25. decembra do 1. januarja je umrlo ljudi. predlagal, naj se o predlogu angl«; ških sindikatov glasuje jutri, Deal kin, ki je predsedoval sej.l, je odklonil besedo italijanskemu predstav* niku Di Vittoriu, ki je hotel pod* preti Saillantov predlog. Seja se bo nadaljevala jutri in bodo glasovali o predlogu britanskih sindikatov, IZ vsega obnašanja angleških in ameriških predstavnikov jasno vidi, da so prišli na sejo s trdnim namenom, da razbijejo sindikalno enotnost. Deakin je danes na tiskovni konferenci med drugim izjavil! Prišli smo do sklepa, da je treba napraviti konec s Svetovno sindikalno zvezo. V istem smislu se je izrazil tudi predstavnik CIO Carey. Glavni tajnik Saillant pa je dejalt Ce anglosaške organizacije vztrajajo na svojem stališču in zapuščajo organizacijo, bo Svetovna sindikalna zveza še dalje živela in zbirala delavce vsega sveta za uresničenje dolgega in trajnega miru med narodi. islaniški Dri Po uradnih podatkih Zbornice za trgovino, obrt in poljedelstm je statistika prometa preko tržaškega pristanišča sledeča: DOVOZ 1948 1938 stotov stotov po železnici 4.947.389 8.647,807 po morju 21.759.606 24.089.654 skupaj ODVOZ 26.706.995 32.737.461 1948 1938 stotov stotov po železnici 15.237.256 11.330.275 po morju 5.882.821 9.719.009 skupaj 21.120.077 21.049.284 ™redii( I u°"*act pisatelji s« žere . L” februarju literarne ve-režini • ria Opčinah, u Na-Pa ,.n ,n v Bol juncu; u jeseni ,.„2°*.’ igralci na reeitacij-^forni: nn Vrdell, Greti tn «ti’o — . bkorklji seznanili član. Sjj; i! Primorskih pisateljem eiHlo gotovo zajelo veliko slovenskega prebivalstva Čeprav še ne vemo, kakšen bo volivnt zakon za bodoče upravne volitve, In čeprav tudi še ne vemo, kdaj se bodo vršile, labko že danes ugotovimo, da je tukajšnje politično življenje že zašlo v stero začetne predvolivne aktivnosti. Ta aktivnost dobiva svoj odraz predvsem v dnevnem časopisja, kjer lahko opažamo prve obrise stališč, ki Jih bodo glede volitev zavzele posamezne politične skupine. Za danes se hočemo zadržati le na volivnem programu Vldalijeve skupine in na obrazložitvi tega programa, ki je bila podana na posebni tiskovni konferenci s strani Vidaltjevib predstavnikov. Predvsem se °P*zi' ^a so iz omenjenega načrta Vtdalljevega nrnerama pod izgovorom, da gre rr.tanSh ^ s bsr-ss •»a bJ»^ dV% ^*Vlda*tJevem načrtu prol &u da le voUvni proramUUo realizirati. Za nas predstav j reč vollvnl Program v'č r"°paP«veT?“vmalijev načrt nrogra^na ne moremo rečt, ker vse-buje razne v sedanjih prilika* £ uresničljive postavke, ker je na p mnogih mestih nestvaren in nejasen, S KOM H0CEI ZIDA ker je v njem nacionalno vprašanje popoloma zanemarjeno, a kmečko vprašanje komaj dotaknjeno. Glede izjav, ki so padle na tiskovni konferenci Vidalijevih predstavnikov o paktiranju Vidaiijeve frakcije ž ostalimi strankami, pa je vsakdo takoj opazil dejstvo, da Vidali ponuja paktiranje, kakor se je izrazil advokat Pogassi, »vsem ostalim strankam, v kolikor nameravajo ustanoviti široko volivno zavezništvo«. V isti sapi pa je dodal: «Ne vemo še s katerimi strankami...«, ker Je kaj bitro pozabil, da je trenutek prej dejal »z vsemi«. (»La Fiaccola«, ki Je kvalunkvistič-no slovanožrsko glasilo, je že pisalo, da Vidalijev projekt programa sprejema). Vse to pomeni, da Vidali ponuja zavezništvo z vsemi strankami brez razlike začenši z Movi-mento sociale Italiano in kvalun-kvistov, pa preko republikancev in »socialistov« pa vse do krščanske demokracije in liberalcev. Torej s strankami »Giunte« tn »Ultragiun-te«, t. J. z vsemi strankami, ki so v direktnem in najbolj odkrlten nasprotju z osnovnimi načeli demokratičnega gibanja v Trstu in na svetu sploh. Toda Vidalljevi predstavniki so na konferenci takoj pojasnili, da ponujajo pač sodelovanje z vsemi strankami razen z tistimi resnično demokratičnimi množicami tržaškega ljudstva, ki glede resolucije Informacijskega urada ne zavzemajo istega stališča kot Vidali. Zaradi tega je to :|rokogrudno ponujanje sodelovanja s strankami, ki pred-stavljajo v Trstu mnogo bolj kot v itauji sami novo nastopajoči fašizem milo rečeno — ze|0 čudno. Množice slovenskega in italijanskega demokratičnega življa cone A, ki se glede resolucije IU z Vidaii-jem ne strinjajo, so za Vidalija le skupina meščanskih nacionalistov ter renegatov. Mi, ki smo v njibo-vem imenu postavili najširšo osno-e”®*en nastop vseh resnično demokratičnih sil na bodočih vo- dM i Pa doživljamo iz dneva v • da Vidali in njegova skupina to osnovo odbijajo, s tem odbijajo tisoče in tisoče volivcev, medtem ko postavljajo in ponujajo sodelovanje z vsemi tistimi, ki bolj ali manj odkrito predstavljajo v Trstu °?”°v.° 'ašizma, ki predstavljajo glavni steber opore tukajšnjim predstavnikom imperializma in protidemokratične borbe. Vidali smatra pač, da je z njimi sodelovanle možno, z nami pa MVeda ne. AH nam mor« očitati, da nismo vedno stan y prvih vrstah na liniji proti-imperialistične borbe? Da se nismo vedno in dosledno borili za spoštovanje mirovne pogodbe? Ne, tega nam nihče ne more očitati! In vendar hoče Vidali z vsakodnevnim odbijanjem enotnega nastopa na tisoče volivcev z nekaj frazami In z.merjanjem odpraviti, češ saj ne predstavljajo ničesar, kar pa prav s tem vsakodnevnim zaganjanjem in proglašanjem prav nas za sovražnika št. 1 (na borbo proti imperializmu in novemu fašizmu je namreč že skoraj pozabil) dokazuje, da predstavljamo prav tisto, proti čemer se on manj ali bolj prikrito že šest mesecev bori. Mi predstavljamo namreč prave In resnične interese demokratičnega delovnega ljudstva v Trstu prav zaradi tega, ker se dosledno borimo za spoštovanje mirovne pogodbe, ker je to v interesu demokratične fronte pri nas in v svetu. Ali misli Vidali v resnici prepričati svoje pristaše z nekaj frazami o »izdajstvu Babičeve skupine«? AH res misli, da bo svoje odklanjanje skupnega nastopa vseh demokratičnih sil opravičil z očitno lažjo? Ali res misli, da bo sodelovanje z najbolj reakcionarnimi po-',‘tičnimi skupinami v Trstu opravičil z zmerjanjem in klevetanjem? Jasno Je, da tržaškega proletariata o tem ne bo prepričal. Tržaški proletariat namreč ne more biti Vidalijevega mnenja, kajti tržaško delovno ljudstvo ne more sprejemati laž za resnico. Ravno nasprotno! Tržaško ljudstvo je globoko prepričano, da je enotnost demokratičnih sil sploh a še posebej enoten nastop na volitvah, prepotreben. Tržaški proletariat in vse tržaško demokratično delovno ljudstvo je politično dovolj zrelo in se ne pusti od nikogar voditi za nos, temveč o vseh političnih dogodkih globoko razmišlja. Zaradi, tega predobro ve, da Vidalijevo stališče odklanjanja sodelovanja s silami, ki stojijo dosledno na stališču spoštovanja mirovne pogodbe, le dokazuje, da je vse njegovo pripovedovanje o tem, da se še vedno drži osnovnih načel demokratičnega gibanja, neiskreno. Naivno pa je tudi misliti, da bi se dali demokristjani, kvalunkvisti in vsi ostali reakcionarji, za katere Je revizija mirovne pogodbe CON-DITIO SINE QUA NON, spraviti na voiivni program, ki zahteva spoštovanje mirovne pogodbe. Tega se Vidali sam in njegovi tudi dobro zavedajo. Zato njihovo stalno odklanjanje enotnega nastopa z nami in pripravljenost sodelovanja s šovinisti in fašisti le dokazuje, da Vidaliju ni do volivnega bloka, ki naj bi resnično predstavljal blok demokratičnih sil, temveč da mu je le do poglabljanja razdvojenosti demokratičnih sil v Trstu Zato Vi-dalijeva linija samo potrjuje našo tezo, da hoče Vidali uresničiti enotno fronto »od Santlna do Vidalija«, ter da zanj ni borba proti imperializmu osnovna zadeva. Smešno te namreč kričati, da nočejo nikakršnega plebiscita, ko pa Je Jasno, da je osnovni pogoj demokristjanov, republikancev, »socialistov« , kva-lunkvistov itd. revizija mirovne pogodbe. Tržaško ljudstvo o vsem razmišlja in točno vidi, kam vodi to Vidalijevo politikantstvo. Zato stalno odklanjanje enotnega nastopa vseh demokratičnih sil ne bo mogoče. Kljub temu nenehnemu ponavljanju odklanjanja enotnega nastopa z nami, pa smo mi še dalje in še trdneje prepričani, da Je enoten nastop na bodočih volitvah vseh demokratičnih množic ne glede na različna stališča glede resolucije IU, mogoč. Zato nismo tudi proti nobenemu bloku, ki bo stal resnično na programu interesov demokratičnega ljudstva. Ne moremo pa seveda pristati na noben blok, ki bi zahteval od nas odstopanje od naših osnovnih načel in ki bi predstavljal le slabljenje demokratične fronte pri nas. Zato pozivamo tržaški proletariat in vse demokratično ljudstvo, da zahteva in da uresniči enoten nastop vseh demokratičnih sil na bodočih volitvah! Nekateri tolmačijo, da je bil promet v preteklem letu za 13 odst. višji od povprečja 1933-1939. Navajajo sicer, da lahko odračunamo tako imenovani enetrgovski« promet, ki bi dosegel blizu 25 odst. Toda pozabili so, da bi bilo treba odračunati tudi promet petroleja in mineralnih olj na splošno, ki verjetno tudi ne bo manj kot 25 odst. vsega prometa. Tako nam bo ostala za pravi trgovski promet komaj polovica. Zakaj, tako jasno pove primerjava med železniškim dovozom v preteklem letu (4.947.389 stotov) in v letu 1938 (8.647.807 stotov). Isto odseva tudi odvoz po morju. Lahko rečemo, da sta znašala oba le malo nad polovico prometa v predvojnem 1938. letu. Za točno analizo podatki še niso na razpolago, vendar pa lahko zapišemo, da se v prednjih slabih rezultatih zrcali pač prav takšna gospodarska politika lokalnih faktorjev. Milanski delavci nadaljujejo borbo MILAN, 18. — Tajnik Delavske zbornice je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo sindikalne organizacije stalno podpirale zahteve delavcev podjetij, ki so sedaj v krizi. Te dni bodo v raznih delih mesta in v tovarnah številna zborovanja. V programu je tudi veliko ljudsko zborovanje. Delavska zbornica pa tudi ni opustila namena izvajanja pasivne stavke v večjih industrijskih podjetjih. Novi neredi v Južni Ali JOHANNESBURG, 18. - Včeraj je prišlo do novih neredov meri Črnci in Indijci v Pieter-Maritzbur-gu, 70 km od Durbana. Bilo je 35 ranjenih. Aretiranih Je bilo 170 črn-cev, ki so bili namenjeni v indijsko četrt. V Durban se je vrnil mir. toda oklopni avtomobili in vojaštvo se vedno krožijo po mestu. 