Stev. 397.	V	Ljubljani,	v	torek	dne	1.	oktobra	1912.	Leto	II.
jfrREDNrŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I, nadsftr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in\ praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : '•	sprejemajo	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom zajj Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za j ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
l
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje' in praznik«
/ .* / /	ob pol 11. dopoldne.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenlunffori uliof »m •, F, uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne bi od R. do 7.
Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana j s:	in	reklame	40	vin. — lagale rmejema upravnistvo. :
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
. Reklamacije lista bo poštnine proste.	———
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan -ob 11. dopoldne in s*ane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna................................K	21 60
Polletna.....................................  1080
četrtletna...............................„	5 40
toescčna.......................................»180
Za Nemčijo:
celoletna................................K	26 40
Polletna...................................... 1320
četrtletna...................................660
mesečna......................................220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
•n sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administracij m tobakarnah:
Naročnina se pošilja ood naslovom : Uprav n>štvo „Zarje“ v Ljubljani.
Bogastvo in beda.
Majhno število izvoljencev je do vratu ^kopanih v zlatu, v pravljičnem razkošju žive, jtoevi jim potekajo v skrbeh za nove avtomobile jn drage toalete, tuje delo jim prinaša dan
*a dnem višje vrednosti — a na drugi strani trpka beda. dohodkov komaj za najpreprostejše 2‘vljenje, skrbi za košček vsakdanjega trdega Kruha uničujejo vsako življensko veselje, trdo delo za ono majhno število izvoljencev jih peha dan za dnem v globokejšo otopelost. To so pojavi, ki označujejo razvoj današnjega kapitalističnega družabnega reda.
V obratih, ki stoje na višini tehnike in organizacije, je donesek dela naravnost bajen. To ie prav nazorno pokazal profesor Kamnierer V razpravah socialno političnega društva na Dunaju I. 1909. Nekaj primerov: pri strojih V tovarni je bilo zaposlenih 54 kurjačev in dva višja kurjača, 1 tona pare je veljala 19.8 vinarjev. Nato so vzidali verižne brane. 34 kurjačev je bilo odveč, namesto teh sta prišla dva strojnika. 1 tona pare, vstevši obresti in odpis za nove naprave, je stala le še 11.4 vinarjev. Razvoj v rudarstvu je povzročil, da se je zvišala množina premoga, ki ga izkoplje rudar na leto
130 ton v letu 1850 na 260 ton. Stroji za dela pri zemeljski poglobitvi so se tako izboljšali,
opravilnVUdane- enako de,°’ ki ga ,)red leti 25 moz. le devet mož in stroški za cd-
znižnli n I nn6ga kubičnega metra zemlje so se
n;h fr i , 90 vinarjev na 30 vinarjev. V moder-
, Vc,eobratili vidimo v oddelkih, kjer je de-
Jd|o pred leti še 10, 15, do 20 mož, le še po dva
J10 shri. In proizvajanje narašča vzlic temu od
leta do leta. pri strojih stoji le še po nekaj mož,
da jim strežejo. Ali še druge primere. Ža 100
funtov preje, pri ročnem delu, je bilo treba 3117
delovnih ur in 458 K 40 vinarjev mezde, enako
množino preje je zvil stroj v 19 urah, stroški pa
so znašali G K. Za 1000 funtov šivank je bilo
treba 475 ur ročnega dela, stroški so znašali
4‘2 K 80 vinarjev; stroji so napravili enako
in11^"0 šivank v 12 urah in stroški so znašali
10 K 80 vinarjev. 100 funtov žebljev za podkve
le bilo napravljenih z ročnim delom v 250 urah
stroški so znašali 314 K 40 vinarjev, po upeljavi
strojev je bilo treba za enako množino žebljev
   :  —
le še 63 ur in 114 K mezde. 10 plugov z ročnim delom je bilo izgotovljenih v 180 urah, stroški so znašali 274 K 80 vinarjev: pri uporabi strojev je bilo treba za 10 plugov le 37 ur in 39 K 90 vinarjev stroškov.Sto tisoč cigaret napravi delavka na roko v 990 urah. mezda znaša 490 K 80 vinarjev; ko so uvedli stroje je bilo sto tisoč cigaret izgotovljenih v 97 urah in stroški so znašali 57 K 60 vinarjev.
Takih primerov bi lehko navedli še nebroj iz najrazličnejših obratov. In vsi bi pričali, kako neizmerno se stopnjuje plodovitost dela. in lehko bi zapeljali do napačnega sklepa, da so iz-delovatelji vseh teh stvari sami miljonarji in da se jim o bedi in pomanjkanju niti ne sanja. Brez-dvomno je, in vsak nepristranski človek mora priznati, da bi živeli ob današnjem stanju tehnike vsi do zadnjega brezskrbno in založeni z najpotrebnejšim. Da temu ni tako, se imamo zahvaliti edinole kapitalizmu, ki poseduje vsa proizvajalna sredstva. Kapitalizem proizvaja le blago, nikakršnih potrebščin, in tudi blago v toliki meri in takrat, kadar se najbolj prilega njegovemu nenasitnemu pohlepu po dobičku. Dostikrat ovira proizvajanje reči. za katere je močna potreba v najširših krogih, in dostikrat pospešuje proizvajanje reči, ki so brez koristi.
V kričečem nasprotju s proizvajalno možnostjo in s proizvajanjem blaga so delavčeve življenske razmere. Vsa nadvrednost njegovega dela teče po dveh širokih in globokih jarkih: kapital, naložen v industriji narašča do skrajnih mej in zemljiška renta se stopnjuje ne-vzdržema. Vidni znaki naraščajočega industrijskega kapitala so vsakoletne mastne dividende, ki jih spravljajo akcionarji s tihim zadovoljstvom. Nemške akcijske družbe so razdelile v štirih letih od 1907 do 1911 4159 miljonov 500 . tisoč mark dividend, čisti dobiček je znašal v isti dobi 5989 miljonov 600 tisoč mark in rezervni sklad teh družb je bil 55 miljard mark. Ob teh številkah se mora proletarcu skrčiti roka v pest, najmirnejšemu mora zavreti kri, če vidi kaj so ustvarili njegovi žulji, kaj je dosegla njegova pridnost, ne da bi imel od tega kaj dru-zega, nego golo življenje od danes do jutri.
Drugo skupino kapitalističnih izkoriščevalcev tvorijo posestniki zemlje. En del od teh živi od stanovanjskih najemnin, ki jih ob vsaki priliki povišujejo; agrarci, vladarji plodne zemlje, ustvarjajo umetno draginjo, vlada skrbi očetovsko zanje in tako imajo vso široko maso v svoji oblasti. In tako tišči proletarca od ene strani železna roka industrijskih baronov, od druge strani mu agrarci vsak grižljaj prodajajo za ceno. ki ni v nobenem razmerju z vrednostjo. Cim bolj dela ljudstvo, čim plodonos-nejše je njegovo delo, tem nesramnejše je izkoriščanje industrijskih kapitalistov in agrarcev.
Tretji protialkoholni kongres.
(Konec.)
-	II.
Pri debati, ki je sledila referatom o oskrbi pijancev, je prišlo do onega prizora, o katerem smo že na kratko poročali, da so namreč na nekatere opazke sodruga Schacherla, kako da skrbi vlada za pijance, zapustili vsi vladni »možje« zborovalno dvorano. Dr. Schacherl je pri debati izvajal sledeče:
»Sedaj ko smo slišali referate o oskrbi pijancev, moramo vzklikniti: Gorje vse Avstrijske se me polašča. Pasivna rezistenca državnih oblasti in občin namesto podpore! Za oskrbo pijancev nam manjka podstave in pogojev, namreč zdravilišč za pijance. Na Avstrijskem izdajamo vsako leto čez 400 miljonov K za vojaške namene, ali niti enega miljona ni za zdravilišča za pijance. (Pritrjevanje.) Država se zadovoljuje s tem, da zapira žrtve alkoholizma v blaznice in prisilne delavnice, dru-zega ne stori nič. Kdo bi se potem ne smejal, če pridejo na protialkoholna zborovanja zastopniki vlade in nam s praznimi besedami zagotavljajo, da se vlada zanima za naše gibanje. Finančno ministrstvo, ki živi od alkoholnega konzuma, nam je poslalo pismen pozdrav. Res, prav od srca se moram smejati. Zastopnik našega predsedstva se je spominjal znanega govora ministra za notranje zadeve barona Hei-nolda v parlamentu. Ali ta govor nam ravno kaže, da vlada noče nič storiti. (Te besede sodruga Schacherla so navzoče vladne »može« tako razburile, da so polni jeze zapustili dvorano.) Schacherl vzlic temu nadaljuje: Baron Heinold je izjavil, da ne bo vlada vložila nobene predloge glede omejitve pijančevanja več, ker je zbornica odklonila popolnoma zgrešeni zakon zoper pijančevanje. Kakšno brezprimerno raztovoritev energije pomenja ta vladni sklep — nič napraviti! (Veselost.) Minister je enostavno izjavil, to humanitarno delo — praktični boj proti alkoholizmu, prepušča vlada privatni iniciativi. To je prav preprosto in pred vsem poceni. (Veselost.) Ali za to res ne potrebujemo vlade. Da, ta vlada je šla tako daleč, da je povzročila, da v zbornici ni bil sprejet Dia-mandov predlog — ki so ga bili v Nproračunskem odseku že sprejeli — in ki zahteva, da v času slabih letin krompirja in koruze ne bi dobivali bogati žganjekuharji premij na žganje in da bi se, če bi nastopilo pomanjkanje teli živil, izdelovanje špirita popolnoma prepovedalo. Za sprejetje tega predloga nas je vlada ukanila (fej!) in ravno ta vlada nas tukaj pozdravlja in posluša naše lepe, brezuspešne govore. Enkrat moramo vendar to pribiti. Vlada naj nam prizanaša s temi frazami, s tem le kompromitira naš boj proti alkoholu. Prav res, da mi je solnograški občinski svet ljubši, ki nam ni poslal nobenega zastopnika, ker se noče zameriti svojini volileem, gostilničarjem in pivovarjem. (Veselost.) Ne pričakujte prav nič od vlade, katere zastopniki so pravkar pobegnili iz dvorane. (Veselost.) Ali glejmo na to, da napravimo volilcc za abstinente, potem bodo tudi stranke v parlamentu resneje delale za boj proti alkoholu. (Živahno pritrjevanje.) Ne računajmo na pomoč od zgoraj, mislimo na ljudstvo in recimo z Rimljani: Če ne moremo višjih spraviti na delo, tedaj skušajmo razgibati pekel. (Živahno odobravanje.)
