Poletne podobice.
(Piše Janko Barle.) I.
SJakega vrta pad ni blizu, kakor je Cepilnikarjev. ^g? Kadarkoli greš mimo, vselej ti je kaj videti. Spo-mladi je Cepilnikarjev vrt, kakor bi ga pokril sneg, ker je ves v cvetju, a zumljanje pridnih čebelic in drugih. žuželk, katerih brez števila leta od cveta do cveta, zdi se ti kot daljna godba, katero ti veterc prinaša na uho. Cvetje se osiplje, ali vzrastejo zelena perusca, med ka-tere se naselijo mnogi ptičji pevci, napravijo si gnjez-deca, a njihova vesela pesem ozvanja od rancga jutra do poznega večera iz Cepilnikovega vrta. Prihaja leto, a gori na črešnjah se pokaže polno slatlke[?a sadu. Kako se pafi žare one rudeče črešnje v avitu letnega solnca! Nii, jedva so minulo firešnje, evo zlatih hrušek, modrih 5ešpe!j in pisanih jabolk. Cimbolj se bliža jesen, tem-bolj 8e upogibajo drevesa pod sladko težo. Zadovolj-nega srca obira Gepilnikar drevo za drevesom, poplačalo mu je obilno njogov trud in delo. Listje poi'umeni, odpade, drevesa se spravljajo k poSitku. Žima pride in sneg pokrije gole vejice, a tudi ondaj ]e lepo videti one dolge vrste sadnega drevja, po katerem se leske-tajo sneženi biseri. Nu, najlepSi je pa venilar Cepilni-kaijev vrt takrat, ko začne sadje zoreti. To bi mt vsakdo rad potrdil, a izvestno tudi Poskočnikov Tonček.
85                               n
Poskočnikov Tonček to je bil pravi ptiček. Nje-gova mati mu je večkrat dejala, da mu ni para niti v deveti župniji, vendar ne zaradi pridnosti in ubogljivoBti, nego zaradi razposajenosti. Po celi vasi ga je bilo dosti; kjer je bil kakov krič ali pa igra, tam je bil izvestno tudi on poleg. Saj se mu je že na licu videlo, da je »kampelj«. Ono dvoje živih očes mu je gledalo tako nagajivo v beli svet, lica so mu bila polna in rudeča, le lasje so mu stali malomarno na vse strani, tako, da si precej lahko spoznal, da so ali malokedaj čutili med seboj zobce glavnika, ali pa da je posegla večkrat med nje ptuja roka.
Posebno veselje je imel Tonček do sadja, ali to ne do domačega, ker Poskočnikovi nimajo vrta, nego do tujega. Oj, vedel je on za vsako hruškico ali ja-bolko, kdaj bodo zrela, a vedel je tudi, kje so najbolje. To Še ne bi bilo nifi napačnega, če se je Tonček ve-selil sadja, le ono ni biio prav, kako je on to sadje dobival. Tetra ne, da bi koga poprosil, nego vzel si je sam in to na skrivaj. nit in to ve vsak. da je to greh. Cepilnikarjev vrt je Tončka še najbolj zanimal, ker je bil najlepši in največji v vasi.
»Skoraj jih bodemo zobali«, dejal je nekcga dnč sosedovi Jerici, ko sta se tam ob cesti igrala.
»Kaj pa, Tonče?« poprašala ga je ona.
»Nu, Ccpilnikarjeve ČreŠnje. Kar komaj jih že čakam. Vsak dan jih pogledam, nu in rdede Že. Takih ni kmalu.«
»Kaj misliš. da ti jih bodo dali Cepilnikarjev oče, ker si jih že tolikokrat razjczil?«
»Vpražal jih bodem! Na ono črešnjo Že zlezem, pa če bi bila ee jedenkrat tako visoka.«
»TonČek, TonČek, ali ne ves, da ee to ne sme, da je to grehV«
»Ej, kdo bi gledal na par ČreŠenj, nu, in Cepil-nikar jib ima tudi dovelj.«
»če bi jih imel še toliko, to se ne sme. Ko bodo črešnje zrele, pojdem prosit Cepilnikarjevega očeta, iz-vestno mi jih bodo dali.«
86
»Le pojdi. jaz pojdem pa eam na črešnjo, bodemo videli, kdo se jih bode boljc nazobal.«
Jerica je še dalje pregovarjala Tončka, vendar on se je le smejal; ej, bil je poreden deček Poskočnikov Tondek. Takovi ne smete biti, otroci!
Bilo je nekega dne popoldne po šoli. Blažetova Jerica je korakala mirno iz šole proti domu in Kopa-čeva Manica je bila z njo. Dobri otroci gredo mirno iz šole domov, nu in Jenca in Manica sta bili dobra otroka. Pozdravili sta lepo vsakega človeka. katerega sta sreiali. Pot ju je privela ravno mimo Opilnikarjeve hise. Na pragu je stal baš Cepilnikarjev oče in si brisal debeli pot, kateri mu je curljal po čelu — prišel je B polja.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« pozdravili sta ga učenki.