19. januarja #49 PRIMORSKI DNEVNIK BARKOVIJAN1 PROTI RAZBIJAŠTVU IZJAVA Sreda 19. januarja Marij, Branimir Sonce vzhaja o* 7.40, jahaj* ob 16.52. Dolžina dneva 9.12. Luna vzhaja ob 22.46, zahaja ob 10.23. Jutri četrtek 2». januarja Sebastjan, Zivojin Kdaj bo reš Vprašanje gospodinjskih Tov. Pečarja Karla ni več med nami lati Lonjeice in stare aktiviste Osvobodilne fronte je presunila V«st, da je včeraj zjutraj ob 11 uri prenehalo biti srce tov. Pečarja Karla — Ropotona. Težka zavratna bolezen, ki ima zlasti v Trstu socialne korenine, je umorila tega tako žilavega in v borbi za pravice delovnega ljudstva tako odločnega moža. Tovariš Pečar je bil eden izmed prvih aktivistov Osvobodilne fronte v Lonjerju. Okrog njega so se v letih narodnoosvobodilne borbe zbirali Lonjerci. S svojo preprosto in kleno besedo je znal prav tako govoriti svojim tovarišem kot mladini ter jih vzpodbujal pri njihovem delu. Seme, ki ga je sejal, je stoterno in bogato obrodilo. V dneh, ko so se vršili po Trstu «vdori», je bil Lonjer in zlasti njegova hiša zadnje zatočišče aktivistov Osvobodilne fronte, iz katere se je po osvoboditvi s sodelovanjem Italijanov razvila Slovansko-italijanska antifašistična unija. Kot je bil tovariš Pečar agilen za časa borbe proti fašizmu, prav tako j« e isto vnemo nadaljeval neomajno z delom po osvoboditvi, ko je bito treba obdržati pridobitve osvobodilne borbe. Postal je sekretar komunistične partije v Lonjerju ter se politično in kulturno udejstvoval v javnem življenju ter je pri svojem delu užival sloves in spoštovanje svojih sotovarišev. Ko so se po izjavi resolucije In-formbiroja ločile demokratične sile v tej majhni slovenski vasici, je tovariš Ropoton ubral pravo pot, katero si je izbralo slovensko ljudstvo, kateremu je bil vedno zvest. Delal je veliko na tem, da bi te obdržala enotnost ter da bi se še bolj utrdilo slovansko italijansko bratstvo, ki je podlaga naši borbi in našim uspehom. Tovariš Pečar zapušča ženo in hčerko Jolando, ki jima izrekamo V imenu Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja in OF Vil. okraja iskreno sožalje. Pogreb pokojnega Pečarja Karla bo v četrtek ob 15.30 iz hiše žalosti. Podpisani člani prosvetnega društva »Marij Matjašič - Milanu v Barkovijah z ogorčenjem OBSOJAMO razbijaško delo Vidaltjeve skupine ln odbor za zaščito ljudske kulture, k) hoče z lažjo in hinavščino zavajati slovensko ljudstvo. IZREKAMO zaupnico izvoljenemu odboru našega prosvetnega društva, ker vemo, da se bo z vnemo boril za napredek naše kulture. ZAHTEVAMO, da se nam vrnejo nasilno vzeti društveni prostori, da bomo lahko nadaljevali naše delo na prosvetnem polju. IZJAVLJAMO, da ostajamo zvesti osnovnim načelom, ki jih izvaja SHPZ, žarišče napredne ljudske kulture. Smrt fašizmu — svoboda narodu 1 V Barkovijah 27. decembra I94t. SLEDI 121 PODPISOV. Zopet je počil milni mehurček. Tokrat je na vrati Venčkov iz Barkovelj. Solidarnost njegovega »društvan z odborom «zaščitnikov» je jalova, kajti pri 152 članih društva znaša naša emanjšinas 84.2%. Prepričani smo, da se bodo končno znašli na pravi poti tudi mnogi od onih slabih 16%, ki si danes še domišljajo, da predstavljajo samo oni ljudstvo. Gledališče Verdi V petek 21. t. m. ob 20.30 bo premiera fantastične komedije v treh dejanjih «Oceana» Antonija Smareglia ’ za abonente reda 8. Pričela se je prodaja vstopnic. SPOMINSKI DNEVI 1*78 se je aa Premu na Notranjskem rodil Dragotin Kette, slovenski pesnik. Umri je 28. maja 1199. do danes še nj bila ustanovljena posebna stranka gospodarjev, s katerimi bi se. sindikat za gospodinjske pomočnice lahko pogajal. Prav zaradi tega so ostala danes še vsa vprašanja gospodinjskih pomočnic nerešena in bodo taka tudi ostala vse dotlej, dokler ne bo mogla pričeti sindikalna organizacija odločno borbo za obrambo njihovih pravic in zahtev. Toda v tej borbi bi morale biti seveda prve prav gospodinjske pomočnice same, ki bi morale odločno zahtevati: izboljšanje plač, ki bodo primerne današnjim življenjskim potrebam, znižanje delovnega urnika, potreben tedenski počitek, predvsem enkrat tedensko prost popoldan, v katerem bi lahko obiskovale razne strokovne tečaje ter pravilno ureditev starostnega ter bolezenskega zavarovanja. Posebna naloga sindikalne organiza-cije pa bi morala biti seveda skrb za kulturni dvig teh delavk, ki so ostale na nižji stopnji prav zaradi nerazumevanja njihovih gospodarjev kakor tudj odgovornih oblasti. Potrebno bj bilo torej rešiti problem strokovnih nedeljskih šol, predavanj, pa tudi zabav in razvedril, ki bi jim lahko razvijala njihovo duševno obzorje. S tem da bi se tudi naše slovenske gospodinjske pomočnice vključile v sindikalno gibanje, bi lahko tudi same reševale vprašanja, ki so zanje življenjskega pomena. zaradi tega v »nadlego* tistim, ki so jim toliko časa zvesto in neumorno služile. Takrat, ko bi morale iraetj zagotovljen vsaj skromen kotiček, v katerem bi lahko preživele svoja zadnja leta, prav takrat so jim obrnili hrbet njihovi gospodarji kakor tudi vse socialne ustanove, ali pa so bile do svoje smrti v breme rojstni občini. Njihova edina starostna pomoč' so bili prihranki, ki so jih od ust odtr-govale vso dolgo dobo svojega službovanja. Kako visoki so bili ti prihranki, prav gotovo dobro vedo vsi tisti, ki so imeli posredno ali neposredno vpogled v njihovo življenje. Ze sama plača, ki so jo prejemale in jo tudi danes prejemajo, je v večini primerov manjša od najnižje predpisane mezde. Nešteto je naših slovenskih deklet, ki trdo delajo za bornih 4000 ali 5000 lir: le redek je primer, ko dobi gospodinjska pomočnica nekoliko višjo plačo. Tako si zaradi težkih gospodarskih razmer s svojim skromnim zaslužkom ne morejo nabaviti niti najosnovnejših življenjskih potrebščin. Njihovo delo seveda ne pozna nobenega urnika in traja navadno tudi po 16 ur dnevno. Seveda nimajo med dnevom praktično določenih ur za prosti čas kot ga imajo delavci v ostalih poklicih, zaradi česar jim je onemogočeno vsakršno prosvetno ali kulturno udejstvovanje. Njihov prosti čas je omejen le na nekaj svobodnih ur ob nedeljah in praznikih in še tega ne morejo koristno izrabiti, ker imajo takrat na razpolago le take zabave, ki jim vse prej škodijo kot pa koristijo. Po. leg prekomernega dela pa je gospodinjska pomočnica v mnogih primerih tudi moralno izkoriščana, zaradi česar se marsikatero neizkušeno dekle preda prostituciji. Vendar hočemo pri tem problemu poudariti razveseljivo dejjstvo in sicer, da so se znala skoraj vsa naša dekleta, ki so prišla v Trst, ohraniti na pošteni poti ter so si s trdim, a vendar poštenim delom služiti svoj vsakdanji kruh in da so le redka med njimi, ki bi krenila na stranska pota. Kot smo že poudarili, ima pomanjkanje prostega časa za nujno posledico, da se gospodinjske pomočnice ne morejo izobraževati ter se udejstvovati v kulturnem in javnem življenju, da ne morejo na primer obiskovati nadaljevalnih šol, ki bi jih strokovno lahko usposobile ter jim večale njihovo duševno obzorje. Pa tudi druge težke posledice zapušča življenje v Trstu na naših slovenskih dekletih. Rod vplivom reakcionarnega šovinističnega okolja so na primer nekatere pozabile na svoj materin jezik ter se ga celo sramujejo govoriti. Druge prav tako nezavedne in ne dovolj poučene so takoj zapadle vplivom raznih Marijinih družb in kongregacij, kjer vzbujajo razni duhovniki v njih negotovost v raznih političnih vprašanjih, jih odvračajo od pravilnega presojanja njihovega socialnega položaja ter jim vlivajo tnržnjo do idej in pokreta, ki se edini bori za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev in na ta način pomagajo cepiti enotnost vsega delovnega ljudstva v borbi za obrambo svojih pravic in zahtev Da bj se končno pravično rešilo tudi to tako pereče vprašanje, bi bilo nujno potrebno, da bi bile vse gospodinjske pomočnice pove zane v skupni stanovski organizaciji, katera bi lahko ščitila njihove interese ter se borila za uresničitev njihovih zahtev. Toda do danes so gospodarske pomočnice vključene samo v mešani stroki Enotnih sindikatov, ki pa njihovih problemov ne more reševati, ker 2e stoletja so prihajala dekleta iz neposredne tržaške okolice ali pa udi iz oddaljenejših vasi v Trst, da bi si tukaj našla službo, katera bj jim zagotovila vsaj skromna sredstva za preživljanje. Dobro nam reč vemo, da je bil položaj naših kmetov — kot je tudi še danes — težak in kritičen in da so bila kmečka dekleta prisiljena iskati si službo v mestu, da bi n-a ta način razbremenila svoje starše ter si vsaj nekoliko zagotovila svojo bodočnost. In kakšna je bila pač tista služba, ki so si jo najlaže dobila slovenska dekleta v Trstu? Bila je to prav služba gospodinjske pomočnice, v katero so zelo rade jemale tržaške družine prav slovenska dekleta, ker so dobro vedele, da so bila ta zelo poštena ter zelo delavna. Danes je v Trstu približno 7 do 10 tisoč gospodinjskih pomočnic^ od katerih odpade približno dve tretjini na Slovenke. Toda kljub temu da je njihovo število tako visoko, se vendar vse doslej njihovo vprašanje ni nikoli obravnavalo ter se njihovih upravičenih zahtev in obrambe njihovih pravic ni vključilo v splošno borbo za zvi šanje življenjske ravni delovnega človeka in za izboljšanje delovnih pogojev. Tega vprašanja se na primer ni do sedaj še lotila vojaška uprava ter ga ni poizkušala niti rešiti: zaradi tega je ostalo seveda nerešeno kot so ostala do danes nerešena še mnoga druga socialna vprašanja. Trst je našim slovenskim dekletom, ki so prihajala sem, da bi si s poštenim delom zaslužila toliko, kolikor bj jim za skromno preživljanje zadostovalo, naravnost po mačehovsko delil tisto, kar so »i one z neumornim in neutrudljivim delom prislužile. Iz svojih, lahko bi rekli, krempljev, jih je izpustil šele takrat, ko niso mogle zaradi izčr. panosti ter svoje visoke starosti več izvrševati svoje službe ter so bile PRESKRBA Prodaja občinskih drv. 20. t m. se prične prodaja drv na dvorišča občinske klavnice v ul. Cologna 16 od 10 do 14 in 16 do 18. Neizpremenjen ostane urnik prodaje v prodajalnah v ul. Lazzaretto Vecchto 22, v Rojanu (dvorišče v Soli Bcunner) in v krematoriju v Istrski ulici. Vpis nakaznic za mleko. Vsi prizadeti naj vpišejo svoje nakaznice z* mleko za mesec februar do 25. t. m. V poštev pridejo dodatne nakaznice za bolnike, noseče žene, dojilje in otroke, ki. niso hranjeni z materinim mlekom. = KB NO ===== ROSSETTI. 16.30: »Uporniki ladje Bounty», C. Gable, C. Laughton, ■* Jutri ob 21 dehut Makarijeve skupi* ne s predstavo «Ok!abama». ENCELSIOR. 16: «Meksikanec Pan- . cho», VVallace Beery, Lionel 3arry more. FENICE. 16: »Kavalirji ncb»». Vero nika Lake. FILODRAMMATICO. 16: «Trasičn* Slfrlvnosu, K. Hepburn. ITALIA. 16: »Romeo in Julija*, Nor« ma Shearer, Lesiie Howard. ALABARDA. 15: »Mlada let**, Cna« les Ceburn. IMPEHO. 16: «Druga gospa Carroll*. VIALE- 16: «Frankensteinovi inožg** ni«, Gianni in Pinotto. NOVO CINE. 16: »Bela divjakinja* F. Jenky. GARIBALDI. 16: »Ponosna Kreol kan Maureen 0’Hara. MASSIMO. 16: »Gospa s kamelijami* KINO OB MORJU. 15.30: »Modr* poti*. IDEALE, 16: »Tajna misija*, Sp-enc® Tracy. MARCONI. 16: «Zadnji ljubimec*. AHMONIA. 13: «Gangsterji», Adž Gardner. ODEON. 16: »Ljubimci brez lj® bežni*. AZZURRO. 16: »Napad šestotihs, li Flynn. RADIO. 16: »Nasilje«, Belita, Bard Sullivan in Aklrn Temiroff. VITTORIA. 16: «Samo tebi želim Hi dobro*, B. Gigli, E. Gramatlca. BELVEDERE. 