Na sklepni seji so poročali zastopniki posameznih avstrijskih^ dežel o alkoholizmu. Za Kranjsko je poročal župnik Kalan, ki je na podlagi statističnih izkazov pokazal, kako močno še pijo po kranjskih mestih in vaseh. Ali tudi pri nas se obrača že na bolje. Delavstvo naj nikar ne zaostaja v tem tako važnem boju. Za Koroško je poročal dr. Egger iz Spitala, ki je zlasti opozarjal na to, da je na Koroškem skoraj v vsaki drugi kmečki hiši kotel za kuhanje
žganja. Skuhajo si žtranje doma, da ga jim ni treba kupovati. Koliko ga spijo, to si pač lohko vsakdo misli! Okrajni zdravniki so izjavili, da je vzrok za neprimerno visoko število božjastnih in bebastih otrok, ter otrok, ki se rode s telesno pohabljenostjo, alkoholizem staršev. Silno žalostno sliko je razvil referent za Moravsko, dr. Hugo Deutsch. Moravsko prebivalstvo izda ogromne vsote za alkoholne pijače, zlasti za žganje. Dežela izda za vse svoje potrebščine le za fino četrtino več, kakor izda prebivalstvo za alkohol. Skoraj trideset tisoč delavcev, to je 60 procentov vsega moravskega delavstva, je zaposlenega v alkoholnih obratih. Eno četrtino vseh samomorov je povzročil alkohol. V blaznice je eno tretjino vseh bolnikov pripeljal alkohol. Referent za Zgornje Avstrijsko, Bartelbauer, toži, da je tukaj vse protialkoholno gibanje zaspalo, ker se oblasti ne ganejo. Za Tirolsko je referiral okrajni zdravnik dr. Ceipetz, za Štajersko pa dr. WieB-peiner.
K sklepu je predlagal profesor Reinitzer iz Gradca resolucijo na naučno ministrstvo, da naj to dovoli združevanje abstinentnih učencev, kakor je to uvedeno že v inozemstvu. Resolucijo so sprejeli enoglasno.
Prihodnji kongres bo v Brnu, kjer bodo razpravljali o točkah:	»Alkohol in promet«,
»Alkohol v poljedelstvu.« Nato je zaključil z zahvalnim nagovorom podpredsednik dvorni svetnik baron Pražak zborovanje.
Sodrug dr. Schacherl je govoril zvečer na ljudskem shodu o alkoholu in delavstvu. Shoda se je udeležilo solnograško delavstvo v največjem številu. Po shodu se je priglasilo takoj precejšnje število delavcev k zvezi abstinentov.
T udi v manjših krajih so bili protialkoholni shodi.
Ljubljana in Kranjsko.
— Sadovi militarizma. Predkratkim s plemstvom honorirani načelnik brambnega odseka in »poslanec« gorenjskega ljudstva v dunajskem državnem zboru, g. Pogačnik, je prodal vojnemu erarju svoj savski most v Podnartu za štiridesettisoč kron. Mostarina, ki jo je doslej pl.- g. Pogačnik pobiral na podlagi v starih listinah zajamčene pravice, je zadoščala komaj za vzdrževalne stroške. »Pravica«, ki mu jo je za lepe tisočake odkupil vojni erar, dejansko ni imela za g. Pogačnika nobene materialne vrednosti, ker je bila zvezana z dolžnostjo, da pospravlja in vzdržuje most. Štiridesettisoč kron. ki jih je vojna uprava odštela pl. gosp. Pogačniku na roko, jet orej cisto darilo, honorar za požrtvovalno njegovo delo v službi mo-loha, majhna provizija, 1 desettisočina za mi-ljone, ki jih je pomagal iztlačiti z žepov avstrijskega prebivalstva. Pa naj reko, da klerikalna politika ni koristna! Zaenkrat se seveda rentira samo tistim, ki jo »delajo«. Volileem pl. g. Pogačnika pa bi bilo ob prihodnjih valitvah prav toplo priporočati, da namesto glasovnice raje zbero zanj štiridsettisoč kron. Če natanko pretehtajo Pogačnikovo poslanževanje, brez težave uganejo, da je mnogo cenejše, če pl. g. Pogačnika sami odpravijo s to bagatclico, nego da prepuste vojnemu erarju honoriranje. Poleg štiridesetkronskega honorarja, ki iim ga vojna uprava iztisne za Pogačnika, si zaračuna še malo večjo odškodnino za ta svoj trud.
A. K. GREEN:
Sosedov dom.\
!. i I .-U .
11
I
(Dalje.)
Glasen hrup in šum je sledil tem besedam. Culi so se vzkliki: »Laže! Laže! Obnorel je!« Besede priče so bile tako nepričakovane, glasile so se tako strašno, da se celo najbrezčut-nejši niso mogli več obvladati. Samo radovednost je končno pomirila razburjene duhove. Napeto so pričakovali kornerjevega odgovora.
—Slišal sem nekoč, da je slepec tajil bistvo svetlobe. Nikdar pa se še ni zgodilo, da bi pameten mož kot ste Vi, navzlic očividnim dejstvom trdil reči, ki so v popolnem nasprotju z vsem, kar je preiskava dognala, če si je Vaša soproga s samomorilnim namenom končala življenje, ali če si je slučajno porinila iglo od klobuka v tilnik, kako da se je našla glavica igle daleč od trupla, za omrežjem zračne kurjave?
— Ko se je glavica odlomila, je lahko Vskočila tja . . .
— Toda zatvornica zračne kurjave je bila 2aPrta, kajne, gospod Gryce?
— Da, zaprta je bila, — se je glasil kratki °dgovor.
Obraz priče, ki se od zadnjih strastno izgovorjenih besed ni izpremenil, se je za hip pomračil. Povesil je oči, kakor da čuti svoj končni P°raz. Toda naglo se je zopet osrčil in je dejal:
— Zaklopnico je lahko mimoidoča oseba nehote zaprla. Cul sem že o drugih, mnogo bolj cudnih slučajih.
— Gospod Van Burnam, — je vprašal kor-ki je bil vsled vednega umikanja priče že
, ^koliko otrujen, — ali se pa tudi zavedate, v iave?° ^as P°stav^a^° Protislovne iz-
V polnem obsegu.
'lSj&TT Ali ste pripravljeni na po.sledice, ki se Kvalale iz tega?, •-----------------------'	''
— Naj zrastejo kakršnekoli posledice zame, pripravljen sem nanje, — je odgovoril Ho-ward mirno.
— Kdaj ste izgubili ključ, ki ga po Vaši izjavi nimate več? Zjutraj ste trdili, da tega ne veste; toda do popoldne ste lahko svoje mnenje že izpremenili.
— Zgubil sem ključ, ko sem zapuščal ženo v hiši svojega očeta. "	'Vi,	^
— Kmalu potem?	/	J
— Prav kmalu.	.	y	» i a
— Kdaj pa?	'	Z'A
— Tekom ene ure, mislim.
— Kako veste, da ste ga tako kmalu izgubili?
— Kem se ga pogrešil.
— Kje ste bili, ko ste ga pogrešili?
— Tega ne vem več. Izprehajal sem se, kakor sem Vam že povedal. Ne spominjam se več, kje sem bil, ko sem posegel z roko v žep in opazil, da ni več ključa v njem.
— Z gotovostjo se torej ne spominjate, kje ste ga pogrešili?
— Ne!
— Prav dobro!
Korner je nekoliko odnehal; pričakovanje je dospelo do vrhunca. Potem je dejal:
— Ključ se je našel!
Howard se je tako prestrašil, rda' so mu zašklepetali zobje. Culo se je to po vsej dvo-rani.
— Našel se je? — je rekel po možnosti ravnodušno. — Tedaj mi lahko poveste, kje sem ga izgubil.
— Ključ je bil na običajnem prostoru nad pisalno mizo Vašega brata.
— Tako! — je zamrmral Howard razburjen do skrajnosti. — Ne razumem, kako je bilo mogoče najti ključ v pisarni. Uverjen sem, da sem ga izgubil na cesti.
— Verujem, da tega ne morete razumeti — je pripomnil korner preprosto in odpustil
pričo. Howard je šel omahuje do svojega sedeža — v kotu nasproti tistemu, kjer sta sedela oče in brat.
Petnajsto poglavje.
Sledil je dolg odmor, brezkončen odmor, da se je lotila nepotrpežljivost celo mene, ki sem sicer zelo potrpežljiva. Z naslednjo pričo nekaj ni bilo v redu. Korner je ponovno poslal gospoda Gryca v sosednjo sobo in šele ko je postala nestrpnost navzočih že glasna, je prišel umerjenih korakov gospod; ob njegovem prihodu je vznemirjenost v dvorani še narasla.
Nisem ga poznala. Bil je lep mož, zelo lep mož; toda zato niso navzroči iztegovali vratov, da bi ga bolje videli. Ljudje so bili hipoma kakor očarani in njih navdušenje se je izražalo s smehom, raznimi kretnjami in šepetanjem. Najbolj navdušene so bile ženske. Tudi porotniki so bili nemirni in so strmeli v mladega moža.
Ko sem začula ime, se nisem nič več čudila sprejemu, ki ga je občinstvo napravilo mlademu možu. Randolph Stane, zaročenec neizmerno bogate iniss Althorpe, je igral v New Yorku imenitno vlogo. Ne le njegova vnanjost in njegov nastop sta bila izredno elegantna, tudi njegov obraz je bil nenavadno lep. Ker je bil izredno inteligenten, si je priboril tekom petih ali šestih let visoko družabno stališče, katerega je še sedaj zavzemal. Ta popolnost v vsakem oziru me je naravnost osupnila, dasi od moža, ki ga je izbrala miss Althorpe ni bilo druzega pričakovati.
Cula sem, da je nekdo za menoj dejal: »Od-kdaj ne nosi več brk? Prvič ga vidim tacega. Pa mu dobro pristoja.«
»Da«, se je glasil odgovor z druge strani, »miss Althorpe ga je nedvomno zato prosila, da se da obriti.«
Nato sta se oba zasmejala. Tudi jaz sem si mislila, da ie imela miss Althorpe popolnoma
prav, če ga je res prosila. Njegova izredno bela, nežna polt prihaja tako še bolj do veljave.
Ko je začel govoriti, je zvenel njegov glas tako prikupno in prijetno, da se j e poznala dolgotrajna vaja in želja ugajti.
Randolph Stone je bil dober prijatelj Ho-warda. To mi je dokazal pogled, ko je stopil gospod Stone v dvorano.
Toda prišel ni sem zaradi prijateljske izjave; to je kazalo Howardovo začudenje in sočutno obstavljanje priče. Kljub trdnemu nastopu in spoštovanju, ki ga je izkazoval Ho-wardu, je na vse načine skuša! dopovedati, kako mu je žal, da njegovo pričevanje kolikor toliko povečuje videz Howardove krivde, zlasti vsled tega, ker je ž njim več ali manj prijateljsko občeval.
Izpovedal je, da je bil v noči 17. septembra z nujnim delom v svoji pisarni nenavadno dolgo zaposlen. Ker se je bal, da vsled preobloženosti z delom ne bo mogel zaspati, je izstopil namesto na 30. že na 21. cesti iz vlaka.