»Amen, na večne <5ase«, odgovoril je stari. »Ali iz šole?«
»Da, oče. In vroče je, kaj ne?«
»To pa to. Sta bili kaj pridni? Kaj pa leto&njih črešenj sta že zobali? Stopita nu malo bližje, gremo pogledat na vrt, kaj črcšnjo deiajo. Nu, pa morcla se črešenj branita V«
»Tega ne, oče Cepilnikar. Prav lepo prosiva, če sto tako dobri, pa greva z \ami.«
»To pa to, za dobre otroko dobe se vedno pri meni črešnje. Bodcta le videli, kako so sladkc« Igf,  ,
Oj, bilo je veliko veselje za Jerico in Manico, ker sta smeli z očetom Cepilnikarjem na vrt. Dobri starček je bil pa tudi vesel. sftj je tako ljubil dobre otroke. In odhitflj so vsi trije tja k plotu, kjer je stala ona stara črešnja. Koža ji ni biia ved tako gladka, kot pri mladih črešnjah, vendar je mogočno razprostirala svoje veJL- in vejice, na katerih 90 viselo črešnje, ru-dede kot kri, po tri, po štiri skupaj. Kar najedenkrat je poslal stari Cepilnikar.
»Olio, poglej no, poglej, pa je tiček na črešnji. In kako velik je in nič pcroti nima. Zapoj no malo, ptiček, in sUoči doli.n
»Jemnasta, to je Poskočnikov Tonček!« vskliknili sta Jerica in Manica.
Y             *            m
»Baš Poskodnikov, ta je pravi. Že večkrat je pri-letel na moje črešnje, čakaj, čakai, danes sem te pa ujel. Kar doli, ti nadloga razposajena, in hitro, jeden, dve .. .«
Tonček je počasi plozal s <5rešnje. Vroče mu je postajalo; saj pa tudi m bila šala: on na ptuji črešnji, a gospodar pod črešnjo.
»So li dobre črešnje?« govoril je spodaj Cepilnikar. »Čakaj. te-le bodeš pa pomnil!«
Druge ni bilo, Tonček je priSel doli. Kar pred se je gledal, obraz mu je bil ves v ognju, a žepovi in pa torbica mu je bila čisto natlafiena od drešenj. To je bil dober obiralec.
»Oče Cepilnikar, ne zamerite mi, zmotil sem se«, mencal je ves v strahu.
»Cegava je črešnja?«
»Vaša, oče Cepilnikar.«
»čegavi so pa ti lasje.«
»Joj . . . joj, moji!« kričal je PoskoSnikov Tonček.
»Vidiš, moj ptiček, tako-le je. Ti mojo črešnjo, jaz tvoje lase. Vidiš, tako-le!« in zopet je oče Cepil-nikar malo porahljal Tončkove lase. »Nii, in torbica je tudi polna? Poglej no, poglej, kako si bil priden. Vidiš, prav kakor da bi znal, da mi pridemo, in si nam lepo črešenj nabral. Nii, Jerica, Manica zobljita.«
Kislo se je držal Tonček, kislo. Posebno ga je bilo sram Jerice, katera ga je zadnjikrat ufiila, naj ne hodi krast sadja. Vendar prepozno.
»Tonček, TonSek!« dejal je Cepilnikar, »mlad si, vrtoglav, zapomni si današnji dan. Nikari ne posegaj za ptujimi stvarmi. bilo sadje ali pa kaj druzega. Ge te tudi nobeden ne vidi, Bog te vidi. če bi kaj rad, prosi, pa bodeš že dobil, samo satn ne jemlji. Ali ne bodeš več?«
»Prav golovo ne bodem, oče Cepilnikar. Bodete videli, da se bodem poboljšal, obljubujem vam.«
»N6, dobro ! Jerica in Manica &ta priči. V tvojo korist ti govorim, Tonček! Zdaj pa splezaj še jedenkrat gori na črešnjo in naberi črešenj Jerici in Manici, ko-likor hočeta. Pa tudi sebi si naberi, da bodeš pomnil današnji dan.«
88
In zobali so vsi trije, pa tudi dobri Cepilnikar jim je pomagal, a dal jim je čreSenj, da jih odnesb dotnov. Tonček mu je pa zopet pogledal v obraz in dejal Jerici na potu proti domu: »Prav si govorila, prav, ko bi te bil le poslušal!«
»Poboljšaj seTonček, pa bode zopet vse dobro!« Ali se je poboljšal Poskofinikov Tondek?   Upam da, in prav je tako!