15.30: «Mali velikan* KONFERENCA OF. Nocoj ob 20 uri bo konferenca OF za II, okraj. URADNE OBJAVE PREKOP GROBOV NA POKOPA* LISCU V SKEDNJU. Tržaška občina sporoča, da bodo prekopali grobove umrlih od 1». aprila do 12. novembra 1938 na III. sektorju (6. vrsta) občinskega pokopališča v Skednju. Do 15. februarja t. 1. naj oni, ki želijo prenesti posmrtne ostanke svojcev in nagrobne spomenike (ali samo slednje), vložijo prošnjo na občinski urad javnih del — oddelek za pokopališča, ul. del Teatro S, III, soba 43 Samo s pismenim dovoljenjem tega odseka bo pokopališča u-prava dovolila prenos ostankov in nagrobnikov. S siaiisiičnimi podaihi hočeio johazatr da se je položaj delavcev Izboljšal niki sindikalnih organizacij ter predstavniki združenja industrijcev, da bi rešili vprašanje zahtev delavcev CRDA, katere je vodstvo že takoj odbilo. Ing. Moretti, pred. stavnik združenja jndustrjicev, je na upravičene zahteve sindikalnih predstavnikov poudaril, da sedaj pač ni primeren čas za povišanje plač uslužbencem CRDA, ker se namreč nahajajo tržaške ladjedelnice zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v zelo kočljivem položaju ter bi v danem trenutku ne mogle povišati svojim delavcem mesečnih prejemkov. Sindikalni predstavniki kakor tudi člani koordinacijskega odbora se bodo takoj sestali, da bi preučili izjave ing. Morettija ter določili nadaljnji potek borbe za uresničitev delavcev. Kot smo že objavili v našem časopisu, so se vršila v ponedeljek pogajanja med sindikalnimi predstavniki in predstavniki združenja industrijcev za rešitev vprašanja povišanja draglnjskih kakor tudi družinskih doklad. Pod težo utemeljenih obtožb so bili delodajalci prisiljeni opravičiti svojo odklonitev rešitve tega vprašanja ter *o v svojo obrambo celo izjavili, da bodo s statističnimi podatki dokazali, da so se življenjski in delovni pogoji tržaških delavcev izboljšali in da bi bilo zaradi tega potrebno celo draginjsko doklado ml-lati, nikakor pa ne zvišati. Razen tega so industrijei izjavili celo to, da bodo z raznimi statističnimi po-datki dokazali, v kolikor so boljši delovni in življenjski pogoji delavcev Tržaškega ozemlja od pogojev Italijanskih delavcev. Seveda so s tem svojim izmikanjem in potvarjanjem resnice povzročili le še povečanje ogorčenja med sindikalnimi predstavniki, ki go »e odločno prothnli, da bi se draginjska doklada 5e znižala, ko je pa danes vendarle vsem znano, da so lestvice cen, ki naj bi prikazale resnično stanje gospodarskega položaja na Tržaškem ozemlju, popolnoma napačne ter nikakor ne odgovarjajo resnici. Seveda se je zaradi takega stališča delodajalcev tudi ta seja kon. čala, ne da bi dosegle zainteresirane stranke zaželen uspeh. Čeprav amo že o vprašanju povišanja dra-ginjskih doklad že večkrat pisali hočemo tudi tokrat poudariti da se rešitev tega vprašanja že toliko časa zavlačuje prav zaradi tega. ker so se delodajalci unirali. kljub vsakodnevnemu naraščanju cen raznih življenjskih potrebščin, povijati te doklade ter so sedaj na zadnji seji celo Izjavili, da bodo s statističnimi podatki dokazali, da bi bilo potrebno te doklade celo znižati, ne pa jih povišati. Zanimivo bi bilo, če bi končno objavili tudi delodalalci statistike, ki lahko dokažejo izbolišanje življenjskih in delovnih pogojev naših delavcev, ta j jih do sedaj namreč še nikoli niso. Zanimivo bi bilo to objavlja, nje name č v toliko, v kolikor bi si lahko Tržačani ogledali, po kakšnem kriteriju določaio delodajalci izbobšanje ali poslabšanje gospodarskega položaja na našem ozemlju. Morda bi tudj te statistike o-svetlile dejatvo stalnega naraščanja odpustov z dela. kakor naraščanje števila brerooseinih. kar je prav gotovo tudi odraz statističnih podatkov? ALI SO ARETIRALI PRAVE TATOVE? Tajnost dvojne tatvine v ulici Homa razčiščena II RADIO II TBST H. Sreda 19. januarja 194». 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasb* 7.45: Napoved časa, poročila. 8.00; 2» ključek. 11.30: Solistična glasba. 12.00: Sodobna Anglija. 1X10: Znane ortce1 stralne skladbe. 12.45: Napoved čas* poročila. 13.00: Glasba po željah 13.40: Lahka glasba. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega th ska. 14.28: Cltanje večernega spored* 17.30; Plesna glasba. 18.00: Mamica pripoveduje. 18.13: Iz slovanski# oper. 18.40: Slovenske mladinska skladbe • izvaja pianistka Zorka sr* dač (prenos iz Ljubljane). 19.00: Zen« in njen svet. 19.13: Pesmi in pl®* raznih narodov. 19.43: Napoved čas* poročila. 20.00: Pester glasbeni s pa* red. 20.30: Človek in šport. 20.43: C* ški plesi. 21.00: Vzori mladini: »Kačji strup*. 21.30: Zabavna glasba. 22.00* Dobri vojak Svejk. 22.15: Čajkovski* Suita Hrestač, nato Plesna glasb* 23.15: Napoved časa, poročila. 23-3JJ Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.331 Polnočna glasba. TRST I. Sreda 1». januarje 194». 7.30: Poročila. 7.45: Jutranja glasb* 11.30: Solisti na pozornicl. 1X10: Nor' svet. 12.20: Pestra glasba. 12.55: Dan® v radiu. 13.00: Poročila. 13.20: Gtf mano Kavalet s harmoniko. 13. 35* Haydin: Sinfonlja št. 98. 14.00: Tretj* stran. 14.20: Pestra glasba. 14.30: Gl® iz Londona. 14.45: Borsa. 17.30: Glasb* za ples. 18.30: Glas iz Amerike. 19.00* Operna glasba. 19.30: Tržaške pes®" 20.00: Poročila. 20.15. Aktualnosti. 20.25: Andre’ Kostelanetz s svoji® orkestrom. 21.00: »Etruščanski očetje* štiri dejanja Tullija Pinellija. 23.1« Poročila. 23.25: Nočna gla3ba. Nočni voluharji so v Trstu zelo spretni- 29- novembra lanj smo obširno pisali o dvojni tatvini, ki jo je izvrš.la taka skupina. Tedaj so namreč Iz manufakturne trgovine v ulici Roma 21 odnesli blaga za 1 milijon Ur ter očistili blagajno gostilne Travan v ulici. Geppa 16, ki je ločena od trgovine le s steno. Iz blagajne je tedaj zmanjkalo 28 tisoč lir. Tatvina je bila izvršena prav mojstrsko. Najprej so se nepoklicani obiskovalci — bilo je neko nedeljo proti večeru — vtihotapili v vežo v ulici Geppa 16. Tam so pod stopniščem napravili luknjo v zidu in tako prišli najprej v klet pod gostilno, kjer so prevrtali go-stilnika tla in se tako priplazili v lokal. Tu so vse prebrskali in odnesli denar. Ko so tu opravili svoje delo so predrli zid, kj loči gostilno od trgovine. Cim so oškodovanci prijavili tatvino policiji, je ta začela s preiskavo. Policija je takoj sumila, da morajo biti zlikovci med obiskovalci lokala. Zato so postavili stražo pred gostilno. Na pomoč je prišel še go. stilničar, ki je povedal, da je pred časom okrepil tla v gostilni. Pri tem delu so bili zaposleni nekateri stalni gosti lokala. Med onimi, ki so delali, je bil tudi neki Peter Rusniach iz ulice Kandler 4, na katerega je takoj padel sum, ki ga je potrdilo tudi policijsko zasliševanje. Jasno je bilo, da je mož v nekakšni zvezi s tatvino. Ce že ni sam sodeloval, je vsaj pravim tatovom dal potrebne informacije, kako je mogoče priti v lokal. Se bolj so se sumi okrog Rusniacha nakopičili, ko je policija izvedela, da ja imel zadnje čase precej pogoste stike z znanim kaznjencem Jurijem Darbufom. Ta je drugi dan oo tatvini odpotoval v Genovo. Ker ga policija nj mogla zaslišati, je pridržala v silosu njegovega pa. storka. Pastorek Nevio Radinovich se je na policiji izmaknil vsem odgovo- rom, s katerimi bi lahko kompromitiral svojega očitna. Končno pa je fant le priznal, da je očima spremljal v Genovo in sicer samo do Tržiča. Očim je njemu tudi naročil, naj dvigne neki kovčeg pri nekem Nikolu v ulici Canova 23. Toda naslov ni bil točen jn fant ni mogel na noben način dobiti kavčega, dokler mu Darbuff ni v posebnem pismu natančno opisal kraj, kjer je bilo mogoče dobiti kovčeg. Na nadaljnjih zaslišanjih je Radinovich povedal, da je tega Nicolo dobil v ulici Roma. Tedaj je dobil poleg kovčega še 5 tisoč lir z naročilom, naj vse skupaj nese očimu v Genovo, obenem pa naj zažge pismo, V vlaku je odprl kov. čeg jn opazil perilo, ki je bilo slično onemu iz trgovine Bassi iz ul L če Roma. V Genovi je fant dobil očima v neki gostilni. Tam mu je izročil blago, obenem pa pojasnil o vmesnih zaslišanjih, ki jih je imel na policiji in o tem, kar je izustil o Darbufovem potovanju v Genovo. Ko se je fant vrnil iz Genove, je bil ponovno zaslišan na policiji. Tu je prosil agente, naj ga za božjo voljo ne sočljo z očimom, ki je že tako vzkipel v Genovi, čim mu je omenil o zaslišanju na policiii. Komaj je Darbuff prišel v Trst, ga je policija aretirala skupno s Simoneti.'jem, z Nikolom in Rusnia-com. Ker pa proti vsem štirim ni nobenega pravega dokaza razen iz. povedi Radinovicha, so na zaslišanju vse zanikali. Kliub temu je noljciia vse štiri ovadila državnemu tožilstvu, ki naj ugotovi krivdo na oodlagi policijskih izsledkov. Pri preiskavi so sodelovali razen policijskega podčastnika Ferrarija že agenti Zare, DTJrso. Furfaro in o-stali člani leteče«* oddelka PC. da bi država zgradila tudi vse ostale potrebne turistične naprave in s tem zagotovila pomemben vir finančnih dohodkov v korist skupnosti. Na včerajšnji seji pod predsedstvom župana odvetnika Mjanija je občinski sosvet po poročilu, ki ga je dala za to posebna ustanovljena komisija sklenil, da predloži predsedstvu cone ukinitev stanovanjskega urada. Predlog se naslanja na zakonodajo v Italiji. Baje so ugotovili, da so se po ukinitvi teh stanovanjskih komisariatov po Italiji občutno izboljšale razmere glede stanovanjskega problema. Nadalje so na seji sklepali še o drugih zadevah redne uprave. Med temi so odobrili tri najemniške pogodbe za trgovske lokale v občinskih hišah pri Sv. Ivanu in sklenili nakazati pokojnino vdovt nekega učitelja in drug.m učiteljicam osnovnih šol, ki so bile pred kratkim upokojene. Smučarski izlet v Bohinl PDT priredi v nedeljo 6. februar* ja izlet s smučarskim vlakom * Bohinj. Pojasnila dajo in prijav* sprejemajo v ul. F. Filzl 10 dr.evr® od 19 do 20.30 in v Rojanu - četf* ljama Gec, Trg Tra i Rivi 2 ter * čevljarni Pirec, ul. Settefontane d° vključno 28. t m. ROJSTVA, SMRTI IN POROK* Dne 18. januarja 1949 se Je v Trs® rodilo 15 otrok (i mrtvorojen), umrl* le 19 oseb, poroke pa so bile 4. Cerkvene poroke: agent civilne P*“ Iiclje Bonnes Corrado in uradnic* Pograri Lucija, mehanik Jones Ch»*J 'es in frizerka Balbl Loredana, tes* Riccobon Silvan in gospodinja Vo® Joslpina, delavec Rr.tzky Oreste " icosoočdnja Degrassi Karmela. Umrli sc: 52-letna Valiand E®* 82-letna Levpcščck Amalija, vd. nedettl, 90-’etna Debelak Katar'®« vd, Sbiza, 78-letna Gaessutta JoiT1' "a, vd. Mogcol, 61-letnl Naffei Pet*” 77-letna Mars Elvira, vd. Pattur, letna Stradlot Antonija, vd. Zott®: 67-ictnl Nlnut Franc. 35 letna Bi«1* Nives. vd. Calaprico. 80-letna Feri® ga Ana, vd. Maslo. 65-Ietna Gra***® Ana, por. Dalčlč. 43-letni Seldol M* rij, 65-letna Cuasma Amalija. v*| Trampuš. 69-!etnl Nasst Josin, 63-'e® Baizantlla Marij, 71-letna Auc*\ Vincenca, vd. Trltta, 85-letna Dot®** Marija, vd. Furlan. 