Navzoči so smeje poslušali to izjavo —-miss Althorpe stanuje na 21. cesti — priča pa je nagubančil čelo, kakor da hoče reči, da je položaj za šale in zabavo preresen, Howard je gotovo soglašal z njim; ko je zaslišal besedo »21. cesta«, je zmedeno in ves iz sebe pogledal’ svojega prijatelja; tega pa k sreči ni opazil nihče razen mene, zakaj vsi drugi so se pečali edino-le s pričo. Morda je videl ta pogled tudi gospod Gryce.
— Seveda mi je bilo samo do tega, da se, nekoliko izprehodim — je resno nadaljeval. — Zelo žal mi je, da moram tu govoriti o tej svoji; muhi. Prišel sem torej čez 3. aveniio in nada^ Ijeval svoj izprehod v smeri proti Broadwayjj tako sem šel mimo hiše Van Burnamovih.
— Kdaj?	-	.
— Približno ob štirih zjutraj- Iz pisar^
sem odšel o polštirih.
,,-k.	■ ~ (jDalfc.),
— Zgodovina delavskega gibanja na Slo-ye. skeni. Dovoljujem si izreči pomislek, da bo .težko šlo, zbrati gradivo za sestavo zgodovine jugoslovanske socialno demokratične delavske istranke na način, kakor je bil objavljen v »Zarji«. Res je pač, da imajo posamezni starejši sodrugi morda še kaj listin in publikacij iz prvih početkov delavskega gibanja pri nas, toda premalo je kritičnega duha in marsikdo bo smatral kaj za brezpomembno, kar bo za izgodovinarja prav važno — vsaj v toliko, da jmu bo omogočena nova sled do novih virov, iki bi Jih drugače lahko prezrl. Tudi po društve-jnih knjižnicah in arhivih trohni precej »pergamentov«, ali kaj, ko marsikateri funkcionarji opravljajo posel zgolj mehanično in se smatrajo take stvari le za staro šaro, ki sliši — v peč! iVečji uspeh bi se dosegel, če bi se za vsako deželo določilo po več zaupnikov z nalogo, da itam, kjer je kaj upanja na uspeh, malce pobrskajo po starih papirjih in knjigah. Najdeno naj bi se v primerni obliki takoj objavilo v »Zarji«, recimo v dnevnem podlistku, kar bi zlasti starejše sodruge bolj zainteresiralo za stvar in jih spomnilo na dogodke, čez katere bi sicer padel plašč pozabljivosti. Na ta način bo omogočena tudi večja točnost, ker se bodo gotovo oglasili sodrugi, ki bodo to ali ono popravili ali pa izpopolnili. Avtorju, vezanemu na podatke poedincev, ki pogosto pretiravajo, lahko marsikaj uide, zlasti če pripada mlajši generacij!. Pozabiti se ne sme uradnih knjižnic. S Vtiltev prihajajo poglavitno Ljubljana, Dunaj, Gradec, Trst, Zagreb i. dr. Tu brskati bo morala le ena sama oseba, ker dopisovanje je ;preveč zamudno, premalo točno, pa tudi drago. 'Zbrani materijal naj bi presojali poleg avtorja še sodrugi, pripadajoči starejši organizaciji, ki so posamezne dogodke sami doživeli. To se mi zdi prav posebno važno z ozirom na objektivnost, ki je težka posebno tam, kjer posamezniki še žive in se mora jemati ozir na to in ono. Poklican za tako delo bi bil izvrševalni odbor stranke, ki ima že po svoji konstituciji stike z vsemi organizacijami in sodrugi. V tem oziru |obstoji že star sklep, ki je bil že celo sporočen !v obliki poročila na skupni avstrijski strankin Izbor. Razmere so zakrivile, da je že začeto delo prenehalo. Povdarjam pa še enkrat: gradivo naj se po možnosti sproti objavlja; stvari •sami to še ne bo nič škodilo, pač pa jo pospešilo in zbudilo zanimanje za list. Dobro bi bilo, če bi še drugi povedali svoje mnenje. I. K.
— Prvo zavetišče dojenčkov v Ljubljani.
Odkar obstoji strokovna zveza tobačnih delavk in delavcev, so se razmere v ljubljanski tobačni tovarni dokaj preobrazile. Malokatera organizacija more zaznamovati v tako kratkem času svojega obstoja toliko uspehov, kakor ravno strokovna zveza tobačnega delavstva. iPočitniški in porodniški dopusti, skrajšani delovni čas, zvišana onemoglostim in starostna preskrba in še mnogo drugega pada v dobro ^delovanje te zveze. Plače so se v zadnjih osmih letih zvišale za okroglo 30—40 odstotkov, ki .pa jih je draginja seveda paralizirala, deloma Ipa tudi nadkrilila tako, da je danes povišek 'enak ničli. Najnovejši uspeh je pa zavetišče za jdojence, ki je že zgrajeno in bo v kratkem iz-[ročeno svojemu namenu. Prostor se nahaja na jyrtu tovarne na levi strani pred^ pročeljem prvega glavnega poslopja ob Tržaški cesti. Za prvi hip je določenih le 24 posteljic in 4 strežnice. Uprava zavetišča bo pod nadzorstvom tovarniških zdravnikov, ki bodo menjaje se dojenčke vsak dan pregledali in jih po potrebi tudi zdravili. Oprema zavetišča odgovarja vsem načelom moderne higijene in bomo o tem natančneje poročali, čim bo zavod izročen svojemu namenu. Sprejemali se bodo le dojenčki do enega leta in bo nadzorstvo z oskrbo ,vred menda brezplačno. Matere bodo morale .prinesti zjutraj dojenčke seboj in jih zvečer zo-ipet odnesti, dovolilo se jim bode pa tudi med !delovnim časom toliko odmora, da jih bodo 'lahko same dojile. Ne da bi se hoteli s tem od-ireči pravice do kritike, ki jo bo praksa nanesla, [moramo vendar priznati, da je to lep napredek ‘in gre vse priznanje organizaciji, ki dela sicer kiho, a vztrajno in smotreno. Ker bomo o napravi še poročali, želimo h koncu le še, da bi si zavod ogledali tudi činitelji, ki so poklicani, skrbeti za javno zdravstvo in vzgojo mladine v Ljubljani in okolici, ter po svojih močeh delali ha to, da ne ostane samo pri tem zavodu, am-
pak da jih dobimo več in se sploh postavi ta panoga javnega skrbstva na realnejšo podlago.
— Aržiše pri Zagorju ob Savi. (Analfabetni župan. — Klerikalizem in šola. — Zvodeneli liberalizem.) Dne 5. novembra lanskega leta smo imeli pri na* občinske volitve, a dosedaj je še vedno stari klerikalni odbor na krmilu. C. kr. okrajno glavarstvo v Litiji je bilo namreč razveljavilo mandat klerikalca Jožefa Prašnikarja, ker kot plačani občinski uslužbenec ni imel pravice biti voljen. Ker pa se drži ta klerikalni možakar svojega mandata kakor klop, se je pritožil na ministrstvo za notranje zadeve, ker je bila tudi deželna vlada razveljavila njegov mandat. Zadeva še dosedaj ni rešena in tako ima aržiška občina izredno srečo, da ji še vedno županuje župan analfabet! In to v dvajsetem stoletju! Gospodu analfabetnemu županu so zlasti socialno demokratični odborniki skeleč trn v peti, ker ima velik strah, da bi socialisti občinski denar pametno in pošteno delili med občinske reveže. Povemo našemu županskemu analfabetu, da socialni demokratje čisto gotovo ne bomo tako ravnali z občinskim denarjem kakor so ravnali in še ravnajo klerikalni starokopitniki. ki so dali kar 3000 kron občinskega denarja za šentjursko podružnico, dočim morajo reveži stradati, šolstvo se ne more razvijati kakor bi bilo potrebno, ceste pa so take, da bi človek kmalu utonil v blatu. Ampak z najbolj jarko lučjo osvetljuje velekultur-ne možakarje klerikalnega občinskega cdbora naslednja dogovščina. V ponedeljek 23. septembra je bila seja obrtno nadaljevalne šole v Toplici. Šolo obiskuje okolo 70 učencev iz ?a-gorske in aržiške občine; ker dobivajo šolske potrebščine brezplačno, so stroški zelo \ isoki. Zaradi pokritja primanjkljaja se je obrnilo šolsko ravnateljstvo tudi na aržiško občino z vlogo, da bi nekaj prispevala za pokritje. Vsak razsoden človek bo dejal, da občina prav lahko nekaj prispeva; zakaj če ima toliko denarja, da vrže kar tri tisočake v farško bisago, bo menda lahko vsaj par stotakov odrinila za šolske namene. Obrtno šolo obiskujejo učenci iz zagorske in aržiške občine. Zagorska občina na primer prispeva 400 kron. Ampak klerikalni za-grizenci v občinskem odboru so dali na vlogo naslednji odgovor: Če nimate denarja, pa zaprite šolo! Ta odgovor je kulturni dokument kranjskega hribovskega klerikalizma, ki iz dna svoje nazadnjaške duše sovraži šolo in izobrazbo. Ob tej priliki še poročamo, da sc uvede v obrtni nadaljevalni šoii s 1. oktobrom rudarski tečaj, ki bo izobraževal rudarske mladeniče o rudarski stroki; poučeval bo tudi gospod bratovskoskladnični zdravnik dr. Zarnik o prvi pomoči proti nezgodam. Želeti je, da rudarski mladeniči v velikem številu obiskujejo to šolo, kar bo le v njih lastno korist. Naši mladini sploh priporočamo, naj se raje izobrazuje, namesto da si kvari zdravje z alkoholnim strupom! — Pa še nekaj! Imamo v našem odboru nekaj liberalcev, ki niso ne tič ne miš. Pred občinskimi volitvami so pristni »naprednjaki.« ker b se radi prikupili dclavcem. Kadar pa so občinske volitve, pa glasujejo za analfabetne klerikalne zagrizence. Prav tako tudi pri izvolitvi župana in svetovalcev. In take sijajne naprednjake zelo radi obiskujeo še naprednejši zagorski Sokoli in jim prirejajo veselice. Pri prihodnjih volitvah bomo take imenitne naprednjake imenoma navedli, da jih bo javnost poznala.
  Agro-Merkur. Kakor poročajo, se je
ustavila preiskava proti g. dr. Gregorju Žerjavu in g. Ivanu Rožmanu v zadevi Agro-Mer-kurja zaradi hudodelstva po §§ 197. in 199. kazenskega zakona.
— S trebuhom za kruhom. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 42 Makedoncev in Bolgarov. 31 Hrvatov in 30 Slovencev, nazaj je pa prišlo 100 Hrvatov in Makedoncev in 60 Slovencev. — V Bukarešt se je odpeljalo 12 Domžalk slamnike plest.
— Polharji na Kranjskem so vzlic neugodnemu vremenu zadnjih tednov že pričeli s svojo že od nekdaj slovečo polšjo lovjo. Ta znameniti šport se goji posebno v ribniškem, ko-čevškem. novomeškem, kostanjeviškem, črnomaljskem in metliškem sodnem okraju. Polhar ostane polhar do smrti. Dosedanji uspehi polšje lo viso še neznatni, ker je deževno vreme znatno oviralo, da bi bila bukvica ali žir dobro
dozorela. Tudi lešnikov je bilo obilo, samo zorijo počasi, posebno na Gorjancih, na meji žum-Plharji upajo, da bo letošnja lov posebno bogata, ker lani ni bilo polhov, tako da se jim bosta trud in zabava tudi res izplačala. Polhe cenijo kot posebno slaščico, njih kožice pa dajejo lično kožuhovino.
— Čudna nesreča. Ko je šla te dni zjutraj kuharica Marija Čonžova mirno prostora starega voajškega oskrbovlišča na trg, se je tam pasel nek koštrun, katerega je začel pojati pes nekega železničarja. Pri tem se je zbegani koštrun nehote kuharici v hrbet zagnal s tako močjo, da je padla in se vsled udarca na glavi onesvestila. Prvo pomoč je oškodovani dal mimoidoči g. dr. Geiger, potem jo je pa stražnik posadil v izvoščeka in se odpeljal z njo na dom na Dunajsko cesto 25.
— Preprečena smrtna nesreča. Ko je šel g. Štrekelj v noči od sobote na nedeljo po Viču, zasliši vpitje in po cesti pritečejo trije moški. Eden od teh je tekel naprej, dva pa za njim. Pri hiši g. Ivana Škerlja, za katero teče potok, sta dohitela zadnja dva prvega. Kontrolor je takoj nato slišal padec v vodo ter je, sluteč nesrečo, tekel na kraj nesreče. Ko ga napadalca ugledata, jo urno odkurita. Kontrolor je hitel k potoku in dobil napadenega v vodi, iz katere ga je izvlekel vun. Ker napadeni mogel govoriti, se ni moglo takoj dognati, so ga li pobili s kolom ali pahniil v vodo. Kontrolor je peljal ponesrečenca na orožniško postajo. V pisarni mu je prišlo slabo in sc je zgrudil po tleh. Pri preiskavi do-tičnega v orožniški pisarni se je dognalo, cia je imel na glavi dve veliki rani. Ko si je ranjenec opomogel, so ga peljali v hlev g. župana, kjer se je preoblekel. Preiskava bo dognala, kdo je napadeni. oziroma kdo so napadalci.
— Iz blaznice je pobegnil Anton Poznik, rojen 1879. leta v Kamni gorici pri Radovljici. V nedeljo ponoči se je pa sam zglasil na policijski stražnici, češ da ga je prijelo domotožje, vslcd česar je šel obiskat svojo sestro v Kranj. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno blaznico.
— Karambo?.. Ko se je v soboto zvečer trgovski vajenec Alfonz Mihelčič peljal s kolesom po Gosposki ulici, mu nasproti pripelje drug kolesar tako neprevidno, da je Mihelčiča podrl na tla, pri čemur je ta zadobil znatno telesno poškodbo.
— Izgubljeno in najdeno. Ivana Lovšinova je izgubila denarnico, v kateri je imela 4 K denarja in dva povratna vozna listka. Jožefa Zupanova je izgubila rdeče ovrafne korale z zlato zapono. Neka gospa je izgubila zastavni listek, na katerem je imela zastavljeno zlato verižico na ime Novak. Katarina Letičkova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. Natakarski vajenec Fran Cigler je izgubil zlat za 20 K. Marija Strausova je našla srednjo vsoto denarja. Fran Trobec je našel pred kratkim zlato žensko uro z verižico. Neka dama je izgubila bankovec za 10 K, neka druga dama pa bankovec za 20 K. robec s črkama M. B. in rožni venec.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za torek
1.. sredo 2. in četrtek 3. oktobra:	1. Žurnal
Pathe. (Kinematografska poročila. Najnjvejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Polidorov sluga. (Amerikanska humoreska. 3. Begunec. (Ame-rikanska drama). 4. Za grofovsko krono. (Krasna ameriška drama). 5. V noči ljubezni in smrti. (Pretresajoča ljubavna drama. Dejanje se vrši v slikovitem zalivu pri Neapolju s krasnimi slikami. V glavni vlogi nastopi Suzana Orandais, znamenita francoska tragedija.) Samo zvečer. 6. Moric modernist. (Velekomična učinkovitost s Princem). — V soboto, dne j>. oktobra: »Sokolski zlet v Pragi«. (Predvajanje traja 1. uro.) — V torek dne 8. oktobra: Asta Nielsen »Mrtvaški ples«. Prvi film nove serije).
Štajersko.
našli pri njem tri dolge, ostro nabrušene nože.’ Polc sc je vedel nekako nerodno-zmešano. Rekel je, da ve, da so listi pisali o umorih v Judenburgu in Predingu, a da on ni morilec. Očividci, so domnevali, da je Polca najbrž pekla vest, in' da ga je pekoča vest spravila ob pamet in je tako sam rad prišel v roke pravici. Polc je napravil na navzoče vtisk pol-blaznega. Polc govori gladko nemški, slovenščino pa le slabo lomi, vešč je deloma tudi mažarskega jezika. Rojen je na Nemškem Štajerskem, le pristojen je v Gorje na Kranjsko. Velika množica ljudi se je nabrala v trgu in na kolodvoru, ko so nesramnega roparja-morilca orožniki vklenjenega gnali na kolodvor in od tam po železnici v Judenburg. kjer pride pred porotnike.
— Prijet roparski morilec. Po Ljutomeru se je v soboto dopoldne po bliskovo raznesel glas. da so v občinski pisarni ujeli glasovitega roparja morilca Dominika Polca. Ko je zahteval od občinskega tajnika potni list na Ogrsko, ga je tajnik Kolar, bivši orožnik, takoj spoznal, da je iskani Polc. Kolar je ostrmel, ko mu je oni celo pokazal istine glaseče sp na Dominika Polca. Takoj ga je prijel in ga ni izpustil, dokler niso prišli orožniki. Pri preiskavi na sodniji so
VIII. redni občni zbor Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo.
V nedeljo 29. t. m. se je vršil v novem Delavskem domu v Trstu Vlil. redni občni zbor imenovanih zadrug. Navzočih je bilo 42 delegatov od 46 izvoljenih. Poleg teh so poslali delegate Delavsko konzumno društvo za Ljubljano in okolico, Konzumno društvo v Skednju, Strokovna komisija in politični odbori italijanske, jugoslovanske in-nemške socialno dema-kratičng stranke v Trstu.
Zbor je otvoril načelnik zborovalnega odbora sdrug Okolich, ki je izrazil željo, da bi bil tudi letošnji občni zbor znamenje novega napredka in razvoja konzumnih zadrug. Nato sta pozdravila občni zbor sodrug Klemenčič v imenu Delavskega konzumnega društva za Ljubljano in okolico in gosp. Opara v imenu konzumnih zadrug v Skednju. Sodrug Gaspari je prevel govor sodr. Klemenčiča iz slovenščine v, italijanščino.
V predsedništvo so bili izvoljeni nato: sodrug Gosetti, predsednik; profesor RosmanJ podpredsednik; Gervin in Battilano, tajnika. J
Zapisnik VII. občnega zbora, ki ga je pre-čital sodrug Oervin, se odobri enoglasno brez oporekanja. V komisijo za pregledovanje man- . datov so izvoljeni: Jernejčič Franc, Paulich itr Petonio. V komisijo za izbiro kandidatov v nadzorovalni svet pa sodrugi: Subert, Trelec in Heller. Tej komisiji se doda dosedanjega predsednika nadzorstva s posvetovalnim glasom. J
Pri poročilih in sklepanju o bilanci govori sodrug Valentin Pittoni, ravnatelj konzumnih zadrug. Poročilo* je bilo razdeljeno tiskano v., v treh jezikih med vse člane, torej tudi med delegate. Zato mu ostane le malo dodati. Pove, da vodstvo ni moglo rešiti vprašanja o izdelovanju testenin v lastni režiji vsled preobilnega in važnega drugega dela. Izpremembe pravil,’ ki jih je sklenil lanski občni zbor so že registri-, rane. Pogajanja glede fuzije zadrug v Fari, Korminu in Moši so v jako dobrem tiru. Kmalu bodo postale zadruge v omenjenih krajih naše podružnice. Pri teh pogajanjih smo naleteli razne težkoče. Člani imenovanih treh zadrušl skoro sami kmetje. Kot taki ne morejo računati na stalne tedenske ali mesečne dohodke. Zato se morajo posluževati kredita, ki ga pa nase zadruge odrekajo vsem. Da se odpomore tej stvari, je vodstvo sklenilo, da ustanovi v Furlaniji malo posojilnico, ki bo dajala kmetom mala posojila za malenkostne obresti, da bodo potem lahko kmetje kupovali blago v zadružnih skladiščih s štetim denarjem. — Naša avstrijska vlada, o kateri se sme trditi, da bi prav rada onemogočila vsakršno delavsko gibanje, bi rada omejila tudi zadružno deio. Tozadevni zakonski načrt bo prišel, vsled iskrene želje agrar-cev, na dnevni red bržkone v prvih sejah prihodnjega parlamentarnega zasedanja. Razum« se, da bodo socialistični zastopniki nastopih proti vsaki omejitvi z vsemi silami. V pretečenem letu je vodstvo napravilo članski kataster, ki je bil zelo koristen in potreben. Na podlagi tega katastra nam bo mogoče pripraviti vse člane, ki ne kupujejo v zadružnih skladiščih, da se bodo teh posluževali. Naši zaupniki obiskujejo že sedaj take pasivne člane in *“
ze
* Poročilo smo objavili v »Zarji« pod naslovom »Delavski uspehi na zadružnem polju« Zato ne bomo danes poročila ponovili niti bilance, ki je bila tudi objavljena.
n c
SSBUJL-im
•F. M. DOSTOJEVSKI J:
Pošteni tat.
iNekega jutra, ko sem ravno nameraval od-iiti v službo, pride Agrafena, moja kuharica, perica in gospodinja, v mojo sobo in začne v moje memdlo začudenje razgovor.
Agrafena je bila molčeča ženska, ki v šestih letih skoro ni izpregovorila besedice razen nekaj besed o kosilu — vsaj jaz nisem več sli-išal od nje.
»Ponudbo imam, gospod«, je dejala. »Dajte najem sobo!«
»Katero sobo?«	v
»Poleg kuhinje, saj veste.«	$
»Zakaj?«	.