79-!etna Sancl“ Antonija, vd. Godina. Tobak so mu ukradli Jercug Josip, ki ima tobakarno v Krogljah, je včeraj prišel v mesto. Nakupil je tobaka ir. izdelke državnega monopola z namenom, da vse to spravi domov v tvojo toba-knrno. Medtem kn je bil opoldne zaposlen še z drugimi opravki, je pustil tobak v nekem tovornem avtu v ulici Rossini. Ker pa pri avtu ni bilo nobenega, ki bi pazil, so se nepoklicani dolgoprstneži približali avtu. Ko so videli, da ni nikjer žive duše. so vrečo, v kateri je bilo 6 kg in pol tobaka, odnesli Skoda, ki jo je lastnik utrpel, znaša čez 46 tisoč lir. Policija » trga Dalmacije je bila o tatvini že ob veščena in je uvedla preiskavo. Vendar pa zaenkrat ni sledu o tatovih. Včeraj zjutraj so se sestali na Uradu za delo delegati koordinacij-skesa odbora kakor tudi predstav- 1 leto in pol ječe za izsiiiemn oiki ur Preu puiuuuni suUtacein »i« se včeraj morala zaraai izsiljevanja zagovarjati občinska paznika in sicer 26-letni Mario Zorzenor.j in 42-letni Viktor Sare. Oba sta lam 1. septembra prijela neko žensko v družbi z vojakom, ko sta bila zleknjena na travnati gredici v javnem vrtu pri Sv. Andreju. Zaradi tega sta se parčku tudi pri-Dližala. Najbolj vnet je bil Zorze-noni, ki je takoj zahteval, da oba kršilca predpisov plačata globo. Čeprav nista bila paznika zato pooblaščena, je Zorzenoni zahteval od Ženske in vojaka, da izplačata takoj po 500 lir globe. Včeraj se je Zorzenoni pred sodniki izvijal, da j* onih 500 lir vzel šele na račun globe in da je pozabil izročiti denar pri svojem poveljstvu. Sare je pa zanikal kakršno koli zvezo z izsiljevanjem. Po zaslišanju prič in govorih tožilca in odvetnikov je sodišče spoznalo Zorzenonija za krivega Izsiljevanja in ga zato obsodilo na 1 leto, šest mesecev in šest dni ječe, na plačilo 8000 lir globe in na izgubo državljanskih pravic za 1 leto, šest mesecev ter šest dni. Sare pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik sodišča je bil dr. Zetto, državni tožilec dr. De Franco, zagovorniki odvetnika Nardi, ki je branil Zorzenonija in Camber, ki je branil Sareja. Zaključek IV. šahovskega prvenstva Jugoslavije Po skoraj enomesečni borbi je šele zadr.je kolo IV. šahovskega prvenstva Jugoslavije odločilo vrstni red udeležencev. V središču pozornosti pri več kot 2000 opazovalcev sta bi’i v tem kolu odločilni srečanji Gligorič— Rabar in Pirc—Janoševič. Po o-prezni igri in izmenjavi večjega števila figur sta bllj obe partiji končani z neodločenim izidom, in sta se tako Gligorič in Pirc z enakim itevilom točk skupaj priborila prvo mesto. Sledi jima Trifunovič na tretjem mestu, Rabar na četrtem in Milič na petem mestu. do sodelovali zastopniki 14 evrop. skih držav. Na povratku iz Severne Amerike je dunajsko nogometno moštvo '.Vionna* v Mor,te Carlu pjvrji,. galo reprezentanco Monaea z 2:1. Ze pred več kot enim mesecem je nesla delegacija kmetov skupno s predstavniki ES kmetijskemu od-aeku pri vojaški upravi resolucijo a nad 200 podpisi kmetov iz Zgornje in Spodnje Marije Magdalene ter s Kolonkovca zaradi zadnje ga poviška vode za kmečko uporabo. Predstavniki kmetov so kapitanu Weillu obrazložili vse svoje te-žave ter zahtevali, naj kot najvišji predstavnik oblasti v kmetijski stroki posreduje pri pristojnih oblasteh, da bi jim znižale ceno vode za kmetijske potrebe. Kljub temu da so bile italijanske oblasti nenaklonjene našemu kmečkemu življu, so vendarle v tem pogledu razumele posebne potrebe kmetov ter so izdale uredbo, na podlagi katere je imel kmet ali vrtnar pri uporabi vode za zalivanje svojega vrta ali njive 53 odst. popusta. Dočim je plačeval kmet za domačo uporabo 1.20 lir za kub. m vode, j* plačeval vodo za zalivanje le po 80 cent. ACEGAT in vojaška uprava pa sta pri zadnjem povišanju cen popolnoma izenačili ceno vodi in nista upoštevali posebnosti položata naših kmetov. Tako vidimo, da plačuje istočasno meščan prav Isti znesek za kubični meter vode za luksuzne potrebe kot kmet za zalivanje. Pri odmerjanju cene vodi pa bi morala vojaška uprava ie prav posebej upoštevati dejstvo, da leti veliko naših njiv na kraških tleh in da bi v tem primeru morala nuditi našim kmetom vodo celo zastonj, da bi lahko naš kmet v resnici vio-žil ves svoj trud v to, da bi njegova zemlja maksimalno obrodila. Ce j« italijanska vlada znižala ceno vodi kmetom v Furlaniji za produktivne namene, potem bi morale tu- Za svetovno nogometno prvenstvo 1. 1950 so se doslej prljsvile se naslednje države: Anglija, Wa-les, Škotska in Sev. Trska. S tem je število prijavllenih nogometnih zvez naraslo r,a 30. Nasreča pri d«lu Na ortopedicnj oddelek tukajš nje glavne bolnišnice so včeraj zjutraj pripeljali 41-letnega težaku Ernesta Turrinija iz ulice Giulianl 7. Mož ima močne poškodbe p<> hrbtu, zlomljeno ima golenico, poleg tega menijo, da ima še kako drugo zlomljeno kost okrog medenice. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo moral ostati v zdravniški oskrbi od 40 do 80 dni. Turrini je povedal, da je delal v skladišču 64 v pristanišču Sv Andreja. Medtem ko je bil zaposlen pri izkrcavanju tovara iz nekega tovornega vagona, je padlo nanj blago, ki ga je vzdigoval žerjav. MALI OGLASI o o Na štadionu »Bislets v Oslu Je bilo dvodnevno mednarodno tekmovanje v hitrostnem drsanju, na katerem so poleg domačih nastopili tudi nekateri švedski tekači in Nizozemec Broekmar,. V končnem platmanu je prvo mesto zasede’ Breekman s 195.77 točkami pred Norvežanom Ligklevom ter I Marttnisonom, medtem ko je Sved Heddlund zasedel šele peto mesto. Tehnični rezultati na 500 m: 1. Ha-uer (N.) 43.8; 2- Komsmo (N.) 44.6; 1500 m: 1. Broekman (N) 2:22.0, 2. Lialev (N) 2:23.2; 3000 m: 1. Broek-raan 5:00.0, 2. Liaklev 5:03.3, 3. Pe-tersen (N) 5:04.7; 5000 m: 1. Broekman 8:34.1, 2. Liaklev 8:34.2, 3. Pe-tersen 8:42.2. »VEDE£» iepnl koledar In slove'®1 mesečni koledar dobite v knjigarn* papirnici »toka • Trst, ul. MOnnn * Vsem znancem ln prijal** sporočamo žalostno vest, da nsši draga teta O dvigu turizma ni našem ozemlju Na vprašanje, ali je občina dala denarno pomoč za odstranitev zemlje ter za asfaltiranje nove ceste, ki veže obalno cesto s Sesljanom, je dala vojaška uprava negativen odgovor. V zadnjih časih se tudi v tukajšnjem tisku mnogo razpravlja o prizadevanju, da se Sesljan dvigne kot turistični in letoviščni kraj. Prav je, da se izkoriščajo turistične možnosti našega ozemlja; v primeru Ses-IJana pa se tudi govori o novi obalni cesti, ki naj bi vezala Mlraraar s Sesljanskim zalivom. Izvedba tega in drugih načrtov bi zahtevala brez dvoma mnogo denarnih sredstev iz javnih blagajn. S tem pa bi se znatno okoristila večja zasebna turistična podjetja, ki že delujejo ali bi delovala na tem področju morske obale. Zaradi tega bi bilo pravilno, FRAtfCIA RAFAELA dne 18. t. m. preminula. Pogreb d,;-t pokojnice bo dne 20. t. m. ob 14 1 mrtvašnice glavne bolnice. Trst, Sv. Ivan 19. J. 1949. 2alujočl bratje, sestre In neč*#*' Nove osebne izkaznice Vsi oni, ki »o vložili prošnjo za novo osebno izkaznico bo 20. decembra preteklega leta, jo lahke dvignejo v uradu za osebne Izkaznice v ul. SS. Martin 3 od 8 do 20. Zaradi hitrejšega poslovanja naj oni, ki so obenem s prošnjo predali tudi svoje fotografije, dvignejo izkaznice v jutranjik uradnih urah (od I do 14). oetall pa naj pridejo v popoldanskih uradnih urah, t. J. od 14 do 20 ter naj obenem prinesejo tudi tri fotografije. Lonjerskl odsek Zveza primorskih partizanov naznani« talostno vest, da je V torek ob 11 uri preminul njen član in orvl tukajšnji aktivist za časa Ilegale tov. Karel Pečar Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 20. t. m. ob 15.30 '■z hiše žalosti v Lonjerju. Seni in hčerki izreka sožalje ZPP LONJER V dvorani Reduta je bilo meri tednom tekmovanje za donavtki pokal v namiznem tenisu. Kakor Je bilo pričakovati, se je vodila odločilna borba za naslov prvaka med Madžarsko in CSR- Madžarska Je premagala Avstrijo s 5:1, Italijo s 5:0, Francijo s 5:1, dočim je CSR premagala iste nasprotnike s 5:0, 5:0, 5:1. V sinočnem finalu je Mad žaraka premagala CSR e 5:2 in tako ponovno osvojila naslov prvaka. Finančna direkcija »poroča, da so z vednostjo vojaške uprave uveljavljene na Tržaškem ozemlju no. ve uredbe za splošni dohodninski davek, ki so bila objavljene * dekretom od 3. maja 1948 štev. 799 in uzakonjene 7. I. 1949 štev. 1. Vsa potrebna pojasnila daje urad splošnega dohodninskega davka v ul. Udlne štev. J. — 8 — 19. januarja 1949 OPRIMKI DNEVNIK »OPBUŽNICA URBPNiStVA IN UFHAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI . SVCTOGORSKA ULICA 42 TEL. 749 Občinski svetniki DFS pri županu Vprašanje vodovoda v Pevmi in Podgori * Krožna cesta iz Števerjana Preval « Za nov živinski trg - Vprašanje novih slovenskih šol na Goriški župan dr, Bernardis je v Prisotnosti svojega tajnika dr. Zo-tla sprejel preteklo soboto v av. dienco občinske svetnike, ki so bili izvoljeni na listi DFS. Pri tej pri-*~i župan obravnaval s slovenskimi svetovalci razne probleme, ta so mu jih že prejšnji mesec predložili v posebni spomenici in jim dal na nekatera vprašanja tudi odgovor. Najprej so razpravljali o plačilu delavcev, ki 50 bili zaposleni pred razmejitvijo v krajih, ki so sedaj P™ Jugoslavijo in so delali pod Genio Civile, kakor n. pr. v Ri-nenberku. Zupan je dejal, da se J* o tej zadevi informiral in da so bili delavci zaposleni pri tvrdki Kovač, ki ima svoj sedež v Tr-*R1. Zato so sklenili, da bo županov tajnik posredoval pri omenje-*?®“ Podjetju v Trstu za končno rešitev tega vprašanja. Na predlog naših svetnikov, naj bi podaljšali vodovod v Pevmi do jwvih hiš na cesti proti Podsabo. «nu, je župan dejal, da bodo po-«ali tja posebno komisijo, katera inora Ugotoviti, če je vodni pritisk ®?volj močan, da lahko doseže to Mslno. V pozitivnem primeru je obljubil, da bodo podvzeli potreb- ruJll!repe 2a izvršitev tega dela. Glede cestne zveze < «1er ni hiš in bo zato po-t-., Prekopati Cesto na več toč-bo - bo za P0SalT!ezne prekope I* več odjemalcev, se bodo stro- kvJiman,išan in se bo del° la«« bil Pevmskemu zastopniku je a poverjena naloga, naj se v tem Prasanju sporazume z zainteresi-bimi gospodarji Nadalje je bilo govora o ure-Jv.1 krožne ceste skozi briški del bcine iz Števerjana na Preval, J* de3a,> da morajo vpra-bJ “bželno upravo, če bi hotela JI , v sv°i° oskrbo oni del brv3 e, z pelje sk0Ii Valerišče do ^ p Cerovega in na Preval, redlog 2a prenos javne teht-e °d bivšega živinskega trga i. t..«esr,° stran pevmskega mostu rahn odbit’ ker 3e ta tehtnica upo-tem na Senenem trgu S (la \ V Prižla beseda tudi • ureditev novega živinskega tr-me * sedanii Prostor v bližini «*estne klavnice n>ti zd=>I*č ne . stvarni«i potrebam. To ton, JH! je važn° i" se bo treba str,i»-, . i temeljito pobrigati. Za-PSiki DFS go predlagali kot pri-Voi-u* !?rosl°re n* Rojcah v ul. New no, ali Pa v Podgori med želez nasipom in . most, kler je Vortno igrišče. Prj tej priliki je bilo tudi go-j. . 