»Drugi ljudje tudi dajejo v najem, torej je Smljivo, zakaj.«
»Kdo vzame v najem?«
Jfcv »Kdo vzame v najem! Najemnik . . .« t*.' »Ampak, stara, saj tu ni prostora za posteljo, pretesno bo. Kdo bi mogel tu stanovati?«
»Čemu tu stanovati? Za spanje je dovolj [prostora, stanuje lahko ob oknu.« iL »Ob kateremu oknu?«
#• »Kakor da bi ne vedeli! Ob oknu v pre'd-fSobi. Tam bo sedel, šival ali počenjal kaj drugega _ stol im£, mizo tudi, vse ima.«
»Kakšen človek je?«
»Dostojen človek. Kuhala bom zanj. Za staranje in hrano dobim mesečno tri rublje.«
Po mnogem vpraševanju sem slednjič iz-\ .del, da je starejši mož Agrafeno pregovoril, naj ga pusti v kuhinjo kot najemnika in naj mu
daje hrano. Kar je prišlo Agrafeni v glavo, se je moralo zgoditi. Iz izkušnje sem vedel, da mi drugače ne da miru. Če ji ni bilo kaj po volji, je padla v melanholijo in je ostala v tem stanju dva do tri tedne. V takem času je pokvarila jed, manjkalo je perilo, tla niso bila pomita, z eno besedo, pretrpeti sem moral mnogo neprijetnosti. Ta redkobesedna ženska ni bila zmožna samostojnega sklepa ali le ene lastne misli; če pa se je slučajno zapičilo v njene slabotne možgane nekaj, kar je bilo podobno misli ali podjetju, tedaj ji nisi smel odbiti izvedbe, če je nisi hotel za nekaj časa moralno ubiti. Ker sem torej svoj lasten mir ljubil nad vse, sem privolil takoj.
»Pa ima izkaznico?«
»Seveda, dostojen človek je, obljubil je, da mi plača tri rublje.«
Ze drugi dan je prišel novi najemnik v moje skromno samsko stanovanje. Toda nisem se jezil, na tihem sem bil celo srčno vesel. Živim kakor puščavnik, nimam skoro nobenega znanca in malokdaj grem ven. Tako sem živel že deset let in sem se seveda privadil samoti. Toda deset, petnajst, morda še več let prav take samote s prav tako Agrafeno v prav takem samskem stanovanju — to je seveda precej brezbarvna peršpektiva. Ob takem položaju mi je bil miren človek dobrota iz nebes. __
Po svoji izkaznici je bil moj najemnik do-služen vojak, kar se mu je tudi videlo na prvi pogled. Dobro sva se vživela. Znal je pripovedovati zgodbe, zgodbe iz svojega lastnega življenja. Ob večni enoličnosti svojega življenja se mi je moral zdeti tak pripovedovalec na , ravnost dragocena naidba.
v,
Nekdaj sem bil sam ostal v svojem stanovanju. Nenadoma sem slišal stopinje v predsobi. Odprl sem vrata in zagledal tujca neve-like postave, kljub hladnemu jesenskemu času v letenskem jopiču.
»Koga iščeš?«
»Uradnika Aleksandrova — ali stanuje
tu?«
»Tak človek ne stanuje tu, bratec. Z bogom !«
»Kako, hišni hlapec mi je dejal, da tu . . .« je jecljal tujec, dočim se je previdno umaknil k vratom.
»Poberi se, poberi, bratec!«
Popoldne drugega dne, ko mi je pomerjal Astazij Ivanovič, moj najemnik, suknjo, ki mi jo je bil prenaredil, je zopet stopil nekdo v predsobo. Naglo sem odprl vrata.
Včerajšnji mož je pred mojimi očmi mirno vzel s kljuke mojo suknjo, jo stisnil pod roko in naglo šinil iz stanovanja. Agrafena je stala s široko odprtimi ustmi, druzega ni nič storila v obrambo suknje, Astazij Ivanovič je tekel za malopridnikom in se vrnil čez deset minut ves usopljen s praznimi rokami. »Pogreznil se je in izginil, malopridnik!«
»Vsaj to je dobro, Astazij Ivanovič, da nam je ostal plašč, drugače nas bi bil popolnoma vrgel na prod, maloprida.«
Astazija Ivanoviča je dogodek tako osupnil, da sem skoro pozabil misliti na tatvino, ko sem ga pogledal. Skoro se ni mogel umiriti. Vsak hip je odložil delo, vsak hip je pričel vnovič pripovedovati, kako se je zgodila nesreča, kako je stal, kako mu je bila izpred oči ukradena suknia in kgkp se je, godilo, da majoprldj-
nika ni mogel zgrabiti. Potem je zopet sedel k delu, kmalu pa je vnovič vse vrgel na stian in tekel k hišnemu hlapcu da mu pripoveduje zgodbo in ga obsuje z očitki, da dovoli kaj ta-ketra na svojem dvorišču. Ko se je vrnil, se je lot« AŽrafene in k> »Stel Ko ie bil zopet p« delu, je še dolgo godrnjal predse še enkrat J pripovedoval vse od kraja . . . Kako je on sta* tu, jaz tam, kako je človek pred najinim, ocnj dva koraka od naju, snel suknjo s kljuke, J tako dalje. Bila je pač njegova navada, da )e moral vedno godrnjati in renčati.
■Za no« je vodil naju oba, Astazij Ivano dejal zvečer, ko sem mu ponudi kozarec čaja; iz dolgega časa sem želel.
vič«, sem mu dejal zvečer, ko sem mu ponu kozarec čaja; iz dolgega časa sem zele , da” zopet pričel svoje pripovedovanje o ukrad* suknji, ki je začelo vsled globoko odkrito*, nega in pogostega ponavljanja ze smešno u
k°Va»Za nos naju je vodil oba, g?s^ iezi lj!j za Vas, gloda v meni, čeprav w »J*1 ta suknja. Po mojem mnenju na svetu.m .u
20l“Resdieta Astazij Ivanovii. naj raie
stvar — ampak pustiti fc> tatu> *° iez‘* lcga 1 }
maram.«	...	c.	Pdert
»Kakor bi mogli to hoteti! Sicer pa efl ,
tat ni kakor drugi. Jaz, gospod, sem nekdaj n
letel na poštenega tata.«
»Na poštenega tata! Kako naj bo tat P°j
— Vadi?1,Bine ždoeobMovanja vreden.- %
i t. s*-:*0' •*'v (Dalje.j
Vdaj je to rodilo dobre sadove. Mnogi se ne 'poslužujejo naših skladišč zato, ker ne prodajamo na kredit. Toda pri tem ostanemo. Kredit ni in ne sme ostati naš princip, tudi ne naše sredstvo.
Zadruge morajo sedaj skrbeti, da pridejo do leta 1914. do svojega poslopja, kjer bo dovolj prostora za osrednje urade, osrednje skladišče, pekarijo in drugo. Sedaj deluje vodstvo na to, 'da si napravi svoje vinske kleti v Istri in Dal-niaieji. Tako bomo imeli najboljše vino po zelo nizki ceni. Skladišče v okraju S. Luigi posluje že in sicer prav dobro. Tudi skladišče oblek le že otvorjeno in je razprodalo v prvih desetih dneh za dvanajst tisoč petsto kron obleke, 'kuni druga skladišča bodo kmalu otvorjena. Vodstvo pa skrbi tudi za to, da bo v vsakem otočju delavskih stanovanj po eno zadružno skladišče. Podporni sklad posluje izvrstno. Število °nih, ki so že dosegli pravico do 7 kron tedenske podpore, se je pomnožilo znatno. Tudi v Pekariji se je marsikaj na novo uredilo, kar bo doneslo resnične koristi članom, katerih število se dan za dnem množi.
Križman prečita poročilo nadzorstva, ki je našlo vse knjige v najlepšem redu in želi, da o-stane vodstvo zadrug še nadalje v sedanjih spretnih rokah.
Gaspari prečita poročilo zvezinega revizorja Frana Heskya iz Gradca, ki se izraža o poslovanju konsumnih zadrug zelo laskavo. Le nekatere postavke se mu zde predrage, ki so Pa opravičene. Glede tega je poslalo nadzorstvo konsumnih zadrug zvezinemu revizorju odgovor, v katerem opravičuje visokost dotičnih Postavk.
Poročilo vodstva, kakor tudi poročilo nadzorovalnega sveta in njegov odgovor zvezine-niu revizorju se odobri enoglasno in brez razprave. Zbor vzame tudi z aplavzom na znanje besede sodruga Pittonija, ki pove, da so k dobremu uspehu pripomogli tudi zadružni uslužbenci, katerim gre vsa hvala.
Predlog o razdelitvi čistega dobička se sPrejme brez razprave. Od 5000 kron, ki so na razpolago občnemu zboru, da jih razdeli v kulturne svrhe, je vodstvo že porabilo 100 kron, katere je poslalo v podporo zadrugam na otoku Elba.. Od ostalih se sklene darovati: »1500 Delavskemu domu«, 1500 kron tržaškim slovenskim in italijanskim izobraževalnim društvom. Ostanek društvom v krajih na deželi, kjer se nahajajo zadružna skladišča.
Zbor je pri tem izrekel tudi željo, da bi izobraževalna društva prirejala več predavanj o zadružništvu. Dosedaj se je z zadružništvom najbolj pečalo »Del. izobraževalno društvo v Skednju«.
Na popoldanski seji se je razpravljalo o predlogih zadružnih shodov, ki so se izročili vodstvu v primerno uvaževanje.
Na predlog delegata Bachellija priporoča zbor občinskim svetovalcem, naj delujejo v občinskem svetu za ustanovo občinskih mesnic; 'državnozborskim poslancem pa, naj delajo v državnem zboru za dovoljenje uvoza argentin-sekga mesa.
,	.J® zbor rešil nekatera vprašanja glede
stvo r\Uradnikov. k* tvorijo zadružno vodilom d' . ede honorarja nadzorovalnemu od-s® Je Prešlo k volitvam. V vodstvo, ki je javljeno iz sodrugov: Pittoni, Gheryich in vissintinj, je bi] jzvoljen še sodrug Brumlik.
, Pri nadomestnih volitvah v nadzorstvo so bih izvoljeni sodrugi: Jernejčič Franc, Pitz Vr-toželem za Trst in Callini Alfred za Gorico.
Zborovanje je zaklučil predsednik Gosetti s pozivom, naj se vsi lotijo nadaljcnega dela ga večji napredek in razvoj naših zadrug.
Trst.
— Tečaj slovenskega jezika za italijanske sodruge priredi v kratkem društvo »Ljudski oder«. Kdor želi udeležiti se tečaja, naj se prijavi v »Ljudskem odru«. Tečaj vodi sodrug Golouh. S tem ustreže naše društvo ponovni želji vodstva tržaških delavskih konzumnih zadrug, ki hoče s tem dati priliko svojim uslužbencem, da se naučijo naš jezik,. Pričakovati je mnogo udeležencev.
Vestnik organizacij.
Osrednji odbor „Vzajemnosti“ v Ljubljani ima danes v torek ob 8. zvečer v svoji pisarni redno mesečno sejo. Zaradi izredno važnega dnevnega reda se prosi za točnost in polnoštevilno udeležbo.
Vsi sodrugi, ki imajo nabiralne pole za agitacijski sklad, naj obračunajo, oziroma vrnejo (če so prazne) do srede dne 2 oktobra zvečer na roko sodruga Lehpamcrja. Sodrugi ki so pole pravkar prejeli se pa vabijo, da izrebijo vsako priliko za nabiranje prispevkov, ki naj jih pravočasno obračunajo,
Odborova seja ženskega odseka .Vzajemnosti’ je v sredo 2. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Šelcnburgova illlca st. 6, 2. nadstropje.