0 uporabi tropin in župan tom 1 da 80 Pn,asn,H interr co. In v- • 30 se javlli- kai *e lahko hngledu** ne more “kreniti v tem blemov gamo proučevala, ampak bo čim prej pristopila k njihovemu reševanju, ker je še več drugih stvari, ki jih danes nismo omenili in ki prav tako čakajo, da bodo prišle na vrsto za končno ure dltev. /s Števerjana Haho mislilo 1 novo električno napeliave Stara električna napeljava iz Podmelca v Steverjan, ki je bila že v začetku napravljena kot začasna, že davno ne odgovarja svojemu namenu. Pri najmanjši nevihti ali slabem vremenu se je pokvarila in večkrat $0 morali biti domačini tudi po 14 dni ob razsvetljavi s svečo ali petrolejko. Da bi podjetje, ki ima v oskrbi dobavo elektrike, pripravili do tega, da bi mislilo na nov eiektro-vod, so vaščani sklenili, da ne bodo plačali toka, dokler stvar ne bo urejena. Tako se je podjetje odločilo in stopilo v stike z domačini. Sklenili so, da bi bilo potrebno napeljati nov vod iz podgore, ki bo stal okrog 4 milijone lir. Podjetje je pripravljeno prispevati polovico te vsote, medtem ko bi morali ostalo prispevati domači z dobavo potrebnih drogov za vod s prostovoljnim delom itd. Prejšnji teden so imeli zainteresirani sestanek v Dvoru, kjer so sestavili poseben odbor za to akcijo. Ta teden je električno podjetje s tem v zvezi poslalo odboru posebne obrazce, s katerimi naj bi se zainteresirani obvezali za svoj doprinos pri gradnji novega voda iz Podgore. Ne glede na vsebino teh obveznosti, ki tvorijo poglavje zase in na katero se bomo verjetno še povrnili, pa s® nam zdi, da je podjetje pozabilo, da žive v Steverjanu samo Slovenci in bi bilo treba izdelati navedene obveznic« v slovenščini, da jih bodo lahko ljudje razumeli in vedeli, kaj podpišejo, ne pa v italijanščini, ki j« ne razumejo ali pa vsaj ne razumejo dovolj. Zato imajo Stever-janci pravico, da te obveznice za vrnejo in jih ne podpisujejo, dokler jim teb ne pošljejo v slovenskem jeziku. cesto, sedaj ki pelie Urejeno ju —- Interesenti so stvar ra. tirvT*, ‘ II? 80 koristih možne ugodnosti. Gled« t.,"' ^'roe predlaganih obrtnih v podari in Pevmi. otroške«* na ? v Gnri,'i in šole v Ločniku ; se,tanku ni bilo govora, ke • čin^-v8” lz'»vil. da i* položaj ob-da ? '•vetovalcev še nejasen in v morijo prej natančneje proučiti s" zadevo. čila ?*■ vidimo iz gornjega poro. so v.n,e vse Pnino problemov, ki bili skozi dolga leta od občin- ske "prave zanemarieni in ki se. nuin« rešitve. Upamo, uprava ne bo teh pro- d*3 Čakaio * občin sV a Prosta cona Seja posvetovalnega odbora Predsinočnjim je imela posvetoval, na komisija za goriško prosto cono svojo četrto sejo, na kateri so Proučevali, kako bi najbolje v praks! organizirali in izvedli zakonske predpise o prosti coni. Danes se bo komisija ponovno sestala in nato bo njen predsednik dr. Poterzio odpotoval v Rim, kjer bo moral z odgovornimi organi razpravljati o carinskih pristojbinah in o davkih na proizvodnjo. Govori se tudi o neki tiskovni konferenci, ki naj bi bila prihodnji teden na sedežu Trgovske zbornice, na kateri bodo obrazložili novinarjem probleme, ki so v zvezi 1 carine prosto cono. Odložena razorava proti Štovortancem Včeraj je btla pred kazenskim sodiščem v Gorici tudj razprava nrotj Stevenaneem 37-letnemu Av. guslu Klanjščku, 45-letnemu Cieli-ču Jožefu. 38-letnemu Marijanu Knmlaneo, Antonu Po^verčč*V" in 21-letnemu Alojziju 2niderčiču Vs»h pet navedenih je naznanila sodnim oblastem posestnica Fabris T.uoiia zaradi tatvine. Omenjeni so nam- K!NO reč posekali v njenem gozdu več stotov drv. Razpravo proti Steverjancem pa so morali že ob samem začetku odložiti zaradi odsotnosti obtoženca Avgusta Klanjščka, ki je bil prav te dni operiran na želodcu in leži v bolnici. Kolesarski tat Včeraj je goriška policija preiskala stanovanje 23-letnega Fran-cesehinellia Lucia iz ul. Mattioli. Pri njem je našla tri ukradena kolesa. Franceschinelli je po tem odkritju moral v zapor, ki ga že do. bro pozna. Pred kratkim je bil zaradi tatvine kolesa sojen na gori-škem sodišču, razprava pa je bila odložena zaradi odsotnosti ene pri, če. Proglas 39. januarja t. 1. bodo po vsem Istrskem okrožju volitve v odbore SIAU. To bodo druge volitve te vrste, odkar je stopila mirovna pogodba v veljavo. Vnovič je dana možnost članom SIAU, da izvolijo svoje predstavnike v osnovne in višje organe. To dejstvo dokazuje moč in enotnost SIAU, ki je prestala vse preizkušnje, ki je danes močnejša kot kdaj prej in predstavlja osnovni temelj Ijndske oblasti. Ljudska oblast je ob podpori SIAU lahko izvrševala naloge in tako dosegla uspehe, ki so delovnemu človeku zagotovili delo in kruh ler mu izboljšali življenjske pogoje. Kot iniciator in mobtllza-tor množic bo SIAU zagotovil uspeh novih nalog, ki stoje pred ljudsko oblastjo v tem letu. ter tako vestransko dvignil gospodarsko in kulturno raven našega delovnega človeka. Prav vsled tega predstavljajo volitve SIAU važen dogodek za naš« okrožje. Po globoki demokratični vsebini, namenih in napredni vlogi predstavlja SIAU organizacijo, v kateri so vsi pošteno misleči demokrati, vsi antifašisti. Okrožni odbor SIAU za Istrsko okrožje poudarja, da je SIAU v Istrskem okrožju ostala zvesta programu, sprejetem na ustanovnem kongresu, zavrnila vse poskuse razbijanja njene enotnosti in izdajanja njenih načel proti rušilcem enotnosti demokratičnih sil Vldalija in utrdila s. oje vrste v borbi za uresničenje svojega programa. Zato poziva vse poštene demokrate in antifašiste, naj strneje svoje vrste v enotni ljudski fronti SIAU in s tem doprinesejo k nspešni borbi za zagotovitev miru proti imperializmu, fašizmu in vojnim hujskačem, za poglobitev bratstva med Slovenci, Italijani In Hrvati, za jačanje mednarodne antiimperialistične fronte, za utrditev ljudske oblasti In vseb pridobitev NOB, za uresničenje mirovne pogodbe, za splošni d.ig gospodarske in kulturne ravni prebivalstva našega okrožja. Z volitvami v odbore SIAU dokažimo, da smo trdno odločeni docela izvesti program SIAU v zavesti, da bomo le enotni kos nalogam, ki stoje pred nami. Sadove lega dela bodo uživali vsi naši delovni ljudje. Zato vsi na volitve SIAU! Naj živi slovensko - italijanska antifašistična unija! Naj žl 1 bratstvo Slovencev, Italijanov in Hrvatov ! Smrt fašizmu — svoboda narodu 1 G. C. , «DI. 17: «Okrvavljenl novec«, Montgomery. VITTOMA. 17: «Vl»k norcev*, Morris. centrale. 17: »Zate umrem*, DOwns in E. Auer. MODERNO. 17: »Skušnjava*, M, Obe-ron in O. Brent. EDEN. 17; »Ubežniki zakona*, O. Fa-rel In E. Hamilton. Predavanje v Ljudskem domu V prostorih prosvetnega društva »Oton Zupančič* v Kopru bo v četrtek ob 20 predavanje. Tov J. Beltram bo govoril o naših razvoj, nih možnostih in silah. Opozarjamo na važnost in vabimo vse! Cigara )• tihotapil Včeraj je bilo na goriškem kazenskem sodišču več razprav, ki pa so jih vse razen ene odložili zaradi odsotnosti obtožencev ali važnih prič. Pregledali so samo primer 36-letnega Iaga Pravosija iz Močene, ki je še junija 1946 skušal priti v naše mesto, ko je še spadalo v cono A. s polnim kovčegom inozemskih cigar. Vse je šlo po sreči do usodnega mostu pri Rierisu, kjer je tudj njega, kakor že toliko drugih tihotap. cev sreča zapustila. N« demarkacijski črti so namreč policaji zahte-vali od njega dokumente in poleg tega so mu še pregledali sumljivi kovčeg, katerega j« Pravosi zelo nerad odprl. V resnici so našli v njem kar 1931 cigar. Pravosija so seveda javili sodnim oblastem in blago zaplenili. Na goriškem sodišču so ga včeraj oprostili obtožbe tihotapstva, ker je bil med tem časom deležen amnestije. ALI SI 2E NAROČNIK •PRIMORSKEGA DNEVNIKA* h Karnahte Pred dnevi so začeli graditi Kar-nahčani temelj za lastno cerkev v vasi. Kamahta ima namreč svojo farno cerkev v Veskorši, ki je oddaljena skoraj eno uro hoda. 2e več desetletij so sanjali o cerkvi, ki bi bila v Kamahti, danes pa so pričeli z delom. Seveda bo gradnja trajala morda več let, ker je treba skoraj ves material znosili na hrbtu. Cas bi bjl, da bj Kamahčani uvi-deli veliko potrebo po otroškem vrtcu. V ta namen, bi kajpada mo. rali zgraditi poslopje s posebnim prostorom, s čimer bi odtegnili otroke raznim nevarnostim in pomanjkljivi vzgoji. Fizkulturni tečaj V nedeljo 23. t. m. bo na sedežu mladine v ul. Montesanto 42 ponovno fizkulturni tečaj. Naprošamo vse odbore, da o tem obveste vse mladinke in mladince, ki so že posečali omenjeni tečaj ter da po možnosti Zainteresirajo tudi drugo mladino, ki ima veselje do fizkulture. PRESKRBA Razdeljevanje olja. Sepral ponovno opozarja vse potrošnike, da pri prodajalnicah agrarnega konzorcija v Gorici in pokrajini še vedno delijo oljčno olje brez nakaznice po 500 lir liter. Vsak ima pravico do pol litra in lahko dvigne eden za vse družinske člane. Razdeljevanje fiiola. Razdeljevanje fižola je podaljšano do konca t. m. za vse potrošnike, ki imajo pravico do njega. Iz Krmina Razdeljevanje živeža ubogim. Od danes pa vse do 22. t. m. bodo izdajali v občinskem uradu posebno nakazilo za živež vsem tistim revežem, ki so vpisani v občinski seznam ubogih, S tem nakazilom bodo dobili zastonj nekaj živeža pri podružnici Delavskih zadrug v Krminu. Za prejem kupona morajo pokazati svojo ubožno knjižico. Sestanek čebelarjev. Vsi čebelar, ji krminskega okraja so vabljeni, da se udeležijo zborovanja, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 10 uri v občinski posvetovalnici v Krminu. Zborovanje je sklical pokrajinski čebelarski konzorcij in se bo na njem razpravljalo o uvedbi posebnega sistema za vosek in o čebelni paši. Jz Benečije nam pišejo VESKORŽA želfa po shMih solati m izobrazbi Predstavnik Demokratične fronte Slovencev Benečije, ki je pred dnevi obiskal Veskoršo, je predlagal, da bi se ustanovili večeriti tečaji, kjer bi se poučeval slovenski jezik. Kakor blisk se j« naglo razširil po vsej vasi glas o tej lepi pobudi in nešteti povprašujejo, kdaj bo pričetek. Nekateri so celo pričeli iskati primerno sobo, kjer bi bil tečaj. Kakor je vsem znano, v krajih zapadne Benečije ne govore čiste slovenščine, njihov jezik je precej pomešan s furlanskimi • besedami, ki so sj jih prisvojili v stoletjih. Da torej ohranimo naš jezik in ga po možnosti izboljšamo, je ne-obhodno potrebno, da iztrebimo plevel. Zato js treba zamisel večernih tečajev, ki se jih nameravajo udeležiti celo starejši, čim prej uresničiti. Benečani vedo, kaj pomeni poznati jezik, v katerem bedo lahko čitalj in pisali, kajti večina je primorana izkati kruh v tujini. 2alostno ja pri nas, da ne znajo čitatj in pisati v materinem jeziku, ker jim do danes ni bila nikdar daas možnost, da bi se ljudje izobraževali predvsem v slovenskih šolah. Nasprotno, bili so vedno zatirani in njihova kultura teptana, zlasti za časa fašističnega režima. Ne samo Veskorša, vse vasi Slovenske Benečije se bodo z veseljem učile materinega jezika. Matere, ki imajo šoloobvezne otroke pa z zanimanjem povprašujejo, kdaj bodo odprli slovenske šole, ker j« čas, da preskrbe svojim otrokom lepšo bodočnost in da se kulturno povzpnejo. Kap ga je zadela na cesti Ko je šel v nedeljo popoldne 75-letni Edvard Candutti, ki staiiuje v ul, Palladio 1, na sprehod po ulici Migheti, ga je nedaleč od doma nenadoma prijela slabost. Neki častnik, ki je šel takrat mimo. mu je takoj priskočil na pomoč, vendar je bil njegov trud zaman. ker je starček med tem že izdihnil. Zadela ga je namreč srčna kap. Cadutti je bil obrtnik in je imej svojo strugarsko delavnico v ul. Monache 14. ISTRSKI DNEVNIK 90PRUŽMiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU Z ZASEDANJA PLENUMA ASIŽZ Organizacijsko poročilo o v I. 1948 in o nalogah v I. _________ULICA C. BATTISTI 301/« PRITL. . Tli. 70 I ANKARAN -VALDOLTRA rifil 11 Pretivolivnn zborovanje Slflil 1949 Kot smo poročali že včeraj, je tajnica okrožnega odbora ASI2Z za Istro tov. Elie Crolllni na nedeljskem zasedanju plenuma poročala o delovanju ženske organizacije v letu 1948 in o njenih nalogah v tekočem letu. Iž poročila razvidimo, da se je ženska organizacija, kakor navajajo statistike, okrepila zlasti po lanskem dvomesečnem tekmovanju v prostovoljnem delu, ti je pokazalo izredne uspehe. Danes je Večina istrskih žena organizirana v ASI2Z, pri čemer spadata 2 tretjini članic v koprski in 1 tretjina v bujski okraj. Po svoji socialni pripadnosti je 70 odst. članic kmetic, 9 odst. delavk, 7 odst. rokodelk, 2 odst. in-teligentk, ostale so zasebnice itd. Po narodnosti je Slovenk in Italijank približno enako število, tako da so Hrvatice v manjšini. Istrske žene so se v smislu svojega programa zavzemale zlasti za izboljšanje gospodarskega in spcial-nega položaja istrskega ljudstva, posebno pažnjo 30 posvečale tudi vprašanju materinstva in dece, šolstva in podobno. V preteklem letu, lahko rečemo, so se udejstvovale na vseh delovnih poljih. Pri tekmovanjih za 1. maj so se odlikovale pri pripravi raznih oblačil za množične nastope, kot za telovadke in telovadce, pri čemer so z osebno propagando doprinesle k čim veličastnejši proslavi delavskega praznika. Izvedle so vsa dela za odpremo otrok v počitniške kolonije, razne nabiralne akcije, pri vsaki priliki pa so sodelovale z o-stalimi množičnimi organizacijami. Tako so dosegle, da deluje danes 16 otroških vrtov, od teh 8 za italijansko, 6 za slovensko in 2 za hrvaško deco, kjer prejemajo otroci vso oskrbo In pouk. Tečaj za zaščitne sestre, ki ga je organizirala AS12Z, je vzgojil 6 italijanskih in 13 slovenskih vrtnaric, kar je omogočilo, da so biii odprti navedeni otroški vrtci. Pri tem je omenila tov. Crollini otroške jasli, ustanovljene v Kopru, ki sprejemajo otročiče do treh lat, Tu dobijo vso materinsko nego otroci vseh onih mater, ki zaradi svoje zaposlitve podnevj ne morejo posvetiti otroku tiste skrbi, ki bi jo rad« dale. Jasli v Kopru odgo* varjajo vsem zahtevam moderne higiene in predstavljajo eno največjih pridobitev v zadnjem letu. Delavnost na socialnem poprišču Je dala Istrskim ženam spodbudo, da so posvetile svoje zanimanje tudi gospodarskim interesom našega ljudstva. Tako smo jih videli med prvimi in najbolj žilavimi pri prostovoljnem delu. Ni zadružnega doma, kjer ne bi pomagale tudi one s svojim delom. O priliki dvomesečnega tekmovanja so zaznamovale nič manj kot 14.700 delovnih ur aktiva, kar predstavlja vrednost okoli 1,129.000 lir. Pri oceni dvomesečnega tekmovanja so si naše žene priborile 4 zlate, U srebrnih in nekaj bronastih odlikovanj. Pri vsem tem delu niso prav nič zanemarjale dela v notranji organizaciji, kajti ravno v času tekmovanj so pomnožile svoje vrste za 814 novih članic, vrhu tega pa so pripravile in izvedle številne množične sestanke, naštudirale prosvetne prireditve. V Bujščini je prišlo do ustanovitve ženskih dramskih družin, v Portorožu pa so nastopile celo z baletom. Tov. Crollini je za tem poudarila, da je ASI2Z vložila veliko dela ravno na področju prosvete, kot eno najvažnejših za naše žene. Zanimanje in čitanje našega tiska in knjige je doseglo velik razmah. Razdeljenih je bilo poleg drugega 9000 izvodov raznih revij in publikacij. Uspeh otroške božičnice Zadnje veliko delo v letu 1948 pa je bilo osredotočeno za izvedbo o-troške božičnice. Tu so se naše žene in dekleta zares izka ale. Zbrale so od osebe do osebe, od hiše do hiše okoli 5 in pol milijonov lir, s čimer so pripravile otrokom nepopisno veselje in neizbrisne vtise, ki jim bodo ostali v spominu vse življenje. Obdarovanih je bilo 11.730 otrok, od katerih je bila 1 tretjina prav revnih, ostali 2 tretjini pa manj ali nič potrebni. Koliko dela je bilo treba za izvedbo božičnice, sestankov, prireditev, potov, v« vsakdo, ki je kdaj koli sodeloval pri takšni, na široko zasnovani akciji. Tajnica ASI2Z je pri tem uporabila priliko in se še enkrat zahvalila vsem onim dobrotnikom, ki so kakor koli prispevali za uspeh tega otroškega praznika! Velikega političnega pomena je bilo delovanje istrskih žen v tem, da so v krogu svojih družin, sosed itd. utrjevale smisel, pon;en in moč ljudske oblasti, pobrale 12.000 podpisov za Mednarodno zvezo demokratičnih žena in za mir. S tem so pokazale svojo zrelost in to, da so dorastle vsem nalogam sodobne družbe! Tov. Crollini pa je v vzpodbudni kritičnosti pokazala še za nekatera druga vprašanja, ki se jih ASI21Z mora lotiti s vso vnemo, oziroma odpraviti obstoječe pomanjkljivosti. To stališče nam dokazuje, da hočejo naše žene,izvesti in usposobiti svojo organizacijo do največjih možnosti in ciljev in da se ne bodo nikoli zadovoljile z že doseženim! Za leto 1949: nove, velike naloge Končno je tov. Crollini razčlenila program dela ASJ2Z za leto 1949. V pogledu izboljšanja notranje or-ganizacije in uprave si zadaja velike cilje, med drugim tega, da mora dvigniti svoje vrste za 4 tisoč novih članic. Na polju socialne zaščite matere in dece bo treba ustanoviti otroške vrtce povsod tam, kjer bi prišlo v poštev 20 otrok, kot prva naloga pa je Ustanovitev jasli v Izoli, bajti tu je na stotine žen, ki so zaposlene po tovarnah in morajo dajati svoje otroke v oskrbo tujim ljudem. V Piranu treba pripraviti premestitev ondotne sirotišnice v bolj prikladne prostore ter uvesti materinsko pestovalnico. Pionirjem bo treba v tem letu urediti vsaj tri domove, in jih tako odtegniti zlu, ki jim grozi na cetsi. Na prosvetnem polju bo ASI22 gledala na to, da bodo žene in dekleta obiskovale v čim večjem številu razne tečaje in se pridružile delu proti nepismenosti. Vsaka vas naj organizira skupino 15 žen, ki naj proučujejo probleme svoje vasi. Za gospodarski dvig istrskega okrožja pa se žene zavezujejo, da bodo napravile 100 tisoč prostovolj-nih delovnih ur, od teh 60 tisoč v korist izgraditve zadružnih domov in 40 tisoč za obnovo šol, cest itd. Pobijati bo treba vsako obliko špekulacije, uvesti krojne in gospodinjske tečaje, v Kopru samem bo u-stanovljena posebna pralnica in likalnica. Več nabiralnih akcij bo izvedenih za finansiranje počitniških kolonij, bodoče otroške božičnice in podobno. Tako vidimo, da bo tudi v tekočem letu delovanje ASI2Z vsestransko, koristno in pomembno! Uspehe tega dela bo istrsko ljudstvo kmalu blagodejno občutilo! V H K t I II O V V O R A S !aJti med nio in med U4ta J ,0, Zoto eem vtaknil prst v 9orj "tolče zijat proti široki se vidtl° P°l det km. **■ dol9° o«* snu? I8 l"‘enui« 90®«. P**1 *«-za živeli. Vedel sem tudi že kolijcr. 0°r*’ ** j* košatila ne« k r,?,*ap?dno °<* *w« in ki s« M bilo tun a °°ra• Zna»w> mi je« 3« staln' ** ime visok* 9°®«. ki Sbini« i«seucr“. skoraj vštric lica. 89 3« imenovala Go- strani, kjer je son- ce vzhajalo, se je vleklo dolgo, slemenasto gorovje, ki je imelo več vrhov. Tudi za to gorovje sem vedel, da se imenuie Poharca. Med Peco in med Svinjo je bilo veliko prostora, ki ga je napolnjevala široka planjava s potil in dobravami, po katerih je ob lepem vremenu blestelo veliko betih pik. «Kako so imenuje ta dolina?* sem vprašal očeta. Moj glas Je skoraj drhtel od radovednosti. «To j« Podjuna...» mi je razložil oče. Oče pa, ki se je spoznal tudi na gospodarsko zemljepisje, k nadaljeval- »Podjuna je koroška žitni:«, tam Je kruh doma...» Moje mlade oči se niso mogle naptti podooe teh daljnih lob ra v ki jih je oče že ob prvem spoznanju povezal s kruhom, zame že tokrat najsvetejšo stvarjo. Zato se nisem naveličal po cete ure strmeti v širne dobrave na zapadni strani. Včasih, kadar je bito lepo vreme in so se sončni žarki posebno močno upirati v dobravske nižine, se je nekje na dnu nenadoma taka močno zabliskalo, da so sončni Žarki segali do naše gore. Ko je t« blisk skoprnel, se razen temačnih dobrav zopet ni videlo ničesar. «ivaj pa je to...?» sem sko nj nestrpno vprašal očeta. «To je Drava, naša koroška voda...* mi je odgovoril oče. Zvok očetovih besedi je bil slovesnejši in globokejši, kakor pri navadnih besedah. Zato se mi je ime vode Drave že od prvega začetka tako globoko vtisnilo t) srce in kadar ga slišim, ga vedno vnovič občutim kakor pesem tz moje mladosti, ki ne ogluši, dokler je srce še toplo. Med Svinjo in med Golico sc je razprostirala še druga taka dobrava, ki je bila podobna Podjuni, samo da je bila ta dobrava »e mračnejša in na nje) tudi ob lepem vremenu skoraj ni bilo razločiti kakih svetlih pik. Bila je od nas mnogo bolj oddaljena, kakor podjunske dobrave. Ko sem dolgo časa nem strmel vanjo, sem naposled tc vprašat očeta, kako se ta daljnjl kraj imenuje. «To je pa Laboška dollnav, mi je odgovoril šele čez nekoliko časa. Medtem, ko je bil pri razlagi zemljepis ja očetov glas domač in topel, je bil zdaj njegov glas skoraj mrzel. Se bolj tuj pa je ta glas postal, ko je čez nekaj časa nadaljeval: krajev se je takrat mnogo kmetov preselilo na severni breg Drave, kjer je kaDiteiizem še hitreje rušil kmetije kakor pri nas. Vsako leto enkrat se je podal na pot in prebrodil ves severni breg Drave od Krke do Rude ter »i tskal primernega posestva, kamor bi se preselil. Toda vsakikrat se je vračal ves upehan in potrt in nam tožil: eOtroci. nič ni. Tam gori je vse predrago za take siromake, kakršni smo Na ta način je bi!a dežela pod Svinio v našo družino vet-Ijena kot obljubljena dežela, ki je nedosegljiva. Nekoč je očeta ta hoja zanesla tudi v dolino med Svinjo in Golico, v Laboiko dolino, dasiravno se je oče teh krajev bal zaradi nemštva. Ko se je vrnil, nam je pripovedoval; «V Laboško dolino ne bi šel za noben denar. Kmetije so tam krasne in poceni, toda pri vsaki nm je najmanj en intabuliran *«rc (3), pri marsikaki hiši pa ali triie' 20 katert moraš skrbeti. Zato bomo Ostali tukaj*. raje (J) posuši .