Seja pevskega zbora „Vzajemnosti“ sc vrši danes, v torek ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red je velevažen, zato naj odborniki zanesljivo pridejo.
Umetnost in književnost.
—- Iz gledališke pisarne. Danes, v torek 1. oktobra otvoritvena predstava. Uprizori se Calderonov ljudski igrokaz v treh dejanjih »Sodnik Zalamejski«. Pred uprizoritvijo v spo-hiin na dvajsetletnico otvoritve Slovenskega deželnega gledališča uvertura »Gorenjskega slavčka« in primeren nagovor. Začetek točno °b pol osmih, konec ob pol enajstih.
— Intendanca Slovenskega gledališča v Ljubljani si dovoljuje prijatelje Slovenskega gledališča vljudno prositi, da blagovolijo čim P^eje prijaviti svoj abonement za sezono leta y 12/13. Kakor je razvidno iz njenih objav po slovenskih dnevnikih in na plakatih, se je intendanti posrečilo engažirati toliko izbornih igralcih in pevskih moči. da more z vso pošteno Resnobo jamčiti za neoporečno dobre predsta-*z °bavljenega načrta za repertoar, ki se bo ®k°m sezone še vsestranski izpopolnil, je sa-izač yazv'dna pot in smer, ki si jo je intendanca Skoli a' OledatI hoče, da bodo uprizoritve vse-21 ustrezale umetniškim zahtevam in hkrati
v obili meri nudile zabave in^razvedrila. Intendanca ima resen namen, dvigniti Slovensko gledališče na čim najvišji nivo in je za trdno uver-jena, da jo bode slavno občinstvo v tem njenem stremljenju rade volje podpiralo. Ker so stalni abonenti njena najzanesljivejša opora, se intendanca obrača do vsakogar z vljudno prošnjo, da stopi v vrsto abonentov. Cene so zmerne, iste kakor lani. Vsa nadrobna pojasnila dajeta gledališb-i balgajnik. g. mag. pristav Danilo Šaplja (Magistrat) in dnevna blagajničarka, gospa Amal. Češarek, trafikantinja v Še-lenburgovi ulici.
—Jesenska umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, ki je bila v soboto cb obilni udeležbi otvorjena, obsega nad 250 številk. Obširnejše poročilo objavimo prihodnje dni.
Anton Aškerc.
(Ob njegovi proslavi v tržaškem »Ljudskem odru«.)
Z Antonom Aškercem prične zgodovina slovenske moderne literature.
Boji svobode, revolte ljudstva, duševni dvomi in znanstvena raziskavanja, stremljenja po preureditvi človeške družbe, pogum in mu-čeništvo so motivi Aškerčeve poezije. Ni mu za sanjarjenje, zdihovanje. Prošla je doba romantike. Sedanjo realnost vidimo, svoje ljudstvo trpeče, izstradano in zaničevano. Trpi ob krivici, sovraži tiranstvo, zoper posvetne laži, zoper krivične zakone in prostituiranje načel se bojuje. Proslavlja boj in pogum, sovraštvo sužnjev zoper blagoslovljene lenuhe, krvnike in tlačitelje. Veruje v pomlad življenja, v maj svobode. Hrabrost, žrtvovanje, popolno zdravo življenje, ljubezen do svobode in lepote naj bo zakon človeštvu.
Pesem »Moja muza« je postavila temelj slovenski socialni literaturi. V njej je pesnikov program. Jokal se ne bom nad bridkostjo sveta, posedal ne bom v polusanjah, v mesečini. Klical bo na delo, ki naj spasi nas edino.
Krivičnost, tiranstvo, laž in predsodki so podlaga sedanji krščanski družbi. Dvignil bo bakljo in handžar. Razsvetljeval teme klete in s tirani se bo bojeval. Kaj če se bodo proti pravičnemu boju združili tonzurirani in netonzu-rirani mogotci. Pogumnih, mogočnih, preko teme in zaprek no luči in prostosti koprnečih, teh je bodočnost.
Aškerc prve dobe je bil brez dvoma največji pesnik svobode ob koncu XIX. stoletja. Težko bo najti v tej dobi med pesniki drugih narodv tako popolnega in mogočnega slavite-lja svobode in uma. Aškerc ni le pesnik, je tudi zgodovinar, znastvenik in filozof. Znanstvo in filozofija so podlaga njegovim najpopolnejšim in najglobokejšim pesnim. Kot pesnika trpečih narodov, revolt ljudstva in kot kritika krščanstva se ga morda edino da primerjati s pravkar preminulim italijanskim, od svojega lastnega naroda neuvaževanim pesnikom - velikanom Kapisavdijetn. Najlnijše izkoriščan in zasužnjen narod Evrope je dal človeštvu pesnika in ljubitelja svobode. Naravno. Ker je s svojim narodom trpel v temi in izstradovanju. je tem sil-nejše koprnel po luči, po sreči. Aškerc je sin naroda, pesnik izstradanega ljudstva. Le to ljudstvo je dolžno, da ga proslavlja. Tpokrizija bi • bila proslava Aškerca od strani klerikalcev ali liberalcev, slovenskemu delavskemu ljudstvu je Aškerc posvetil svoje pesmi. Ob njih naj se ljudstvo navdušuje, z njim naj hrepeni, upa; ljubi in sovraži. Žalitev bi bila, ako bi ga proslavljali breznačelni purgarji. ki izdajajo m pro-stituirajo ob vsaki priliki ime in karakter slovenskega ljudstva. Pesniku puntov, poganstva in herezije se ima spominjati slovenski revolucionarni socialno demokratični proletariat. Ta slovenski proletariat bo polnoštevilno zastopan na predavanju in na večeru, ki ga posveti-»Ljudski oder« spominu pesnika in boritelja Antona Aškerca.
Zadnfe vesti
PRED ZAČETKOM VOJNE NA BALKANU?
Mobilizacija v Srbiji in na Bolgarskem.
Belgrad, 1. oktobra. Včeraj popoldne je kralj podpisal ukaz, ki odreja splošno mobilizacijo vse armade. Skupščina je sklicana na dan 4. oktobra.
Sofija, 1. oktobra. Bolgarska vlada je odredila včeraj splošno mobilizacijo, ker prihajajo neprestano vesti o združevanju turških čet v bližini Drinopolja in ob bolgarski meji.
Zakaj mobilizira Srbija.
Belgrad, 1. oktobra. Splošno mobilizacijo utemeljuje vlada z delno mobilizacijo turških čet v vilajetu Kosovo in ob srbski meji s tem, da je srbsko ozemlje ogroženo. Da ima Turčija proti Srbiji res sovražne namene, se vidi tudi iz tega, ker je zaplenila orožje, namenjeno v Srbijo.
Vojno posvetovanje v Sofiji.
Sofija, 1. oktobra. Ministrski svet je imel do ene čez polnoč nepretrgoma posvetovanje. Vojni svet se je sešel dopoldne ob desetih pod predsedstvom kralja Ferdinanda in je bil skupaj do ene opoldne. Sklenjena je bila mobilizacija.
Ultintatum Turčiji.
Sofija, 1. oktobra. Vse štiri balkanske države bodo hkratu izvršile mobilizacijo in bodo takoj nato odposlale porti ultimatum z enakim besedilom zaradi upeljave samostojne uprave turških pokrajin v Evropi.
• Priprave za vojno.
Sofija, 1. oktobra. Že pred nekaj dnevi so bili vpoklicani vsi rezervni častniki in občinski predstojniki so dobili navodila, da pripravijo vse za mobilizacijo. Mobilizacija se je izvršila včeraj vsled dogovora Bolgarske, Srbije in Črne gore. V mestu so razglasili mobilizacijo s posebno izdajo uradnega lista. Tudi več drugih listov je priredilo posebne izdaje. V mestu je vest o bližnji vojni zbudila splošno senzacijo.
Vojno navdušenje v Sofiji. I
Sofija, 1. oktobra. Na cestah je vse živo ljudi, ki prirejajo ovacije častnikorti in moštvu. Pred kraljevo palačo je zbrana množica in vzklika »Živio« kralju in vojni. Na kolodvoru je pravo vojno vrvenje. Nepregledne ljudske množice so tukaj zbrane, ki se poslavljajo od vojaštva, odhajajočega proti mejam. Čete se odvažajo zelo hitro. Pred srbskim poslaništvom je bila zbrana množica, ki je vpila »Živela vojna!« Po cestah nosijo zastave balkanskih držav.
Sofija, 1. oktobra. Mobilizacija je bila ob petih popoldne razglašena oficielno. Pred italijanskim poslaništvom je priredila množica ovacijo za Italijo. V mestu vlada nenavadno živahno vrvenje.
Berchtold o mobilizaciji.
Dunaj, 1. oktobra. Delegat grof Latour je v vojnem odseku dejal na vesti o mobilizaciji: Mislim, da .govorim v imenu vseh, ako prosim gospoda ministra za zunanje zadeve, naj nam sporoči, če so vesti o mobilizaciji resnične in kako on sodi o njih. Berchtold je odgovoril: Doslej smo dobili le iz Sofije brzojavko, ki je bila tam oddana ob pol petih, da je na Bolgarskem odrejena splošna mobilizacija. Čeprav iz Belgrada in Aten še nismo prejeli sličnih sporočil, vendar je tam položaj prav tako resen. Pripomniti pa moram, da ie med mobilizacijo in nad vse odgovornim sklepom za pričetek vojne, velik, težak korak in da se velevlasti prejkoslej trudijo, da bi se vzdržal mir. (Pritrjevanje.)
Mobilizacija na Grškem.
Atene, 1. oktobra. Vsi rezervni častniki so vpoklicani. Oficielno utemeljujejo vpoklica-nje s tem, da se morajo seznaniti častniki z novo upeljanimi puškami in artiljerijskim materialom. Brezdvomno je pa vpoklicanje častnikov predpriprava za mobilizacijo.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Vojni odsek.
Dunaj, 1. oktobra. Včeraj popoldne je pričel vojni odsek s posvetovanjem o ordinariju vojnega proračuna.
Poročevalec vitez pl. Kozlowski je izvajal med drugim, da se morajo ukreniti resne odredbe proti naraščajočemu številu samomorov v armadi. Z vpoštevanjem verskih, osebnih in nacionalnih lastnosti vojaka se mladim vojakom mnogo olajša prehod z domačega v vojaško življenje.
Vojni minister AufSenbcrg je omenjal, da se je na lanskih orožnih vajah res takoj po vajah pojavila velika prenapornost med vojaki, kakor je dejal poročevalec; ampak, tako je pripovedoval vojni minister, letos smo sc temu previdno izognili (?). Navduševal se je za zračni militarizem in si zaželel v ta namen bogatejših sredstev kakor jih ima. Omenjal je vojaške samomore in priznal, da je to žalostno poglavje. Odkritosrčno (?) pa izjavlja, da kljub izkušnjam v štirinajstih letih ne ve pravih razlogov za to. Pravi, da vzrok samomorov nikakor ni v ravnanju višjih z moštvom: slednjič se povzpne do famozne trditve, da ni kmalu najti eje tako dobrega razmerja med moštvom in predpostavljenimi kakor v avstrijski armadi (?). Minister obeta, da bo to vprašanje »temeljito študiral«, da se odpravi to radikalno zlo. Nato omenja še zakon o konjskih naborih, zakon o nastanjenju in zakon o prepovedi pozi-danja okrožij, in upa, da se odsek ne bo več pečal z njimi.
Za delegatom Exnerjem govori delegat Nejnec (soc. dem.) in zahteva od vojnega ministra pojasnil, ali res namerava preiti vojna uprava od brona k jeklu. Vojaški samomori so v zvezi s slabim ravnanjem z vojaki, število samomorov v avstrijski armadi je mnogo večje od števila nemške armade, ki ie močnejša od avstrijske. S pozivom na vojake, odhajajoče na dopust, naj gredo kot stavkokazi v nesseldorf-sko vagonsko tovarno, je zbudila vojna uprava med delavstvom veliko in opravičeno razburjenje. Pritoževal se je nad ravnanjem z delavci v Škodovih tovarnah. Slednjič je predlagal resolucijo, da se vendar že uresniči po dogovoru vseh držav splošno razoroženje. ^
Delegat pl. Grabmayer je nujno predlagal vojni upravi na srce, naj opusti stam navad«* da vedno prekorači proračun.
Za delegatoma Clam-Martinitzen, ki je zatrobil v patriotiČno trobento, in dr. Rolierjem ie govoril delegat Schumeier (soc. dem.). Opozarjal je na veliko število nezgod In bolezni v armadi, zlasti na tuberkulozo, kar je deloma posledica premajhnega števila vojaških zdravnikov. Ostro kritizira polkovni ukaz 14. brambovskega polka, ki se tiče pošiljanja stavkokazov v Nesseldorf. Čudno se mu zdi, da je Imelo 8000 vojakov, ki so delali špalir pri evharistični procesiji, po 20 ostrih patron. Zahteva boljše plače za delavce, ki so vposleni pri vojni upravi in kritizira pogodbo, ki jo je sklenila vojna uprava z družbo za koce.
Delegat Sedlak vprašuje vojnega ministra, kdaj se prično preddela za uresničenje vojaškega kazenskopravdnega reda.
Nato se prikine seja.
Vojni minister Auffenberg izjavlja: S polno odločnostjo in z nekakšno svečanostjo more povdarjati, da ni ne ena besedica resnična pri govoricah, da namerava vojna uprava zavreči sedanji materijal cevi pri topovih in naročiti drugega. Cevi pri topovih so izvrstne. Trdno prepričanje ima, da bo jekleni bron še dolgo dajal materijal za cevi avstrijskih topov.
Nato je vprašal delegat grof Latour zunanjega ministra o znanih dogodkih na Balkanu, nakar je podal grof Berchtold tozadevni odgovor, o čemer poročamo na drugem mestu.
Nato je odsekov načelnik dr. Šušteršič zaključil sejo. Prihodnja seja danes ob 10. dopoldne. . >	'•	....
VOLITEV V NOVEM JIČINU.
Novi Jičin, L oktrobra. Pri včerajšnji ožji
volitvi za državni zbor je zmagal nemški radikalec dr. Bodirsky s 3603 glasovi. Soirug NieB-ner je ostal s 3057 glasovi v manjšini. Vse meščanske stranke so glasovale proti socialnemu demokratu.
Z BOJIŠČA DELA.
Trije mrtvi.
Moravska Ostrova, 1. oktobra. Predvčerajšnjem je eksplodiral v vitkoviških plavžih motor na paro. Trije delavci so bili mrtvi, več ranjenih.
HRVAŠKI ZDRAVNIKI IN JUKIČEV PROCES.
Zagreb, 1. oktobra. Sklep hrvaških zdravnikov, ki obsoja nezaslišano in vsej znanosti v obraz bijoče postopanje sodnih izvedencev v Jukičevem procesu, je hrvaško vlado jako nemilo presenetil. Akcija hrvaških zdravnikov ima tem večji vtisk, ker so se ji pridružili najznamenitejši zdravniki na Hrvaškem, v Slavoniji in Dalmaciji.
OGRSKI MINISTRI PRI CESARJU.
Avdijence.
Dunaj. 1. oktobra. Cesar je sprejel včeraj v avdijenci ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa, predsednika ogrske poslanske zbornice Tiszo. ogrskega finančnega ministra dr. Szekelyja in honvedskega ministra Hazaija.
KORUPCIJA NA RUSKEM.
Kapitalistični sleparji.
Peterburg, 1. oktobra. Revizija v lenskih zlatih rudnikih spravlja na dan nova sleparstva. Družba je že več let goljufala državo za različne davke. Doslej so dognali, da ie okanila družba državo za šest miljonov mark davkov.
REVOLUCIONAR IN POLICIJSKI VOHUN AZEV.
Pariz, 1. oktobra. Revolucionar in policijski vohun Azev se je vnovič obrnil na revolucionarni komite v Peterburgu, naj ga sodi Če ga že obsodi na smrt, naj mu to sporoči da se v teku 24 ur sam usmrti.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA ŠPANSKEM.
Splošna stavka.
Madrid, 1. oktobra. Železničarska zveza je sklenila generalno stavko z 2686 proti 84 glasovom.
IT ALIJ ANSKO-TURŠKA VOJNA.
Rim, 1. oktobra. »Agenzia Stefani« poroča iz Miorate: V soboto zjutraj je sovražnik napadel Tiik. Ob dveh pojioldne smo njegov napad odbili. Sovražnik se je odmikal proti Gc-rani. Njegove izgube so izdatne. Mi imamo tri mrtve in 17 ranjenih.
MIROVNA POGAJANJA.
Pariz, 1. oktobra. Turški trgovinski minister Rešid-paša je imel v Duchyju razgovor z delegati. Italijanski poslanik Tittoni pride v Ženevo, kjer se snide z Rešid-pašo. Rešid bo predložil nov načrt glede suverenitetc Libije. Oni, ki jim je načrt znan, trdijo, da ni posebno srečen, ker se Italija trdno drži suverenitete Libije in Tripolitanije. Vojno hoče na vsak način do-cončati in bo zato odposlalo v teku prihodnjih dni 35.000 mož v Afriko.
Novice.
* Pevko toži za pol miljona odškodnine. Kakor poročajo londonski listi, je znani londonski in njujorški operni ravnatelj Oskar 1‘lam-merstein tožil pevko Felice Lyn,e v Njujorku zaradi obrekovanja. Kot praktičnemu Ameri-kancu mu seveda ni na tem, da bi dal pevko zapreti, ljubša bi mu bila materielna »rehabilitacija«. Kot obliž za svojo razžaljeno čast zahteva samo malenkostno svoto pol miljona kron. Miss Felice Lyne je pri svojem prihodu v Njujork časnikarskim poročevalcem povedala, da je tekom nekega prepira gospoda Ham-mersteina v Londonu oklofutala ter mu vrgla zvezek not v glavo. Hamrnerstein pa klofuto in to, da mu je pevka vrgla note v glavo, taji, čuti se globoko razžaljenega, pravi, da je s temi trditvami oškodovano njegovo ime, in zahteva 500.000 kron odškodnine. Kadar pride do obravnave, bo morala korajžna mlada pevka nastopiti za klofuto dokaz resnice. Miss Line, ki Je stara Sefe dvajset teč fc bile v Londonu senzacija Hammersteinove opere. Smatrajo Jo m najnadarjenejšo pevko Sedanjega časa.
* Zanimiva poroka. V Rohonczu se je poročil dimnikarski mojster Ludovik Breuer z vdovo umrlega barona Edvarda Waldsu. Zdravnik baron Edvard Waldau je bil svoje-časno v službi pokojnega prestolonaslednika Rudolfa ter je bil tudi priča tragičnega dogodka v Mayerlingu. Po tej žalostni drami se je izselil baron Waldau v Ameriko, kjer je poroči! neko dekle iz Rohoncza. Po smrti barona se je njegova žena vrnila v Rohoncz, kjer se je sedaj drugič poročila.
* Duhovnik obtožen požiga. Pred porotnim sediščem v Sanoku v Galiciji se je v soboto pozno v noči završil proces, ki je zbujal splosno pozornost. 531ctni rusinski duhovnik Mihael Skzeski je bil obtožen hudodelstva požiga. Po vsebini obtožnice je imenovani duhovnik v svoji fari Volosati baje zažgal hlev kmeta Za-iude. Ogenj se je hitro razširil ter je upepelil šest'hiš. Skupna škoda je znašala 19.000 kron. Motiv požiga je bil baje ta, da se je hotel duhovnik nad kmetom, ki je z njegovo ženo —• z duhovnikovo ženo — vzdržaval ljubimsko razmerje, maščevati. Skzeski se je baje ponovno izrazil, da bo Zaludo ubit in njegovo; hišo zažgal. Obtoženec taji, da bi bil zažgal in je izjavil, da razmerja svoje žene s kmetom Za!Udom, ki je imel z njo več otrok, ni mogel nikoli trpeti in da ga je to razmerje tako potrlo, da je začel popivati. Tisti dan, ko je izbruhnil požar, je bil tako pijan, da sploh ni vedel, kaj se je zgodilo. Neki Peter Danilo, ki je bil obtožen, da je za dejanje vedel, pa' ga ni preprečil, je izpo-
vedal, da je natančno videl, kako je duhovnik z vžigalicami zažigal slamo v hleviu da se pa iz rešpekt, ki ga ima pred svojim župnikom, m upal, da bi ga zadržal od dejanja. Kmet Zaluda je kot priča izpovedal, da ni imel^ nikakšnega intimnega razmerja z župnikovo ženo. Joda žena je zaslišana kot priča, svoje razmerje z Zaludo obširno opisavala in dejala, da je imel Zaluda naravnost demonski vpliv nanjo. Porotniki so glede obeh obtožencev vprašanje krivde zamikali s petimi proti sedmim glasovom, nakar s m bila obndva obtoženca oproščena.
* Žalosten konec Napoleonove matere. Le malokmu so znane tragične razmere, v katerih Jc preživela svoje zadnje dneve Napoleonova mati. Stanovala je zadnja tri leta svojega življenja v neki podstrešni sobi v tretji etaži palače Pamphili v Rimu. Rna izmed njenih snah jc bila avstrijska vojvodinja ter velika vojvodinja Parmska in Guastalska, druga snaha pa jc imel za očeta virtemberškega kralja. Toda te hčere so popolnoma zapustile staro ženo, kakor tudi njeni sinovi, ki so skrbeli v prvi vrsti za to, da so si ukrenili eksistenco. Niena edina družba je bila neka postrežnica in neki sluga. Zadnji, z imenom Gioachimo Plezza je nrišel nekega dne na idejo, da bi kazal staro ženo ljudem za denar. V ta namen je stopil v zvezo z nekaterimi hoteli, ki so pošiljali k njemu tujce in dobivali za to gotovo odškodnino. Vedno, kadar se je nabrala večja skupina radovednežev. je odprl Gioachimo Plezza spalnice Leticije Ramolino ter izblebetal skrbno naučeni komentar, med tem ko ie uboga starka sati velikega Napoleona, ležala brez pomoči v največii bedi na postelji. Ob neki taki priliki jc tudi umrla.