(2) idiot. (Se nadaljuje). E* f => 1». januarja Ktf sa Hrvatsko Prim Pri elektrifikaciji v Jugoslaviji so posebnega značaja možnosti, da se izkoristijo kraške ponikalnice za proizvajanje električne energije, in sicer na način, da zgrade dolge rove z višavja neposredno k bližnji obali. Pri tem gre za velike višinske razlike od 400-600 m in se ti načrti dajo izvesti tudi pri manjših vodnih množinah. Prvi tak načrt izvršujejo v okviru petletke pri Vinodolu, kjer so zajeli ponikalnici Ličanko in Lo-kvarko, pri vaseh Lič in Lokve, južno od Delnic v Gorskem kota-ra, in pri Fužinah. Od Gorskega kotara do Vino-dola se razprostirajo v dolžini preko 25 kilometrov gradilišča. Tu gradijo yeliko hidroelektrično centralo, ki bo proizvajala milijonske količine električne energije. Z graditvijo ogromnih betonskih jezov bodo napravili umetna jezera. Fužine in njihova okolica, ki so bile do sedaj znane kot zi-movališče, bodo postale v najbližji bodočnosti tudi pomembno letovišče. Na velikih umetnih jezerih, ki bodo služila za zbiranje vode, potrebne za pogon hi-drocentrale, bodo uredili moder- Za to centralo bodo zajezili kraški ponikalnici Ličanko in Lokvarko v umetna jezera. Od tod bo šla voda po podzemelj* skih rovih na turbine centrale v Triblju, ki leži 500 m niže v Vinodolu ob Jadranu. Nato bo voda še namakala Vinodol-sko polje_____________________________ daj s štirih strani in istočasno z vrtanjem se vrši tudi njegovo betoniranje. Istočasno vrtajo tudi na gornjem delu gradilišča rov, ki bo spajal gornja dva umetna jezera s srednjim. Postavili so tudi potrebne črpalne naprave za črpanje vode, kar bo pospešilo dela, kajti lanskega leta je .voda večkrat ydirala v rove in ovirala delo. Prav tako so zagotovljene potrebne priprave za dovajanje svežega zraka v rove, kjer v največjih globinah delajo minerji. Na gradilišču pri Triblju na višini morske gladine so dokončana vsa dela za ureditev veli- EDEN IZMED ŠTEVILNIH JEZOV V JUGOSLAVIJI na kopališča, nova letoyališča za jugoslovansko delovno ljudstvo. Tudi ribištvo bo postala važna gospodarska panoga teh krajev. Čeprav je bilo veliko pomanjkanje delovne sile v vsem letu, so lanskega leta dosegli na vseh gradiliščih velike uspehe. Težišče dela je bilo na vrtanju podzemeljskih rovov in na zemeljskih delih. Popolnoma je že dovršen betonski tunel, ki gre pod Fužinami, in veliki betonski jez, ki bo zagradil tok reke Ličanke in tako napravil enega od treh največjih umetnih jezer. Ogromna dela so izvršena tudi na Lič-polju, kjer kopljejo veliki kanal, globok pet in širok okoli osem metrov, v katerega bodo položili armiranobetonski cevovod. Polovica zemeljskih del je že izvršena. Pri gradnji so veliko doprinesle mladinske delovne brigade. Skozi gorski masiv Kobiljak vrtajo nekoliko kilometrov dolg rov, ki bo dovršen ob koncu leta 1949. Da bi pospešili dela na vrtanju rova, so sredi hriba prebili navpičen tunel, globok okoli 120 metrov, in nato so začeli vrtati rov v desni in levi smeri. Tako vrtajo gorski masiv Kobiljak se- kega prostora, 1tfer bodi postav. Ijeni turbogeneratorji. Stavba za stroje bo zgrajena globoko v gorskem masivu ter jo bodo začeli graditi letos. Tu so že prebili rov za. jekleni cevovod, skozi katerega bo padala voda z višine več sto metrov na turbine centrale/in proizvajala tako veliko energijo. Potem ko bo voda izkoriščena za pogon hidrocentrale, bo še služila za namakanje Vinodolske kotline, kjer po navadi vse leto vlada velika suša. Velika umetna jezera, ki bodo mogla sprejeti okoli 40 milijonov kubičnih metrov vode, bodo nepresahljivi rezervoar skozi vše' leto in zimo. Zbirala bodo vodo iz vseh bližnjih potokov in malih rek ter padavine, ki so se do sedaj razlivale po gorskih obronkih Kipele in Velebita ter gorate pokrajine • Gorskega kotara in niso koristile nikomur. Tako danes postaja delovni človek v izgradnji socializma gospodar narave in stavlja neizčrpne moči v službo ljudstva. Vsa ta dela, ki so zveznodržav-nega značaja, izvaja podjetje «Hi-drocentrala#, ki je izvršilo vzorno organizacijo dela na vseh gra- diliščih.' Preskrbelo je vse potrebne pogoje za delo in življenje delavcev. Na gradiliščih so bile postavljene udobne lesene barake, opremljene z zadostnim številom postfelj in posteljnine. Prav tako so bile ustanovljene menze in čitalnice, ki imajo ves dnevni tisk, razne časopise in radijske aparata. Za kulturno razvedrilo delavcev so nabavili kinoapara-turo, s katero redno prirerajo de-’ lavcem kinematografske predstave z najnovejšimi filmi. Poleg zajamčene preskrbe so delavcem poboljšali prehrano z nabavo velikih količin sadja, zelenjave in drugih živil. Pri vseh menzah so osnovali pitališča za svinje ter so lanskega leta odebelili čez 30 svinj, s čimer so izpopolnili zaloge mesa in maščob. Delovni načrt za leto 1949 predvideva veliko povečanje del na vseh sektorjih. Sedaj pozimi so organizirali dela tako, da večinoma delajo v rovih, kjer je delo mogoče čez ys> zimo in ob najbolj mrzlem vremenu. Globoko v zemlji pod snežnimi vrhovi prebijajo minerji kamenite sloje in odpirajo pot, po kateri bo ob koncu petletke tekla ogromna moč, ki bo zadostovala za elektrifikacijo Istre, Hrvatskega Primorja in Gorskega kotara. Električna energija te centrale bo služila za industrijo te pokrajine in za pogon železniške proge Reka-Zagreb. GERLOVIČ; HlSA NA KRASU gospodarstvo TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE~ Journal de la marine marchan-de et de la navigation aerien-ne, ki izhaja v Parizu že trideseto leto in prinaša tedensko vsa obvestila ter najvažnejše članke, ki se bavijo z vprašanji trgovinske plovbe in letalstva, je v svoji številki od dne 16. decembra pr. L prinesel zanimiv članek pod naslovom «Ladjedelništvo, življenjsko vprašanje Trsta«. Najprej ugotavlja, da je gradnja ladij v Italiji po vojni dražja kakor v drugih državah, češ da imajo ladjedelnice pomanjkljivo organizacijo in da je preveč delavstva. (Ta poslednji vzrok je nesmiseln, ker kakor pove člankar pozneje, ladjedelnice niso zaposlene dovolj ter je zato nemogoče izračunati crentabilnost» posamezne delovne moči). Letna kapaciteta italijanskih ladjedelnic znaša od 200 do 250 tisoč ton ladjevja in znatno presega potrebe domačega brodarstva. Zato morajo ladjedelnice iskati naročil v tujini. Od leta 1924 do 1936 je odpadla polovica gradenj za Italijo na vojne ladje. Ker so bile tržaške ladjedelnice bolje organizirane, so samo v tem času dobile za S milijonov funtov šter-lingov naročil. V letih 1933-1936 je bilo v Italiji zgrajenih samo 20.000 ton (režim je po 1932 posegal v plovbo in privatniki, ki so v veliki krizi okrog 1930. imeli ogromne iz- Obnova sovjetske avtomobilske industrije je toliko napredovala, da izdeluje tudi osebne avtomobile najnovejših ekonomičnih modelov ODAJA AVTOMOBILOV ZASEBNIKOM v ZSSR V Moskvi obstaja poseben magazin št. 1 Avtomotovelotorga (trgovina avtomobilov, motociklov in koles), ki je v rokah ministrstva avtomobilske industrije Sovjetske zveze. Omenjeni magazin je pričel 5 prodajo avtomobilov zasebnikom. Avtomobili, ki so na prodaj, sb izdelani po dveh najnovejših modelih, in sicer majhno in hitro vozilo »Moskvič« jn limuzina «Po-beda«. Avtomobil znamke Mosk-vič ima 4 sedeže, moč 23 HP, hitrost 90 kilometrov, za 100 km vožnje rabi le 8,5 litrov bencina, na prodaj je za ceno 9.000 rubljev. «Pobeda» pa ima moč 50 HP in dosega 110 kilometrov na uro, porabi pa 13,5 litrov bencina, medtem ko mu je cena 16.000 rubljev. Obe vozili s preprostimi potezami nista slabši od najboljših tujih avtomobilov istega tipa. V avtomobilu lahko priključimo prav za to zgrajene radijske aparate. Kupec ima priliko, da si izbere v prodajnem paviljonu karoserije katere koli barve od zelenih, plavih, črnih itd. Avtomobile prodajajo proti takojšnjemu plačilu vsem kupcem in po vrstnem redu prih«, da v prodajalno. Denar se odda blagajni in takoj za tem izročijo kupcu izbrano vozilo, pripravljeno za takojšnjo vožnjo. V enem samem dnevu so prodali 5 avtomobilov znamke Po-beda in 20 znamke Moskvič. To se dogaja dnevno, kar pomeni, da ni malo ljudi, ki plačajo lahko takoj 9.000 rubljev in celo več za nakup avtomobilov. Avtomoto-velotorg ne misli niti najmanj zavreti prodajo, kajti v kratkem bo odprl drugi magazin v palači, ki je bila pred kratkim dograjena v Gorkijevi ulici. Ta drugi magazin bo imel tudi garažo in pa mehanično delavnico za popravilo Zasebnih avtomobilov, kajti prodaja teh se je tako razširila, da se je pokazala nujnost otvoritve te delavnice. Moskvič je zelo priljubljeno vozilo pri ljudstvu, ki že pozna kakovost in zmožnost tega vozila, kajti po moskovskih ulicah vidimo vsak dan na tisoče taksijev iste znamke, ki prevažajo ljudstvo po polovični ceni drugih večjih taksijev. Isto tako prodajajo tudi nadomestne dele vseh avtomobilov sovjetske znamke. V Moskvi prodajajo tudi motoma kolesa 123 cm3, ki imajo moč 4,5 HP in stanejo samo 4.000 rubljev. Seveda so naprodaj tudi manjša motorna kolesa po 2.800 in tudi po 1.250 rubljev. Napačno bi bilo misliti, da je dvig- zasebnih avtomobilov zgolj zaradi spremembe politike sovjetske vlade. Zadostuje nam, da se spomnimo, da je Stalin še pred zadnjo vojno rekel, da bi bilo treba zgraditi toliko avtomobilov, da bi ga imel vsak tretji državljan. Polet povojnega dela pa bo na vsak način pripomogel, da se Stalinov cilj doseže. (»jplure and kili« ni nacistično » geslo; «Capture and kili, ujeti in ubijati, je geslo, ki ga ameriški general Van Fleet (ki so ga Grki preimenovali z nemškim imenom Von Fleet) širi med mo-narhofašistične čete atenske vlade. «Capture and kili« je uvozni predmet ameriške prtljage in del zapadne civilizacije ameriških bančnikov. Odrezan je glav banditom, za katere plačuje država, in njih javno izpostavljanje je že stara navada, je cinično rekel krvavi Caldaris. Kljub tej stari navadi pa plačanci, ki se čutijo močne zaradi pomoči ZDA, obglavljajo in streljajo ljudi, ki se bore za svobodo. . 9. decembra preteklega leta je bilo v Solunu ustreljeno 15-letno dekle. Ime. ji je bilo Efstratia Ni-kolaidj in je bila dijakinja. Pred smrtjo pa je zaklicala: «Zivela demokratična Grčija!«. Barbarskemu geslu «capture and kili« je dekle odgovorilo z «2ivela demokratična Grčija!«. Deportacije in obglavljenja so del «pax americana«, ki že dve leti sledi prejšnji, ki je bila angleškega izvora. Ugodni trenutek je prišel za Združene države decembra 1947, ko se je atenska vlada obrnila na Varnostni svet Združenih narodov s protestom proti izmišljenemu posredovanju s strani Albanije, Bolgarije in Jugoslavije. Tedaj je bila poslana v Grčijo preiskovalna komisija. Medtem ko je ta komisija preiskovala, je Truman javil svojo politiko «0 pomoči« Grčiji 60% g pomoči« je bilo v orožju; s Von Fleetom je MARSHALLOV PLAN V GRČ5IJI CAPTURE bilo barbarsko geslo »capture and kili«. • • * Ko je Marshall pred kratkim prišel v Grčijo, je neki atenski časopis pisal, da je to potovanje nič manj, kakor naj več ji političen dogodek v zgodovini moderne Grčije. Resnici na ljubo povedano, je za atensko vlado nekaj mesecev po Marshallovem prihodu bilo vse v redu. Partizani — tako so pravili — so bili uničeni; «pax americana« pod geslom »capture and kili« je biia na tem, da se končno usidra v Grčiji. Potem so se stvari spremenile. Veliki monarhistični ofenzivi — poletna in jesenska — sta propadli. Tedaj je Marshall prihitel v Grčijo. Manever je bil preprost. Potrebno je bilo začeti razgovor o grškem problemu pri skupščini Združenih naiodov in trditi, da so Američani in njihove sluge iz Aten zadušili upor. OZN bi tedaj morala samo paziti ,da se kaj take?a ne zgodi več. Stvari so bile pa ravno nasprotne: namesto uničenja upornikov so morali fašisti priznati hude udarce demokratičnih sil. Komaj je Marshall« despel v Atene, že mu je barda njegovih lakajev predložila seznam smrtnih obsodb 23 rodoljubov. Mar- shall je zadovoljen predlagal poostritev terorizma; nekaj dni kasneje je bilo v deželi proglašeno obsedno stanje, zgovorna manifestacija »zapadne demokracije«. • • • Poročilo glavnega štaba demokratične armade je javilo v oktobru in novembru, da je 8 de- vojakov in da se je 7.000 redoljubov priglasilo v demokratično armado. 