— V Donawitzu je lokomotiva povozila železniškega delavca Janeza Huberja. Zvečer jc bil zaposlen z mazanjem koles pri železniških vozovih. V temi ni zapazil prišedšega vlaka. ki je šel preko njega in mu odtrgal obe roki in nogi.
* Poplave na Ogrskem. Ves komitat Cza-nad je od narasle vode silno opustošen. Vsi sadovnjaki in vinogradi so uničeni in obširna polja poplavljena Promet se vrši samo s čolni. V vinogradih stoječe hiše so se podrle. Z zgornjega Maroša poročajo, da vode neprestano naraščajo. V Devi je voda poplavila cerkev in pa frančiškanski samostan. Voda stoji v mestu en meter visoko. Nevrnost je, da odnese tudi železniški most.
iz generalnega štaba na Južni železnici.
s	Trst,	28. septembra.
Te dni je bil v Trstu na južni železnici majhen potres. Druge nesreče sicer ni bilo, ampak takozvana »Zveza« se je razsipala in sicer zato, ker je bila že precej črviva.
Herr Johann je sicer vse storil, kar mu je bilo mogoče, da bi »Zvezo« obvaroval poloma,
) se mu le ni posrečilo. Ko je bil svoj čas Ogrc pripeljal, da so nadomeščali domače »oberba-varje«, jim je vsaj živinske vagone preskrbel, a sedaj pa še teh ni in nadstavbni delavci so Zvezi« osle pokazali. Najbolj je trpela zveza red kratkim na drž. železnici pri volitvah v delavski odbor. Tam je tudi v 5. kuriji, pri »ober-bavarjih« pogorela. Rri drugih kategorijah je grozdje še bolj visoko in zaradi tega bolj kislo.
Kdo se ne spominja, da se je še pred kratkim načelnik zveze drl na vse grlo, češ »na državni železnici je vse naše«, še par onih imate socialisti na južni in še ti bodo kmalu pri zvezi in potem ste »fuč«. Ali za sijajnimi pojedinami v zlati Pragi in potem na Dunaju je prišel grozen maček. Na mesto onih 200 K, katere so obljubovaii gg. Černigoj, Škerjanc in Jaklič in katere je sankcioniral sam dr. Rybaf — je prišlo veliko razočaranje. Gospodje so zagotovili, da mora slehern delavec dobiti takoj 200 K dravinjske doklade na leto, dokler sc delavcem definitivno ne uredc plače. In sedaj? Sedaj bo uboga para skoro obhajala obletnico tistih hinavskih obljub in namesto 200 K jih veliko ni dobilo prebitega vinarja, drugi pa malo več kot nič. kljub temu, da so gospodje pri generalštabu kar vnaprej — ko je bil golob še na strehi in ko tudi vrabca še niso imeli v rokah — podpisali pobotnico s tem, da so v dveh resolucijah izrekli zahvalo vladi in posebno še dr. Rybafu za njegovo »uspešno«' delo. Delavci pa sedaj gledajo skozi prste. Za nadomestilo imajo seti, j to, da se gospodje narodni demagogi nor-‘ ujejo iz njihovih »miljonov«, kateri da so bili le- v glavah socialističnih generalov.
Vočigled vsemu temu ni čudno, da »obef-bavarji« več ne drže »zveze« skupaj.
Nč boljšega ni za naše piskroveze na juž. eleznici, pač pa še veliko slabše. Gospodje ge-reralštablerji včasih od same jeze spreminjajo barve kakor puran in posebno je neki velik Janez kar že v laseh bled postal. Tega človeka pa tarejo res vse nadloge. Poduradnik bi že moral biti, pa še delovodja ni postal. In tako je zadnjič v zvezinem pastirskem listu grozno tožil o krivicah tega sveta. In prav je imel: eni so že prišli do zlatih ovratnikov, ki so takrat zagledali luč sveta kot on, drugi so veliko pozneje prišli na ta grešni svet, pa so že kapoti in on še-ni nič, nič in nič. In to kljub temu. da je pri zvezi avanziral že do generala. Pa tudi Johann je začel od samih velikih skrbi po enem kraju nekam bledeti. Pa saj ni čuda.
Gospod dr. Rybaf mu je sicer dal »flajštcr-ček«, pa je imel samo smolo.
In zdaj pa poslušajte, ljudje božji! Južni že lezničarji so si izmislili nekega vraga in so kar čez noč tebi nič meni nič ustanovili nekak podporni sklad za slučaj bolezni. Da bi bili vsaj prej Johanna vprašali. Ne, nič! To jc že več kot vd sile. In tako je kar čez noč nekaj onih. ki jih jc Johann sebi prisvajal, smuknilo v »rdečo« organizacijo, gi jih sicer veliko, samo 50 za ta hip, ki se ne puste »terorizirati«, to jc pa res atentat, ampak ne na železničarje, pač pa na Johatmove načrte, kaj? In zato pa tako zvijanje v »Jugoslovanskem Železničarju,«
Jež.
Okraj na bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „Slavlje“). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira		Stanovanjc
	dopol.	popol.	
Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje	—	1—3	Frančiškanska ul. št. 2, 11. nadstr.
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	1/2II	-'/sl	Dunajska cesta št. 6, pritličje
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje	11-1	3-4	Dalmatinova ul. št. 11, pritličje
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni	10-12	2-3	Frančiškanska ul št 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni	10-12	5-6	Prešernova ulica št. 3, 111. nadstr
A. Zupančič
knjigovez
v Ljubljani, Slomškova ul. 31.
Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoč^ dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno
► a
>• *
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne po-nrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav-vika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami s' je obračati do načelnika blagajne
Načelstvo.
Poceni sir
naravnost od sa!cbiušl;ega vcleizdelovalca
Mihael VValkner, pošta Adnet.
Švicarski...........................kg	po K 1‘90
Polemendolec ali Grojcc..................  ,	1'95
Sir v škatlicah...............................1	90
Desertni sir v štanjolnili zavojih .	. „ 2'—
Pošilja sc po pošti proti povzetju na vse kraje.
Kovaški pomočniki
kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprejmejo v tovarni vozov
Peter Keršič, Sp. Šiška pri Ljubljani.
Krojaški pomočnik
za črno salonsko delo se sprejme pri
P. CA8SERMANNU, Ljubljana.
Veliko pfNe&etie^eBtje!
Nikoli več v življenju take prilike!
610 komadov za samo K 4 80
Krasna pozlačena prec. anker-ura priznano dobra znamka „Cyklop“ natančno idoča s triletnim jamstvom, 3 komadi finih žepnih rut, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna cleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega kol je ja iz orient. iSiserov s patentno zapono, 1 krasno eleg. damsko brošo (Parižka novost) 1 usnjata denarnica, 1 par manšetnih gumbov, 3 stop. double, s pat. zapono, I cleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 zabelcžnica, 72 angl. pisarniških peres, 20 kom. korespondenčnih predmetov in še 500 ganljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, ki jc sama toliko vredna, stanc 4 krone 80 vin. Poš.lja proti povzetju dunajska centralna razpošiljalnica
P. Lust, Krakov, št. a396.
NB. Pri naročbi dveh zavojev se priloži eleg. double-zlata dvojnata gosp. verižica. Za neugajajočc se vrne denar.
Priporočam svojo bogato zalogo
nagrobnih spomenikov
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labra-dorja, kraškega in beljaškega marmorja itd , jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
Fr. Kunovar, kamnosek
LJUBLJANA, poleg Sv. Križa, novo pokopališče.
KK&V.'.:1 tl
Uk
Liri
M Al! ste pokusili
posebno
specialiteto k likerja -
zdravnik Želodca !
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima doslej deset prodajalen in sicer:
Ljubljana: Sodna ulica 4;	Vič-Glince: Tržaška cesta;
„ Krakovski nasip 10;	Jesenice: „pri Ferjanu";
„ Vodmat, Bohoričeva ulica;	Jesenice-Fužine: na Savi,	„pri Men-
Siška: Kolodvorska cesta (v lastni hiši)	cingerju";
Celovška cesta 1;	Koroška Bela: „pri Pristavcu";
Tržič: „Pot na Bistrico".
Lastna pekarna je v Šiški, Celovška cesta 1. — Osrednja pisarna; v Šiški, Kolodvorska cesta 56 (v lastni hiši), kjer je tudi glavno skladišče.
V Ljubljani je za	pisma: poštni predal 13 (na	glavni	pošti) ter nabiralnik	v	prodajalni, Sodna ulica 4.	— Čekovni in klerinški račun za	denarni promet: št.	75.383
c. kr. poštne hranilnice.
Clan društva lahko postane vsakdo, ki je svojepraven. Za pristop se je oglasiti bodisi	v kaki prodajalni	bodisi v pisarni. Pristopnina	znaša	1 K delež 30 K.
Dosedaj so člani	prejeli čistega dobička:
. 4. .	leta	1909.	... K 2035-— (prvo leto)
' i)	'	‘ ‘	„	1910.	. , .
Jr	* *	,	„	1911.	. .
' ' ■*	‘ ' 1 '	Skupaj	.	.	K 3001070
Hranilne vloge zadružnikov se obrestujejo po 5 odstotkov od dne vloge do dne dviga. — Hranilne vloge se sprejemajo v pisarni kakor tudi v prodaialnah proti potrdilu podpisanem po najmanj enem članu načelstva ter prodajalničnega poslovodie.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
„ 11365-25 „ 16610-45
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
===== r. z. z 0. z. —	i=i§
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje 1 v lastni, najniodemeje oprav- | Jjeni tovarni na Glincah pri i :: Ljubljani. ::	
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. ::	
j Delo ie vedno solidno,	
točno in prav poceni.	j
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem :: času. ::	
„Zarja“ se. prodaja v Ljubljani po 8 vin.
J užiti kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri JNar domu. Subič, Miklošičeva cesta.	*"*-
Sen k, Kesljeva cesta Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica.5 Hemžaar, Zelena jama.
SSvetek, Zaloška cesta.
Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
v naslednjih tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. ;UšenJ5nik. dovska uii'*« Wisiak, Gospodska Ulic Kieinstein, Jurčičev trg ‘Stiene, Valvazorjev trgr Košir, liilšerjeva ulica.
J	Sušnik, Kimska cesta.
Klanšek, Tržaška cestah
gisner, Kopitarjeva ulica laznik, Stari trg. i i	Kuštrin, Breg.
"Sever, Krakovski nasip"
Državni kolodvor* Križaj in Kotnik^ Likar, Glinee. Ifezeršek, z*io§kM