16 tankov, 10 letal, 195 motornih vozil in oklepnih avtomobilov, to so bile izgube mo-narhofašistov. In vendar je general Markos delavec; nikakor ni strateg, ki je izšel iz vojne akademije Wešt mokratičnih divizij uničilo 9.750 | Point kakor Von Fleet. MOSKOVSKI PRODAJALNI SALON AVTOMOBILOV «MOSKVIC» IN »POBJEDA«. Vzgoja nemške mladine MESTO ZELEZNI BROD NA SEVERNEM CESKEM JE SREDIŠČE CESKOSLOVASKE KRISTALNE INDUSTRIJE, KI UŽIVA SVETOVEN SLOVES. Nedvomno igra v prevzgoji mladine glavno vlogo šola in učiteljstvo. Zato je tudi potsdamska konferenca zlasti poudarjala, da je potrebno uvesti v vso Nemčijo nov vzgojni sistem. Poglavje o vzgoji med drugim pravi, da se mora vsa prevzgoja v Nemčiji izvajati tako, da bo povsem odstranila posledice nacistične in militaristične vzgoje in s tem omogočila uspešno razvitje demokratičnih idej. Sporazumno a to odločitvijo potsdamske konference ' je bil spomladi 1946 v vseh deželah sovjetske okupacijske oblasti Nemčije sprejet zakon o demokratizaciji narodne vzgoje, ki je nastal iz vztrajne iniciative sovjetske vojaške uprave. Pri izvedbi šolske reforme je bil uveden sistem enotne vzgoje za vse vrste šole od otroškega vrtca pa do visokih šol in univerz. Obiskovanje šol je brezplačno. Verski pouk je bil prešel v roke cerkvenih občin in ni šolski predmet. V zvezi s šolsko reformo so bile ukinjene tudi vse zasebne šole. Ce je v fašistični Nemčiji lahko samo 3% učencev iz delavskih vrst prešlo na sreanje šole in samo 2% na univerze, je danes na primer na Saksonskem po izvedbi šolske reforme v septembru 1947 število delavcev in njihovih otrok ni univerzi v Leipzigu 40% vseh vpisanih slušateljev. Ta odstotek se poveča na 52%, če prištejemo slušatelje omenjene univerze, ki jjhajajo iz kmečkih in obrtniških družin. V letošnjem šolskem letu je ena tretjina vseh slušateljev univerze v Leipzigu izključno iz vrst delavcev. Podoben je položaj tudi na vseh ostalih univerzah in različnih šolah sovjetske okupacijske oblasti Nemčije. O-meniti 'je potrebno, da prejema redno mesečno štipendijo visoko število visokošolcev, katerih starši so delavci in revni kmetje. O velikem pomenu, ki ga pripisuje sovjetska okupacijska uprava splošni izobrazbi, govori dejstvo, da je bilo že v oktobru 1945 odprto več kot 10.Q0Q ljudskih šol. Povsem obraten je pa v tem pogledu položaj v zapadnih okupacijskih ooblastih Nemčije. Kakor piše o tem problemu časopis «Luebecker Nachrichten« (angleška okupacijska oblast) blodi nemška mladina brez cilja in upanja po mestih in pristaniščih, valja se po velikih kolodvorih, napolnjuje prenočišča, krade in trguje na črno. Angleška tiskovna agencija »Reuter«, ki je nedavno tudi obravnavala to pereče vprašanje, pravi, da dosega število take nemške mladine sto tisoče, in v tej zvezi poudarja, da je vprašanje mladega nemškega pokolenja danes najbolj važno in njegova rešitev zelo nujna. V čem pa leži vzrok bednega po. ložaja nemške mladine V zapadnih okupacijskih oblasteh? Agencija «Reuter« želi to vprašanje objasniti «s splošno mržnjo nemške mladine za delo in vso preveliko vnetostjo za šport«. Dejansko pa leži razlog v življenjskih pogojih mladih ljudi v vseh treh okupacijskih oblastih. V porur-skem premogovnem revirju dela danes okrog 90.000 delavcev, med katerimi je precejšen odstotek mladine. V rudniku «Kaiserstoll« dela nad 4.000 mladih nemških delavcev pod najtežjimi pogoji in brez osnovnih higieničnih priprav, zlasti brez vetrnjakov, in je zaradi tega rudnik prepoln škodljivih plinov. Večina delavcev dela do kolen v vodi. Visoko število nezgod dokazuje nezadostno skrb za delavstvo. Mesečna plača 161etnega rudarja ne zadostuje niti za prehrano, tako da so mladi rudarji primorani prodajati izredne dodatke hrane na črnem trgu. Toda naj delajo zapadne okupacijske oblasti, kar hočejo, ne morejo in ne bodo zadušili hrepenenja napredne mladine po bolj. šem življenju. Napredna nemška mladina hoče imeti in videti svojo domovino kot enotno, miroljubno in demokratično državo. gube, niso še mogli pa tudi ne hoteli graditi, marveč so svoja pasiva spretno obesili državi) Tržaške ladjedelnice so zgradile od leta 1928 do 1939 69 odst. vsega novozgrajenega italijanskega trgovinskega ladjevja! Prav tržaške ladjedelnice pa so v zadnji vojni najbolj trpele. Toda 9 milijard Jir, ki so bile od 1945 do 1947 porabljene Za obnovo ladjedelnic (letno poročilo z dne 31. manrea 1948 navaja le 4.7 milijarde lir!) je dalo Trstu priliko, da si pridobi prejšnje zmožnosti. Preostane le še vprašanje znižanja produkcijskih stroškov z vsestranskim izboljšanjem organizacije. Po letu 1945 si je Italija prizadevala dobiti inozemska naročila, toda razvrednotenje Ure, ki je prišlo med gradnjo ladij, jo je ispremenilo v slab posel. Država je morala pomagati s subvencijo okrog 33 milijonov dolarjev. Na tak, način so dobili inozemski naročniki sijajne ladje, toda italijanska trgovinska mornarica si ni mogla popraviti škode in nadomestiti izgube, ki jih je utrpela v vojni. Se danes se italijanska vlada bavi z vsem mogočim, namesto da bi obnovila trgovinsko mornarico, ki je odločilni čl-nitelj trgovinskega udejstvovanja države. Brodarji zahtevajo plačilo odškodnin za ladje, izgubljene med vojno, in so pripravljeni te zneske porabiti za novogradnje. Položaj pa trenutno tega ne dovoljuje. Komisija, ki so jo imenovali, da prouči to vprašanje, je namreč ugotovila, da so bili leta 1947 stroški gradnje ladij v Italiji za 1/3 višji kakor drugod, za nekatera dela jTo še več. Prav ta komisija je nedavno tudi ugotovila, da je potrebno zgraditi v prihodnjih petih letih 1,5 milijona ton ladjevja, da se zagotovi italijanski pomorski promet po Sredozemlju in v obe Ameriki, Hkrati pa je ugotovila ta komisija, da dopuščajo razpoložljiva finančna sredstva gradnje samo 150.000 ton in sicer dve ladji po 25.000 ton, z brzino 23 vozlov na uro (1 vozel — 1 morska milja na uro — o, 5144 m na sekundo) in 10 pe-strolejskih ladij po 10.000 ton z brzino 16 milj na uro. Država bi prispevala k tem gradnjam 23 milijard lir. (gradnje iz fonda EPP so vprašanja zase). Komisija je tudi predlagala razne olajšave v korist brodarjem: hitrostne nagrade pri preizkušanju ladij s tonaio nad 500 ton. Za manjše pa nagrade za obsežnost ladijskega prostora in jakost strojev. Nadalje: podpore v razmerju s težo potrebnega materiala, carinske oprostitve za surovine in polizdelke, oprostitev od morebitnega zaseženja za čas 5 let itd. Temu načrtu je pridružiti 400.000 ton ladjevja, ki naj bi ga zgradili jz fondov EBP. Vendar pa vse skupaj ne bo presegalo 126.000 ton letno, za čas petih let, To pomeni, da bi bilo treba čimprej pričeti z gradnjo vojnih ladij, da bi italijanske in zlasti še tržaške ladjedelnice dobile primemo in zadostno delo. To so besede, zapisane v francoskem listu. Značilno je, da sc poudarja gradnja vojnih ladij bodisi na začetku kakor na koncu članka. Kdo je navdihoval tako pisanje? Ker je bil članek objavljen prav v Parizu in prav takrat, ko so tam zasedali delegati evropskega odbora za Marshallov plan (OEEC) ni izključeno, da so skriti avtorji želeli reševati krizo tržaških ladjedelnic tako, da bi jih vključili v oboroževalni pnrogram bodisi zapadnoevrop-ske unije ali pa Italije. Verjetno je, da so s takim pisanjem pri» pravljali teren za svoje konkret. ne predloge. S tem so po dmoi strani potrdili v svetovni javno> sli, kar doma zanikajo, namreč da so ladjedelnice v krizi, ki pa je nočejo odpraviti s pogajanji s tržaškimi zalednimi driavaM. za naročila. Domače strokovnjake naj obe* nem iztrezni ugotovitev Italijan| ske komisije o omejenih finančnih sredstvih. V Trstu se o teh stvareh razpravlja namreč skoraj tako, kakor da bi imela mednarodna banka pri nas svoj sedeži čeprav prizadeti vedo, da jim javi nost bore malo verjame. Nadaijl vsebuje članek dragoceno prizna: nje za ponovne ugotovitve kaj pomenijo za italijansko in tržaško gospodarstvo ponavljajoče s* devalvacije lire, ki pomenijo Z« kapitaliste poroštvo nezmanjšane4 ga dobička pri inozemskih naro-čilih, za inozemce pa poceni kut) čije. Druga dragocena ugotovited zadeva vprašanje odškodnine zi med vojno potopljene ladje. N» podlagi ugotovitev omenjene ko'• misije je jasno, da bi si tržašM trgovinska mornarica — zlasti Lloyd — prav kmalu oppmosM ako bi vojaška uprava poskrbela, da plača italijanska državni blagajna obveznosti, ki jih ji dolina izpolniti celo nasproti lastnim državljanom. Tem bdi bi bila to dolžna storiti v primeil ru Trsta, ki je kih pojasnil. Zato je upravičed sum, in sicer v najboljšem, primeru, ki pa ne izključuje razočaranja, da so tako imenovani «žrtve» De Gasperijeve vlade v. velik a skrb» Saragata za tridč ško plovbo — kakor so se in st še razpisujejo eVoce liberatit ttProra«, «Giorna le di Trie ste* itd. — prav za prav plačila v(>9 ne odškodnine, ki so jih vtihoi tapili pod plaščem žrtvovanjaJ* Ali bi vojaška uprava hotela odgovoriti in pojasniti vsa ta vpr<& Sanja? Ali naj velja «qui tacet.A tudi za gradnjo vojnih ladij? Obtok lire blizu 1000 milijard Po uradnih podatkih iz Ritllri je znašal obtok lire na padrol’? šu italijanske republike (vključno Trst) na dan 31. decembri 1948 967 niilijard lir. Od konci novembra pr. I. je torej nara-stel za 83 milijard, od tega je I® milijard šlo za povečane zahteve državne blagajne, ostalo P* kakor tolmačijo, zaradi povečani proizvodnje v državi. Po istih podatkih naj bi se obtok lire v januarju zmanjševal-Toda milanski list «24 Ore» prinaša 17. t. m. informacijo, da bodo v kratkem izdani novi državni blagajniški zapisi (buoni del tesoro). Ako se to na splošn? smatra za izreden ukrep državnih financ, zmanjšuje upravičenost tudi današnji položaj, pravi list. Državne finance zahtevajo prevelike žrtve, zlasti ker boni, fcf zapadejo 1949, še daleč niso vri izdani večletni blagajniški zapisi, in ker moramo pomisliti, da W treba v prihodnjem letu (namreč finančnem, ki šteje od 1. julip vsakega leta do 30. julija nasled» njega leta) plačati najmanj tri 100 milijard zapadlih bonov. PO MOSKOVSKIH ULICAH JE PROMET ZELO ŽIVAHEN- UREDNIŠTVO: ULICA MUNTECCHI St b, III. nad. — Telefon St 93-603. - UPRAVA: UUCA K. MANNA Sl 29 — Telefonska številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1401), celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ- 55 i«5 330 t,sn din OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18, tel 27-847. Cena oglasov: Za vsak nun višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 Ur. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnik«, Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava-' » i\,hu,„. tummu 1« Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. ’ J J 6-90601-1»